-----   225   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Iz Dunaja. Skoro vsi tukajšnji časniki so 3. dne t. m. spominjali drugo obletnico nesrečne Sadov-ske bitve in se ozirali na to, kar se je od tistihmal v Avstriji dogodilo, - nekteri z veseljem in zmagonosnim čutjem, drugi (in tudi mi ž njimi) otožnega in potrtega srca. ,,Morgenpost" omenja, kako je bil precej po tej bitvi, še predno se je primirje s Prusi delalo, Deak k cesarju na Dunaj poklican, ter pripoveduje o pogovoru, ki ga je imel cesar z „Modrim ogerske dežele" (tako imenujejo Deak-a) to-le: Cesar je noč prečul brez spanja, in ni bil še napravljen, ko je Deak a sprejel. Na sebi je imel oficirski plašč namesti spalne halje. Ceremoniela ni bilo nobenega. Deaka povabi, naj se k njemu vsede, in mu ponudi, ko tobakopivcu prve vrste, neutrpljivo cigaro. Potem začne pogovor s tem, da vpraša Deaka za svet: ali bi vojsko nadaljeval z na ponom vseh moči, ali bi cesarstvo otel s tem , da bi hitro mir storil, Če tudi z žrtvami? Deak je odgovoril, da on od vnanje politike nič ne ume, pa da si je torej v svesti, da je samo zato poklican, da bi svoje misli   o   ogerski  deželi  razodel.     Zastran  te   pa   da
------226------
mora izreči, da Ogri niso voljni velikih žrtev in da od deželnega zbora se čisto ničesa ni nadjati, dokler ustava ni Ogrom nazaj dana; deželni zastop, ako bi se od njega vojaki zahtevali, on bi moral naravnost izreči, da nima pravice, privoliti jih. Toraj da on ne more druzega svetovati, nego mir, a tako pridobljeni čas da naj se na vse hitro porabi v to, da se primerne državne prenaredbe vpeljejo; le po tej poti da je mogoče cesarstvo oteti. — Pogovor preide potem na ogerske zadeve. Deak razloži, da ima Ogersko še zmiraj živo sočutje za Avstrijo, ter se bridko pritožuje na avstrijske državnike, ker ogerskih narodov niso razumeli. Cesar mu je roko stisnil in obžalovale obstal, da o marsičem ni bil prav podučen. Zahvalil se je Deaku za zado-voljnost, s ktero je prišel na Dunaj, ter obljubil, da njegove nasvete na tanko prevdari. — Tako se je končal ta historiško-imenitni pogovor, in kdo ve, ali se ni že tisti dan v mislih rodil dvalizem, ki je potem tako na hitroma djanje postal, še predno so mogle dežele takraj Litave svojo misel povedati. Lahko se tedaj reče, da ima dvalizem globočeje korenine, nego mislijo tisti, ki še vedno našim državnim poslancem očitajo, da so oni dvalizma očetje, in da bi bilo le od njih zaviselo, kedar koli podreti ga. Brez vzroka tedaj in brez vsake koristi je očitati komu tisto, kar niti ni storil niti pre-drugačiti mogel.
— Pravice slovanskih narodov v Avstriji zastopajoči časnik „Zukunft" vreduje zdaj dr. J. P. Jordan, mož, kteri že 30 let z veliko hvalo obdeluje na čas-ništvenem polji slovanske znanstvene in gospodarske zadeve. Vredništvo tega časnika je tedaj v dobrih rokah, in se po takem more nemškim čitateljem živo priporočati. Skušeni novi vrednik bode z zmerno besedo pa pogumno branil pravice slovanske in dosledno varoval samostojnost in nezavisnost „Zukunft-i." Žalibog! da brž o nastopu vredništva mora odbijati denunciacijo, da je list od vlade podkupljen. Dr. Jordan poživlja tedaj prejšnjega vrednika g. Leskovca na očitni odgovor, naj pove najmanjšo stvarco, ktera upravičuje ono natolcevanje.
— Ministerstvo je 1. dne t. m. razglasilo ukaz, kako naj se vrši nova zakonska postava. Ta ukaz ima 26. §§., in 21 izmed njih se jih suče samo okoli civilnega (svetnega) zakona. — Ob enem je okli-calo, da vprihodnje so glediščine igre prepovedane le o 5 praznikih (to je, 3 zadnje dni velikega tedna, dan sv. Rešnjega telesa in pa božični dan); dozdaj je bilo 18 dni prepovedanih.
— 5000 delavcev se je unidan zbralo, ki so sila predrzno psovali pastirske liste škofov in pa papežev govor. To so tiste baze ljudje, ki so nedavno v praterji strašno razsajali. Liberalizem „delavcev" bo menda še zelo   presedal ministerstvu.
Češko. — Tiskarnih pravd je tukaj kakor listja in trave. O „N. fr. Pressi" pa se nič ne sliši, da bi imela pravde, čeravno je hujskala unidan Nemce na Pemskem, naj „brez ovinkov pretepo Cehe" (kurzweg dreinge-schlagen).   Je li to tudi maslo nemške kulture?!
Ogerska. Žitna letina je tako dobra, da ne bojo vedeli, kam sfe žitom; en oral daje po 42 vaganov ječmena, 24 pa pšenice.
Hrvaško. — Deputacije hrvaška in ogerska ste se zedinile v tem, da naj ogerski in hrvaški zbor sama odločita, čigava bode Reka, — to, kolikor čez stroške trojedne kraljevine še ostaja dohodkov, naj gre na Ogersko za skupne zadeve, — o zadevah jezika je ogerska deputacija pritrdila vsem zahtevam hrvaškim. V ogerski državni zbor pošilja deželni zbor 29 poslancev, v delegacije pa 4 zastopnike naroda in 1 magnata.
Vprašanje je zdaj: kakošen hleb bodeta ogerski in hrvaški zbor spekla iz te moke.
Srbija. Iz Belega grada. Skupščina je 2. t. m. Milana Obrenoviča enoglasno za svojega kneza izvolila. Nepopisljivo je bilo veselje. „Čeravno še mlad — je odgovoril Milan skupščini — se bodem vendar na vso moč učil, da osrečim sv o j narod." V namestno triletno vladarstvo, dokler zdaj se le 14 let stari knez ne nastopi vladarstva, so bili enoglasno izvoljeni: vojni minister Blaznavac, nekdanji minister vnanjih oprav Ristič in starešina Ga v rilo vič. 4. dne t. m. je bila skupščina končana, ki je pred razhodom svojim med drugim to-le ukazala: Pravda knezovih morilcev naj se kar hitro dožene in ostro; rodovina Karagjorgj evičev in Nenado-vicev naj se poženete iz dežele in premoženje naj se jima vzame na korist deželi, ktero ste izdale; vsak Srb je odgovoren za življenje kneza Milana. 5. dne t. m. je z veliko svečanostjo bilo maziljenje kneza Milana, ktero je vpričo zastopnikov vnanjih vlad in vseh skupščinarjev opravljal metropolit (veliki škof). Ljudstva vse polno je stalo zunaj cerkve in kneza iz cerkve stopivšega pozdravljajo z grmečimi živio-klici.