Pošinina plačana v gotovini. Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196 Leto IX. Celje, 14. oktobra 1938 Štev. Jesensko gnojenje Da, jesensko gnojenje, to je tisto, kar menda naši hmeljski nasadi najbolj pogrešajo. Saj so le redka hmeljišča, ki so redno vsako tretje ali vsaj četrto leto jeseni pred odoravanjem izdatno na široko pognojena s hlevskim gnojem. In prav tega rednega temeljnega gnojenja manjka našim nasadom. Hlevski gnoij je še danes prav tako kakor nekdaj najprej in neobhodno potreben, da ohranimo zemljišče, ki ga obdelujemo, stalno rodovitno. Vsa umetna gnojila hlevskega gnoja ne morejo ‘nadomestiti, temveč ga le izpopolnjujejo. Zato pa bi vsako zemljišče vsaj enkrat na gotovo število let moralo biti izdatno pognojeno s hlevskim gnojem, v ostalih letih pa si potem že lahko uspešno pomagamo z umetnimi gnojili. Prav posebno pa velja to za naša hmeljišča, iz katerih zahtevamo vsako leto največji donos. In vendar tudi mnogi hmeljarji hlevski gnoj porabijo povsod drugod rajši kakor pa v hmeljiščih, kjer šarijo cesto celo nesmotrno le z umetnimi gnojili. Dajmo torej tudi v naše hmeljske nasade hlevskega gnoja, pa ne le spomladi skopo po kake vile k vsaki rastlini, ampak vsako tretje ah vsaj vsako četrto leto jeseni pred odoravanjem na široko in res obilo. Potem bomo brez dvoma tudi z umetnimi gnojili dosegli boljše uspehe. Da, temeljno jesensko gnojenje s hlevskim gnojem bo izboljšalo donosnost naših nasadov. Vsi, ki so bili letos na poučnem izletu v češkoslovaških hmeljskih okoliših, se dobro spominjajo, da tam hmeljarji hlevski gnoj porabijo v prvi vrsti za hmeljišča. In to vkljub temu, da je v tamkajšnjih hmeljiščih že zemlja sama na sebi mnogo boljša kakor pa v naših. Pri nas pa za repo n. pr. mora biti hlevski gnoj, hmelj pa mora izhajati tudi brez njega. In vendar — kaj nam da več, repa ali hmelj? Prav tako, kakor za češkega hmeljarja je tudi za nas hmelj glavni pridelek. In kakor mu češki hmeljar najprej postreže, mu moramo tudi mi, če hočemo vzdržati in napredovati ter uspevati v konkurenčnem boju. Ovce gredo rade na sol, toda s samo soljo se ovce ne krmijo; treba je tudi sočne paše. Tudi za hmelj so umetna gnojila prav dobra, toda s samimi umetnimi gnojili ne moremo gnojiti, potrebno je tudi redno temeljito gnojenje s hlevskim gnojem. Pustimo vse mogoče izgovore, da je jeseni težko gnojiti zaradi postavljenih hmeljevk itd. Samo dobre volje je treba in pa zavesti, da je to neobhodno potrebno, pa bo šlo prav lahko. Saj ne- Hmeljski rastlini damo polovico potrebne količine kalija seda] v jeseni in polovico spomladi. Torej sedaj damo prvo polovico, to je 40 kg na 1.000 rastlin, ali 120 kg po enem oralu, ali 200 kg na en hektar 40°/0ne kalijeve soli ali še bolje 48—52°/o žvepleno kislega kalija Ce hmeljsko rastlino založimo clo-voljno s kalijem, dobimo obilnejše in tudi glede kakovosti čim najboljše pridelke. kateri res vestni hmeljarji so že dokazali, da gre prav lahko. Še bolj neopravičljiv pa je izgovor, da za hmelj hlevskega gnoja ne preostaja. Saj tudi ni treba, da ga preostaja. Hmelj je naša glavna in najbolj donosna kulturna rastlina, zato pa za redno temeljno gnojenje vsako tretjo jesen enostavno mora biti dovolj hlevskega gnoja, pa četudi si zato tisto leto pri kakih drugih posevkih pomagamo samo z umetnimi gnojili. Saj smo vendar hmeljarji in prav je, da to tudi dokažemo, če hočemo sami sebi dobro. J. Barih & sin: O hmelju 1937/38 (Nadaljevanje.) V Jugoslaviji je bilo vreme v začetku pomladi precej deževno, zato pa so dela tudi nekoliko zaostala. V Sloveniji se je hmelj začel bolje razvijati proti sredi maja in to zaradi toplejšega vremena. Splošno se stanje nasadov dolgo ni izenačilo. Za časa razvoja rastline je bilo precej vlage. — Peronospora se je zatirala s škropljenjem in se ni mogla uveljaviti. Škropilo se je po štirikrat. Rdeči pajek se je pokazal bolj posamezno in se ni razširil, ker so ga zatirali, k čemur je pomagalo še močno deževje. Obirati se je začel hmelj 10. avgusta in se je končalo konec avgusta. Obiranje se je vršilo v slabem vremenu in je bilo večkrat prekinjeno zaradi dežja. Neobranega ni ostalo nič. Blago je bilo gladko zeleno, le če je blago ležalo dalj časa na kupu, je postalo temnejše bolj kot druga leta. Po kakovosti nekoliko zaostaja za pridelkom prejšnjega leta. Pri prodaji so se dosegle naslednje cene: v začetku 18—24 din, v sredi septembra je bila cena za kg 17—25 din, za prvovrstno blago pa se je plačalo tudi 27 din za kg. V drugi polovici oktobra so plačevali prvovrstno in srednje blago po 18 do 22 din za kg, kar pa se je znižalo proti koncu novembra na 15—18 din. Slabše blago in slabo v barvi pa se je prodajalo po 8—13 din. — Prodanega je bilo sredi septembra približno polovica pridelka v drugi roki. V začetku novembra je bilo pri producentih še okoli 5000 stotov blaga, konec decembra pa le še kakih 2000 stotov. Prvovrstnega blaga je bilo 50%, srednjega 40% in slabšega 10%. V Vojvodini je bilo zgodaj spomladi zelo deževno, proti koncu maja, v juniju, v prvi polovici julija zelo ugodno, toplo, kar pa se je sprevrglo v avgustu v zelo deževno. Peronospora se je pojavila že zgodaj, konec aprila, sicer le na nekaterih mestih, toda v teku leta se je razvila po vsem ozemlju in ni bilo nasada, da bi ga ne bita napadla. Uši so se prikazale v juliju. Stanje nasadov že zaradi pomladanskega vremena ni bilo enako, poslabšalo se je pa še posebno zaradi tega, ker so le na posameznih mestih škropili, drugod pa nič. Kar ni peronospora že prej pobrala, je pa tik pred obiranjem, ker je nastalo deževno vreme. Obiranje se je pričelo 25. avgusta in je trajalo do 5. septembra. Nagajalo je slabo vreme. Letina je bila katastrofalna. Pridelek po večini ni dozorel, je bil zaostal v rasti, brez prave barve, deloma pa so kobuli odpadli. Neobranega je ostalo okoli 55 %, ker bi ne krilo niti stroškov obiranja in sušenja. Vsega obranega blaga je bilo 7000 stotov. Lepo blago so imeli nasadi, kjer so škropili; zopet dokaz, da se tudi pri slabem vremenu lahko dosežejo lepi uspehi, če se pazi in se škodljivce do časa zatira. Zaradi dveh zaporednih slabih letin in nizke cene se bo zmanjšala površina nasadov najbrže za kakih 15-20 %. Prodaja v začetku dobro gre od rok, toda že sredi septembra je bilo povpraševanje bolj slabo. V začetku novembra je bila komaj dobra polovica prodana. Cene za la so bile 14—16 din, za srednje vrste blaga 10—13 din in za slabše vrste 6—8 din. Zadnje vrste blaga je precej pokupila Anglija. Od pridelka je bilo la 3 %, Ha 10 %, slabšega 87 %. Na 1 ha obdelane zemlje se je pridelalo v Sloveniji 13,3 stotov, v Vojvodini pa 3,8 stotov hmelja. Vsega skupaj se je pridelalo v Jugoslaviji 31.000 stotov. Izvozilo se je iz Jugoslavije od l.sept. 1935 do 31. avgusta 1936 za 35.265 stotov, od 1. septembra 1936 do 31. avgusta 1937 pa 49.195 stotov in od 1. sept. 1937 do 30. aprila 1938 pa 25.663 stotov. Na Poljskem je gospodarila suša in zaradi tega trpela rastlina pri razvoju. Veliko škodo so povzročile tudi listne uši in ker so nasadi črneli. Kdor je škropil, je imel srednjo letino, kdor pa ni škropil — in to so bili po večini mali kmetje — pa ni skoraj nič dobil. — Rdeči pajek se je prikazal le posamezno, peronospora pa ni imela ugodnih tal zaradi suše. Obiranje se je vršilo od 10. avgusta do srede septembra, vreme je bilo lepo. Po količini so pri- Poravnajte naročnino! delali manj kot tretjino pridelka iz leta 1936, po kakovosti pa je bilo blago tudi slabše kot prejšnje leto. Neobranega je ostalo okoli 10—40 %, kakor je pač kraj. V septembru se je plačevalo za kg po 2,7 Zl. (23,40 din) in še to malo, večinoma pa po 2 do 2,40 ZL (17,34—20,8 din). V oktobru so plačevali la blago 1,80—2,20 ZL (15,60—18,06 din), v novembru 1,40—2 Zl. (12,14—17,35 din), slabše blago le 1 Zl. (8,66 din). V novembru je bilo še komaj polovica blaga prodanega. (Dalje sledi.) Razno Anglija ne bo več uvažala hmelja, tako poročajo. Dočim so doslej pridelovali v Angliji le grobi hmelj in morali žlahtnega uvažati, so začeli gojiti sedaj v okolišu Worcester neko novo vrsto hmelja, ki da žlahtni pridelek tako dobre kakovosti, da ne bo treba hmelja več uvažati. Tako torej poročajo iz Anglije, vendar pa obstojajo opravičeni dvomi, da bi v tej megleni deželi res mogel uspevati žlahtni hmelj prvovrstne kakovosti kakor v Srednji Evropi. Žalec je sedaj v Nemčiji, kajti po novi razmejitvi med ČSR in Nemčijo je tudi to mesto pripadlo Nemčiji. Obenem z Žatcem je pripadel Nemčiji tudi znaten del žateškega hmeljskega okoliša, in sicer dolina Ohre in Zlatega potoka, dočim je Podlesje, kjer se prideluje najboljši žateški hmelj, ostalo v ČSR. Prav tako sta pripadla Nemčiji hmeljska okoliša Uštek in Duba, dočim sta okoliša Roudnice in Tršice ostala v ČSR. Sedež češkega odbora hmeljarskega združenja v Žatcu se nahaja sedaj v Lounih. Tudi hmeljska poskusna postaja v Deštnici je menda še ostala v ČSR. Kakor iz navedenega sledi, bo imela ČSR še vedno dovolj hmelja, predvsem pa ji je ostal tudi najboljši žateški hmelj, ki bo menda obdržal to svoje ime, četudi se mesto Žalec nahaja poslej v Nemčiji. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Dočim je v začetku zadnjih štirinajst dni zaradi zunanjepolitične napetosti bila kupčija docela ustavljena, se je že pretekli teden zopet pričelo z nakupovanjem, ki se poslej vrši v večjem ali manjšem obsegu nepretrgoma. Cene so ostale v glavnem nespremenjene ter se plačuje za boljše in najboljše blago 28—30 din, izjemoma pa tudi nekaj več za kg. Sicer pa so še preostale zaloge lanskega pridelka v prvi roki že zelo pičle in je letošnja sezona v glavnem skoraj zaključena. Vojvodina: Zadnjih nekaj tednov je bilo v hmeljski kupčiji zopet nekaj več zanimanja in povpraševanja, vendar je zaključna tendenca slejkoprej mirna. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se plačuje za letošnji pridelek do 15 din za kg. Hmeljarji so zaradi slabe kupčije zelo nerazpoloženi in nameravajo znaten del nasadov opustiti. Češkoslovaška: Z novo razmejitvijo med Češkoslovaško in Nemčijo so prizadeti tudi češkoslovaški hmeljski okoliši in je bilo zaradi raznih homatij v teh krajih zadnji čas le malo kupčije. Po zadnjih poročilih pa se zopet kupuje in plačuje za letošnji pridelek Žalec do 30 din in Roudnice do 22 din za kg. Tržišče v Žatcu je za ČSR seveda odpadlo. Nemčija: Kupčija s hmeljem je postala zadnji teden nekoliko živahnejša in se je precej kupovalo tudi za izvoz. Za blago, ki je namenjeno domači pivovarski industriji, se gibljejo cene nekako na sredi med uradno določenimi najvišjimi in najnižjimi, za izvozno blago pa se prilagodijo cenam na svetovnih tržiščih, vendar jih poročila iz Nemčije iz razumljivih razlogov ne navajajo. Francija: V hmeljski kupčiji je končno le postalo razpoloženje bolj živahno ter so se tudi cene učvrstile. Za letošnji pridelek se plačuje alzaški 17—23 din in Nord 14—16 din za kg. Poljska: Končno so le prenehale izvozne težave, ki jih je povzročila mednarodna napetost, ter je hmeljska kupčija oživela in so si tudi cene nekoliko opomogle. Tako se plačuje sedaj za letošnji pridelek 7 do 18 din za kg, kakor je pač kakovost. Seveda pa so že prej izrabili kupci splošno stisko in strah ter pokupili že kakih 30% pridelka daleč izpod cene. Belgija: Na tržišču hmelja je ostala tendenca nespremenjeno mirna. Tudi cene so ostale v glavnem nespremenjene in letošnji pridelek notira Alost do 23 din in Poperinghe do 17 din za kg. Anglija: Prevzemanje in sortiranje letošnjega pridelka po HMB dobro napreduje. Vkljub slabemu vremenu pred in med obiranjem je letošnji pridelek glede kakovosti vsekakor znatno boljši, kakor se je pričakovalo. Tržišče je zaenkrat še mirno. Amerika: Tržišče je nadalje pretežno mirno. Tudi cene so ostale v glavnem nespremenjene in domači pridelek notira letošnji do 20 din, lanski 12—15 din, predlanski 8—12 din in starejši letniki do 7 din, žc zacarinjen inozemski pa lanski do 43 din in predlanski do 37 din za kg. Naredba hmeljske kontrolne komisije glede vnovčenja hmelja zaenkrat še ni objavljena. Za razvedrilo Učenec. »Tonček, dokaži nam, da je zemlja okrogla.« »Oprostite, gospod učitelj, ¡jaz tega vendar nikoli trdil nisem!« Obroki. »Izvolite, go sipo d, to je zadnji obrok za otroški voziček!« reče Trta trgovcu. »No, kako pa kaj mala? Ali je zdrava?« »Je, hvala Bogu! Čez mesec dni se poroči!« Lesna trgovina. »S čim se baviš?« »Ah, prodajam les!« »Kako, na drobno ali na debelo?« »Na drobno: zobotrebce!« ¡Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar j e pri njej naložen Žopolnoma varno. a hranilne vloge j a m č i poleg rezerv in hiš nad 4000 elanov - posestnikov z vsem svojim p r e mo ž e n j e m Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice j eeeieeeeeeeeeeeeseeBeeeseeeoeeeeeeeeieeee Hranilnica Dravske banovine | Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor | 0 e Pupilarno uaren zauod. S Obrestouanje najugodnejše. J Za vloge in obresti jamči Dravska banovina • ' z vsem premoženjem in vso davčno močjo, m Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani sprejema vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaju župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2. Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh [na važnost GNOJENJA! Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil: RUDNINSKI 5UPERF0SFAT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFAT KMF18/19% FOSFATNO ŽLINOHO 6/10/18% razen teh dobavljamo: MEŠANA GNOJILA. ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENCEM MOKO nadalje imamo stalno na zalogi: KALIJEVO SOL 90% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah Vprašanja in naročila na: TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. ali njeno podružnico v Celju Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA Iv laslni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.