SREČANJE ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM STR. 7 Monošter, 9. avgusta 2007 • Leto XVII, št. 32 VSE PORABSKE VASNICE V EDNOJ FARI Nauvi sombotelski püšpek András Veres je s 1. augustušom reorganiziro sombotelsko škofijo. Tak do od zdaj naprej vse slovenske vesi v Porabji cujslišale k ednoj fari. (Tau ne vela za Slovensko ves, stera je že tau Monoštra, zatok ostane v varaškoj fari.) K nauvoj fari, stere župnik je Ferenc Merkli, slišijo vasi Gorenji Senik, Dolenji Senik, Sakalovci, Števanovci, Verica-Ritkarovci pa Andovci. Zavolo več vesnic pa meš je mogo gospaud Merkli spremeniti mešni red tö. Tak se od 1. augustuša naprej začnejo meše na Gorenjom Seniki v 8.30, v Sakalauvcaj v 10.00, v Števanovcaj pa v 11.15-oj vöri. Na Dolenjom Seniki do (v letnom časi) v soboto večer v 7-oj vöri. Do tejga mau süja dejstva (tények). Če realno razmišlamo, trbej uvideti, ka je te stopaj racionalen. Vej pa če v Porabji nejmamo več gospaudov župnikov, steri bi slovenski znali, je dobro, če po vsej vasnicaj mešüvle tisti, steri leko lidi pá vcüjnavči k slovenski molitvi pa spejvanji. Kak je pravo na filmi Porabje nekoč in danes/Porabje inda in gnes: »Zdaj, ko sem postal duhovnik, je moj cilj, da bi ponovno uvedli slovensko bogoslužje…«. Dapa nej gvüšno, ka ma za tau ostane časa. Zakoj tau pišem? Vsi, steri ste bili letos na birmi na Gorenjom Seniki, ste z menov vred čüli, kak ga je povalo püšpek Veres, potejm pa vcüjdau, ka za edno leto ali največ dvej leta ga premesti na škofijo v Somboteu. Püšpekija prej nüca čedne lidi. Ka pa Porabje? Ka pa slovensko lüstvo po naši vasnicaj? Bar tisto, stero si ešče želi, ka slovensko moli ali v maternoj rejči opravi spauved. Ešče itak v vüjaj čüjem, kak si je ženska v srednji lejtaj, stera je v cerkvi pri meni stala, zdenila, gda je škof tau pravo: »Vidte, vidte, zdaj, Slovenski napis v gorenjeseničkoj cerkvi ka smo se malo nazaj vcüj vzeli k slovenskoj rejči, ga (župnika) nam pá vkraj vzemejo…« Škof Veres je proso, naj ma tau njegvi dobri slovenski vörnicke ne zamejrijo pa obečo, ka v slovenske vesnice pošle dobroga vogrskoga župnika. Dobroga pa mladoga, steri de se pripravlen navčiti slovenski Očenaš, Zdravamarijo… Baug plati! Mi vörvlamo, ka se leko vogrski župnik navči moliti slovenski, dapa v düši nigdar nede Sloven grato, prva se zgodi, ka zdaj ešče z düšov pa tejlom slovenski vörnicke se spreobrnejo. Cerkev se je vsigdar borila za materno rejč svoji vernikov. Tak je bilau tau dugo v Porabji tö. Pomislimo samo na gospaude Košiča, Sakoviča, Kühara pa Markoviča. Če nji nej bi bilau, bi ešče menja slovenskoga gezika bilau po naši vasnicaj. Vogrska cerkev se tö bori za vogrske vörnike, steri živejo zvün granic. Nej tak dugo nazaj so pred Evropsko unijo nesli tau, ka naj Vaugri-Čangonge (csángó magyarok), steri ranč tak stari vogrski jezik gučijo kak mi slovenskoga, leko majo vogrske meše. Če je pri njij važno, naj leko molijo v maternoj rejči, zakoj se te ne poslüne želja Porabski Slovencov? Marijana Sukič 2 Slovenija: volitve predsednika republike bodo 21. oktobra Na pogovorih vsepovsod NASLEDNIK MILANA KUČANA IN JANEZA tudi o manjšinah DRNOVŠKA – BO ŠE DOLGO NEZNANKA V okviru nastopnih obiskov je generalni konzul Republike Predsednik državnega zbora France Cukjati je podpisal odlok o razpisu volitev za tretjega slovenskega predsednika. Prvi krog volitev bo 21. oktobra, roki za volilna opravila bodo začeli teči 20. avgusta, kandidature pa morajo biti vložene do 26. septembra do polnoči. Čeprav je že zdaj kandidatov kar nekaj, imajo največ možnosti, da postanejo predsedniki Slovenije Lojze Peterle, prvi slovenski premier in zdaj poslanec v evropskem parlamentu, dr. Danilo Turk, profesor mednarodnega prava in dolgoletni pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana za politične zadeve, in Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister in guverner Banke Slovenije. Kod vedno doslej, je kandidaturo najavil tudi Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke in poslanec v državnem zboru. Dosedanje javnomnenjske ankete dajejo prednost Lojzetu Peterletu, ki se je za kandidaturo javno opredelil že lani in prepotoval Slovenijo po dolgem in počez. Enako ankete kažejo, da Slovenija v prvem krogu ne bo dobila predsednika, ampak da bo potreben drugi krog. Kdo se bo vanj uvrstil, pa je neznanka. Prednost Lojeza Peterleta je v tem, da so ga podprle vse pomladne, torej desnosredinske stranke, medtem ko se levosredinska opcija ni mogla odločiti za podporo enemu kandidatu. Ob Lojezu Peterletu je dolgo časa veljal za resnega kandidata tudi predsednik socialnih demokratov Borut Pahor, vendar se je odločil, da stranko popelje na parlamentarne volitve, ki bodo jeseni prihodnje leto. »Jesenske predsedniške volitve v Sloveniji so prelomne, in sicer preprosto zato, ker nimajo več melodramatičnega pridiha usodnega spopada med dvema političnima poloma. Prvič v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije si nasproti ne stojijo kandidati, ki bi personificirali ideološko ekskluzivnost, kakršna sta bila Janez Drnovšek in še zlasti Milan Kučan. Seveda za tremi favoriti stojijo politične stranke in pričakujemo lahko oster boj, vendar predvsem iz prestižnih razlogov kot pripravo na državnozborske volitve prihodnje leto,« ocenjuje komentator Dela v daljšem prispevku pod naslovom Konec politične melodrame. Najglasnejši med vsemi kandidati bo nedvomno Zmago Jelinčič, ki ima pomembne »zasluge«, da Prvi se je za kandidaturo za predsednika Slovenije odločil Lojze Peterle, prvi slovenski premier, ki si je za prvi uradni obisk v tujini izbral Zalsko in Železno županijo. Znan je tudi kot vnet čebelar, pilot in da rad igra na ustno harmoniko. Slednje je pokazal tudi na prireditvi v monoštrski gledališki dvorani. državni zbor ni podaljšal man-data dotedanjemu guvernerju Mitji Gaspariju. Soočenje med njima bo nedvomno zanimivo, kajti Mitja Gaspari sodi med umirjene ekonomiste srednje generacije, medtem ko je Zmago Jelinčič znan po svojih čustvenih razpravah. Sociolog dr. Frane Adam meni, da bodo volitve v primerjavi s predhodnimi prvič prava predsedniška tekma, saj ni izrazitega favorita, ki bi vnaprej lahko pričakoval zmago. Lojze Peterle se do določene mere bliža državniškemu formatu bivšega predsednika države Milana Kučana in aktualnega predsednika države Janeza Drnovška, zato pričakuje, da bo jeseni zmagal, čeprav ni še nič odločeno. Dr. Vlado Miheljak pa poudarja izjemno pomembnost predsedniških volitev, ker lahko pomenijo sporočilo za prihodnje parlamentarne volitve: desnica se je prvič pokazala kot zrela, levica enotnosti očitno ni bila sposobna, le tako bi lahko sporočila volivcem, da imajo dobrega kandidata in skupno voljo. Oba analitika, dr. Frane Adam in dr. Vlado Miheljak, napovedujeta zagotovo drugi krog volitev. Če se osredotočimo zgolj na tri kandidate, ki se bodo predvidoma potegovali za drugi krog, lahko brez zadrege zapišemo, da imajo tokrat državljani dobro izbiro. Od predsednika pričakujemo kultiviranost, uglajenost na diplomatskem parketu, obvladovanje bontona in protokola, vrhunski zunanji imidž: Turka in Gasparija lahko, kar se tega tiče, označimo za elegana, Peterle pa kljub nekoliko bolj neposredni naturi prav tako solidno odgovarja tem standardom, skratka nekoga, ki bo reprezentativno zastopal državo. V prihajajoči tekmi ima Lojze Peterle nekaj več možnosti, še zlasti kar se tiče neposrednih stikov z volivci. Od Danila Turka, ki se je vajen gibati v visoki izbrani newyorški družbi diplomatov in akademskem okolju univerze, si je težko predstavljati zanosne predvolilne govore v zakotnih slovenskih zaselkih. Enako velja za Mitjo Gasparija, ki je še bolj zadržan kabinetni človek, čigar retorične sposobnosti so, vsaj kar se tiče javnih nastopov, omejene na kratke odgovore, brez smisla za tipično politično gostobesedno razpredanje. Osebnostne karakteristike bodo vsekakor odločilno vplivale na izbor, saj bodo na predsedniških volitvah volivci nedvomno izbirali med osebnostmi in ne med političnimi opredelitvami ali celo strankami, ki stojijo za kandidatom. Čeprav predsedniški kandidati tudi zdaj ne mirujejo, se bo volilni vrtiljak začel vrteti s pravo hitrostjo šele seprembra. Kdo vse se bo še vsedel na vrtiljak, pa v naslednjih številkah Porabja. ER Slovenije mag. Drago Šiftar v spremstvu soproge opravil že več sestankov tako na lokalni, regionalni kot na državni ravni. Na vsakem sestanku so bila obravnavana tudi manjšinska vprašanja. Generalni konzul je svoje sogovornike vedno seznanil z glavnimi nalogami, ki si jih je zadal, in sicer pomoč pri zaščiti slovenske manjšine na Madžarskem in povečanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, s poudarkom na območju, kjer živi slovenska manjšina. Njegova naloga je, da podpira prizadevanja slovenske manjšine na Madžarskem, ki so zapisana v Sporazumu o zagotavljanju posebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji, ki je bil podpisan leta 1992. Slovenija ta sporazum izvaja v celoti, medtem ko na madžarski strani obstajajo pomanjkljivosti. Med najpomembnejše teme spada sedaj prav šolstvo. Kako zagotoviti doseženo raven izobraževanja za slovenske osnovne šole in za gimnazijo v Monoštru sedaj, ko se na Madžarskem zaradi šolske reforme pojavljajo povsod težave. Predsednik županijske skupščine Ferenc Kovács je povedal, da županija Vas s posebno pozornostjo spremlja položaj manjšin, ki živijo na njenem ozemlju. Posebej jih skrbi, naj narodnostne šole ne bi bile ogrožene zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je uvedla Madžarska za šolski sistem. Slovenska manjšina je v specialnem položaju, saj večinoma živi koncentrirano v Porabju, ki spada k županiji Vas. Tako je tudi naloga županije, da Slovenci na Madžarskem ohranijo svojo kulturo in jezik. Generalni konzul je povedal, da so tudi v Sloveniji uvedli šolsko reformo, ampak reforme nikdar niso vplivale na delo dvojezičnih šol. Pri narodnostnih šolah se v Sloveniji ne šteje, koliko učencev obiskuje izobraževalno ustanovo. Tudi na dvojezičnem območju Prekmurja obstajajo male, kljub temu zelo dobro opremljene dvojezične osnovne šole, ki jih Slovenija redno financira. Prosil je predsednika skupščine, ki je obenem poslanec v Državnem zboru R Madžarske, naj naredi vse, kar je v njegovih močeh, da se ohrani nivo narodnostnega šolstva slovenske manjšine v Porabju. Poleg družine je prav šola tista institucija, ki lahko v največji meri prispeva k ohranitvi maternega jezika. Pomembno bi bilo, da obmejno prebivalstvo razume jezik sosednje države. Dvojezičnost je na narodnostno mešanem območju v Prekmurju integrirana v vsakdanje življenje, tudi pripadniki večinskega naroda se učijo jezik narodne skupnosti. Dvojezičnost neposredno prispeva k vzpostavitvi stikov, posledično pa pripomore k vzpostavitvi uspešnih gospodarskih povezav. Ker pa v Porabju zaenkrat ni tako, bi bilo mogoče smiselno to uvesti zaradi gospodarskih interesov. Temeljni interes gospodarstva obmejne regije je njena povezanost z domačim in mednarodnim omrežjem. Glede infrastrukture so pogovori potekali o razvoju cestne in železniške povezave, ki bi pozitivno vplivala na razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja, tako tudi na življenje tukaj živeče manjšine. Andreja Kovač Porabje, 9. avgusta 2007 3 NAIGRI SO NA PORABSKO KULTURO Turistično kulturno drüštvo v smo števanovske ljudske pevke lajkoši. Bili so konji, stari av-ka se v kratkom časi najdemo kulturo, narod, domanjo poLočah nam je prejk Gorički laj-„oženili” z varaškimi ljudskimi tonge, motoristi pa dosta drü-pri nas v Porabji, gda napravi-krajino eden drügoga. košov v Gornji Petrovci dalo na pevkami. Po tri vörnoj pauti gi. Lüstva za gledati je pa telko mo plan, kak leko spoznamo Klara Fodor znanje, ka bi se želelo povezati smo se pripelali v ves Loče, gde bilau, ka je ške velki šator mali s Porabjem, spoznati porabsko so nisterni pavri s traktori bili bio za nji. kulturo. 29. juliuša so držali pripravleni maširati po vesi. Po povorki pavrov sta gledalce kmečki svetek, gda so svetili do-Žirija je pa cenila, sto, kak vej čakala velki pa mali ringišpil, manje pavre. Na té svetek smo nota pokazati staro indašnjo steriva sta se cejli zadvečerek se napautili s števanovskimi pa delo. Na ednom traktori so taš-non-stop vrtila. Mlajši so se varaškimi ženskami, stere spej-ne velke bale bile, kak ji sploj leko na konjaj nosili, steri so vajo domanje naute. nega, na drügom so palinko zvöjn vročine té trpali najbo le, gda je ena-ena fejs kraubla dekla plejzala na njé. V tistom velkom šatori, v velkoj larmi so prišle na red naše pevke, stere so s pomočtjauv svoje mento rice Marije Rituper pa mikro fonov dola vdarile larmo pa za spejvale tri karažne porabske pesmi. No, Gorički lajkoši so ma tü redno davali, so spejvali, igrali, djukali, ka škete. Vej so je ške gnauk nazaj pozvali tü. Narod je s svojim aplauzom vöpokazo svojo zadovolstvo. S sausedne vesi so pa cejlo bando Zdaj v leti je bola težko vküp žgali, na tretjom so sildje pucali nagnauk pozvali ranč na tašni pobrati lidi, ka es pa tá dejo pa zrnje mleli, naše ženske so svetek za keden dni. Od toga počivat ali k žlati, ali pa pauleg pa na zadnji traktor spakivali, lepše plače ranč ne more biti. vročine nikam. Zatau je kultur-ka so one sprvajale cejlo bando S predsednikom kulturnoga ne skupine tü težko kam obe-s porabskim spejvanjom, pred drüštva v Ločah, s Stanetom čati. No, mi smo rejšili tak, ka njimi so ma pa davali Gorički Kukovičem smo se zgončani, Pismo iz Sobote SNEJE Lübe moje, dragi moji, neje svoje tašče, trno čedne žen-no žensko. Skur sam skuze ške kaj tadale napišen? svojim padaškinjam, kak minoulo dosta, znouva sam ske. Ge tö mam edno takšno v doubo v oči. Zato sam raj tou Gvüšno ka! Eto nejdugo so njou niške ne poštüje, kak doubo domou eden velki küp svojom žitki. Na, vej je prva, pismo vkraj dau pa oupro prišle k njoj na kafej nikš-njou niške nema rad, kak je pisem. Rejsan, najbole za isti-kak sva se z možom gemala, drugo. Pri tistom pa sam rej-ne njene padaškinje. Pile una nikomi čistak nika nej no! Vej pa vejm, ka eške poum-bila trno sladka pa takšna san začno djoukati. so kafej pa klajfale. Vejte, vrejdna. Pa je tou gučala s nite, zato ka dobro poumnite, vcejlak ovakšna, kak pa je »Spoštüvanja vrejden mladi kak je tou? V takšnom ijpi takšo žmejčov v glasi, ka so kak sam vam piso o trno zdaj gé. Nika, ka napravim, gospoud! Vi pa drugi moški se takšne trno čedne ženske me ženske tak gledale, kak čedni ženskaj. Pa sam vam je nej dobro gé. Depa lepou živete v nebesaj pa si brodi-rade vömečejo, ka so glavne bi vsikšo od nje bar sedempripovejdo o moškaj, ka ranč po redej! Začnilo se je že na te, ka že skur v pekli. Če bi pri rami. Pa je ranč tak z krat bujla pa zakopala.« takše nevole majo s taščami drugi den po tistom, gda sva vi spoznali mojo taščo, trno mojo taščo Regino, trno čed-Zbriso sam si bridke skuze pa kak ge s svojo taščo Regino, se oženila. Svojomi drago-čedno žensko, bi vidli, ka je no žensko. Sküjaj nam ka-sam toga pisma tö nej mogo trno čedno žensko. Depa gore mi sam škela sküjati obed. pekel gé. Vaša Regina je an-fej! Prinesi pogače! Souseda do kraja prešteti. Pa sam glesam prišo, ka nemamo samo Ranč takšno župo, kak un geu, ka te vedli! Če vam samo šké sok! Malo gor opri okno! do tisti küp, pa ga gledo, pa moški nevoule s trno čednimi najraj gej. Vse sam delala tou vöovadim, ka moja taš-Pa vse takše vej zapovejdati. brodo, ali naj štem tista pisma ženskami. Nej, nej, liki majo ranč tak kak trbej. Una pa, ča šké, naj njegvomi sinej Ge njoj tou dopistim, naj se tadale ali nej. Na, eške itak je z njimi nevole ženske tö. Ja, nej! Una pa mi je cejli čas vsikšo nouč spejvlem, naj de dobro čüti. Depa v toum svo-küp ostano takši, kak je biu. dragi moji, lübe moje, za niš-za šinjekom gučala, kak kaj lepše spau. Pa vejte zakoga jom čütenji vej vcejlak kom-Leko ga zato ne vüpam tadale terno snejo se tö najde kakša trbej naprajti. Vej ge najbole volo? Zato, ka je una njemi pas zgibiti. Takšo vej gučati, šteti, ka rejsan gora pridem, trno čedna ženska. Tou pa vejm, ka moj sin rad gej, mi tö spejvala, gda je eške bole ka v riti mesta nema! Eto je ka ge živem v nebaj pa sploj sam zvedo s tistoga küpa pi-je trampitalivala. Tadale mi mali biu. Zdaj pa, gda ženo škela, naj njene pajdaški-nej v takšnom pekli, kak si sanja, ka ga je poštaš kuman je eške isti den tumačila, kak ma, naj njemi žena spej-nje pelam z avtonom v krč-brodim. Zet je žmetno biti, do dveri privlejko. Že kak sam se grede štijajo, ka vsikšo va. Moj mouž od toga nika mou, ka tam boukši kafej depa sneja je stoukrat üše, v prvo gor oupro, sam čüto nut ovakšno štijanje od njenoga neške čüti, depa una li na-majo, kak pa ga ge sküjam. tou sam zdaj gvüšen. Na, draedno malo žensko srmačiko. je nej nika vrejdno.« pinja, ka je tou takša lejpa Nejsam ji pelala! Zato je ob gi moji, lübe moje, bojte mi »Neje lepou, ka se moški sami Boug moj, kak bi poslüšo šega, ka de se tak na svojo drugoj priliki nej prosila pa lejpi pa zdravi. sebi smilite, gda gučite od mojo taščo Regino, trno čed-mamico spominjo. Naj vam nej zapovejdala, liki lažala Miki Porabje, 9. avgusta 2007 4 SREČANJE SLOVENCEV V TRBIŽU Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina in Občina Trbiž sta letos orga nizirala Srečanje na temo slovenskega jezika in kulture v Trbižu v Italiji. Na srečanje so bili vabljene slovenske amaterske skupine iz Slovenije, Italije in Madžarske. Vabljeni so bili tudi naši folkloristi iz Sakalovec. Folklorna skupina Zveze Slovencev Sakalovci uspešno deluje že deset let. Skupina je 8. julija praznovala svojo 10. obletnico v sakalovskem kulturnem domu, kjer so pokazali svoje stare in nove plese in svoje nove obleke, ki so jih dobili prav ob tej priložnosti. Zdaj je skupina imela priložnost, da lahko pokaže svojo sposobnost tudi v Italiji. Kot članica skupine lahko rečem, da smo bili uspešni. Program se je začel že v petek, 27.7. s koncertom v cerkvi sv. Petra in Pavla. Koncert je bil organiziran ob tisočletnici trbiškega gozda. Nadaljevanje je bilo v soboto, kjer so bili naši folkloristižeaktivniudeleženci. Sobotni program je potekal na dveh lokacijah, in sicer dopoldan v Sejni dvorani, popoldan pa na trgu Unita. Dopoldan je županstvo v Trbižu organiziralo okroglo mizo na temo »Manjšinska jezikovna skup- nost, sredstvo za mednarodno sodelovanje«, popoldan pa je bil kulturni program. Na začetku se je odvijal program za otroke, in sicer lutkovna predstava, potem pa je bil nastop folklornih skupin iz Italije, Slovenije in Porabja. Po nastopu smo bili zadovoljni, seveda ne samo mi. Tudi občinstvo in naš novi koreograf Zoran Domjan, ki je svoje zadovoljstvo izrazil tudi z besedami in s širokim nasme hom. Za glasbeno spremljavo sta skrbela Boris in Branko, naša harmonikar in bobnar. Zvečer je igrala skupina Brain Storn Quartett. Po kulturnem programu smo si ogledali tudi mesto, ki leži na severovzhodnem delu Ita lije v dolini Julijskih Alp. Kupovali smo darila za domače in smo seveda poskusili, kakšen okus ima italijansko vino. Na takšnem potovanju tudi zabave ne sme manjkati, seveda samo do polnoči, ker je bil pred nami še en dolg dan. Nedeljski program se je začel s koncertom harmonikarskega ansambla in se je končal s plesom porabskih folkloristov. Zanimivo je bilo plesati na ozki italijanski cesti in videti, kako so ljudje bili navdušeni nad našim plesom in nošo. Na ulici Roma je bila razstava in sejem tipičnih izdelkov iz Slovenije. Po dolgem potovanju so bili člani skupine že zelo utrujeni, ampak so dobili spet novo energijo, ko so poskusili okusno italijansko hrano. Italijanska kuhinja jim je bila všeč. Razen tega mi je bilo v veselje, da sem se med kosilom srečala s prijazno sosedo iz Ljubljane. Bilo je zelo prijetno presenečenje, da sva se srečali prav v Italiji. Ona je prišla z glasbenim ansamblom s Primorja. Tudi njim je bil všeč naš ples. Postavila mi je nekaj vprašanj o Porabju in je bila zelo navdušena, ko sem ji pripovedovala, kako mi živimo tukaj v Porabju. Prišel je čas, ko smo se morali napotiti domov. Na avtobusu smo vsi spali, saj smo bili že brez energije. Peljali smo se preko Avstrije in na poti proti domu smo se ustavili pri Vrbskem jezeru in smo se kopali v hladni vodi. Zvečer smo še enkrat zaplesali pred sakalovsko gostilno in potem smo vsi šli spat. Mislim, da smo doma pred spanjem vsi še enkrat oživili svoje lepe spomine na to gostovanje. Lilla Fasching Porabje, 9. avgusta 2007 5 »MENI EŠKE VRAG NEDE ZAPOVEJDO« Gda sam se z autonom na Gorejnjom Seniki gor na Janezov brejg pelo, sam tak čüto, kak če bi se v nebesa pelo. Gor sam na vrejek prišo, pa se pelam tadala po Zgornjoj Janezovoj pouti, od tistac pa na levo dol, tam je pa taša graba bila, kak če bi se dola v pekeu pelo. Ranč sam volan stiskavo, nej ka bi vö na okno pred svoj auto spadno, pa sám sebé zavozo, gda nekak name skriči. »Ka vraga pa ti tü iščeš?« Tak sam se zbojo, ka zdaj sam že rejsan skur vö iz autona skočo od straja. Stano sam pa sam tak prestrašano gledo prejk seče, sto baug tau mogo biti. Kak šinjak vtadjüvam, gnauk samo nekak predmé skauči, te mi je že srce rejsan v riti klepalo. Gda sam malo k sebi prišo, te sam vido, ka so tau Bidrna Ilonka. »Jaj, kak sam rad, ka si sé prišo,« pravijo, pa me za roke primejo. • Niše mrzle roke mate, kak je tau, vej pa vrauče je. »Vej pa že skur vöbrsnem, Karči. Sedemdeset lejt stara sam že, ka leko že čakaš.« • Te te se tak tresti lejt eške zato mantrali. »Enjaj, zato, ka tak dugo se zato neškem mantrati.« • Taši naj se nika ne žaurga, sto na tašom velkom brgej njivo dela, kak vi. Tau bi ednoma mladoma dojšlo. »Tau ge z „kenyérgázas” motikov vse tanapravim, tau meni nika nej. Če bi eške tau vido, ka zadvečerek kak stra lejčam tü z fűnyíronom (kosilnica). Kak šteri je nej vredi.« • Morate, ka ovak vas vse notrazaraste. »Ge tau zato ne dopistim. Zato ka gda smo krave pistili, te smo do tistoga mau dolapucali, pa ge tau tak držim. Naša meja dé ta tadola do grabe. Tam je že vse gor zaraslo. Prvin sam prejk vidla na cintor, zdaj pa že komak tören vidim na cerkvi.« • Pomalek te že tam leko grbanje brali, nej? »Ge venak že s tistoga dun nemo brala več, ka te že gvüšno ka vöbrsnem.« • Sto se tak fejst kreda dejva, dja tak mislim, tisti eške dugo lejt žive. »Ge sam eške zato sploj vesela, sploj pa te, če med lidi dem. Pa doma sam tak sama, pa samo brodim. Če pa kama pridem, te pa vse tapozabim, ka je doma gé. Tam sam te tak, kak če bi meni najbaukše šlau. Dosta je taši, šteri pravijo, kak je vesela. Ka mo ge drugoma vökazala, če meni kaj fali. Dapa leko povejm, ka meni dobro dé.« • Zaka bi vam nej dobro šlau. Vej pa v tašom lejpom mesti mate kučo, kak če bi v püngradci bili. »Dobro je tü gé, samo je malo dalač kraj od cirkvi pa od baute. Pejški zato nej, samo z autonom, če se pelaš, zato ka te kauli moraš titi. Pejški tü pri Lecivini, gda sam eške mlejko nosla, v pau vöri sam prišla ta pa nazaj. Zdaj že pau vöre mi trbej ta, pa edno vöro nazaj. Zato, ka čakam, leko ka stoj za meuv pride.« • Telko sadja mate kauli kuče, ka se vse vejke trgajo. Ka te z njim delali? »Ka bi delala? Palinko, vejpa ge tü rada palinko pijem. Gda sam batežna bila, sam barbejra pitala, ka baude te zdaj s palinkov. Leko pijem ali nej? On je tak pravo, ka vsakši zranjek z edno kupicov leko spijem. Zdaj sam pa že tak nut v tejm, ka vsakši zranjek v tretjoj vöri stanem pa kupico palinko spidjem.« • Tak rano stanete? »Ah, vraga, gutnam pa nazaj doj ležem. Pa te zato eške do pau sedme pá sejkam, če mi nika ne fali.« • Vidim, ka ste kučo zdaj nej davnik vöfarbali. Sto vam je pomago? »Iz Sombotela je eden brigad bijo tü.« • Dja sam mislo, ka vi. »Ah, zato tak flajsna sam več zato nej. Več lidi mi je prajlo, ka vraga ge tau dam vöpucati, vej pa tak mrgem. Vej pa ti tö leko mrgeš, nej samo ge, ka sam stara, sam prajla.« • Lejpo kučo mate rejsan, sploj pa te lugaš dobro kaže tü v dvorišči. Telko grauzdja je na njem, ka eden keden ne poberete doj. »Tau meni ranč nej trbej, zato ka ge mam edno tašo mlado bando, šteri meni tau dojpoberejo. Sploj koražno se te mamo. Tü vanej na dvauri küjemo, pa če ge čas mam, te eške prejšnji den perece pa domanji krüj njim tü spečem. Gda dojpoberejo, pa doj samelejo grauzdje, potistim pa tü mamo banzaj. Te taši mulatšag dé tü, ka vse štrmi.« • Sto pa te preša? »Pa sto? Pa ge. Eške vnoči gorskaučim pa stiskavam, ge k tauma frajt mam delati.« • Pravo sam dja, ka te vi eške tresti lejt živeli, pa mo istino emo, vej te vidli, če nede tak. »Tak dugo se zato ge neškem mantrati, vejpa v cejlom živlejnji sam se dosta mantrala. Zdaj mi že zato baukše dé, pa bi se mi nej trbelo mantrati, če bi nej stejla. Leko bi üšla k steroj koli hčeri. Pa me zovejo dostakrat. Dapa ge vsigdar tak pravim. Ge mam postelo, mam gesti, zaka bi te kraj üšla. Ka la-dam, telko delam, nika več nej. Delo dosta gé, dapa ge več neškem delati. Ge si mislim, naj delo samo baude, vej počaka. Naše hčeri, gda pride štera, mi že audalič kriči: »Mama, vej si pa nej gorzaprala.« Vejš ka pravim tašoga reda. »Če škeš, te idi vcuj, če nej, te so pa tam dvera, pa gotovo.« Dočas ka mo ge pri svojom stauli djejla pa svojo palacko (denarnico) odpirala, dočas naj namé nika ne „oktatnivajo”. Meni nej one pa vrag nede zapovejdo,« se smejejo Ilonka. Karel Holec Porabje, 9. avgusta 2007 6 Romarska pot v Dobrovnik in Bogojino DRAGI PORABSKI Sredi julija nas je na sve-vilu, saj nas je bilo okrog 30. svete maše otroci - ki so se v VERNIKI! ti maši naš župnik Ferenc Merkli seznanil s tem, da ga je gospod župnik Srečko Kvas iz Dobrovnika pova- V dobrovniški cerkvi so se romarji udeležili dvojezične maše tistem tednu pripravljali na oratorij – začeli peti pesem »Jezus moj, ljubim te...«, nek fant pa jih je spremljal na kitari. Ta pesem mi je zelo blizu, ker ima prijaznen napev in besedilo, znana mi je iz ljubljanske stolnice, tam jo zelo majhni otroci pojejo ob praznikih. Po sveti maši nam je gospod župnik Srečko Kvas predstavil cerkev, povedal, kaj prikazujejo slike na stenah. Zanimivo je, da glavna slika ne prikazuje sv. Jakoba, po katerem je cerkev imenovana, ampak situacije, kjer je bil tudi on zraven. V Sloveniji je leto 2007 leto Svetega pisma, ob tej priložnosti so odprli razstavo Svetega pis-ma v Dobrovniku, ki smo si jo tudi mi lahko ogledali. Po ogledu razstave so nas gospod župnik in župljani pogostili pod drevesi ob cerkvi, tu smo se malo pogovarjali z vaščani, nekateri so tudi peli. Naš naslednji cilj je bil Bukovniško jezero. Jezero se razprostira sredi gozda. V bližini jezera v gozdu stoji kapela sv. Vida. Tukaj že stoletja stoji cerkev, saj so ljudje že nekdaj verjeli, da ima voda iz izvira sv. Vida zdravilno moč za oči. Ljudsko izročilo pravi, da so nekateri s pitjem in umivanjem oči z vodo iz tega izvira tudi spregledali. Pred vhodom v kapelico sv. Vida je energetska točka, od koder se energija širi v okolico in krepi ostale točke. Označenih je 26 točk, ki pomagajo pri odpravljanju različnih bolezni, fizičnih ali duševnih težav. Vidov izvir je postal romarski cilj, kamor ljudje prihajajo zaradi bolezenskih težav, da bi jih pozdravili. Tudi mi smo pili in se umivali z vodo iz izvira v upanju, da bodo naše težave izginile. Po sprehodu v tem parku naravnih energij smo imeli Na znanje vam želimo dati, ka de tradicionalna buča, prauška v Vasvári letos v nedelo, 9. septembra. Slovenska zveza domanje prauškare pomaga s tejm tü, ka že več lejt vöplača ceringo avtobusov. Letos smo tü zapovedli tri avtobuse pri Voláni. Eden bus je za Slovensko ves-Monošter, drügi za Števanovce-Verico-Andovce, tretji pa za Gorejnji Senik-Dolejnji Senik-Sakalovce. Lüstvo se leko glasi v števanovskom tali pri Berti Dončec, v Slovenskoj vesi pri Kati Nemet, v seničkom tali V Plečnikovi cerkvi v Bogojini bil na sveto mašo 25. julija. Zelo se je veselil vabila in je rekel: »Dragi bratje in sestre, pridite tudi vi z mano, da se bomo skupaj udeležili svete maše in si ogledali znamenitosti v Dobrovniku in njegovi okolici«. Organiziral je avtobus in program dneva ter je zbral prijave. Tudi midve z babico sva se odločili, da se bova prijavili, saj sva imeli obe čas. 25. julija ob pol osmih smo se zbirali v Sakalovcihpredcerkvijo, nekaj ljudi smo pobrali tudi na Gornjem Seniku in smo se napotili proti slovenski meji. Med potjo smo molili in peli. Sveta maša se je začela ob deveti uri v cerkvi sv. Jakoba v Dobrovniku. Kljub temu da je bila sreda, se je dobrovniška cerkev lepo napolnila. Na začetku svete maše nas je gospod župnik Srečko Kvas lepo pozdravil. Bil je vesel, da so prišli gostje iz Porabja v tako lepem šte-Potem je tudi naš župnik Ferenc Merkli pozdravil dobrovniške brate in sestre in se zahvalil za vabilo. V pridigi nam je govoril o pogumnosti in sončnici, ki obrne glavo vedno tja, kjer se na nebu nahaja sonce, zato sončnica simbolizira optimizem in upanje. V življenju je toliko slabih stvari, zato moramo pa pri Jožini Šuliči. čas še za sladoled, potem pa smo nadaljevali pot v Bogojino. Med potjo smo se ustavili pri enem hribu, kjer so imeli župniki kosilo. Tukaj nam je družina Hančič ponudila domače vino in smo dobili še nekaj steklenic tudi za pot. Naš zadnji program je bil ogled cerkve v Bogojini, ki nam jo je pokazal gospod župnik Ivan Zver. Izvedeli smo, da je cerkev, ki je posvečena Vnebohodu Gospodovemu, bila sezidana v letih 1925-1927 po načrtih najpomembnejšega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ko je bil župnik v Bogojini Ivan Baša. Stebri, oltarja, krstilnik in obhajilna miza so iz marmorja iz Ljubljane. Lončeni krožniki na stropu simbolizirajo zvezde na nebu. Posebnosti cerkve sta zvonik v obliki valja z razglednim stebriščem in ravno streho ter manjši stolpič z okroglo kapo. Gospod župnik nam je povedal Klara Fodor sekretarka ZS tudi, da se veliko ljudi izseli iz te vasi, eden od razlogov za izseljevanje je ta, da ljudje ne najdejo zaposlitve. Za konec smo gospodu župniku zapeli pesem „Je angel Gospodov…”. Tako se je končal naš obisk v Prekmurju. Vsem, ki imate radi naravo, izlete in verjamete v samozdravljenje, top-lo pripročam to pokrajino, saj tukaj lahko vidite lepe cerkve, lahko obiščete Park naravnih energij ob Bukovniškem jezeru, ste deležni gostoljubja naših slovenskih sosedov in so blizu tudi Moravske Toplice, ki jih gotovo poznate. Hvala gospodu župniku Ferencu Merkliju, da nas je povabil in smo preživeli lep dan v Prekmurju ter spoznali znamenitosti te pokrajine, ki je bila, kot je zapisal arhitekt Jože Plečnik, njegova tiha ljubezen. Anita Vajda Kapela sv. Vida biti tudi pogumni, da premagamo bolezni in satana, da ostanemo ob tragičnih dogodkih močni in ne izgubimo upanja. Sveta maša je potekala v dveh jezikih, v slovenščini in madžarščini. Meni je vedno lepo doživetje, če otroci skupaj pojejo, zato sem bila zelo vesela, ko so na koncu Porabje, 9. avgusta 2007 7 zve-s svojim programom „pride-noga dröjštva Vilinom Ne-Etak smo ške nikdar z nikim senički podje, za drügo mesto pa Drugo športno srečanje mladi Porabcev mo” v njeni bife. V plani smo metom. No, s Prekmurja smo nej zopodli! Na srečo je prišo Slovenska za je letos drügo paut pripravila športno srečanje za porabsko mladino. Namen zveze je, naj pripravi srečanje za porabsko mladino, stera se rada brsa futbal pa na probo deje svojo mauč, flajsnost pri različni igraj. Naj se slovenska rejč za zuje mladina med seov z dva kraja granice, smo pozvali mlade iz prekmurski vasaj, gde skur ranč tak gončijo domanjo rejč kak mi. Športni program smo meli 22. juliuša, gda je v Števanovci ranč buča. Držali smo se pa toga dneva zatok, ka nam je krčmarica Eva Domiter v meli mlašeči, ženski pa moški futbal, vmes pa športne igre. S Porabja so se nam obečali števanovski mlajši s pomočtjauv školnika Lacina Kovača, števanovske ženske s pomočtjauv Renate Zankoč, Slovenčarske ženske z Ildo Pustai meli obečano moške za futbal v Martinji, mlašeče futbaliste v Pertoči, mlade dekline za gimnastiko pa iz Križevcev. Birauva za futbal smo tü meli obečano v Martinji. Vse lepau naštimano, dvakart-trifart vse vöopitano, potrdjeno. No, skur v zadnjom minuti smo vözvedli, ka mladi deklin za gimnastiko nede. V petek zadvečerek smo doma vse gora vdarili, te že Vaugre, depa žau, vsi školnicke ali študentke so počivale daleč od dauma. Dobro, te nede gimnastike pa aerobika. Namesto tej sva pripravile s kolegicov več iger. Vse, ka smo nöjcali vcuj, smo meli pripravleno pri cajti. Nej pitanje, ka potejm mora biti vse vredi. Ka, nej?! Buma, ka nej! Kak je üšo čas prauti štrte vöre, se nama s kolegicov vsebola nika lagvo saunilo. Par minutov pred štrto vörov je vrag vzejo šalo! Iz Slovenije nejmamo nikoga nej! Kolegica pa samo gora pa dola odi z mobilom, cinga, cinga, išče tista dva moškiva, steriva sta nama obečala vse lepau. Eden se je iz Avstrije zglaso, je bar vöopito svoje doma, steri so prej zgibili volo priti. Drügi pa se raj nej zglaso pa tau do gnesden nej, zaman ga zovemo. na program Gabor Dončec, steri prejk ma futbaliste „stare pojbe” v Slovenskoj vesi, ka de on vodo streljanje z malo pöjkšov. Na, njega smo zgrabili za rešitev. Brž domau po föjčkanco, nazaj pa na igrišče za birauva. Čas nas je tü gnau, ka je števanovske dekle-ženske nej samo držina čakala nazaj na bučo, liki ena ške v slöjžbo mogla titi na peto vöro. Pauleg tehnični problemov smo skrajšali tekme, etak smo nota prinesli, ka smo ta zafušali pauleg drügi. Istino, ka so slovenčarske ženske brsnile več golov, depa vse pohvalo so vrejdne števanovske ženske ranč tak. Mlajši so števanovski mlajši pa ženske. Pri zabavni igraj so ostale samo tri ekipe. Gyöngyi Bajzek je gora dala 10 fele iger, stere so se vsi tröjdili obrediti. Najbole flajsne so bile slovenčarske ženske, mlajši pa senički podje so pa gnako dobri bili. Pri mlajšaj se fejs vidlo, ka oni ščejo biti dobri. Senički podje so se mi pri igraj vidli malo bola möjdni. Kak mi je Gabor Ropoš hecno tolmačo, oni so se njali, samo ka so se na konci že prej preveč njali, naj drüdji zmagajo. Tau je bila vesela, prava šala. Vsi so se držali kulturno pa športno. Nej so bili agresivni, z dobro volauv so rešüvali vse, ka so dobili za delo pa šalo. Vsejm se trno lepau zavalimo, ka so v tistoj velkoj vročini meli volo se špilati, ka se nej štejla buča, se nej štelo, če so se mlajši mogli brsati pa špilati prauti mladi moškom. Posaba se zavalimo Gabori Dončeci, ka nas je vöpomogo z nevaul pa za pomauč mladomi Milani Nemeti. Vsakšomi se zahvalimo za porazmenje tehnični problemov. Šanalivam pa, ka je trno malo domanji mladi prišlo za gledalce, pa bi fejs Slovenskoj ponidila nöjcati velki so posaba povaldjeni. Pokal šator s tejm, za prvo mesto so leko prejk-Klara ka mi pa vzele slovenčarske ženske pa Fodor Porabje, 9. avgusta 2007 vesi gora pa sami steli vö staniti prauti dobro bilau meti več za šenki senički mladi moškov, zakoj drukerov. PETEK, 10.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 12.00 SVALBARD -ŠPICE SPITZBERGNA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP: ENERGIJSKE TOČKE V SLOVENIJI, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: POVEDATI ALI NE POVEDATI, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ZELENJAVA, 16.30 ČIV IN PAPAGAJ, DANS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... FORTUNAT BERGANT: PERNHARTOVE PANORAMSKE SLIKE, 17.40 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠ. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, MLAD. NAD., 20.30 ŠTEVERJAN 2007, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB: AVANTGARDA, 0.05 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, PON., 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL PETEK, 10.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.30 SLOVENSKI VENČEK, 14.30 KOZMONAVTOVO PISMO, NEMŠ. FILM, 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 Z GLAVO NA ZABAVO, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 ITA RINA - OD MITA DO MUZEJA SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV, DOK. FELJTON, 18.25 SLOVENSKI ČOPIČ V BOLIVIJI, DOK. ODD., 18.55 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.50 BARBARELLA, FRANC.-IT. FILM, 22.30 UMETNOST ŽIVLJENJA, ANG. DOK. ODD., 23.25 ANDREJEV KRIŽ, NORV. FILM, 1.05 ZVENENJE V GLAVI, SLOV. FILM, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL SOBOTA, 11.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.05 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.20 PETICA IZ LJUBEZNI, NEMŠ. FILM, 15.55 POLETNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 PO POGREBU, ANG. FILM, 21.30 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.40 SOSEDOVO OKNO, IT. FILM, 1.20 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL SOBOTA, 11.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 ABSOLUTNO GLOBALNO, 9.50 SLOVENSKI ČOPIČ V BOLIVIJI, DOK. ODD., 10.20 UMETNOST ŽIVLJENJA, ANG. DOK. ODD., 11.45 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 12.35 PRISMUKNJENA AVGUŠTINA, NEMŠ. FILM, 14.30 KONCERT DARJE ŠVAJGER Z GOSTI, POSNETEK IZ CANKARJEVEGA DOMA, 16.00 IZGUBLJENI SIN, POSNETEK PREDSTAVE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA, 17.55 SLOVENCI PO SVETU: 14. TABOR SLOVENCEV PO SVETU, 18.25 NEVERJETNA GOSPA RITCHIE, KAN. FILM, 20.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 20.30 50 LET EU, GLASB. ODD., 21.30 POLETNI VRTILJAK, 23.45 HUFF, AM. NAD., 0.45 POKVARJENA DEKLETA, PON., 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL NEDELJA, 12.08.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 ŠPORT ŠPAS, 10.30 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 11.00 OZA RE, 11.05 DREVO ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ŠTEVERJAN 2007, 14.25 VRTIČKARJI: OKTOBERFEST, TV NAD., 14.55 OBRAČUN PRI O.K. CORRALU, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: MARIJANA BRECELJ, 18.15 PAJKEC PIKO, RIS., 18.20 VETERINAR JOC, RIS., 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DAJMO, NAŠI! 21.05 50 LET AVSENIKOVE GLASBE, GLASB.-DOK. ODD., 22.00 VEČERNI GOST: PROF. DR. MARIJA STROJNIK, 22.55 ARS 360, 23.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 RDEČE IN MODRO, NEMŠ. FILM, 1.30 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 12.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 50 LET EU, GLASB. ODD., 10.30 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 11.40 NAŠA PESEM 2007, 12.10 MED VALOVI, 12.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 13.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.10 ŠČUKE PA NI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLG CELJE, 15.55 ANDREJ ŠIFRER S PRIJATELJI - KDAJ SI ZADNJIČ KAKŠNO STVAR NAREDIL PRVIČ?, 18.00 NAŠ ČLOVEK, SLOV. FILM, 19.25 OČITNO UŽITNO: KOLPA, 20.00 PLANET ZARA, ŠPANS. DOK. ODD., 20.55 NA NOŽ, ANG. NAD., 21.25 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 22.40 BREZ PRAVIL, ARG. NAD., 23.30 GIDEONOVA HČI, ANG. TV FILM, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL PONEDELJEK, 13.08.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.05 LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠ. DOK. SER., 12.00 SLOVENCI V AVSTRALIJI: SREČANJA V MELBOURNU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DAJMO, NAŠI!, 14.35 NEKAJ MINUT ZA POPULARNO GLASBO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.35 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MERLIN, ČUDERŽNI KUŽA, RIS., 16.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: OŠABNOST, 16.25 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: MIŠKA, 16.40 S SONCEM V OČEH: POGREŠANJE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 CANDAMO - ONKRAJ PEKLA, ŠVEDS. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 20.40 OSMI DAN, 21.20 V KADRU: OTO PESTNER IN DUŠAN HREN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 VLADNI INŠPEKTOR: ZGODBA O DAVIDU KELLYJU, ANG. FILM, 0.40 CANDAMO - ONKRAJ PEKLA, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 13.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 POLETNI VRTILJAK, 14.45 VRTIČKARJI: OKTOBERFEST, TV NAD., 15.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 16.15 ARS 360, 16.30 EVROPSKI MAGAZIN, 17.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.10 HUDOBEN NAKLEP, ANG. NAD., 19.20NA MOSTU, TV PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 20.50 ELVIS -ZGODNJA LETA, AM. NAD., 22.15 KONCERT BARBARE HENDRICKS, 23.15 MESTO NASILJA, IT. FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL TOREK, 14.08.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 SPREHODI V NARAVO: POTONIKE, 11.05 CANDAMO - ONKRAJ PEKLA, ŠVEDSKA POLJ. ODD., 11.55 VEČERNI GOST: PROF. DR. MARIJA STROJNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KADETNICA, DOK. ODD., 13.30 DREVO ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: KOSITRNI VOJAK, RIS., 16.05 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE: OBVEZANE GLAVE, LUTK. NAN., 16.35 HOTEL OBMORČEK: KLUB PINGVINOV, RIS., 16.50 KOŽA, DLAKA, PERJE: PREMIKANJE, DOK. ODD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.45 MATI IN HČI, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 V LERU, SLOV. FILM, 21.25 GLAS RAZUMA: PEN, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ABSOLUTNO GLOBALNO, 23.25 MEDEJA, NIZ. NAD., 0.20 MATI IN HČI, DOK. ODD., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL TOREK, 14.08.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.40 KONCERT BARBARE HENDRICKS, 15.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.35 V KADRU: OTO PESTNER IN DUŠAN HREN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 20.00 TIŠINA, ŠVEDS. NAN, 21.30 MORJE, ISLANDSKI FILM, 23.15 DOMONIVA - ŽENSKE, NEMŠ. FILM, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL V A B I L O Zveza Slovencev na Madžarskem in Lokalna samouprava Verica-Ritkarovci ter Turistično in informativni center Moravske Toplice Vas vljudno vabijo na 7. DRŽAVNO SREČANJE PORABSKIH SLOVENCEV in VAŠKI DAN, ki bosta v nedeljo, 19. avgusta 2007 na Verici Program: 10. 00 Sprejem gostov v šotoru v središču vasi 11. 00 Kulturni program Slavnostni govori Nastopajo: Ljudske pevke Zveze Slovencev Števanovci, Otroška folklorna skupina Zveze Slovencev Števanovci, Patricija in Patrik Bokan iz Otovcev na diatonični harmoniki, Folklorna skupina KTD Tešanovci, Ljudski godci in pevci Gorički lajkoši iz Gornjih Petrovcev 13. 00 Otvoritev in blagoslovitev kulturnega doma Slavnostni govor: minister, vodja urada premiera Péter Kiss Sodeloval bo cerkveni zbor Črenšovci 14. 00 Kosilo 16. 00 Zabavni programi po izbiri: ogled učne poti ogled filma z naslovom „Dolga, dolga pot” v kulturnem domu, ogled spominske sobe na domačiji pokojnega lončarja Karla Dončeca, lončarska delavnica v kulturnem domu, jahanje, ogled vasi z vožnjo s kočijo, pokušnja domačih jedi 17. 00 Ples. Igral bo ansambel Plamen iz Prekmurja od 19.00 Večerja in piknik Mejni prehod Verica-Čepinci bo odprt od 8. 00 do 24. 00 ure! ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB