St. 290.
Trst, v
19. oktobra 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5.f ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". FIa?fjivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moči"
NAROČNINA ZNAŠA
z. celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava no ozira. VtroonlBt m* uicljiko izd&nj* ,,KDX.O.TI" itut j M •elo Isto Kron 5*30, u pol loto Kron a 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma ao no sprejemajo In rokopisi so oo vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta,
UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoit', vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PoStno-hranllnitnl raiun Stev. 841-652. TELEFON St 11-57.
Reforma državne uprave.
(—rrh.) Modeme države si ce moremo predstavljati brez dobre ia urejene, vsem zahtevam duha časa odgovarjajoče državne uprave. D;bra uprava |e podlaga redu v državi, od nje so od?i«ni napredek, blagostanje In sreća državljanov. Naša državna uprava je v raars katerem ozlru zao« stala za duhom časa in tožbe so splošne, da ne odgovarja več zahtevam, ki jih smejo državljani upravičeno staviti do nje. Na po fledicah zastarele prakse naše uprave trp' vse Javno življenje, trpi naše narodno gospodarstvo, trpita pred vsem trgovina in obrt, ki nahajata le prepogostoma zapreke tam, kjer bi moral! dobivati podpore.
Končno |e uvidela tudi vlada, da se tako ne more in ne sme cadaljevati. Zato je sestavila posebno komisijo za upravno reformo. Namen vlade je gotovo dober in hvalevreden, toda vprašanje |e, če delo komisije dovede do kakega srečnega uspeha. V takih komisijah se navadno od samega „Studiranja* pozablja na končal cilj in končal efekt Je ta, da ostaja vse lepo pri starem, ali prihaja k večjemu do kakfh nebistvenih sprememb. G:ri omenjena komhija je do-sedaj tudi res prišla šele do zaključka, da treba reformirati pravne študije in predpise za izpite konceptnih uradnikov finančne in politične uprave.
Poznamo prilično poslovanje naš h političnih in finančnih oblasta!}, pa si zato tudi dovoljujemo Izreči skromno mnenje, da, četudi obveljajo ti predlog*, ne bo s t ni še veliko pomagano. Toda, tega mnenja nismo samo mi. Saj je komisija morala čuti očitanja, da se je ju&tična reforma obnesla, ce •ia bi se bila pcprej zahtevala n forma pravnih študiji Nismo kompetentni, da bi izrekali svoje mnenje o sedanjih predpisih glede pravnih študij, mislimo p?, da je praktično življenje tako mnogostrassko, da j s (u pač nemogoča vsaka šablona. Zato ne napravlja tudi najboljša reforaa pravnih študij iz povprečnega dijaka kotceptaega uradnika.
Vendar je ta sklep komisije vrlo začimb, ker dokazuje, da Je tudi ona prišla do ootnaojd, da je vzrokov pomanjkljivosti io nedostatkov v naši upravi iskati v prvi vrsti pri uradnikih samih In ne toliko v zastarelih službenih predpisih. Tudi najbolji oredpisi ne pomsgajo, če ni uradnikov, ki bi jih razumno izvrševali, kakor ne bodo na drugi strani tudi najbolj zastareli predpisi ovirali spretnega in vestnega uraduika, da ne bi storil tega, kar Je v i etere s u splošno-sri. Saj nss je pasivna rezisteoca državnih uradnikov poučila, da bi bila služba sploh ne-ni' žaa, ko bi se oni držali mrtvih črk služ-benih predpisov. Gotovo je, da bi se s pooštrenjem izpitov msrsikakemu manje sdo sobaemu zabrani! vstop med konceptne upravne uradafke; res je pa tudi, da so mnogi sla:>eji dijaki pcstaii pozneje najbolji uradniki. Saj Je znano, da so dobri teoretiki često najslabši praktiki, nasprotno pa je ravnolako znano, da najboljši prak« ki često nimajo niti pojrca o teoriji. Česar nam treba pred vsem, so vestni uradnik', ki se bodo zavedali svrjh dolžnosti napram sploSnosti. Rivno teh lastnosti pa pogrevamo pri mno £5n državnih uradnikih. Človek bi mislil, da bi morali biti ravno kocceptni uradniki z visokošolskimi šiudsja&i uzor vestnosti in
PODLISTEK.
Norec vojvodinje.
Fiorentinska novela Ernsta Remina.
„Na izgovarjajte bessde sreča pred menoj.fc je izpregovorla vmes zamolklo. „Zveni to nekako grenko iu žensko."
„Vara zadoščata ponos in s!taj, dobro — ali jaz, jaz čutim mehkeje. Jaz nisem t ko moder ia spreten, da bi s kupčijo gra-h\l moči in bogastva, kakor delajo to naši veilkf ši, in vrhu tega se mi zdi nizkotno. Nimata veselja do obleganja mest in preli v^oja krvi, da bi postal vojskovodja; ni-nam sile besede, ki bi me povzdfgaila v ;c;i<elja v sveto vaistvu. Od nekdaj sem bil • n;ač in nisem ničtsar nagrabil za-se, kar zadovoljuje druge Ia |0x povzdig-?. Slikal sim ceko Iko, malo pesnil, In to ml |e za d ščalo nekdaj, v jasnih, netiih sanjah m ; ž. a Je svojin da*, ker, kar sem sanjal, Je i -.i slao ki u^mev tvo.ih očes, io, kar sem m ravlja! v verze aii na platno, je bila t?oja iiibeznjivost, tvoja ljubkost; od tega serr* "-ti, to je bila i^eča moje mladosti; nisem z al druge £<?, tego, da nal to postaje srečfc i- ; ž	I s ; d^j hi j? s?etc -al val
„ r )ioor,ii pridobim naslova in
točnega izpolnjevanja dolžaosti. Temu pa ni vsikdar tako. Nasprotno se opaža, da ravno tem uradnikom dostikrat manjka vsakega Idealizma in višjega duševnega poleta. Saj je poslanec dr. Stefnwender pisal las]-tko leto v graški „Tagesposti", da je v dunajskih ministrstvih ministerijalsih svetnikov, ki prihajajo ob pol dvanajstih v urad in odhajajo ob pol ene ven. Seveda, potem delo ne gre naprej 1 Ljudje nimajo vesti. Državno službo smatrajo za dobro molzno kravo in varno preskiboeainfco. Zato smatrajo izpolnjevanje službenih dolžnosti za postransko stvar, čegar je naravna posledica ta, da akti, od katerih je dosti* krat odvisna ekzktenca dižaoljana, leže nerešeni tudi leta in lete. Saj vidimo, kako se sazni visoki uradniki v najbolji moški dobi in polni moči dijejo upokojavati, da prevzemajo vodilna me&ta pri raznih veli&h podjetjih. To vpliva seveda demoralizujoče na nižje uradnike in pesebno na mladi naraščaj. Madenič stopa v državno službo merda poln idealov In z najboljšimi nameni, da bo posvečal službi vse svoje sile. Toda, kmalu postaja tudi os žrtev svoje okolice, posuja tak, kakor so drugi. Gniloba, ki je je najti v vseh panogah naše državne uprave, pekvarja tudi najboljše elemente. V podvojeni meri pa velja to o naši politični upravi.
Kakor je diplomatlčaa služba domena visokega, tako je politična upravna služba domena nižjega in obubožanega srednjega plemstva. Saj je znano, da so neplemenitaši zelo redki med višimi političnimi uradniki. Glavno priporočilo za vstop v politično službo je plemski našlo?. Temu primerno je kaže potem, seveda, tudi naša politična uprava. Naši politični uradaisi, vzgojeni v krogih In ozračju, ki nima nikakega stika z ljudstvom, žive še vedno tam zadej v pred-raarčni dobi, In se nl*o Še pGvspeli do spoznanja, da so Oai tu radi ljudstva ia ne narobe. Po veliki večini n!majo ti gospod,e niti pojira o zahtevah, ki jih stavlja moderna doba javnemu fuseljenasju.
Prvi korak upravne reforme naj bi šel za tem, da se prisili razne visoke uradnike v izpolnjevanje službenih dožnostl, a drugi, da se vrata politične službe otvorljo demokratičnim elementom! Le novi, mlad', demokratični element), z novimi idejami morejo prinesti v to rmtvilo novega, svežega življenja in ozdraviti rano. Dokler se ne zgodi to, ostane vse delo komisije za upravno reformo neplodno in brezuspešno I
Kamen spotike.
Na Dunaju postajajo zopet nervozni in cfJcijoznl časopisi, zvesti Berchtoldovi oprode, ki so še le pred kratkim povodom PaŠiče-vega obiska na Dunaju peli slavospeve na
račun srbsko-avstrijskega zbiižanja, zlivajo zopet ves svoj žolč na Srbijo. Albansko vprašanje je namreč zopet enkrat stcpllo v kritiki štadij.
Srbske čete so tekem dobrega tedna krvavo potlačiie dobro organizirano in pripravljeno arnavtsko vstajo, ki naj bi posta-«ila Evropo pred novi fa;t accompli na Baikanu in so šle tudi zmagovito preko albanske meje. Močen oddelek je pri zasledovanju poseženih Arnavtov udri v dolino reke S&umbi ia zasedel mesto Kjuks, oddaljeno tretjino pota od srbske meje do
časti, da zavzamem v mestnem svetoval stvu mesto, ki gre mojemu staau in tvojemu imenu. Ubogal sem ga — ia sedaj sem zopet doma, in sem prišel ravno v čssu, da sem videl, kako postajate žena malovred než3. Da, ko sem ga hotel umoriti, ste vi preprečili to I O, Ciarissa, Clarissa, drug? imajo moči in zvijače, malopridno3t in srečo, dostojanstvo in sijaj — Jaz pa nisem imel nič, razun ijubezni — ne vem, kako naj Živim, ko sem izgubil tebe!---"
Ni mogel dalje vsied silnega notranjega ganotja
.Ubogi Raffaello !" je izpregovorila Ciarissa po kratkem presledku in ganotje Je trepetalo v tonu njenega globokega glasu „jaz sem trpela več, nego trpite vi, in sedaj naj jaz tolažim vas, žena moža I Da, čuj. ljubila sem te, ker sem bila močna in ti Iaboien, odkar si bil otrek, nežea dečko, oolj mil angeij ali eea pesnika, nego pa k,1o, ki naj bi kedaj nosi! meč. Ti si bil dru-gačea, nego drugi, nežen in mehak, ži?eč v biagomiUh fantazijah, ki si mi j h dajai so doži.ljati » teboj. Nisem pozabila, kako sem te na naš^h igrah v vitih očetov branila >red močiiejlrai detki ter odga&ala od tebe ajihovo otroško surovost; ia kako si mi pozneje Čital svoie než^e ritne in si rožnato H a! i najine bodočnosti. A \ to ol&go
nežfO naanpn'e. VI spm aniila do tebe.
Eibasasa. Prve srbske predstraže se nahz-jajo komaj 45 km od Efbasana, ognjišča albanskih nemirov. Drugi srbski oddelek je prodrl iz Dibre po dolini reke Drin proti jugozapadu, zavzel na potu celo vrsto upornih albanskih vasi brez vsakega odpora in se ustavil 30 km pred Elbasanom. Tretja srbska četa pa je udrla po dolini Črnega Drica in zavzela razvodje Ki.t<e, 16 km od Orcšfja. Na teh pozicijah' so se srbski vojćkl na višji uksz iz Belgrada ustavili in se dobro utaborili.
Pohod srbske armade v Albanijo samo je grofa Berchto!da In njegovega koUgo v Rimu kljub temu, da sta računala tudi s to možaostjo, precej presenetil In sta seda! v velikem strahu za bodočnost Albance. Izzvati hočeta novo mednarodno politično krizo in zvrniti vso odgovornost ca Srbijo, češ, da noče spoštovati soglasnih sklepov londonske veieposlaniške reunije glede Al-baalje.
Albansko vprašanje fe stopilo kar čez □oč zopet v politično ospredje in v Belgradu sledi intervencija za intervencijo od strani velevlasti trozveze, predvsem od strani Avstrije in Italije, ki sta naposredno Interesiran' v Albaniji. Srbija je na te intervencije cd-govorila z znano cirkulamo noto na vse velevlasti, trozvezi pa s posebno neto, v kateri izjavlja, da nikakor no:e kršiti skie-pov londonske po?laniSte reunije, da pa svojih čet v bteresu Srbije toliko časa ne umakne iz Albanije, dokler ne dobi sigurnih garancij za trajen mir na svoji meji ia dok-ier ne bo albanska meja definitivno ustanovljena. Na Dunaju in v Rimu smatrajo ta odgovor za negativen in nezadovoljiv in groze Sibžji z energičnejSimi koraki, če takoj ne umakne svojih čet iz Albance. Vse kčže, da bo Srbija vstrajala sedaj na tem svojem stališču do skrajnosti in da hoče velevlasti, ki so v prvi vrsti same zakrivile albansko vstajo, direktno prisiliti, da urede albanske razmere. Da Je njeno stališče opravičt-co, o sera jo uverja sedanja popolna aaarhiia v Albsniji, k er grozi nastati med E sadove! in Kemalovci prava držav janska vcina ii ra bridke izkušnje, katere je zadnjič na ponovno zahtevo velevlasti, ki so ji garantirale za vzdržanje miru v Albaniji, umaknila svoje čete iz strategfčdih pozicij v Albaniji. In kakor vse kaže, zamore po sedanjih dogodkih v resnici priti do perečega vprašanja, ali bo mogoče vzdržati sklepe londonske poslaniške reunije glede Albanije In če ne bo menda izšia iz te krize zopet poražena ona nevidna in zlobna roka, ki je pognaia Bolgarsko v vojno proti Srbiji in ki je tudi Arnavte na tirala na krvave napade preko določenih ji mej.
Faktum je, da je spravila Srbija s svojim korakom v;o Evropo, predvsem pa neposredne krivce pri arnavUki vstaji, v silno neprijetno zadrego. Načrt, da bi se tudi Srbija oropala na turški način lepega dela svojega teritorija, se je temeijito ponesrečil, Ia prizadeti krogi so dosegii ravno nasprotno od tega. kar so hoteli. Temeljito ponesrečena albanska vstala is pa anarhična razmere v varovanki Evrope so ponovno [asno dokazale, da ostaae Albanija za Evropo toliko časa sporno jabolko, dokier bo eksisti-rala. In to je tudi čisto razumljivo. Albanija je predukt ljubosumnosti med A^st?ijo io Italijo glede vpliva ca Balkanu in na Jadranskem morju. Radi te ljubosumnosti je bil iz strahu pred izbruhom evropske vojne
Je sedaj le še — spomin : vse je neusmiljeno raztrgano, vse je pri kraju. Ia kakor se moram zadovoljevati Jaz, motaš tudi ti, ubožec, gledati, kako boš prenašal. Jaz ne vem še, kako se prebijem — in vendar mora biti. Ravno sem klečala v molitvi pred sv. Devico — a veste, kake tolažbe sem našla. Da nam ni treba in da tudi ne moremo prenašat! preko človeške moči, ker nas potem breme ubija in kar samo po sebi odpada z nas 1 Ako hočete te tolažbe, vzemite si od nje svoj deli"
„Ciarissa, ti m<; zasmehuješ I" „Ne goveri mi več ti 1 Jaz nimam bolje talazba — meni zadošČ3, ker mora".
„Ia res morate? Pojte, bežite z mano, sprejmite mojo roko, dajte — beživa tja ven! Vaš zakon je neveljaven, je izsiljen, sveti Gče vas odveže. Imam trideset konji kov v svoji palači, ki so mi zvesti 1 Zbe-živa skozi vrata 1 Pojdeva v tabor pregnanih, k vašemu očetu. Kjer živite vi, sem srečen — pridite, da obnoviva siadko mladinsko dobo — saj nI, da mora bit5 vsega konec! In če hočete, bom močen. Zaradi vas! Po vaši ljubezni morem vse I Po t-reemo se, naskočimo vr?>*?», Ficrencj od t je tirana. Pojdite, o pojdite, dajte, da bčžba, predno nastcpUutro !* j »Trpim, ia z^to nej bi postala nezvesu '	ki Hfr7l W noM r. H*,irr!m t* te nHt7rn1ta
vstvarjen edinstveni albanski rarod, kafror ga niso nitdar priznavali vsi oni avstrijski in italijanski strokovnjaki, ki so pisarili o Aroavtih in vsi oni diplomat?, ki so samo radi Arcavtov priznali naredaostno načelo na Balkanu, katero doma seveda popoTnoma negirajo, fp se pri tem svojem arnavte filizn u malo da ne celo poarnaviiU.
Albanci so sami s svojim rrp?rik?m napadom na Srbijo ia medsebctnhr. KlLnj. m zepet dokazali Evropi, da hcčejo ostati tuji barbarski ctok sredi državotvornih n; rodov na Balkanu, da nimajo nobenega sm'sl? za ustavno živijeeje, nobene edinstvene neredne volje, nobene volje za konstelacijo notranjega stanja in nobenega pogleda v bodočnost. Niso ?l piidcb:h slobodi in ne-odvisnosti s svojo zaslugo in zato je tudi ne umejo. Oni pač ostaLejo konglomerat plemen, katerih raj;iši ideal je krvn* osveta in pa roparski napadi na mirne sosede. Da je tak rarod nesposoben, da »I vstvari d»žavo, Je torej janno i i zato ostr.ne Ideja o Albaniji ket urejeni moderu evropski državi navadna utopija. — O tem menda najbolj prepričana ravne Berchtold ia di San Giuliano, ki tekmireta za svoj vpl-v v A!bani|i, o tem je prepričana vta Evropa. Prepričala pn se je Evropa sed2| tudi o tem, da Je vzdržanje sedanjih razmer v Albaniji nemogoče in da ji utopija tudi načrt, da bi se Albanija zlorabljala ssmo kot slepo oredje tujih Fgeatov proti Srb fi. Iz istih vzrokov, po katerih druge države ne morejo trpeti kakih r emirov, ki bi ogreže-vali razvoj njih drži ve, iz istih vzrokov ima tudi S.bja pravico, da se za enkrat za vselej zavaruje pred Vrdaim ogrorevanjeai svoje meje napram Albaniji. To je elito odločno povedM tudi organ srbJ^e vlnd« »Samouprava", ki izjavite, da Srbija ^:cer upa, da napravijo velesile mir v Albaniji, sicer bi morala S b'ja fama po:eč! po energični samopomoči.
Skoro izključeno je, da bi iz seda uje srbske-albanske krize, ki P sega pre ivs m tudi v mednarodne pc!;tič> e cunolsje, nastale kike ntvara-j Internac .cnaiae kom li-kačje. Srbji gre reda j ^č p*tdv;eiu 23:o, da man festira ztdajič pred E ropo svojo nujno zahtevo, da ns| se kolike r ir.tg.če hitro vstvarijo v Albaniji ncrralne razmere, ker ni nikakor več voljna živeti v sedanji sigurnosti. Srbija bo svo|e čete prejko. ej Čisto gotovo unaknila iz Albanije, četudi le s težkim src^m. Pač pa se je Evropa sedaj lahko prepričala, da so s padcem Turči e v Evropi nemogoči tudi arni-vstski av en tur i ki pohod! in nemogoče izigravanje Aibanije proti njenfm sosedam Srbiji ia G 5ki. kajti sicer se lahko zgodi, da napravi Srbi,a sama red v A'banijl in to ne meneč se za vse evropske komplikacije, ki bi lahko navale Iz tega.	_
Slovenski trgovci, na delo!
Jugoslovani smo naroilno zatirani, ker smo gospodarsko slabi. Med nas prodira tnji kapital, da izkorišča bogastvo naSe zemlj e, a mi smo hlapci njegovi. Gospodarska moč tujcev zadržuje naš narodni razvoj.
Dr. Dragotin Lončar, „ Veda" III. — 383.
Že Iz zgodovine starega veka pozorno narode, ki so se edlno-Ie s pomoto svole močno razvite trgovine povspeli do neverjetne
Cfacissn. „To Je slab svet. Pri tegla sem mu, da bom rjegova žena; zato mi Je dtl on življenje mojih In obljubo, da postarem v Časti njegova. Držal je besedo — seirj je na meni, da Jo držim tudi jaz I Živim le še v svojem ponosu, a sedaj naj bi se ot:e-čaitlia in mu ubtžala!"
„Ne umejem vaše občutljivosti I" je to-ŽH Rafaelio. Govorite besede, katerih snmel gre mimo mojega ušesa. Vi morete žive I brez mene, to vera dobro — aH Jaz ne brez vas I"
„Pa naučite sel* le rekla skor^ trdo.
„Nikoli! Nikoli I" la zgrudil se |e pred n|o. „N koli se ne naučim — o, dajte, d3 skupno u m reva la
„Ali ne bi tudi s tem ogoljufala svojega soproga" je cdgovoriia v zamolklem razmllljevanju „ali bi mu ne ubežala na oni svet? Večne kazni — me ae ohšl; » Posega me veže. Tud! raofe življenje je v kazen. Je kazen, ki Je ni jem zakri?i'a, ona pa bi zakrivila l Ustanite, pc mislite, da !te cagovarjate k smrtnemu g eru v sve i hiši božji lc
Mladenič ni slišal. Vi! je rok! proti n|e| »« ^ — i ho 7 ?ht T'm glatem: „Ciarissa, ljubljenka, ne m ?m le izgubit', ne m^rem tudi u-nretl, ak *era, da ** v «1-rcč.u drugega. Privoli,
Danes damski M venfck
s kotnionom in coetllčnlm ualčhom v Ronsamnem druJtuu pri So. Jakobu. Začetek točno ob 6. ari ziefer.	Šentjakobska Čitalnica.
vlšlae kulture in blagostanja. Pa, saj niti ni trebi, da gremo v stari vek; dosti je, da posedamo malo okoli sebe ter se prepriča oo, da so tudi še danes nafmočnejši oni nsr di, ki imajo najrazvitejšo trgovino, naj-ag! nejŠi trgovski stan. Le poglefmo Nemce, Hohndce, Angleže! Trgovski interesi so, ki narekujejo smer zunanje politike velikih dr'av in trgovski stan je oni stan, ki ima voci:lio besedo vsakikrat, ko gre za važne narodne interese.
Pri nas Slovencih Je trgovski stan šele v razvoju. Nsravna posledica razmer, v ka ter n živimo Slovenci, je bila, da se ie naš dos« danJJ, še S2m na sebi neenoten trgovski naraščaj, po večini izgubljal v tujih ali po-tujčenih mestih. In vendar je povsem izključen \ da bi se naš narod mogel povspeti iz s^cjih primitivnih razmer do večje kulture ir; večjega blagostanja, dokler ne bomo imeli razvite trgoviae in močnega trgovskega sta u.
Po svoji zemljepisni legi in svojem pri- odnem bogastvu je naša domovina kakor na i ustvarjena za to, da se na n|i razvije močna trgovina in industrija. Od vsega tega brgis»va pa smo dosedej imeli zelo malo. Kol-ko nerazkrlt'h zakladov leži Še zakopanih v naši domovini!
Da omenimo na prvem mestu naše vinarstvo. Milijoni in milijoni se stekajo v žepe tujih posredovalcev-trgoscsv za vino, ki ga Je pridelal naš kmet Naša izvrstna vina sc v tujini sfcoro nepoznana, ker ss fe pred sta lialo pod raznimi tujimi znamkami. Koliko hvaležnega in dobičkonosnega dela še &Va tu naše podjetne in delavne trgovce !
Poglejmo naše sadjarstvo! Tudi tu se dsjejo zaslužiti že sto in stotisoči, ki se sedaj stekalo v žepe tujcev.
Koliko drugih pridelkov je še, ki bi jih megla naša domovina izvažati! Toda ne samo poljske pridelke! Marsikje bi se mogla razviti tudi plodonosna Industrija, ako bi ie podjeten trgovec odprl njenim izdelkom pot v svet.
Da, v naši domovini je Še mnogo hruha, mnogo zaslužka. Mirne duše lahko trdimo, da ga ni kraja naše domovine, odkoder se en bi dalo izvažati enega ali drugega predmeta, ali pa vsaj povečati dosedanji izvoz bodi poljskih pridelkov, bodi industrijskih izdelkov.
Ugodne lege svoje domovine dosedaj sploh še nismo izkoriščali. Nasprotno. Ta ugodna lega |e bila vir naši narodni nesreči. Hvala naši, z nevednostjo združeni indolenc*, da je mesta, ki bi jih bili mogli zlesti mi, zasedel tujec in s tem postal na naši zemlji gospodar, a mi njegovi hlapci in sužnji.
Naravno bi bilo, da posredujemo mi trgovino, ki gre preko naših dežel, toda od vseh onih tisočev in tisočev vlakov, ki prevažajo preko naše domovine pridelke in Iiđel e tujih dežel, nfmamo mi drugo, kot dim lokomotiv, ki okužuje čisti znak naših planin.
Vendar, četudi smo mnogo izgubili, vse še ni izgubljeno. Še je Čas, da pridobimo nazaj izgubljene pozicije; sicer |e Že skrajni če s, a prepozno še ni. Toda treba, da gremo ca delo, žurno in brez odlašanja.
,Glasbena Matica* v Trstu.
Občni zbor.
Občni zbor naše podružnice „Glasbene Matice" se je vršil dae 14. t. m, ob 9 zvečer v dvorani .Trgovskega izobraževalnega društva* v ulici Sv. Frančiška št. 2 ob primerni ude'tžbi.
Predsednik g. dr. H. SI a v i k je pozdravil navzoče ter poudarjal razvoj našega
Obrnila je glavo v stran z bolestnim po losom In je, odvračaje ga, stegnila roko, ne da bi odgovorila.
»Čemu naj živiva v boli in žalosti?* fe naialjeval. »Daj, da umreva, drug v narečju drugega 1 Hočem to nama osladiti. Imam strupa, ki ubija hitro in lahko, ki dela smrt v naslado. Pridi toie( 1 Čemu me puščaš, da stolim tu proseč?*
Umaknila se ]e.
„Ne tako, dečko! To bi pomenjalo, da liočeva trpljenje pregnati s krivdo! Ne, to na| me ne ukloni, pa na| mi bo še tako težko! Trpim na) do zadnje kaplje grenke kupe. Zaprisegla sem se mu — kako naj urrrem v tvojem narečju ?! Na| me umori sčasoma, aH podleči hočem, ne da bi obvisel na moji duii niti en madež kri t d? ah" strahopetnosti! Svobodna in čista hočem stopiti pred sveti prestol, ne kakor samomorilka, ne kakor ubožnica, ne kakor nezvesta Žena — strtega srca morda, ali k;.kor žena, ki \e bila zvesta! la sedaj pu-st;te, da grem !
„Pojdi torej 1* je rekel, .pojdi izdsjalka in bodi prokleta! Popred, nego Djegova, si bila moja. Moja (e bila tvoja zvesteba, troje življenje! Pojdi, živi, življenje žnjlm naj ti bo v prekletstvo 1"
Težko in omahovaje je stopil v stran in Iti dal svebodno pot.
(Daije).
glasoenega zavoda v minolem, t J. četi tem društvenem ietu. Da je bila ustanovitev našega zavoda resnična in prava kulturna potreba, dovolj jasno priča vedno in vedno naraščajoče število gojencev, kakor tudi stroga a priznaina kritika s strani javnosti Poživljal je navzoče k vztrajnemu ddu za prospeh tržaške podružnice .Glasbene Matice*.
Iz tajnškega poročila g. Frana Rusa posnemamo, da je itela glasbena lola ob zakl|učku šolskega leta 1912 13 159 gojencev ; po obi5kovanih glasbenih predmetih pa 229. Pouka |e bilo tedensko 109 V, ur. Poučevali so se sledeči predmeti: splošna glasbena teorija, klavir, vijoiina, solopetje; poleg tega pa |e društveni odbor vnovič uvel pouk v splošnih predvajali za zberov naraščaf. Tega pouka se je udeleževalo preko 80 dečkov In deklic tržaških javnih šolskih zavodov. Ako bi se za kak predmet zgiasllJ vsaj štirje gojenci, poučevali bi se tudi kontrapunkt, glasbena zgodovina, viola in razni drugi instrumenti.
Z ozirom na politlčno-krltičen položaj lanske jeseni in letošnje spomladi, je piire dita .Podružnica Gl. Matice* samo en kon cert, ki ga pa naša „Glasbena Matica" lahko prišteva med naflepše in najuspešnejše svoje prireditve. Posebno razveseljivo {e dejstvo, da se je ta koncert priredil s samo domačimi močmi. Gla/no točko sporeda je tvoriia Foersterjeva .Turki na Sievici", balada za zbor, sole in orkester, ki je bila za Trst novost in prava privlačna sila; razven tega naj izmed bogatega sporeda še omenim prekrasno dr. Schvvabovo .Zlato kanglico*. Iiubko Adamičevo „V snegu* in ralčno dr. Krekova .Idilo*. Koncertni program je dopolnil vojaški orkester bos. polka. Koncert je dosegel popolen uspeh in najlepža zahvala za to gre milostljivi gosoej Miri Costaperaria za njeno prijazno sodelovanje in našemu neumornemu pevovodji g. K M a b k o t i.
Tudi akcije za balkanske ranjence se je društvo odzvalo s tem, da je izvršilo vse predpriprave za ta dobrodelni koncert. So-delovala^ sta pri tej prireditvi virtuoz na violino Saša Koulbertion in Matični pevski 2bor.
Glasbena šola je podala račun o svojem delovanju na Drodukciji 5. julija, na kateri je nastopalo 17 gojencev in 52 dekl c naraščaja. Z zadovoljstvom t odi omenjeno, da je bila navzlic izrednemu Času, pri taki prireditvi prvič dvorana polna in je bil uspeh moralno in materijelno zadovoljiv. Iz tega dejstva, je tudi razvidno, da šola v svojem delovanju krepko napreduje, obenem pa narašča pri nas tudi zanimanje Javnosti za razvoj glasbene umetnosti v Trstu.
S posebnim veseljem pa bodi poudarjeno, da je bila po dolgih 8 letih dana prilika našim someščanom slišati najlepše in najboljše, kar ima slovenski narod ca polju glasbene umetnosti, t. j. pevski zbor „Glasbene Matice* iz Ljubljane. Posetlli so nas za Binkoš'.i 11. in 12. maja t. 1. in izvajali v našem .Narod, domu* slavno delo čeikega komponista Dvoraka .Mrtvaški ženin*. Ude ležba je bila tako ogromna, da se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Uspeh je bil nadvse krasen. — Posebno hvalo smo dolžni pevskemu zboru Ljubljanske Glasbene Matice in njegovemu vodji, koncertnemu mojstru Mateju Hubadu. Trdna naša nada |e, da sedaj ne poteče celih 8 let, ko jih zopet pozdravimo v na šem Trstu. Priprave za ta koncert, oziroma izlet, je izvršil naš odbor.
Uč]tef]*k!h moči poučuje pri Glasbene Matici 7. Artistični ravnatelj zavoda |e ab-solvirani konservatorist g. Viktor Šoac,
Gostovanje Mire Koratfeve o Trsta.
Nocoj nastopi na našem odru umetnica; ki je proslavila v tujini ne le svojo umet nost, temveč tudi ves narod, ki se mu prišteva s ponosom. Na najsijajnejši način je ta umetnica pokazala tujini, da mi nismo .barbari*, da imamo svo|o umetnost in svoje umetnike tudi mi, da tudi na umetniškem polju stojimo ob boku drugim kulturnim narodom.
Kdor pozna gledališke razmere na dvorni operi na Dunaju, bo vedel, kaj pomenja to: nastopati pred najvišjim umetniškim forumom, pred najstrožjo kritiko, prei najizbra-nejšim občinstvom 1 Ta redka čast je do letela našo dlčno Miro Koroščevo. Pred tem najvišjim forumom je dokazala, da je tolika umetnica, da bi se ponašati žnjo tudi veliki Jn največji narodi. Njeno slavno ime |e dospelo tudi do soproge slavnega Rtharda Wagner|a, ki v Bayreuthu, na tem ognjišču čiste umetnosti, prireja vsako tretje leto slavnostne igre. Na teh slavnostnih opernih predstavah sodelujejo samo umetniki in umetnice, pevci in pevke, ki so že dosegli svetovno slavo. Biti gostom Bayreuthsklh oper, |e največja čast, ki more doleteti le velikega umetnika. In ta Čast je doletela hrvatsko umetnico Miro Koroičevo; dobila je poziv od Cosime Wagnerjeve za sodelovanje na letošnjih slavnostnih operah. Gospića Koroščeva je dobila tudi mnogo ponudb od zunanjih gledališč; toda odbila
administrativno vodstvo pa je poverjeno g. Karolu Mahkoti. Letošnje leto se je j pomnožil učiteljski zber, in sicer se je po-i srečJIo pridobiti sedanjemu odboru znanega; glasbenika g. Petra T e p I e g a, absolvi- j ranega kon ser šatori s ta, kot učno moč na glasbeno šolo.
Naše delovanje pa ni našlo priznanja le tu v Trstu, ampak tudi na cesarskem Dunaju, o čemer priča dejstvo, da nam je visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogo-častje blagohotno naklonilo prvo državno podporo v znesku K 800 — izrecno poudarjajoč, da vsled letošnjega slabega finančnega stan|a ni bilo mogoče podeliti večje podpore.
K sklepu tajniškega poročila sled! zahvala v prvi vrsti miiostijivi gospej Miri Costaperaria za njeno ljubeznivo naklonjenost, izkazano društvu s tem, da je kot pevka-umetnica požrtvovalno in rade-volje sodelovala na naših prireditvah. Naj bi ji bilo to priznanje mala odškodnina za njen trud! Nadalje omen|a tajniško poročilo med dobrotniki zavoda še: Slavno Jadransko banko, Tržaško posojilnico in hranilnico, Trgovsko obrtno zadrugo, Žlvnosten-sko banko, preblagorodnega gospoda .Neimenovanega*, kakor tudi razne druge posameznike. Isto zahvalo dolguje društvo tudi odboru „Moške Ciril Metodove podružnice' tu, ki mu je brezplačno prepustil v učne svrhe sobo v CM Šoli na Acqiedottu ter s tem mnogo pripomogel našemu smotru, kakor tudi .Edinosti*, ki je vedno rada dajara društvu na razpolago svoj prostor. Bog daj, še mnogo podpirateljev naše glasbene umetnosti ! Društvo pa rasli in se razvijaj v ponos tržaškega Slovenstva!
Blagajnik g. K. M a h k o t a je podal svoje blagajniško poročilo, ki je v splošnem jako zanimivo.
Strokovno poročilo ravnatelja g. Sonca omenja pred vsem obisk in ustroj glasbene šole. Učni uspehi so bili prav povoljni. Med letom sta imela Inspekcijo dva nadzornika, in sicer g. M. Hubad iz Ljubljane in g. Ivan Nekrman iz Trsta. Slednji je bil poslan od vlade. Oba sta našla Šolo v najboljšem redu ia se pohvalno izrazila o njej. Letos se je vpisalo v glasbeno šolo nič manj nego 200 učencev. To je najboljši dokaz, kakšno zaupanje vživa zavod med slovenskim občin <tvom. Res, da imamo v primeru s številom Slovencev v Trstu še vse premalo učencev, toda napredek je tu in lahke upamo, da se občinstvo začne še bolj zanimati za G'as-beno Matico, ko enkrat dodobra spozna, takšna je smer naše glasbene šole in do kakih uspehov ona lahko privede.
*
* *
Vsa poročila so se odobrila, saj gotovo dovolj označajo stališče, na kuitrem se nahaja naš glasbeni zavod, in pot, po kateri hodi.
Na volitvah so bili enoglasno izvoljeci: pred tednikom, dosedanji zaslužni predsednik dr. E d. S I a v i k ; odborniki: dr. Abram, dr Čok, Dekleva, dr. Fatur, Mahkota, pref. Mirk, Modrijan, Prunk, Rus; preglednika : dr. Dolenc in dr. Šavnlk.
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva .Edinosti* se bo vršila jutri, dne 20. t. m. točno ob 3 pop. v „Slovanski Čitalnici*. — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže.
Ob prvi stoletnici združenja Istre z Avstrijo. Pod naslovom .Ricordu del primo centenario detla dedicione deli' Istria ali im pero austriaco* je izdal poseben odbor,
je vse te ponudbe, ker hoče ostati £vesta hrvatskemu gledališču. Vendar jej je intendanca zagrebškega gledališka dovolila redna gostovanja in eno prvih je na našem odru, potem po|de v Hamburg, *jer bo gostovala v velikih Wdgnerje^ih operah. Tudi v češkem narodnem divadlu v Pragi je že pela in nastopi zopet kakor gost.
Mira Koroščeva je bila tri leta operna primadona v tem največjem slovanskem gledališču: povsod priljubljena, povsod slavnostno sprejeta, ljubljenka občinstva in kri tike. Koroščeva ni velika umetnica fe radi svojega obširnega in močnega glasu, ki doni po gtedališču kakor orgije, ampak tudi radi fine šole in sline muzikalnosti. Tudi velika igraika je naš nocojšnji gost.
V lanjski sezoni smo čuli slavnega Vuškoviča in priznaval |e vsakdo, da takega umetnika še ni čul naš Trst. Nocol pa bomo čuli njegovo družico na odru, ki si žnjiro deli lavorjeve vence. Koroščeva Je tudi naši rojakinja, Slovenka; zato Jo spre|mimo s tisto ljubeznijo, U je znana po vsem slovanskem svetu 1
Slovansko občinstvo 1 Izkazi se hvaležno našemu gledališču na tem, da je povabilo j to slavno umetnico! Dokaži, da znaš ceniti ! svoje umetnike Jn napolni nocoj gledaiiiko dvorano.
i Velika umetnica Mira Koroščeva dobro nam došla na obrežju smje Adnje!
Leon Dragutinovlč.
sestavljen Iz mnogih od>Jčmh oseb Istre, slavnosten spis z mnogimi p< datki, nanašajočimi se na ta historični dogodek. Mnogo poučnega In zanimivega |e v tem spisu it zgodovine dežele Istrske od časov beneškega vladanja, pa do danes. NI vse neoporečno, mnogočemu bi celo oporekali najodločneje. Ne mislimo tu konkretnih zgodovinskih podatkov, ampak marsikateri siavospev bi se težko vzdržal v luči resnice. Vendar bo to knjigo s koristjo čital, kdor se hoče obvestiti o zgodovini te naše pckra]lne, sosebno pa o efektih, ki jih je ostavila v njej beneška vladovina. V izgled bodi navedena tu nastopna pasaža iz zaključnega članka:
V vseh tistih krajih, kamor je položila beneška vlada svojo nogo, se je, žal, kazala nebrižno za napredek. Trdnjave, krtla i levi, topovi, to je vse, to so sledi, ki nsletamo nanje po vse| Istri, dočim ne vidiš sikakih sledi o cestah, vodovodih, pomolih, Šolah. Vsa Istra je vrvela rnalo-pridnežev, da nisi mogel ii mestnega o z i d J a , a k o nisi bil oborožen, kajti pred vratml mest so se zločinci s p r e h a j a 1 i n e k a ž-njeno!"
Tako opisujejo sadove beneške vlado-vice resnicoljubni Italijani sami! Mi pa pravimo, da to še ni najhuje, česar beneška oligarhija ni storila za blagin|o prebivalstva in v varnost njegovega Imetja in ži mijenja, ampak še veliko sramotneji spomenik si je postavila s tem, kar je storila. Opustošila le deželo popolnoma : Iz dežele, ki bi po svoji legi, po svo|em podnebju in po svoji rodovitnosti morala biti pravi raj, pravi biser, najlepša pokrajina v vsej sedanji naši monarhiji, Je napravila puščavo. In vse iz požreŠnosti. Grabila in ropala Je naše pokraiine, da je s tem bogastvom bogatila Benetke. Ostavila Je za seboj puščo, bedo, duševno temo med prebivalstvom. T o so spomeniki režima latinske kulture v Istril Aliro che krilati levi!
S tako zgrdovlno pa se še oonaŠajo Italijani! Iz take vladovine, takega roparskega zistema, takega ubijanja vsacega kulturnega napredka, tak'h okovov, v katere so uklepati deželo in nje prebivalstvo materijalno in duševno; iz vsega tega bi hoteli Italijani še izdajati neko lastninski) pravico do teh krajev!! Nesramnost je tem večji z ozirom na dejstvo, da niti po narodnem princiou nimajo pravice do te dežele.
Skrijejo naj se raje! Naj ra|e molče o te) za Istro prežaiostni zgodovinski dobi! Naj se sramujejo činov — take kulture v naši, še le po težkem delu in naporu slovanskega prebivalstva zopet oŽJvlja|očl in dv!ga|fči se Istri!
Zasramujejo nas z barbari. Bahatljo se s svojo kulturo. Ali resnica je, da mora delavnost .barbarov" popravljati zločine njihove — kulture!
Smrtna kosa. S Konkonelja nam piše|o: Preminul je po kratki in mučni bolezni dne 17. t. m. v mestni bolniŠnci gosp. Josip Fer luga, bi.ši član pevskega društva „ViSave" In soustanovitelj prvega okoličan-sfcega slovanskega društva „Zora" na Vrdeli (Sv. Ivan). Pogreb se bo viš 1 danes ob 1 popoldne iz raestae bolnišnice na Opčine.
.Trgovski list". Pod tem naslovom |e izlla včeraj prva številk?. tednika, ki bo Uhajal v Trstu Jn mu je lastnik agilno »Trgovsko izobraževalno društvo*. Listu naloga |e, da brani in povspešuje koristi trgovine, obrti In narodnega gospodariva sploh. Označivši nalogo, smo tudi že povedali, da ga |e res zahtevala nujna potreba. In ker je uredništvo poverjeno vestnim rokam, upati je, da bo uspešno vršil stavbeno si nalogo. Iz članka pod naslovom „Slovenski trgovci, na delo !*, ki smo ga posneli iz prve številke, fe razvidno, kako resno umeva uredništvo vtžaost tiste panoge našega gospodarskega življenja, ki Jej je posvečtn novi list. Ali naša |avnost In posebno naš trgovski in obrtni svet naj ne pozabi, da je uspeh lista v prvi vrsti odvisen cd — n[!h ! Toplo ga torej priporočamo najprej vsem onim činiteljem, ki so poklicani k sodelovanju na razvoju in povzdigi gospodarskih sil našega nareda, a petem tudi vse) naši javnosti, ker le narod, ki si je ustvaril trdne gospodarske fundamente, more uveljavljati tudi svojo narodno energijo in politično moč!
Stoletnica bitke pri Llp&em. V p-o-
?!svo stoletnice ve5i*se bitke pri L'pstem s a i? vrš la včeraj dopoldan ca Velikem trpu sbveani služba bofja, ki jo je opravi al šfcdf tnnsg. dr. Karlis. O t?.r je bil posU vijen pred vodnjakom.
UST&EDNi BANKA ČESKVCE
SPORITELEN PODRUŽNICA v TVAtV
vls del PonteroMO 5.--vla Noots IS.
Vloge na knjižice 4V4-5% \ po odpoved-Premijne vloge 5 % J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem račune po dogovoru najugodnejše. m
7ADIJE II KAVCIJE --- MENJALNICA-
Uradu« ure od 9.-12.V, dop. In 2.1/! 6. pop .
Že zgodaj se je napolnil Veliki trg občinstva, tako da je redarstvo komaj napravilo prostora za zastopnike raznih oblasti. Kmalu po 8. uri je prikorakalo na trg vojaštvo : bosenski in ogrski polk in 3. bata Ijon domačega pešpclka, oddelek mornarjev in orožnlštva in obe veteranski društvi. Ob oltarju so se porazmestlii razni cdtičnjaki, nim na čelu namestnik princ Hoheniohe. Vojaštvu je poveijeval poveljnik 32. pešpol-ka, polkovnik de Oyarmata.
Ob 9 se je pričela maša. K maši je svirala godba 32. pešpolka in vojaštvo je oddajalo predpisane salve. Po končani maši je vojaštvo dtfiUralo in nato odkorakalo v vojašnice.
prične novo šolsko leto oa tem zavodu z mesecem novembrom, bi bil najskrajnejši čas, da bi dotična dva prosilca vložila čimprej prošnji za dosego podpor na kmetijsko ministrstvo potom naše kmetijske družbe, oziroma c. kr. namestništva v Trstu. Na-tančneja pojasnita pri tajništvu kmetijske družbe ul. O. Gaiatti 14. II.
*
* *
V petek je torej minolo 100 let, ko se je začela ena najusodnejših bitk v zgodovini človeštva. Ta .bitka narodov" se je vršila tri dni: 17., 18. in 19. oktobra 1913. na Lipskem polju med Napoleonom in — Evropo. Ti dve besedi sami označati že velikanski pomen In veličino te bitke. Vladarji malone vseh evropskih držav so se zbrali se svojimi vojskami na krvav ples, da končno zlomijo obsovraženega Korzikacca, ki Je iz temeljev preruval stoletne državne in so-cijajne uredbe v življenju evropskih narodov in držav. Trodnevna obupaa bitka |e sicer potemnila sijaj njegove vsemoči, bil je poražen, ali ne še popolnoma zlomljen. Genij največjega vojskovodje sveta je še nekajkrat krvavo zasijal — nu, to so bili poslednji odmevi umirajočega solnca. Ni se mogel maščevati za poraz na Lipskem polju. A da se je m&šževal? Kako bi danes izgledala Evropa ? J
Prosimo daril in Igrač za gojence na otrošsih vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda. Gjč. P. je Izročila družbi sv. Cirila in Metoda lepib, dobro ohranjenih Igrač, ki so jih jej, ko je bila otrok, izročili dobri roditelji v zabavo. Hvala tej plemeniti rodo-Jjubki, ki je s svojim darom pripomogla, da dobe tudi nekateri družbini gojenci za Božič razveseljiv dar. Ali družba tfv. Orila in Metoda ima veliko otrok, skoro 2000 jih |e je v njenih zavodih. Vsi ti so ji ljubi, vsem tem želi napraviti kako veselje za Božič. Zato pa se obračamo s prav iskreno prošnjo do vseh onih, ki so odrasli otroškim letom, pa ima|o shranjene Igrače, s kateiimi so se svoj čas razveseljevali, priporočamo se posebno slovenskim trgovcem, da s posredovanjem naše družbe obdare njene gojence s kakimi zabavnimi predmeti.
Nesramna Izzivanja. Od S t, Jakoba. V četrtek večer se je v kavarni v ulici S. Glacomo in Monte št. 24 nahajalo več slovenskih mladeničev. Kmalu za njima se Je priklatila neka lahonska družba, ki je, čim je čula slovensko govorilo, začela na vso moč peti znano Izzivalno in žaljivo pesem : „Se i ščavi i vol ver scucle, che i vadi a Lubiana itd.". Pri tem so letele od italijanske strani razne izzivalne opazke na slovensko omizje. To vpitje je trajalo skoro eno uro. Lastnik kavarne je vse to mirno gledal, akoravno so omenjeni slovenski mladeniči njegovi stalni gostje in čeravno tvorijo Slovenci večino obiskovalcev njegovo kavarne. Ko se ga je opozorilo, naj vendar skuša napraviti konec nesramnim žalitvam od strani laških divjakov, je odgovoril, da se on ne meša v take stvari. Rekel je tudi, da ga prav nič ne briga, če Slovenci prihajajo v njegovo kavarno ali ne, češ: on da ima še preveč drugih gostov. Priporočamo tore| štjakobskim Slovencem prav toplo gorina-vedeno kavarno.
Zaradi afere „Butterfly." Kakor znano, se Je ljubljansko gledališko vprašanje rešilo tako, da bo vedno gostovalo v Ljubljanskem gledališču kraljevo hrvatsko dež. gledališče. Gostovanje se prične dne 24. t. m. in se
Danes v Lonjer na veselico Ciril - Metodove podružnice! — Za- • četek točno ob 4. uri popoludne. j
. Zbirka 50.000 kamenčkov. Že izka- j
zanih 20475. Kernev Josip nabral 61=20*536 ! =410 72 K. Še
enkrat prosimo vljudno ce- i njene nabiratelje, da pošljejo gotovo tekom tega tedna nabrani denar, oziroma še neprodane bloke na sledeči naslov: Akad. fer. društvo .Balkan", Narodni dom, II. nadstr. trg Caserma. — Odsek Lza osrednjo ljudsko knjižnico v Trstu.
Star!e gojencev glasbene Sole Glasbene Matice opozarjamo, da vplačajo lahko ukovino za tekoči mesec vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek popoldne od 4 do 5 društvenemu blags|nfeu R. Mahkcti na Acquedottu št. 20, I. Lahko pa prlneso gojenci ukovino s seboj in plačajo pri pouku glasbene teorije. V potrdilo služi pobotnica. Ukovino je plačevati vnaprej. — Odbor.
Ruski Kružok. Učni čaji se vrše tako-le: slovenščina: v torek in petek cd 7*30 do 8 30 v lil. nadstr., srbohrvaščina: prvi oddelek v ponedeljek in Četrtek od 7-15 do 815 v II. nadstr., drugi oddelek v torek in petek od 7 15 do 815 tudi v II. nadstr., ruščina: v ponedeljek in četrtek In sicer II. tečaj od 7—8, prvi tečaj od 8—9 v II. nadstr., č e š č i n a : ponedeljek in četrtek od 7 30 do 8 30 v III. nadst. Vsi tečaji se poučujejo v šoli ca Acquedottu 20. v geri označenih nadstrop-jih. Novi učenci se sprejemajo še vedno.
Nova trgovina
t)
AH9 Industria inglese
H
tm
,PRI ANGLEŠKI OBRTI"
ulica S. Caterina štev. 7 (jsg i
Uelik izbor oblek za moške in dečke.
Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA*.	|T Cene, da se nI beti konkurence
:0I
Književnost in umetnost.
Jaroslav Kocian.
K njegovemu koncerta v Trstu dne 25. t. m.
Kakor smo že naznanili, priredi veliki češki vijotinskl virtuoz Jaroslav Kocian v soboto, dne 25. t. m. koncert v „Narodnem domu" v Trstu. — Kocian se fe porodil dne 22. februarja i. 1884. v Ustju nad Orlico na Češkem, kjer |e njegov oče učitelj. Pra - zgodaj se je že pokazal njegov muzi-kalfčni talent tako da se Je že s štirimi leti is čel učiti gksbe in fe kmalu nato že začel nastopati v svojem dom£Čem kraju in njegovi . kollei. Že tedaj je igral težke skladbe s tako izrazitostjo, da Je vzbujal splošno pozornost. Z 12 leti Je prišel na praški konservatorij, kjer mu je bli učitelj sve-tovnoznaci profesor Sevčik. Bil fe komaj 17 let star, ko je absolviral konservatorij in ko je ob pri končnem izpitu nastopil s Paganinijevim D-dur-koncertom, Je bilo vse prepričano, da Je to v resnici umetnik po božji volji. To ni bil učenec, temveč mojster.
Po končanem konservatoriju Je koncer-tiral v Pragi In po drugih čeških mestih in povsod dosegel naravnost senzacijonalen uspeh. S Češkega Je odšel na Dunaj, kjer sta občinstvo In kritika brez pridržka priznala njegovo umetniško veljavo, z Dunaja pa potem ca Angleško, kjer ga Je označila kritika kot umetnika prve vrste. To Je bilo leta 1901.
V začetku I. 1902. se (e mudil Kocfen v Monte Carlu in Nizzi, kjer |e dosegel največje uspehe in postal ljubljenec najvišjih krogov. Istega in sledeča leta Je napravil
,__.	,	__r* i x t umetniško potovanje po Severni Ameriki,
*	ESfSH«« ie Priredil 60 koncerte,. V New Vo.ku,
ShISU TPr ,h	/	M	Chtael, St Loufcu, Lo» Angelo. In San
£2 SS "^^.„ ^„J.-iJ .n/i ^^i Kak°' Francisću. mu |e občinstvo prirejalo viharne pa sedaj poroča|o hrrat.k listi, pa |e vod- ovac,,e časopisle je pelo n|egovo hvalo v
stro lagrebikega gledali«* i odrom na na|vlS ih superla Mh iS ga prlšetfalo x nal-
^	6 JSSiE. r,aT H«laW|«mi vl|ol,nsUml virtuozi. Prav teko
pram slovenskemu gledalliču v Trstu, ker pa ,e me, na s,,a|oe|ie he „a ,vojlh
seje zabranila uprliorlte» Puccinljeve °pere koncertnih potovLnj h po Evropi v Rusij,
L L h°.?TkT ' " ^"a Ogrskem, Kranlskemi Dalmacl|>, Hrvatski opustilo svoj namen, da bi otvorilo seiono!,n Severni Italiji. Tedanji ttfaiUUit .U Sole-v LJubljani z italijansko opero, temveč o, _ ' ' , *" otvori z nekim slovanskim delom.	!_uai)e na A. strani. _
Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
Tvrdka Riccrdi v Milanu in njeni tržaški podpihovale! so pač mislili, ko so na tako nekulturen način nastopili proti slo-; venskemu gledališču v Trstu, da bo vsa ' stvar ostala prikrita drugemu svetu. Toda motili so se. Zanesli so politično sovraštvo i
na polje umetnosti, in ta zločin se sedaj! se je preselil is nlioe Sv- Lasarja maščuje na n|ih samih. »Obzor* pripominja n »l i m fluldSvIiia M 14
h gornji vesti: „Po kulturnem škandalu v D IIIICD VUlDInUD ST. Zi.
Trstu je popolnoma prav, da se postopa *	. WIUIH"™
tako, kakor tudi v Splitu, kjer hrvatsko cbčin- Ordinira in sprejema od 9-1, 3—4. ■ —
IB3P	=
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blat:% za moSke in ženske, zefir, batist in peciva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovij enega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah.
Neverjetne cene
KRASNI ČEVLJI
inn:
■ODI
Dr. Korsano
L
Specijalist za slfilltične in ko2ne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št 17,1,
(Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do t. tn od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne
I
IZREONA TRPEZNOS f
J
Kje se dobi blago po zmernih cenah ?
MT Edino le
o trgovini manufakturne^ blaga
A. Laurenčif, Trst
nI. tfuova 40 (vogal ul. S. Glovanni)
Prodaje se : vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za moške, ženske in otroke, fuštanj, trliž, pikyet beli in delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovljeno in na meter ; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti.
Neverjetno!
Krčmarji pozor !!
Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom
slov. tvrdka A, Furlan
Trst, ulica Glulia štev. 72.
Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve. I Poštne odpošiljatve.
AR TURO M0DRICKY
Predajalaloa lauf, blaga In drabalh predmtav
Trst, al. Belredere 33.
Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, Čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi.
Moški, jako elegantni
čevlji K 9-50 in 12-50.
Ženski čevlji, krasnih oblik K 9 50 in 12-50.
Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od 11 do 15 K sedaj s 30 do 40% popusta, t. j. po edini eeni
8 kron par.
Jovarna franki Čevljarnica
MODU
TRST - Curso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vis-š-vis ul. Madonna del Mare;
Dr. PECNIK
(Dr. PETSCHNIGO)
TRSr, VIA S. CATERINA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 In specijalist za kožne la
vodne (spolne) bolezni: 111/a—1 in 7—7l/t.
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
st?o bojkotira Italijansko stagiono."
Kmetovalci, s svojm naraščajem v kmetijske Šole I Ravnateljstvo kranjske kmetijske iole na Ormu pri Novem mestu favlja, da lah*o sprejme v letno šelo še d?a učenca. Letna Šoia traja leto dni ta je na-cenjena s'novora iz vinorodnih krajev. G avnl predmeti so v njel vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, zelea|adarst?o. Ta d?a učenca (iz Istre ali tržaSke ekolfee) lahko dobita o o c. kr. kroetMafcega ministrstva dve učni podpori po 300 K na leto. Ker se
Dvigalnik na razpolago.
ZDRAVNIK
■pMtjalhi za notranje bolesni la u bolezni na dihalih (grlo la no«)
ordlnaje na tvojem stanovanja v Trato, Cono St 12
od 11VI do lVk in od 4Vi do 5Vi popoldna.
TELEFON 177/TV.
Čast nama je javiti cenjenim odjemalcem, da sva razširila naju trgovske prostore s tem, da sva uredila za trgovino tudi
prvo nadstropje.
Pri tej priliki sva se preskrbela z raznimi novostmi blaga zimske sezone, le boljše vrste in kakovosti iz najznamenitejših tovarn. Postrežba točna.
Ravnokar so nama došle krasne rOlOSti raznovrstnih zaves, kakor :
BO?TNE FEMME čipkaste in z naši vi kakor tudi vsakovrst-STORES čipkaste in z našivi	na posteljna pregri-
DRAPENIJE čipkaste in z našivi njala In vsakovrstno VITRAŽE Čipkaste in z našivi preproge. Cene zmerne
Lastna delavnica šivanih odej (kovfrov).
Ziloga žime In volne. — Zmerne cene.
KrižmančK & Breftak,
Trsf, ulica Nuova šiu. 37. - Telefon 15-12.
O **
c?
T3
O
so
3
o s
SO M
se
rt*
<S>
O
SB
s
per o
m
nnij
□G
RESTAVRACIJA
AURORA
Trst, sika gariJucci š!v. 13.
Vsak večer od 7. do polnoči
Velik koncert
pri katerem Bodeluje
i orkester čeških dam
LIBUŠA
6 dam	3 gospodje
pod vodstvom Juna Lastavka.
Opozarja se cenj. občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi.
Ob nedeljah in praznikih Matinee.
: VSTOPNINA PROSTA, r
Za mnogo broj en obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Poleg renomirane ga Goe3BOvega piva Be toči pivo Reuchel-Br&u iz Kulczbacha,

[Josip Trampuš
Trst, ulica Farneto št. 11
priporoča svojo pokanja. VeSkr&t ms d&n i vež kruli.
Zaloga moke ssakž vrste tz — prvih mlinov. —■
Vino In likeri v steklenicah. SladSfifll in bUkotinL - Postrežba tudi na ista.
V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici Raffineria štev. 9
se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. -- Postrežba tudi na dom.
Franc Pirec
Trst, ulica deil' Industria št. 3
al udno priporoča cenjenemu občinstva svojo
>mr pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moke vsafee vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slašcice in raznovrstni biškoti.
Odlikovani čevljarski mojster
chenk Jj tt
■ftlafffttelj obarala o. kr. del. :: orožuJikega. poTcIjitva ::
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega vofičila Fredin, Globin, cavalier in Clr. Metodovo mazilo.
» $
m
Trst, Belvedere 32 y
flUSTRO-RMERICRIin-TRST
33 transatlantičnih parni kov.
Izpress Trst - Južna Amerika
2 potovanji bržega parnika na 2 vijaka
KAISER FRANZ JOSEPH L
16 500 ton, 10.676 konjskih sil. Prepluje ocean v IO dneh.
Odhod iz Trsta 30. okt. in 18. dec. | Odhod iz Las Pslmas 6 nov. in 25. dec. „ „ Napolja 1. nov. in 20. „ j „ „ Rio de J^nefro 14. novembra „ Barcelone 3. „ „ 22. „ |	In 2. Januarja 1914.
Dohod v Buenos Alres: 17. novembra 1913 In 5. januarja 1914.
Par dobrih konj
za težo, od 5 — 8 let starih, z vso konjsko opravo in 2 skoro novima vozovoma proda vsled končanja dela takoj za 1800 K tvrdka
Žmdarčič & drug, Kastav.
bh

Za jesensko gnojenje je
THOMAS - OVA žlindra
mmVm\
ZNAMKA
ZVEZDA
SternJBSMark®
najizdatnejše in najcenejše gnojilo.
THOMA8OVA ŽLINDRA povzročuje dobro žetev vseh žitnih, vrst, vinogradov, travnikov in pašnikov. — Vsled velikih uspehov na vseh krajih z gnojenjem s Thomas-ovo žlindro, je postala ta za poljedelstvo neobhodno potrebno gnojilo.
Brez THOMA8-OVE žlindre ni dobre žetve.
Zahtevajte izrecno THOMAS-ovo žlindro, znamka zvezda in obrnite se za pojasnila glede uporabljanja itd, na tvrdko	_
Herman Turek & Ca.
TRST, ulica 8anlta št. 8.
SVARI SE PRED MANJ VREDNIMI IZDELKI.
Kdo hoče uro zastonj ?
Da spoznajo vsi na5e izborne žepne
5000 ur zastonj.
Pcšljite nam natančni naslov na dopisnici. --- IOVAKNA UR
Jakob KonfS, Dunaj IIIIZ
Poštni urad 45. — Poštni predal 360.
AQRHP A D kovač, mehanik In elektrotehnik - z delivnk® m	u aiketlranj«, po srebrn «srje, baknnj« Itd. H4.
Trst, VI« Gaetano Oonfcattl S. - Teitfon i 26, Rom. IV.
Poprav ti m priprav« za točenje piv«, moioij« mm vu In bercin, tesaljke, šivalna atvoja,
motocikl«, bicikl« in izvršuje druga dela, U spadajo ▼ stroko mehanikov, priprav« u «l«ktri£ao razsvetljavo, električne motorje in rzdigovalnice, električne zvonce, telefon« ia vsak« delo elektrotehniško. - Zalega žaralft, stekel za gaa Ia elektrika ia đ'uglh predaetev.
POSOJILA
dovoljuje svojim členom življenekega oddelka in sicer : aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., katerih neobremenjena služniua znaSa najmanje kron 2300" —, kakor tudi penzijonistom s pokojnino najmanje letno kron 1400'— proti zazi ambi na služnino, oz. pokojnino in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30 letno amortizacijsko dobo
„SLABIJA"
vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v LJubljani, Gosposka ulica !2, daje nemudoma in b ezplačno podrobna pojasnila.
Jaka «•!•. m
«*M, bie>i WM|a tMefc Hi ptfft* AfLA flCViU* - rnsr
Izboljšajte promet v svoji gostilni
z Izvrstnim cenim plzenskim pivom
in Češke dainiike pivovarne v Češiih Bndjejevloah.
Največja slovanska pivovarna.
Zaloga y Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hčtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zalege v LJubljani, Zagreta, Pali, Zadru Itd.
ta,m.
Cea. kr. pri*
3G-ES
Lovre llulle
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
(„Trattoria Brioni*') z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli* lstria ?t. 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo žtev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
FOZOH!
Avstrijski kritni zavoS
za trgovino in obrt
I (uatanovljen leta 1855), — (Glavnica ta reserve 243,000.000 kron).
PODRUŽNICA V TRS" U
Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje)
sprejme v svoje
iekSestt varnostna celice
edelane od svetovne tvrdke Amheim v Berolin j proti peiaru lu vloma pobran^ Ja upravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano sapetih zavojev, ter dft v dotičnih jekleni* celicah v najem
;* vernosti:c shrambice (safes) ::
r. zMčnin velikosti, v katerih se iahko shranijo vr*^
nomUil papirji, lističe, dragulji itd. (VarnoaU.e celice ne more nihče drugi odpri'4 kakor stranke vzajemno z banko.
Uprava in shramba vrednosti v lastnik celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda j preje mr
hranilne vloge na knjiži«
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/.
Rontn: davek plata direktno zave Bavi se tudi z v«orni bankovnlmi posli, t*s zavarovanjem proti zguba^a na žrebanja
50000 parov čevljev	iti*
4 pari čevljev le za K 9 — franko. ^	i * V
Ivan Gustinčic
Trst^ ulica Sette fontane štev. 21
priporoča cenj. občinstvu svojo novo
peherno in slaii!itarno
Prodaja moko iz prvih mikov. Večkrat na d*n svež kruh. Sprejema pecivo vsake vrste. Vino in likerji v steklenicah. Postrežba na dom.
i 4 pari čevljev le za K 9 — franko.
\ Zaradi likvidacije mnogih velikih tovaren sem ! dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi .ceaami. Prodajam torej vsakomur
2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev na trakoyef
rjavo ali črno nsnje, galod.z močno nabitimi podplati najnovejša fesona, velikost št. po cm. Vai štirje pari ptanejo le K —. Razpošiljatev po povzetju
S. Urbach, eksport čevljev, Krakovo 2.
Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
Ker sem prevzel veliko množino ur, sem v stanu ponuditi elegantno Remontoir uro (na S'dro) iz double j lata za K 2 80.
Ista teče 36 ur in je električnim potora s zlatom prevlečena. Jamstvo za 4 leta. 1 komad K 280, 2 kom. K 520, 3 kom. K 780.
— :— Eksportna tvrdka — : —
H. Spingarn, Krakovo 169
NB. Dovoli se manj ava a i pa se vrne denar.
Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga 2 omejenim porofitvom.
Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlc&h)
Poatno hranllničnl radun 16,OOA.
Posojila daje
na vknjižbo, na menice, na zastave in
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Esitcvnptuje trgovske stenice.
Hranilne vloge
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
3 g@r 4VI«, "M
Večje stalne vlope In vloge na tekočI račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon Stev. 992
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
8tanio vtog nad IO mtljonov;
URADNE URE: od 9 do 12 doooldne In od 3 do C poDoldne Izpladuje se vsaK delavnik ob uradnih uran.
M. Ternovcu v spomin.
in tam je jako uspešno uradoval, dokler ni prišel za svetnika in potem višega! „Umrl je — mož i	svetnika v Trst.	i
Kje tak je še med nami ?•* V Sežani je bil Ternovec duša na- ?
s. Gregorčič, rodnega gibanja in delovanja. Kot okrajni Znajoč, da se gospod dvorni svetnik sodnik-predstojnik in mož jeklenega zna-M. Ternovec, bivajoči v pokoju v Trstu čaJa ]*e bl1 Prav na P™vem mestu. Okrajno g radosti najboljšega zdravja, me je turobno sodišče v Sežani je bilo na glasu kot presenetila dne 10. t. m. žalostna vest, u z o r-s o d i š č e. Se svojo spretnostjo je daje umrl v 71. letu dobe svoje.	znal zel° ugodno vplivati na podrejeno
Znano mi je bilo sicer, da se je v u™dno osebje. — Njegovi bivši poletnem času krepčal v čudotvorni ko- »adjunktiu so sedaj že dvorni svetniki in pel j i v Toplicah na Kranjskem, vendar z® °P*tovano odlikovani. Svoje pisarje moramo večkrat vsako hudo bolezen ab- (»diurmste") je znal tako izvežbati, da so strahirati, kajti tja zahajajo tudi ljudje, kiiVS1 dost*li uradniške izpite in postali kaj malo bolehajo na „modernem" rev--"radnikl („kancelisti"). Postavši kance-matizmu in imajo take in enake kopelji so S1 t[ možJe postavili temelj svoje bolj v zabavo na letovišču, nego za zdra-j bodočnosti m svojega nadaljnega napre-vilišča.	i do vanj a ; postali so oficijali (v X). viši
Spomin na ranj. c. kr. dvornega I oficijali (v in celo ravnatelji grun-svetnika Ternovca me zapostavlja za 35 I tovmce v VIII. plač. razredu. — Ternovec let nazaj v ono dobo, ko sem učiteljeval svojim uradnikom pomagal, kjer je v Sežani, v metropoli Kraški. — Prišedši i mogel. Ako je spoznal sposobnega mla-leta 1878. v Sežano kot učitelj, sem tam-ideniča> £a Je Povabil k sebi; bodril gak kaj skozi tri leta brusil uma s vitle mečeidelu m marljivosti m mnogokoga je on nad tamošnjo šolsko mladino. V tem časuisPravil k dobremu kruhu. — Naj nave-vsak dan občeval s Ternovcem, ki je idem le en i?gled : Ranjki Ferdo Perhavec,
nXnn n	/i 1_____l_il_ 1 • 1 i I BVflt OT H P frfii »Ari n a T"l O COfTO Hl>7 111 fin?
^'^^uiiii » »' 1*1 it m 9 4 aar,-.-sten ksz	mn
Zaloga moke prve vrste -
Telefon it. 231
r.iva
S g 0 «
i
- Teiefou št. 231 V*
l <L<>
mm n fi
a«-v-
■-iS
v.
Zastopstvo in glavo
najfinejših vrst pšenične muke ia krilit 1 *
v&p?iega mlina VINKO
Brzojavi: TRUDEN - TRST,
SSHMB—	■
r'
Li
I
1
3£
E*
r«
Bržojavi : TRUDEN-TRST. ■rinm* (-.-s: r ■ f-^fssassmhf ^sema^m^
\ s
i A
fl f*
v
UF
mi
Pekarna in odi4kovana slaščičarna
_________,_______________ M. SfOFAE
il tačas v Sežani ~c."ki\ sodnik,^al^'kakol* S' dr, Gregoriaa, našega drž, in dež j tf8t ul« S. Ofacomo 7 (Orso) s podru*-
ip. nalival fpHni - n br	i OGslanca. le bil v Sežani Kanoslp.n lrnfci	v	r
sem
i
je nazival tedaj: c. kr, sodniie \ poslanca, je bil v Sežani zaposlen kot.	. , „
adjunkt". dacar, z 90 K mesečnega plačila. Ternovec	mc0 v uL "meto 6. Telefon 16 64 a.
Bilo nas je več učiteljev in uradni- !Je Perhavca pripravil do tega, daje dali	SVOJI K SVOJIM!
1,i „	___t_ j___■____• j____v Hnpnrcfvn slnvn in vcfnnil lr^f rvic^r*
kov, ki smo bili vsak dan njegovi druž-niki, reči morem: celo prijatelji. Da, priznati moram, da nam je bil Ternovec naš pravi voditelj in učitelj.
Lepi mladostni časi so bili tedaj, ko smo v veselem krogu motrili razne dogodke na političnem polju in na slovanskem obzorju, ko smo prirejali narodne veselice v sežanski čitalnici, združene z deldamacijami, petjem, igrami, plesom itd. In vsemu temu delovanju je bil Ternovec „spiritus rector" (vodilni duh). — Ternovec je bil tudi dober pevec in je imel lep in močan bariton. Slovenci radi pojo in tako smo mi ob dolgih zimskih večerih prepevali, da je bilo veselje. Pomagal n?m je tudi dr. Gregorin, ko je bil kot jurist doma na počitnicah.
Nepozabni naš Ternovec nas je vodil in poglabljal v razne narodno-poiitične Neizbrisno so mi v spominu oni
dacarstvu slovo in vstopil kot pisar („diurnist") v okrajno sodišče sežansko s 60 K mesečnine. Perhavec je tedaj imel v tej službi gmotno zgubo. A kaj to? Napravil je kmalu kanceliški izpit grun-tovničarja in je bil imenovan grutovni-čarjem okrajnega sodišča v Komnu. — Kmalu potem je bil Perhavec imenovan oflcijalom in višim oficijalom v Trstu. Žal, da je potem smrtnonevarno obolel in tudi umrl, a še na smrtni postelji je bil imenovan gruntovnim ravnateljem v VIII. plačilnem razredu, to je y činu okrajnega sodnika. Mož je torej po božji previdnosti in vsled inicijative Ternovčeve prišel na stopnjo višjega c. kr. uradnika, akoravno je svojedobno pohajal le drugi razred državne ljudske šole. — Več ali manj je 1 bila to zasluga Ternovčeva.
Ternovec je prišel kasneje na Dunaj kot dvorni svetnik najvišjega sodišča. Vi tej službi je bil v činu enak general-!
Za birmo In ženitatae begata izber konfektov, bombonier ter vsak d&n svežih slaščic.
► fc
Ivan Hervatinov nasledi?!*
JOSIP MRSCi 1
Trst, ulica Barriera veccha ! 1
priporoča c. občinstvu svojo novopr^vzeto
traoolno lestvln m kolon!!. b!d$s
Specijalitete: kava vseh vrst In
t*
p] IM1 Cal [M\ EMj trtteste Jrs§na*i, Trs! JCIcold Cosdanctch II
: ■
Ši
ii
koncesionirr.n zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, H.
vhod v ulici Nuova štev. 15 Spre jena 9-12 Vs in21/a-7. Ccv3 imerne.
11
II!
ulica S . Lazarja S lev. 17.
Skladišče kož ^JTU^S
"jmdne in fr-ns ia fi j/ljarje in ^ddl^rjs z d5 nvnico gar^Jh d3lov čevlja (tois ijo). Ta'Dft;j '«ož9 črne fiimfin? (8: ksk&lb). -oi^iu u* vr«te <:a bar ano Č^vije. Karožba 23 m kraie dezgij hvršujfi tačno In hitro
pojave. ____________ _____ _r__________
časi, ko nam je Ternovec dajal pouke o službi je
Slovanstvu. Slišati je trebalo njega, de remu majorju. Bil je tudi zaradi njegovih i facto rojenega govornika, ko nas je s zaslug odlikovan od cesarja z Leopoldo- j svojim sonornim glasom navduševal za vitežkim redom.	;
vse dobro narodno delo : v dobrobit na- Ternovec je po nad&iridesetletnem} rodu in sol oš nema človeštvu.	delovanju stopil v pokoj — preselivši se;$
Ternovec je bil predsednik čitalnice stalno v Trst Vendar je dela.ni m 2 le! 5? v Sežani. V čitalnici smo -<> -man; tamcmaJo lel užival mirni ssd svojega mno--smo čitali časopise in razmotrivali razna v^SITm se besede" pesnika Dra-1 vprašanja, katera nam je on - kot vešč J	Jesenkote, ki pravi:	!
politik - pojasnjeval	PR:lo,e tIudli)	{
Jaz sem bil čitalnični tajnik m sem	« rLe Mffie,j3Sa t3 gmda «
bil s Ternovcem-predsedmkom s jednem	{ yeč med nami _ Dne •
stiku. Ni bilo skoiv toav tednu, da oktobraj|a je vzeia boginja Morana. me ni vprašal: „No, sior A n t onio J	b aJ Djegov duh plava nad i
ki vedno čitate, kaj je danes novega ? ^	> nag ^dvedove b^3ede. >
In sem mu povedal marsikaj, kar ga je	j
vzradostilo, V tudi tu in tam tako izne-	f^^^oT^'
nadilo, da se mu je omračUo lice m je Aye efc galve anima ia!
dal duška svoji notranji jezi.	__ Mi kličemo užaloščeni z
Ne morem pozabiti dneva, ko smo
jf-SsSl
Veliko skladišče Mohtshm
tfes^ll Mnlktv, belt is pisane arajcs, izSaifsk. platni »fc -H Ispnlb rsbcav, ssuiklh nssovls tli. ni,
K. CVE^IKELrrst, Cor*o
Cene zmerne. - PostreSba točna in ve&tim


Gre- j
sedeli v čitalnici, ob dolgi mizi, čitajoč časopise: odvetnik dr. Ostertag, župan R. Mahorčič, T.rnovec in moja malenkost, i'rva dva — dr. Ostertag in R. Mahorčič — sedaj že mrtva — sta očitala Ternovcu, da je on preveč ultra Slovan, t. j. panslavist, in da radi tega ne bo avnnsiral tako lahko, kakor bi sicer pri svojih zmožnostih in brez te lastnosti hudega
Slovanstva.
Ternovec je temu oponiral in prigo-j varjal, češ: „Mac h t" ne sme biti pred j rR e c h t". (Navadna prislovica je: „Macht' geht vor Recht"). Poudarjal je Ternovec, da mora biti sodnik v narodnih stvarem nepristranski in da se mora zavedati? mojega svetega poklica. Dejal je, daj mora biti sodnik pravičen in zmožen? mož ter da pravica mora zmagati. Oči- j iala sta mu tudi omenjena dva gospoda,} da je — Ternovec — študiral na univerzi j v Zagrebu in da ta univerza ni na takoj dobrem glasu, kakor je dunajska ali gra-) ška. Vse to predbacivanje je Ternovec1 temeljito zavrnil in pobil. Temu se ni čuditi, kajti Ternovec ni bil le jako vešč; jurist, ampak tudi znanstveno jako izo- j rražen filoiog (jez koznanec) in sicer tako,' da se je lahko vspešno kosal z največjimi t iurLsti in profesorji-filologi. Ternovec, mož krepke in lepe postave, je bil imponujoč :uož, bolj blede polti, a iskrenih oči in že; t mladosti osivelih las z meliranimi brcami in kratko brado. — Ternovec je .ribi temeljito: slovensko, hrvatsko, itaii- j
gorčice m:
* „U mrlje mož!
Kje tak je še med nami?4
V Komnu, 13. oktobra 1913.
]<ova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske in otroke v Trstu, uL della Caserma M <bU~ knjigarQQ	Dasprotl lr8V^ne
Velika zaloga klobukov, kap, čevijev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih c«nah.
A L.
IGMRZIO POTOCMIO
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie, Cad"i^0oahlau,23arr'ara)
Velika izber moških in deških oblek. Crni in modri paletots. Ranglan, Ul^ter v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovino. Velika izber moških maj. Rumene in modre obleke za delavce. Izber blaga za meške obleke. Sprejemajo se naročila po meri.
riBMI 11'Hl HiHH IJPB	- -fjair":^^"inTITiM— I Ih iHI I " .TUfTVl "TTiT — ■ " '' m
Velika laloga m tovarna pohištva i
ANDREJ JUG - TRST
i|» tfb S. Luda 6-18	Vi« S. Lucla 5-18 f i
! f BOOA1A DT LBTA OBESA FIITBGA » IfATABKMA PeZlflTTA TAFKTAE1J M W g |f ntaž	ts ftdunftKife stoli«.	om smjun. #
svojo novo delo (knjigo), ki jo je obelodanil na Dunaju ali v Trstu, mi je po-žiijai in me s to oblagodaril.
Vkljub temu, da je bil Ternovec skren Šlo enec in Slovan, postal je c. kr. < krajni sednik-predstojnik v Vodnj «nu v i3 ri. Kmalu potem, ko je bilo izpraznjeno i.^sto c. kr. okrajnega sodnika-predstoj-i ika v Sežani — in to po umirovljenju i.-. Borghija — se je vrnil zopet v Se-/ :io kot c. kr. okrajni sodnik-predstojnik
•s

O/erravalh
ar bclakii« lm rakosm
Prmrtte i« W «trW« laMic ki tjičiU tail *n*Mi2*m

•d mAimlorečik zdimvml*** * ****
»In&Ajih. kmdmr m j* trsbm	brni***'
■ >S kolajnami um smsalli	U • ^
idf* vnllklml
isterai	^M MT lzh***'
Lekarn« Serravailc $t
Btran VT.
„EDINOST" št. 290.
V TrstrJ dne 19. oktobra 191 S.
Lisica
Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno.
Gostilna ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 15.
Vino na debelo po ugodnih pogojih
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk.
tovarna glasovirjev Anton Pečar
Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glaaovirje, pijamne itd. ' Delo točno. ————— Cene nizke. ""
i _ uBiCeasastsF&^tifc **
Odlikovana to~	I CI Sv- Ivan
varna sodaviee f *	f8* pri Trstu,
Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 5S6. se priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, iavarnarj^ai in dragim odjemalcem aodavičarskih izdelkov v mesta ia o olic
SKLADIŠČE
likalnih strojev in koles
LaigI Gramaccini
TSST, uiioi; Sarnara vescbis «t 25.
r. /s: $®mw. Plačilo na ste
-ijif^jsiiB »i popravljanje šivalnih 3trcjav zfstR3!g. Prodaja Igel, olja Id aparat«?.'
Kupuje in proaaja že rabljene
str oje. mx
Cafle \uovo
\ J	(NOVA KAVARNA)	VI
** Trst. Piazza Bar rle-a Settefontane \
Prva udobnost. Bogata izbora Časnikov. Prvovr tne pijače. Hladilu vseh vrst. Biljard Seifert Telo^on IO-8I. Poleg kavariii se nahaja tudi izvrsten
BUFFET,
lqer se prodajajo mrzla jedila, vi^o in Dreheijevo pivo. Sprejemajo ne naročila u a dom. Pri oroča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.

E!ixir kina in koka
sestavljen. Vzbuja tek (apetit), povsptšuje pfebavljanje, itvr-aten tonik živčnega zistema.
Cena steklenici I K 60 st.
ZALOGA V LEKARNI * GALENO «
ulica S. Cilino. - Telefon 20-76.
W Trgovina razna
PERUTNINE

&SC- i

▼ bogati Izberi.
| trsi, iL Caapanile št. 15. - Tel 759.
: Purani, goake, rtoe, pISAanot. Stajorckl In
Novi zobozdravnisKi ambuiatorij
<.maAI, pauharri. - divja6imei lajol. .m«. 'uI Rossinl St 12 (vogal ul. delle Poste> »a.-	j- ■zjanaif^BsL Zja&st» ( j.rMte*, .kalna I.r.blo« (k.tomf), fazani. j
Ermin a Warbinek
t —
manufakturna trgovina, Trst, ui. Giulia št. 14. j
Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja i krila, predpasniki, črna satenasta spodnja j krila, spodnje srajce za ženske, moške in ; j otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, j {opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in !
Josip Gergič, Trst
Rocol — Molino a vento Štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in
zaloga usnja.
Sprejema naročila po meri in popravila J bombažasti voali, pepita blago, novosti po K Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. \*0> križasto po K -*70, platno, kotonma,!
Sifon, brisače, pokrivala, zagnnjala, predpo- j ^^	steljniki, trojnik in volna za žimnice. Svilenine •
Andrej Purič * ^"
kovač,
*J?rst, ulica Media 6,
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
izdeluje kruh z zdravim bigl]enl5nlm elektr. strojem Tr« - nezza rrancesco 0" as s i si 7-
Prodaja moke I. vrste, siadčice in prepečance, (bižk te) najboljših vrst, vel ka izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan. Buteljke, fina, desertna vina, da maiinska in ist ska vina z razprodajanjem pive v stekle-nicah. - Za aga e j zadruga c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5% popust.
UMETM
■ ^
6aJno maslo In jejo«. M pe oaai, da m ni bati nikako kookuronea.
ProdajalnSci ur )n dragocenosti
G. Ilueher
(ox drog Dr&gotina Vakjeta)
Trst Sd.^ Cono St 3S.
Bogati imbet alataiiine, nrobrniao. Hragooe-soflti ia tepaih ui. Kupuj« in menja ihos alato ia tudi srebro % novimi predmetL — Spiaj—ia aaroCbo la popravlja mkontta« orabrniao, zlaiaalno, kakor kodi tepca asa.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Laboratorij za moderno dentistiko.
•Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe i i materijalom najboljše kakovosti po K ^
j Izdiranje zob brez bolečin po 2 k i	Ordinacijske ure:
I od S đopol. do i pop. in od 3 do 7 a rolo* Ob nedeljah in praznikih od g do u.
1
SblndiSče oglja in dru
za g riva, petroleja in stavi materijala
Josip Mieeu
Tisi, Ha S. Cillino l (S?. lm)- Telef. 2832
0 zncnl trgovini pshlitaa
ulica S. Giovanni dtev, 6 se nadaljuje prodaja spalnih In jedilnih sob po jako zmernih cenah ter najboljšo in jako zadovoljivo postrežbo.
£

Dr. I. čerFH

¥- Tascfetf
mmmm TRST
Trst, ulica S. Lazzaro 20. ToTarna pohištva iz bambn&* iudijskega trsjit In protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost
Clizabetina družba za parne mline (£H)
Največje mlinsko podjetje t avstro-ogrski monarhiji. Pro-dukci'Sktt zmožnost; 22 mil. kg u* leto, 55 vagonov na daa ooo
«LJ\VNO ZASTOPSTVO t
ferdlna^d furst, Crst
ulica Miramar štev. 2L ooo
Žito in otrobi na debelo.
C. NATTICK
ur?r in kronomatrist Trst, ul. Nuova34. cdpre v kratkem novo prodaj&mo ur i&
dre^iceaosti. Segata izbera žepnih in stenskih ur, budiiik itd.
opravlja ure pod jamstvom. - Cene zmerne.
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da ! •sem odprl popolnoma novo pekarno v; ; Uiici Caserma št. 11, katera je preskrbljena ^ z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. ( Najfinejše vrsti moke. PrepeČenci, s)a \ Ščice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji, j . Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej j na trgu Caserma).
Pekarna in slašiičarnE I
Onorato Furlani;
Trst, ulica da!la Guardia 24. j
Pcd uŽnica Vojaški trg (Piazza deil« i Caserma) 4	i
Sroh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrsti biskotov ter prodaj s raznih vin ia lik t rjo v v itdkieaioah.
jmm žerjai-jrs
priporoča svoje
trgovin© ^estvin
altca Comuierciala IS, j podružnicu uiica Istr i* ft arbola zgoris a). - Prodaja »b žito, oves, ko airt i» raznovrstne otrobi ter moza tudi na de!>el i.
31
Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke
^ GFustoPilottifuGius.
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25.
Riva Pescatori Stev. 14
Specijaliteta : ladijske mTetiljke JPo moda in škatlje i* bele in kontno-barvne pločevina.
Žlebovi, cevi in ziducs obioge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zveza ve).
BI
! £ II
Zalaga izdelanih oiM •
Velika izbera vsakovrstnih oblek ia go.p^dc in dečke, sukenž, površnikov vseh kakovo&ii.
dpecijajj.tta v veznji. — Izbera volneiiega bla^t. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
t NA	io proti ^ojsnjcmu J
ikdoif Hostoris
Trsi, ulica S. Giovanni št. 16, L nad
zraven „Buffet Autoin.". — Telefon 251, Kini. 11 :: Pozor I SkladiSče se nahaja v I. nad. :.
Vsako nedeljo in praznik: od 4. do 10, ure zvečer se vrši v gostilni „ALLA GROrTA" v ulici Tivarnella št v. 5
JAVNI PLES
Vstopnina: zeasse 20 vinarjev in možki 30 vinarjev. — Priporoča se
BERNE KARL.
sv. kri2 pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogu obuva!za moške,ž.nskd
in otroke. Delo solidno, najprimern cene. Naročila po meri. Po.trežDa na done. Potrebščine *a čevljarje in zaloga usnja.

fi.
TRST, iIIm fileti« CirkiH
a miroK lat, ati
M 0
► SndiO Mttna+1 EMILIH CEREGRTC
TRST g^™ bttii iti&c.om > Stev. Priporoča cenj. občinstvu tvo-
irjovind pisarniških in solskik pofribscia-
dodaja razglednic in igrač vseh mr
; Prodajajo se tudi molitveniki v slov Jez kv.
\*xuytn*mxuxun$t&iix
M«A«r«lt aMete« raka fla a«««. ItriUa	§
Sllal fmI, elastllal |til la Mf«tlM,	3
tlaktrtten^rtflM vrlfrava, »i^tM K	^
i	lakalaetja. m^mmmm	~
IIUMfjMNlilia M UiMfliM >«>••• I
»i«««.	mttui *
4			
u	mu em		m j
ti um &aunUuA asskitu^ liliu«. al. S. Fraii^esei) d'At^isI gr.. 2 I, n^istr.
Paita« 6r*siŽJi5w» rečen 74.673	Tciefaz 16-CK;
PodDisana si vdoj b siinsniti Hlivueou obiinsSvo, da oddaja strankam v brezplačni najem
■	»ale branila« skrinjice	-
Vsaka draži na, kakar tuji vaak pasaoiazalk lahka dahl taka akHaJiea, kl aa prJaeraa *a prlhracjevanja taaiih le vafijlb avet,
Skrlsjlca ta duba pri podpisani zadragi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilo« vlogi od rvakogju, t adi črn ni či&n in jih obrestuj« po
4 'U°|o
Rantni davek od branil, vlog plafiu^e zadruga uma Oajepoaoj. uiun« obroke in proti mese&nlaa odplačilom.
Nadaljna pojasnila dajejo ▼ orada msd uradnimi vami ki ao: Ob delavnikih od fl do 13 u>» dopoludna is od 8 do 6 ata popoldne.
Trgorsko-obrtna cadraga w Trato.
^	BJL S. Francesoit ster. 3. L nadati.
II
ŽELEZNE I GRAJE

3ta	(iv rob), to vame, dvoittča,
p oatore za t smo Itd Podiuioioa tovarne v Oradoa, Ob atlsgen Maut; prdruialoa tovarne na. Dunaju, Prs«ag&ia3 29« Tel 4l*«4.
Zastopnik v Trstu: HENRIK WAQNER, via dal BosLhttto šl. 6.
Tet. 22-86. - llustr. etnik 104 brezplačno.
*tr»n VIr:
3
Podružnica
t
Delniška glavnica K 8/03.200 — Rezervni zaklad: K t.000.000*—
Centrala v LJUBLJANI, družni ce v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU;
Piazza della Borsa štev. IO, telefon &tev. 618.
Obrestuje vloge na tekoči račun p-* {dogovoru.
o c7o^o o " b o o o i c o b o o o o o
OOOCOOOOOCOOOOOOCOOC'C CCOOOOOCOOCCOOCOOOOCO
o o
o o
O
o
s<
O i
PRIPOROCUIUE TURDKE
[5 00000000000000000000C
i-^ooocoooocoocooooooo^ ta ĆO o C? o 0,0,0 o o^p-v.	*
Brivnice:
^aihc^ica in	lasuljaraka dela b€i iz-
yršujejo v frizerskemu salonu And K0JIC-& v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vaakovruna dela. Dv bra ia t:čna postrežba. Ogl dajte si izložbo, da se prepri £ate.
PriiiclfS io I*"uljarski salon Trst, ulica Sette 421 Ivoii« fontane &t. 8. ToČaa in higije ična postrežba. Ve ika izbera psrfemov. Vsakovrstna la-iu-i jarska dela po zmerni ceni.	1617
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vie zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaj* valtite, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti.
ULOGE NA VLOŽHE KHJ1ŽICEOBRESTUJE3 fclSTJMI
" _. Eoi„ i Franc Žgajnar	S
Riccardo Baldassi,	ls.°r ™ke ™uulica d,IU ™a SL 3 a -Sfe
a'.mneea drnSt^m'O priporoča -»vijo mM 'i^	1 Trat
Prodaja srečke na majhne m* sečne obroke.
414
An ton Novak, brivec v?IbS'
ve, ere St 57, se teplo priporoča etifij slovens^emuob činstvu za mnogoštevilni coisk. — SVOJI K SVOJIM	26<>o
^'vlioKt/ Idol po dobri ceni, A. 8 ebel Viti^uliar, Trst, via Cardacci 9.	168*

revska dvorana.
& lavne tu u cočiZ' stvu, posebno ia
Rojana in okolice, ne priporoča brivski* et orana v ulici Monter sino 7. Za dobro po strežbo jamči Štefan Vnkotnanovžd, brivec
Buffet:
Pitinn^rn«! cenjenemu občinstvu Boffet 3 n|iUi so v ulici (inega Stev. b. Topijo 86 prvovrstna vina in pivo._
1804
Čevljarji:
Pikic uiica a vent°
FHip rimu priporoča svojo delavnico is prodajalnico Čevljev. Izdeluje po meri in prodaji ao&ene Čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoii k svojim !u	2668
Ćevljarnica „Alla Sariorelia"
TVc+ "lica Arcata štv. 5. — Velika izbera obu-M ' obuvala za guape in gospode. Sprejemajo ee naroČi]a ter poprave. Cene zmerne.	1147
A RphH7 Trat> nlica -tatria St. 67. — Proda-rV SBt/LIw£ jalna čevljev vseh vrst v veliki izberi za mofike, ženske in otroke. Sprejema naroČil* po meri in popravke. Cene smerne.	879
-*lffliifnu*2ri9 čevljarnica z zlato kolajno v ^UliPbfalia Gtnovi. Lačtca delavnica. Spre-ema naročila po meri iu popravlja. Cene zmerne otip Maca ol, ulica Couti Štv bfr.	1864
i'
Fotografi:
spomini so artistične fotografije nt kristalu, porcelana itd. za priveske nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velike?? podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j; GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trst, nlica Nuov* St «1 (palača Salem).	14$f
F0^0y?*afa An?,0D® J^kiča naalov: Trst, ui.
ulica 7.
delle Poste 10; Gorica, Goaposka
4444
Glasovirji:
f-Vsill ^dlfcids ulica Fornace 13. Tovarna . . Odivaiua in trgovina glssoviijev in pianinov. Razpošilja na vse kraje. Iz?r3uje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerce Svoji k svojimi__4224
Gostilne:
M^tllS Pil I i P p»ip' roČa cenj. občiastvu svo ITiailJ«^ UUI.t j0 goatiiuo „Ai buoni amici" v Trstu, ulicu Pekedere &tev. 39, točilnico vioa in piva v Trstu, v uJiei Benvenuto Ceh ini St. 1, gostilno nAl buon Almissan" v Kojanu, uL Montorsino Stev. 3, točilnico v: na v Barko vljnh (Bovedo), ulica Ferarolo Stev. 342 (hiša Ščuka). Toči se prvovrstna dalmatinska črno, belo in opola vino iz Omiša in pivo.
Pf inr.rnP^m cenjenemu občinstvu svojo gori I I|f<J| UU^III Btilno-bufftt. Točim prvovrstno Dreberjfvo pivo na pipo, brez aparata i) vsakovrstno vino. — Trst, Čamio San Giacomo 19. nasproti cerkve Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1802
Gostilna .Alla Civetta vecchia,
Trit, ulic* Valdirivo štv. 2**, se piiporoČa za obilen obiak. Dumnča kuhinja Vsakovrstna vina in Dre-herjevo pivo prve v»te. Lastnik Matej Meschik.
1984
Knjigoveznice
Knl(nnvP7nir^ ANTON repenšsk je
IVI!J»yUVCdfclllUa edna slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia St. 1». — Izdeiuje vsa knjigoveška preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.__1760
Kožuhovine :
Antonio Alberta	1
Trstu, ulica Ponziana 131 Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-roćbe in vsako popravljauje. Čisti in pere vsatio-vrstao kožu hovino.	2037
Krojači:
^rniarnino ivan gokcCan, Trst. ali« 8\l UjaUlIlOa Pasquale Kevoltella ali Oniadin in Monte St. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinam za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izbe; najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroj u.	72' -
J Pokrivanje streh brez popravljanja Obldadargc zidov * %	^ Droii neugodnemu vremenu z A
Mizarji :
M II4 to An mi7ar v	Torquato Tasso ;
. McjUCtl (%ogal Belvedere) št 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne aobe iT drago pohištvo.	2005
Rudolf Kompara
roča ctnjenemu občinstvu svejo mizarsko delavnico. Iivršuje vsa v to stroto spadajoča dela in popravljanja. N&čiti in prospekti na razpolago. Po želji rribaia tudi na dom.	253*2
Najboljša kranjske klobase ::
komad 00 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Jos p Princ, gostilničar in izdelovalec klobaj — Selo štev. 23 pri L,ubijani.
ločin Q+nlfa mizar9ki J OS! p OlOITa Belvedere St. 10. — L
vsakovrstna mizarska dela.
olict ! Izvršni ?
j
Oije, kis, milo.	j
rn m	Tr3t- nlica i81"" sta.'. 2: !
ril. DlM^UiRlf Prodaja olja, kisa, milajs
drugo.	_
J
Papir.
Velika zaloga papirja Vpl^h
vrečic, prodaja p", zmernih cenah na drobno in debelo tvrdka GASTONE D >LLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 .ex Marang.ni". Telefon št. 27«81. 1818
Stalni krajevni agenti "Ta?™, T
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaj, v Avstro-Ogrski dovoljenih sreči. — Pjnult>e pc". Merkur", Brno, Neugasae Št. 20.
UIaIIha^am in učen, priden in poSten dr-
inieiigenien žavfli uradnik v pokoju, P -
polnoma vešč srbsko-hrvaškega jezika 7 govoru ic pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dophnifc. knjigo vodja ali slično v Trstu ali zunaj Trsta. Govori h p še tudi lašti, nemški in angleški. Na zabteva ve like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno alužtK. ali službo na ure. Ima dobra spričevala in refe renče. Prijazne ponudbe pod .Uradnik v p oko j t Stev. 1422«. Naslov pove Inaeratni oddelek Eiiao-nosti pod isto številko.	_*
Pekarne:
inCIP A7M&NN zg°rni® Gcet* 5tev- 27t
JUOSl Htlllnllll priporoča pvojo pekarrc.
Pohištvo:
P^hištun in tapetarije po Že *nano nin-l>Ui5LVU ki h cenab, katere ae ne dob t drugje, Spalne a ba iz vsakovrstnega lesa, rezan*, od 380 kron naprsj. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nov«, zuloga S. EROD, a L Sqaero nnovo 7, I. nadstr. na stran poštne palače. Po dogovora olajšanje plačevanja.
__146S
Prodajalne jestvin:
Ifsa wrl Milini Trat' PiaK« Ponteroaso E	'
Ha'.. VUi svsUlDJj Trgovina jeatvin in kol-	j
nijslnega blaga, specijaliteta: pristao čajno m*aiv:	j
kranjske klobase in ilirska testenine. — Za obiia	j
obiatc se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. 50?<	J
Restavracije.
Restavracija „Alia Stas ione' ;
TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugod i nejša restavracija za potnike in za meščane, ker je v 1 bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei j »e uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste, izborno briško vino- Furlansko in iatrako za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijacčič, bivši vratar Ho-te?a Balkan._1152
Šivifje.
A P D Tr^t, Via Barriera v. 33, vrati ■ ni^JLia, 13. Damska krojaČcica. Izdelnji vsakovrstne obleke po angleškem in francoskeat kroja, plesne obleke, obleke za poroke, bluze gledališče itd. Cena zmerna._
Tapetarike delavnice.
Rudolf Bonnes lr
pojoča cenjenemu občinstvu svojo TAPE-TA£iSKO DELAVNICO, fzvršuje vsakovrstna fina in navadna deli, ki spadajo v to stroko Delo solidno. Csne zmerne. 1803
Kranjske klobase šTV^ tS!
20 stot. Priljublje-e domače salame po K 2 30 kg pošilja po povzetju M. MODIO, ŠiSk* pri Ljubljani.
Potovalce in agente "A
skovali pri rat tike« Išče tovarna tkanin. Talioae osebe, ki imajo dobro zaanstvo, opravljajo lahko to delo kot postransio. — Ponudbe pod poSiui predal 11 v Mnihovo - HradiSte (MUachengrii;z)
ČeSko.	_ 226i>
IfSeln 7olia prve vrate, 40 kiL K 4-80; ICO I\|9IU AClj« tu. k 10 — hrasto?ci. peveroni, luk itd. poSilja po povzetju Anton LINEK, Znojmo (Zaaim) Češko.	23S3
ToČEid urs prodaja
Emilio Muller
■ ajugledn«J*A 1» Mjata-rajfta prodajalni«« nt f Tratm, vU a. AataaU
fvosal ulic« S. Nicoift),
VELIKA IZBERA
m
vtrlži«, aiattk, ■ &ih, kftkttr ta Al itea* akib «ur mk« vrata.
Ifmiicvljaaa lata
I
Trgovine s prekajenim mesom
Piti^ri^nnam cenjenemu občinstvu svoj buffet r 8 E|iUI utrdili Točim prvovrstno Dreherjevc pivo na pipe, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica £anit& Stev. 24 (nasproti muzeja Revol-tella).	Lasfc-ik: JOSIP TOM 1ŽIČ.
Železnine:
železo, stare kovine: Anton Gernaca Trst, ulica Olino št. 14	1865
Restavracija FINDING
Trst, vlaCologaall Vsaka aadsljo Id praznik
PLES
Vstop 50 stotink, po 8 39 stot K plesa ovira mestno godbo.
mem
Prva sloven. mlrodilnica v Trstu
Alojz Saletelj
I ulica Carradori it. 18, v bližini gostilne NDO.
j Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd.
Medena obešala
rane in iz aiumin ja, leseni predmeti in železnine za domačo uporabn, po cenah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Gesca, ulica Oaperma Stv. 14.	1682
Žgan jarne:
Stara grška žganjarna .
odlikovana z zlato kolajno v Trstu, Vi& Gavana 6. Tn k aoai bogati ber likerjev■; specijalitete : gršti in franooski koitjtu kranjski briejuvec, krašii sUvovcn in friaki tropi.c ?oc in rum. Cena nitke. leber grsnčic. Sia&či -i i tiipsčenei.	mas^ci iz fcija. — be prroo^"
Andrej Antonopnlo.	3040
Antnn Tlirif e(^aa slovenska žg-njarna ia nillUlI I UI 1%, zaioga likerjev, v kateri ac dobe vsakovrstni likerji, se nahajti v biiž m „Narodnega doma" v Trstu, ui. Cario Ghega 10, vogal nI Cecii ia. Edina zaloga dalmatinskega tropino ves RazpoSilja tudi na deželo.	1152
v
7naniarna	Pogorelz Trst ulica Giulia
a.yailjai lia 507. se priporoča za obilen obisk. Pijače prve vrat?.	1882
Razni:
PlMfflain aU T naJem m dajo razne gostile^,
i a uuaju kavarne, mlekarne in drugi obrte i obrati, hiše, vile itd. Pojaanila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11, 3—6. telefon St. 825. 417
Žganjanna
F. Pečenko
se Je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št. I
(prihod iz ulice Miramar)r Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
Uf- ko
Si
Trgovina jestvin kolonijalnoga blaga
jvan Zmoarctc
Trst, ulica Belvedere štev. 10.
Priporoča se cenjenemu ob&lnstvu za obilen oblak. Postrežba tudi na dom In se razpošilja blago po
Lastnico Uek. ZnldariK
> pošti. ITI
»JI
VZORCE IN PttOfPCKTO
_	_ m	—I >11--II T 1>i—- lil i------
Glavno ztsiopatvo in zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Piazia Poste Str. 4.
KAREL DE LAM i
po visokem c- kr, oameatništvu
K3NCESIJ0NIRAN1 ZOBOTEHNIK
Trst, ulica Belvedere St. 4. III. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.
3BBQBSSQHOSBB9Hj|i ii Ljudska aa-sifiia
I BOGOMIL PIN0II
Ig Trat, ulica Vlncenzo Bellini št. 13
(laivian csrtn it. uicii iotbii)
—;—	u
Bogat
□r, verižic, orratalh verižic, ahanc.T, pr- g j stanov, zapestnic itd. c * Konkurenčne cene. rji
noiiaBsiiOBgiaiaiiEaiali

aivži: prvi
i obo tehnik
Scheidl&i'
= zobotehuik =
Dr. Ferdinanda Tanzet
Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza C. Gulduui kt* 5
ii.
1
i
ODLIKOVANA
tržaška čevljarna
Trst, ulica Gosuć Carducci 21. Izbera obuvala vsake vrste, najboljSih tu in inozemskih tovaren po najzmer-nejSih cenah. Blago prve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno
T
I
FR. P. ZAJEC
LJubljana, Stari trg 9
Izprašani optik
Specijalist za očala in šćipaloike. Zaloga to plomerov, barooietro-, daljnogledom (Zeins) it-. Lastna delavni a z elet tričnim obrasom. KraenJ ceniki brezplačno.
)
trgovina z usnjem in čerljarskimi preJt.
m prlklopljeao itdalovalnloo zgornjih A lov la proftlvalnloo ter zalogo aapetn ~o ▼ uliol Belvedere itev. 49.
IVAN SIMON
S
rozor!
Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodilo. Izborna ku hinja in Budjejevlžko pi> o (brez glavobola). Zmerne cene.
RESTAVRACIJA-HOTEL BALKAN
.-j
Šest ur i*ad oblaki
Me:,' Libt«? pspe zra^r ve.*ire, Mi jp,5nijo g'.ivo srce ; T. m tlo ir.egle f-e v ač jo Duha teore in tkčiju.
• riii vrb }l*nia, N ž ive sin !
stradanja avstrijskih narodov. Na eni strani nas je ogulila prebrisana avstrijska diplomacija, odtrgala nam težko priborjeni košček kruha od ust, na drugi strani pa nas izžemaj ) razni industrijski in agrarski mogotci.
Avstrijska diplomacija je v svojem slepem sovraštvu do slovanstva uničila
Gradbena, kuttnrnoter nična ier zemljemerska pisar.la
3ng. J. Skoberne 8 D* g^stlnčic
Crst
ulica Jfovi štev 32
• • ■ •
trst
PATEWSI Uli A P Driing.vit.Gmo Dompierifa
mesiu gre celo navzdol.	poln« številna draščina ; vredid sodruzniki
Namenjena sva bila ra g kri a ti co so še člani želnega karter To so pa (2738 m; če bi na deževalo ah snežilo, največji odirnlci konsuma. V letu, ki ga samo na Kriške Pode. Po -dobro oiisantm imenujemo leto stradanja 111 poman kanja, potu se je hoja odlegia. dasi je bila si dole ti oderuhi od 15 do 38% divi-megla tako gosta, da se j« komaj vide;o dende. Dragi bralec, ber> m racumi: pet-20 m daleč.	najst do esemintrideset rdstokov dobička.
Brezbrižno sva šla mimo žoburečegi Zi 100 kron glavnice dobe 38 kron dc-studenco pod Rogljico, ki je v navadnih bič.,a, torej več kot eno tretjino glavnice, slučajih pravi biser za obisk-svašce Škrla- Zakoni prepovedujejo in kaznujejo odira-tice. V meglenem in hladnem vremenu pa ranie. a teh oderuhov zakon ne vidi. teh žeje in potenja ni.	oderuhov zakon ne kaznuje, ker so v j
J Velike snež'šče na Srrdniem Dolku fraku in žvenkija^o s cekinom. Pred pol-j
TRST - UL!£*I »EBSilTO VECCHIO I - Tel. 443,
/h
Izvrstno,
častvu pred nama. Nad meglo sva bila.![razni pobožni dolžniki pozabljajo plačati. Najmodrejše nebo se je razprostiralo nadi Navedemo naj številke iz bilanc ne-jj-.ma in soince je oblivaio s svojimi katerih podjetij, članic železnega knrtela. tj-plimi žarki visoko gorsko pokraj I ar. Začnimo s tistimi, ki izkazujejo najbolj
1 Vi voščila sva si cdo uro počitka pod skromne dobičke.
prijetnimi solnčnimi žaiki. dasi ni bila	S&mo 15% dividendo je dosegla
pot do tukaj pravnic naporna. Odložila: „Hernadiaier ung» ri s c h e K»v * n s n - S u s t r; ege-sva vrhnjo obleko in nahrbtnike. Pevaje selischaft*. Odpisain pa je 1,150X00 kr m, sva prekcr>uA'le eirmi in rte^ni L-ar rnti dotirala rezervni fond s 300 000 kron. do-
do stene
u nvuiuv, ^
^	bolečtne Mažeče
vnetje preprečujoče in antiseptično učinkujoče.
Že 40 l«ta se n se je izkazalo omečili.o mazi o, irut-novano PrčlSko domaČe mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Isto vazujs rane, olajšuje vnetje in bolečine, učinkuje hladilno
ter povspešuje zaceljeuje in ozdravljenj.. Pošli a sa vsau dan po poŠti 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej "-t-,-.-"4* plačanih £ 3*16 se pošljejo 4 doze, K T— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije.
GLAVNA ZALOGA:
<fi> B. FRAGNER, «4»
c. kr. dvorni zalagatelj
lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Me-rudove ulice St. 203.
JCermangtld Srocca |
Trst, ul. Barriera va^rhla 8
Zaloge po avstro-ogr. lekarnah.

^hnjo obleko in nahrfotmKe. 1'evaje prekoračila sumi in ceščeni kos poti dotirala rezervni fond s 300 000 kron, do-stene in z veseljem" začela plezati: volila delavski bratski skiadnici <Bru<1er-navzgor, potem navzdol, zt.pet navzgor po. Iade) 75 000 kron in prenesla na nov kamnu in na oni strani dol, kjer sva račun 31G302 kroni. j prišla zopet na jako strm pesek. Do tu so 1 „Rima-Mui anyerM - družba že ni več j za varne prijeme služili železni klini in; tako skromna Ta je spravila že na 19% 1 žica. Nadalje pa ie vol nezavarovana. Po; dividendo, akoravno je odpisala 2 in pol j vseh štirih sva s-/skobacala nu greben,; milijona kron, dotirala rezervni zaklad s j od koder zavija pot na levo proti vrhu. 1600,000 kronami in dala skladnici in po-j Najnevarnejši del je bil za nama Še dve ; sobnemu rezervnemu fondu 200 000 kron. j eksponirani mesti okoli oblih skal in'To je že imeniten dobiček, in če bi do-j imela sva sicer prav strmo, sicer ne-! bile naše stare kmečke mamice za svoje l nevarno pot pred seboj. (goldinarje toliko, bi privlekle cekine go-j Edina neprijetnost je bils v prejšnjih > tovo na dan i<s starih nogavic. i dneh pi.dli sneg. ki je ležal po skladih) Pa lu navedene združbe so prave s med stenami m od kattrtga s»& je kar-muhe proti praški „Eisemndustriegesell-| cedilo. Na uhu je bila najprijetnejša tem-1 schaft'. Ta je dosegla vkljub vsej krizi,! peratura. Razgled čist na vse strani.} vkljub nižjim cenam železa, vkljub znatno j Kakor ^redi m« rja, iz katerega se dvigajo! zmanjšanemu konsumu 38% dividendo. To1 ostre čeri, so štrleli vrhovi nad 25UO m* je ž j dobiček, ki presega vse meje, toda! visokih gora iz oblakov. V največji da-|to 38% dividendo je dosegla družba! ljavi proti severozahodu se je videl Klek, j vkljub milijonskim odpisom. Ako upošte-j Vsnediger in in na zapadu Dolomiti. Nafvamo odpise in dotacije raznih fondov, je i vzhodu so moleli Kočna, Grintavec in i ta družba dosegla 50%. Samo upravni j Skuta Iz megle. Bolj gosto je bilo vrbovje j jetniki so dobili 1,329.777 kron. okoli Triglava, kjer dosežejo skoro vsi Ž.	- .,,_,., r...............—-___]
Vrhi 2500 m. PcseDnu »Ufevtlto Se je! ~~T"—\ ■—— —- i .redstavil Trigiav z ledenikom, Kakor tudi KritCria pčrfJOud, KO raStejO;
„Obrto^ko društvo" pri Ani
= tik tramvaj ke proge	-
priporoča slav. občinstvu svojo znano
GOSTILNO
kjer se toči izvrstno belo in črn<t vino ter ::: DREBEKJE O PIVO Izvrstna domača kuhinja.
Priporoča se za obilen obiak VODSTVO.
ssšsi!
i
__^
"^f^^sfse^afafafaf. sr : o
veliko z lego mrtvaikihpreiaielov.
V«>ri ad porcelana tu bl«aro¥ vezanih t »eden« vCubl 1:00, od umet.tlh cvetio s trakov In napiti. Stik« nm porcelanast h ploičan za grobne apomenlke. Vajnlijo konkuTiDono osa*.
V R D K A

H i?l
uidiin^i
TRST — Uita»!ovi}eri* teM 1878 — 'I Rti? {t preložil* svojo
irgo^ma šivanih
bicikljev in pridevkov r mehanično de-« ; frico vrect iz ulice Ponterosso 8te?. 4
v uhuo Campaniie štev. 1;i

Kupujte iN ar. kolek!

P»*-«ISt rr-»W T -Ti/ '
Mangart, Razor, Jalovec, Kanin in Mun-| laž. Spominsko knjigo je oskrbelo Nem-j
- ^	rlniS^vA nr.ifl RPStitni leti. 3
zobje.
V dobroznani mesmei
i 1
Trst ^ Piazza Barriera veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in kc štrunovo, ^^ iančje in kokošje meso. Po ggfg strežba tudi na dom. CEKE ZMERNE.""

MM zalogo v Cnio
^^IHSsiSi 'i
Najcenejše ograje iz iične mreže, pohištvo železno in iz medi
dobavi];?, ksker je dr kazano, tvrds:a
Valentin beman
GRADEC
Poc!?f žnica Trst
nI. Na^a št.
Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
■Ji r l
laz. &poiuinsK.u kujicu ju ^^^	* . . .	i
tko planinsko društvo pred šestimi leti.j B!ediu otrokom, ktenm daieio mpterej Po knj'gi je razvidno, da nima Škrlatica. oku?no in rtdilno „Emulzijo Scott- iz rib- j niti 20 obiskovalcev, z vodniki vredjjega jetrnega olja; postanejo ličiča na leto.	trudeč:* in svfži.
Vrt' .nnnmom hirnnin nn vrhu sva se ? Drugo nemanišo dobroto dopri-
rmenjenega počivališča pri .....—	--	. .
Vsled nenavadno lepega vremena svatu so potrebne za tvorbo zebov, da nežnemu | podaljšala svoj postanek. Tako sva bi-,telesu novo moč in pomsga, da prederejo> vsla šest ur nad oblaki. Na mestu, kjer zdravi zobčki br z vsfke bolečine, sva Ob 9*30 predpoldiie prikllkala	Cena orig nalni stckienici, ki 66 dobiva v
meglo, sva se ob 3§0 popoldne potopila I; eh g™*** ^
zopet V njo.	i Dunaj ILI., ter se ob tej priliki sklicuje na ta
Deževalo tisti dan ni, v A\ solnca se V Oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo rižavah, vsaj V Julii^Vn Alpah, ni vi- enkrat, steklenico emuUije „Scott" za poskuSnjo.
delo. Ob 5-30 popoldne sva zopet stopila,	_ }
v Alia?ov Dom. Še malo tur se mi je no-i-
-rečilo ob tako malem trudu in naporu,
kakor ta.
1. S.
Železni kartel
Gotovo nam nihče ne zameri, ako i pregovorimo o tej organizaciji največjih oderuhov avstrijskega konsuma, gotovo nam ne bo nihče očital domišljavosti ako si dovolimo govoriti o organizaciji tist h industrijskih roparskih vitezov v fraku kateri so vsemogočni in se posmehujejo celo avstrijski vladi in ministrskim predsednikom.	. 1 Namen našega današnjega članka je, pokazati našim čitateljem, kakšne imenitne dob čke y} r.«\ljajo v žep^ organizacije, združene v železnem karteiu, v letu, katero imenujemo leto krize, nesreče in
Nsjboljie la nojmederutji« »ukne n molke la volana za teasfce nbleke raspoiilje najceneje n CTPOMPCIfl lutiltvuiki r«ipoii!|alee K. O 1 LnmcVIU
V OCLJU It S02.'
Podpirajte družbo SV. CIRILA IN METOD K
SVOJI K SVOJIM I
Pron srbska, slovenska, hrvatska mnnulaklarna trgovina
IVAN OKLOBŽIA
TKST, — tilfca Barriera vecchla štev. 37. PEKIĆ).
Velika zaloga blaga za ženske obleke, perila, trojnika. spodijih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila.
Vse po eenah, ki se jim ni treba bati konkurenee.
ogrski, zajamčeno zdrav po K 19'— za iOO klgi*. z vrečo vred ponuja dobro znana tvrdka
Herman Gnmbel - Trst, ulica de! Bachi Stev, 8.
vogal uliee Aequcdotfco.	Telefon štev. 24-03.
B lovenci! :: Slovani!
Priporoča se Vam slovenski krojač
Fran Rupnik
Trst, ulica Gespa 10,1. nadstropje j
kateri izdeluie obleke iz finega in navadneg^ 3Ukna po zmernih cenah. Uzorci na razpo lago. Izdelane obleke na ogled. Solidno delo.
:: izdeluje uniforme weh vrst.::
Priporoča bb slav. občinstvu za obilen obisk..
	r	^ f? -1 r?*
— - . .	r ir-^J	3 r
	"»'j tz.lt	
Skladišče in oblastveno dovoljena delavnica za izdelovanje majoličnih peči in štedilnikov
GIOVANNI 8FERZA — TRST,
ulica Molino piccolo št 13,
(vogal ulica Caserma)
Velika izbera majoličnih peči v modernih barvah, oblikah in risbah
in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica Štedilnikov
vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih plošč za
knbinje, kopel i, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih plošč za pode.
> . , . .—Sprejemajo se poprave in napeljave. ^VVVVVVV \\ že sestavljene peči se pošiljajo na
___________deželo.
_ Vsa dela izvršujejo vešči delavci.
mm
Vekosiav Švage! - v Trstu, ulica GiuSia št d
SLuhaln« priprave Is alaminija, pUniaika Plenic«, noži in vilice. planin»k» pattoa, pri-;prava z* led, iele&a, snežni obrodi, nahrtrtežki
Vsakovrstne obleke:
£wecter, planinske h!a£c, gamale, loptoč
iz čiste volne, rakovica«
Steklenice Heiios, reč dni gorke ii mrzle po 4 krone komad.
$fodni predmeti za gospode, orafc* ovratnice, zapestnica in uogovica.
Za Slane Športnih ia planinskih (iruitif
POSEBNE CENE.
piipoiob al«vnom*. obitnrtra stojo
mmm iesMn in KolonUalnesa Maso. ^^/^rsaaS
in ti deieii »e pod vodstvom gosp. Jakoba fljuabifia^ j a klasom prva vxsie la po xmai
PRODAJA NA D BO BITO IN NA DEBELO.
j»koo» jduudicb - postreže enako dobro sL občinstvu leno%nmh. — — Zaloga otrobov, Moramo U moke.
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10.
športna frioiilna IMA
slica S. ADiosiB 12 (Basirall EreiPilisjJi)
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60.
2.	„TRI POVESTI GBOFA LEVA
Kakor vidimo iz številk lo nekaterih bilanc, donaša železni kartel imenitne dobičke. Da vidimo, kako skromni so nemški (rajhovski) kartelisti, naj navedemo tudi številke nekaterih nemških družeb. „Laurahiitte" je razdelila 8% dividendo, „Rheinische Stahhverke* so dosegli 10%, „Bochumer Gusstahlverein-14°/t, „Zvpen* in „Wissener Eisenhiitte* 12%. Samo „Eisen und Stahhverk Hoeschu je izsul 24% dividendo. To je največja dividenda, ki jo je doseglo nemško podjetje. Navadno izkazujejo bilance 8 do 12% dividende.
Nemške združbe so torej mnogo bolj skromne kot pa avstrijske in zategadelj povzročajo nemške združbe vedno skrbi in sitnosti avstrijskemu kartela. Vsled nemške konkurence je moral naš kartel znižati cene že toliko, da izgublja na ceni vsled tega znižanja že okoli 12 milijonov. Avstrijski kartel ni znižal cene zaradi manjšega konsuma, ni znižal cene iz človekoljubnosti, ampak le vsled tuje konkurence in pa vsled upornosti nekaterih svojih članov.
Zadnja desetletja, odkar obstoji naš kartel, se cena žeieza ni ravnala ne po živahnosti konsuma, ne po veličini produkcije, ampak le po tuji konkurenci in po potrebi varovanja moči in ugleda kartela.
Avstrijci imamo najdražje železo v Evropi. N. pr. palično železo je v Avstriji za 7 kron dražje kot v Nemčiji. Tri nosilcih je razlika še večja
Oglejmo si še cene sirovega železa.
Gospodar, društvo .Urdela' na MM	TJAT
razpisuje službo	~ 1 ?J	"
KRCMARJA
TGLSTU3A
Cena 80 vin.
3.	„KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1*60.
4.	„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. G. Gregorin. — Cena 1 K.
5.	„POLJUB". Povest iz gorskega življenja , češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla, i Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-
■ TOVARNIŠKA ZALOGA
osRKoorstne moderne omerl-. I HonsKe pisarniške oprale.
Moderne pisarniške potrebščine. — PECATI. NAPISI. — Blagajne varne proti vlomu in požaru (Wiese - Dunaj). Električne varnostne ročne železne blagajna ,Viper« popolsa varnoat proti tatvini Itd. itd Ceniki in troškovni proračuni franko in brezplačno
F- J. JERŠE, TRST
Razstava in pisarna VIA NiOVA št. 15
Mezanin ! Interurb. telefon 23-77. Nezanin ! Skladišče : Via Gioachino Rssini št. 30.
in kofonžjainega blaga.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, ulica Campo San Gia-
bTE°dne&i"jezikiTAT~ como št- 18' (°a v°Salu ulice del Pozz°)
na^^of^^N^^^^^^n'o KI Podružnico trgovce jestvin
v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin.
7.	„IGKALEG". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. — Cena K 1 60.	Priporočam se za obilen obisk in beležim z
8.	r JURKICA A8IĆEVA". Spisal Ks velespoštovan;em Vekosiav Stepančič
Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2	——
9.	„UDOVICA". Povest iz 18. stoletja Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1*60.	j
10.	„JUG^. Historičen roman. Spisal Prokop Chocboloušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	„VITEZ IZ RDEČE HIŠE". (Le Chevalier de Maisun rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks, D u mas star. Prevel Ferdo Perhavec. — j Cena K 2*50.	j
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni .Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več.

ej
Emmmmmmm^
tne - fo
ščem službo
koncert
MU
š U
■SmS ■ Irffl ^
Trst, ulica Rivo št. 42
(pritliftje) - -pri Sv. Jakobu -- (pritličje) f.
-Bi i: Q
Trst ulica gas Ri,o št. 4a

Poštno pošiljko 3 ks netto

11 rriu,le TVilco fot^g. »fiCno del kftkor tudt r»sglcd«, poretke, no-trmrjoit lokalo-, porcclfDvkt; p! n nakovrstne ipomeaike Itd. itd-
Posebnost: Povečanje vižke fotografije
Ktdi adobnostl g*op. naročnikov lfi«)emi B»ro<f bo in jih Istriuje na Imii, «T«ntaeSno tmdi ran-j mciu
P*-:-
s
I p

M
pristnega
riaiinouggn sirupa
pošilja franko proti povzetju ZaES 60
c.	kr. dvorni dobavatelj
d.	PIOOOLI ::
V LJUBLJANI.
Pošiljatev tudi v sodčkih po K 1-10 kg la v sterelizir. str klentcao v zabejih pa 25 ataklanio a K 1 40.
Splošna hranilnica :
TRST, via Torre Bianca št. 41, v bližini kavarne „Nuova York".
Edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva
Rodoljubi! Posnemajte naše imrodne mecene!
pupilama varnost.
Pri „Splošni hranilnici" v Trstu morejo torej vlagati varuhi in oskrbniki denar svojih varovancev, županstva občinski, ter cerkvene oblasti, cerkveni denar in sodišča Bprejemajo vložne knjižice „Splošne hranilnice* v Trstu za mladoletne otroke v sodno shrambo.
poslovanje zavoda se vrši pod državnim nadzorstvom.
Vlagajo se lahko zneski od 2 K dalje. — Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4%.
Obresti se pripisujejo k glavnici dvakrat na leto. — Natančnejša pojasnila v vseh zadevah hranilničnega poslovanja daje ravnateljstvo.
Uradne ure od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
Poštno-hranilnični račun štv. 137.019.
Kes je, da so pridobitni troski pri nas nekoliko večji kot n. pr. na Nemškem, ker sirovine za iztopljenje sirovega železa so nekoliko dražje, naše vozne tarife so dražje, davki so pri nas hujši, ali vse to
Prošnje je vlagati na odbor istega Se ^ne opravičuje tako velike razlike
društva do 11. novembra 1913. Nemška podjetja dobro služijo, delijo
t-	lepe dividende in vendar ima nemško
*	ljudstvo mnogo cenejše železo kot pa mi.
"	Naša podjetja pa skrbe le za svoj žep in
B	jim ni mar konsumenta. KS1iyK90 Kestranek je pretakal in pretaka
Solze, ker je v tem lelu moral dvakrat
občinskega tajnika, odvetniškega ali	znižati cene železa zaradi nemške kon-
trgovskega uradnika.	kurence. Vkljub visoki naši carini na ze-Imsm srednješolsko izobrazbo in večletno orafcso kot leZO, vkljub VOZnini je nemško ŽeleZO V
občinski tajnik ter eem v vseh panogah občinske	stanu konkurirati našemu, uprave popolnoma saao&toiea de'.avsc z obsežna Carina na železo je ravnotako previ-
pravno izobra.bo.	soka, kakor je ona na pšenico. Le za žepe
hr ašk^gt, nemškega in italijanskega jeziSa v govoru	*	J	. r	r
in pisavi, kakor tudi slovenske in nemške stenogra-	nekaternikov se pri nas skrbi, vse ostalo
fije in strojepiija. Službo bi mogel nastopiti s 1.	prebivalstvo pa plačuje, Tako se dela za
nuvarjem in prosim poslati nonudbe na Inseratni	ljudski blagor. Morda je pa božja volja
oddelek Edinosti pod „TBEZMOST as".	^ka, da žive krščeni in židovski indu-
atrijski in agrarni mogotci od žuljev av-—^—^—^	strijskih ljudstev?
Oodbeni odsok 1CĐO	Pa naš ^^nek popoln, nave-
demo še drugi vzrok, iz katerega je kar-
priredi danes, v nedeljo 19. t. m. tel bil primoran znižati cene. Ta drugi
i^Tt.	Dn^i/^ulinU vzrok pa ni manjši konsum, saj na to se
V „Nar, aomu V Barkovljah karteinl mogotci ne ozirajo. Konsum lahko
pada, lahko se brani nekaj časa, a potem pa mora seči po blagu, pa naj je to drago ali poceni. Tako obzirni in občutljivi vitezi železne industrije niso. - - .w	. _	Kartel je znižal cene zaradi dveh ne-
ki prione ob 3 pop. Fo konoertu ples. pokornih članov. Dvoje čeških podjetij se Godci ee zbero ob 2 pop. pred „Narod, do- noče pokoravati vsemogočnemu kartelu in mom" v Trstu, kjer svirajo par komadov, zato je ta padel po njih. Sodnijskim po-
Ob 2 in pol odaod proti Barkovljam. to™ Jihu j?e more prisiliti k pokornosti,
zato jih hoče upogniti s cenumi. Sicer ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ gre za dvoje majhnih podjetij, kateri pro-
ducirata približno^ 12.U00 vagonov železa, ^ftTffc jr » -ft--*	a za	st°ji Živnostenska banka. Zato
O ?S ll&OVUlil ta boj najbrže jako zanimiv. Kartel je ^	imel že več takih bojev, v katerih je
vedno zmagal. Svoj čas so se uprla ogrska podjetja. Pred nekaj leti se je boril kartel z dvema šlezijskima tovarnama in . ,	. . w sedaj ste prišli na vrsto dve češki to-
za gospode, dečke in otroke vami.
Es	^^ i	|	Kaj pa pravi vlada in ljudski parla-
H rif	PC tf^ li H U ment takemu počenjanju in odiranju
III IVw IV V II U l\ avstrijskih narodov od strani kartela, bo ™	« , * /	v marsikdo vpraševal. Prav ničesar! Kakor se
Trsž, ulica Carduc^i 39 (nova hiša), avstrijski diplomatje ne ozirajo na koristi Blago fino in navadno. Izbera sukna za in potrebe avstrijskih narodov, tako tudi obleke Hlače in jopiči za delavce. Ve vlada gleda le, kako bi izdala s težavo iz like izbera paletots, ranglane itd, itd, ljudstev iztisnjene davke za kanone in ■——— bajonete. In ljudski pariament pa se sploh
ne more in ne sme oglasiti proti oderuhom v fraku. Ljudski parlament je vendar pod kuratelo, vsekakor pa ni polnoleten, sicer bi ne imel nad seboj nadzorstva v obliki gosposke zbornice, preostanka prejšnjih časov, v katerih je vlada smatrala narode za nezrele, za nevredne, da bi sodelovali na vladi.
Če bi se tudi oglasil ljudski par!; -ment proti kartelom, bodite prepričan da bi se takoimenovana gospo3ka zbornic po domače zbirka odrevenelih možg nov, gotovo zavzela za industrijsko g -spodo.
Ti, dobro ljudstvo, pa molči, trpi i delaj ter se tolaži z lepšo bodočnostjo i: drugem svetu ! Za tebe je na tem s v e . le trpljenje.
F r. Z e 1 e n i k
ugotovljenih oblek

u ^ .v >
I Mte Kollnsko cikorijo
m
]e označil o[ego?o mojstrstvo takole: „Nuntio vobis gaudiura magnum: pon-tiflcura haberaus novum" („Naznanjam vair veliko radost: novega papeža imamo I").
Leta 1904. ]e koncertiral Kccian na NeraŠkera, v Berellnu in Dfaždaoih, in zopet v Rusiji, teta 1905 pa v Italiji, kjer gs je v Genovi doletela velika čast, da |e Igral na Paganlnljeve gosli, katerih se po smtti Pagaalnljevl celih 65 tet ni nihče dotekali. O koncertu, ki so mu prisostvovati oajodllč-nejii pleraenltaSI genoveSki in zastopnik! oblasti, se |e sestavilo spominsko pismo, ki so ga podpisali Kocian, mestno zastopstvo in drugi ooliČDjaki ia le bilo shranfeno s PagauiDi|e?imi goslimi vred v Paganici]evem muiefu.
Leta 1907. Je nastopil Kocian v Budimpešti, kfer Je žel prave viharje odobravanja. Nato le odšel v Južno Italijo, kjer Je v Palermu koncertiral prfd nemškim cesarjem Viljemom, ki je brez pridržka izraž-fl umetniku svoje občudovanje in ga preobSožil z dokazi svole simpatije. Koncertiral je nato v Tunisu, NeapMu in Rimu, povsod slavljen kot pravi triumfdtor.
Od I. 1908 do 1909. fe bil Kocian profeior na konservatorlju v Odesi in ie I. 1909. vstopil v carski ruski „meklenburški kvartet". V tem času je priredil več koncertov na Ruskem, ki so ga proslavili v vseh slojih prebivalstva. V Moskvi, kjer je igral v carjevi družbi, so mu prirejali navdušene ovacije.
Ko se je I. 1910. vrnil iz Rusije, je najprej nastopal na Češkem, potem je pa zopet oešel v Ameriko, kjtr so ga sprejeli kot svojega nepozabljenega ljubimca in ga povsod obsipali z najlaskavtjttm priznanjem.
Kocian bo dne 21. t. m. sodeloval pri koncertu Glasbene Matice v LJubljani, <ine 22. t. m. bo koncertiral v Gorici, v soboto, dne 25. t. m., pa pri nas v Trstu.
O Koclanu velja, da se nikakor ne klarja tehničnemu absolutizmu, temveč da je v prvi vrsti giasbenik, in njegov fini, globoki umetniški čut ter njegova izredna inteligenca sta ga obvarovala takšnih napak in enostracostf. Kocian ima preveč spoštovanja pred ustvarjanjem In ustvaritvijo, da bi postavljal tehnično umetnijo v ospredje, da bi pozabljal ob tolmaču skladatelja, In zato njegova Igra ne kaže nikdar znaka oSabne bravure, dasiravno je njegova virtuoznost doraitla najvišjim zahtevam in z lahkoto premaguje največje težave. Kocian Ima ono, kar bi se meglo imenovati muzikalična vest, Is ta mmikallčna vest ga vodi v izbiri spo reda, ki je vedno sestavljen po nalreintjih umetniških zahtevah, tudi tedaj, kedar naj bi deloval vzgojevalno, kedar Je nameojen caj Širšim masam, ki si jih je pridobil vilic temu svojemu stališču.
Topel, prisrčen čut se zrcali v Ko-ciacovi Igri, čut iz srca v srce in prav to ga povzdiguje tako visoko in ga uspo-soblja za tolmača najlepših del glasbene umetnosti.
Koncert dne 25. t. m. nam bo dal priliko, da čujemo tega velikega umetnika tudi pri nas. Pozdravljajmo torej njegov prihod, ker znaSI za nas velik kulturen dogodek, pozdravljamo ga pa še tem prisrčneje, ssj je veliki umetnik sin našega bratskega naroda češkega, Slovan, sam naš brat. Prisrčno, bratski pozdravljen 1
Tržaška mala kronika.
Trst, 18. oktobra. " ~ Škandalozna afera paroplovne druž • be „Canadian Pacific". V današnji številki smo poročali med brzojavnimi vestmi o tej škandalni aferi. Danes pa smo izvedeli, da se je po nalogu Ivovskega sodišča vrSila preiskava tudi v prostorih tržaškega zastopništva te družbe v ul. S. Splridlone in da so tudi tu zaplenili štiri paroplovne knjige, [ ki se odpošljejo v Lvo/. Obenem pa smo j tudi izvedeli, da je po oblastveni naredni j popolnoma ugljeno poslovanje te družbe; po vsej Avstriji.	j
Samoumor. Danes dopoldne nekako ob 11 si je L!oydov strojnik Josip Kopp, star 43 let, stanujoč v ul. Lazzaretto vecchio it 45, pognal v svojem stanovanju d«e kroglji v glavo. Poklicani zdravnik rešilne postaje je mogel le konstatirati smrt. Mrtvo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Vzrok samoumoru je bila bolezen, ki jo je Kopp smatral za neozdravljivo.
Žrtev burje. Poročali smo, da je pred včera|šn|lm burja vrgla ob tla nekega 50let nega delavca. Mož je šel po pomolu Sanitd In suntk burje ga je vrgel tako, da je priletel z elavo ob kamen. Kakor smo izvedeli sedal ie revež za poškodbami umrl v bolnišnici. Ker se sploh nI nič zavedel, se do-sedaj še ne ve, kdo je bi!.
Ne nesreča, temveč den dal Je že, kar [e iigind v Sv. Krzu on? Ivan Svab, o katerem smo poročalij našem listu, in ljudje so bil trdno prepričanj da le revež najbrž Sel lovit ribe in pri tem ponesrečil? In res sta našla včeraj dva ribtta kakih 200 metrov od5cba i človeškotruplo v morju. Izvlekla sta ga iz moria JnJzpo-
znala v nfem pogrešanega S vab?. Obenem pa se fe tudi izkazalo, da se S»ab ni ponesrečil, temveč da si Je sam vzel življenje. Truplo Je namreč imelo okrog vratu privezano vrv, na kateri Je bil navezan težek kamen. Truplo so spravili v mrtvašnico na kriškem pokopališču. Kaj je bilo vzrok, da si Je Švab sam vzel življenje, ni znano.
Tatvina na Opčinali. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v sedaj neobljudeno Torresellovo vilo na Opčinah št. 355. Preobrnili so v vili vse narebe, a odnesli niso mogli drugega nego neki površnik In par steklenic vina, kajti lastnik vi!e je ob preselitvi v mesto vzel vse s seboj, kar se je dalo prenesti. Trudili so se torej precej zastonj.
Z nožem. V Lonjerfu št. 253 stanujoč 27letni dtlavec Ivan Merlnfć, rodom h Hrvat'ke, Je bil aretiran na ovadbo nt Vrdeii Št. 176 stanuječega zfdarja Sttfata Maruš ča, češ da ga |e Marinlč dne 11. t. m. v Bazovici ranil z nožem. MaruŠIČ je morat v bolnišnico.
Iz policijskega poročila. Feliks Vizzt, star 50 let, težak, stanujoč v ul. S. Maurlzic Št. 3, je bil aretiran v ui. Carradori, ker Zeti nanj sum, da Je ukradel trgovcu Her manu Krebsu v ul. Valdirlvo St. 42 zimske suknjo, vredno 120 K.
—	Gnjati se je zljubKo 391etnemu Ma tevžu Orbiču, stacujočemu v ulici Giuik št. 37 in zato fe pograbit ca pcmolu Sanra vrečo, ki je bila potno gnjati. Preden pa Jo Je mogel odnesti, so ga prijeti in odpeljali na policijo.
—	Karel Maratto, star 20 let, ladijski natakar, je bil aretiran, ker je nekemu Ben venutu Ctlfolu ukradel srebrno tobačno dozo. Dozo so našli pri Marattu.
—	Dninar Peter Mediettl, star 27 ler, je bil aretiran na parniku „Africa" ca zahtevo nekega Petra Gemenlja, kuharfa ca parniku „Gablonz*, kateremu Je ukradel ne kaj cbleke, vredne 36 K.
Društvene vesti.
Tri. kol. društvo „Balkan" priredi dne 26. t. m. dirko za ,111. Jugoslovanske prvenstvo" na progi Prosek Ki min in naza} 100 km. Vpisovanje se vrši vsak dan do i Štetega 20. t. m. pri g. Kranjcu v kavarni „Minerva". Darila za to dirko so krasne zlate in srebrne kolajne in pa trak za pr vaka.
Po dltki se vršijo pozdravi raznih kolesarskih društev, razdelitev nagrad, koncert, pro?ta zabava la ples v prostorih g. Starca na Prošeku. Pri koncertu in plesu svira dobroznsna Proseška godba.
Slovensko gledališče
v Trstu.
Danes, v nedeljo, zvečer ob 8 gostovanje g ce MIRE KOROSĆEVE, kar Je za Tist senzacija prvega reda, ka|ii pevke, takega glssu še nismo slišali pri nas Sicer pa govorimo o te| slavni umetnici v drugem podlistku ca II. strani današnjeg; lista. Obenem pa tudi opozarjamo slavne občinstvo, da se bo poslednjikrat v letošnji sezoni pela opera
„NIKOLA SUBIĆ ZRINJSKI".
Predstava |e v abonomentu.
Danes popoldne cb 3 se ponovi .MORALA GOSPE DULSKE".
Vstopnice za vse predstave se dobivajo pri dnevni gledališki blaga|ni v .Narodnem domu".
I Julio Meint
I uvoz kave
Filijalka se nahaja od sedaj naprej
o Trstu, Qla Ponterosso it 4.
<o
nasledniki
Trst, ulica Nuova 36—38.
Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro' znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence.
Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo.
Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca
O. Milic F. Šušmelj.
(J>
*
U> C O
Pozor!
Pozor!
Vinski trgovci začetniki imajo lepo priliko kupiti za 400 hekt. raznih finih hrastovih
sodo*?
kakor tudi še novo „pumpo" z 20 metrov dolgimi cevmi ter drugo kletarsko orodje. Posoda je malo rabljena. Izdelek prvovrsten. Pojasnila daje „Hranilnica in posojilnica" v Trnovem {NotranjskoJ. :::::
S
as
SVETOVNO ZNANA JE:
extra tenka am. 14 kar. zlata žep-^i
l \
/t
'i
r
lr ur
Q U
znamka „Speciose" 36 ur idoča za K 4'90. I>ta je prevlečena ter so ne razlikuje od one, ki stane K ICO. Jamči se za 5 let. — Kn komad K 4 90. 2 komada K 9 40. Rav-notaku, elegantna, ženska ur« K 5*90, — Srebrna žepna ura GLO-HIA E 3'60- Vsaki uri se doda zastonj pozlačena verižica. V slučaju da ne bi upajalo, vrnemo denar aii pa zamenjamo —
P. BfKHBIHPER, Krahovo, poštni predal 202.
U
\Y ' -
r
A ■
E KABARET MAXIM
Ravnateij-lastnik K. MAURICE Pri gia<ovirJu F. LE0P0L0I. Režiser BARKAY
IZREDEN SPORED OD 16. DO 31. OKTOBRA
Mina Bermoni, ženska humoristka. Tajda F.ora, ogrska subre .a Greta Sil vani, deklamatorica. Kamila Koszegl, plesalka. Rudolf Rudolfi, komik, (novi spored). Cesare in Dus*f ital janaki duet.
Dora Castella, pevka. M It ni Slatku, s :br*ta. Glorfflna Cair, italijunaka aubreta. 3f. de Lolr de Zalre, iranc. ievza. Kathe Schrutt, dunajska pevka. Olfa de Primtemps, itaiijHUhka subreta.
PBIĆETEK TOČNO OB 9 URI ZVEČEB. — KONEC ? ? ?
11 Vstopnina: I. prostor Kron 2,11. prostor Kron 1.
Najboljši obstoječi motorji na sirovo oije so oni s štirimi udarci proizvod poznane
Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždčnih.
Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcijoniranje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zamazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko Ste>ilo Bašib, t uporabi se nahajajocih motorjev je najbolju dokaz njihove kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin in
motoije za čolne.
Vsa pojasnila daje tvrdka
EMflMUEL IM OSKflR KRflUS
TBST, ulica S. Nicolo St, 2.
Specijelna tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovačnic, mehaničnih delavnic in električne napeljave — Ponudbe, načrti in opisi zastonj In franko.
V znani manufakturni trgovini
A. ZAFR
TRST, UL«. UiUOVA 3«
se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi evetliee ter peresa za klobuke, vse po nizki eeni brez konkurence. Toena postrežba. Prlporoeujoč se spoštovanjem A. ZAFRED.
ŠTAJERSKO SLIVO V KO
troplncvec, brlnjevec, vse vrsto likerjev ter
MEDICINALNA ŽGANJA
In sicer štajerski konjak, borovnifcevec, vinsko žganje, žganje Iz šlpkovlh Jagod priporoča
cžina žganjarna v Celju lastnik Robert Siehi,Celje
i-, ... nnfe flroasi Iz KSOaae iHutnste M drot m as« flosedjl »sepo «ođ aU&olIil slonjt anomiHi
!§Q0Cl, P6lil 1 Ste Prt lomno turiti, ki »cm HKftrte n mfflnfeaMt teualt.- 1r.£r J. ISDBSII, Trsi, d. ooart 1»
DAROVI.
—	Za podružnico CMD pri S?. Mariji Maed. Zg. in S?. ie darova! Matija Antončlč K 6, tridnevno bolniško podporo, za hrano v tamkajšnjem otroškem vrtcu.
—	Mesto venca na krsto poko|nega Mat. And. Ternofca darujeta g. Fran Ga-brščlk v Sežani K 10 In g. Matej Primožič, dež. sod. svet. v Trstu K 20 za moško podružnico CMD. Obe svoti hrani uprava.
—	V spomin malega Bogdana Naber-goja je daroval g. Henrik Leban, voditelj pripravnice na Prošeku K 10 za žensko podružnico sv. CM. Denar je Izrečen bla-gajntčarki.	_
Loterijske številke, Užrebane dne 18.
oktobra:	____..
Line	36 55 89 42 44
Har. delavska organizacija.
Osrednji izvrševalni odbor N. D. O.
Danes toCno ob 9 dopoldne važna od borova seja v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št 2. __
BRZOJAVNE VESTI.
Štajerski deželni zbor,
GRADEC 18 (Izv) Na današnji seji deželnega zbora je bilo na dnevnem redu poročilo deželnega odbora o ustanovitvi 5 nemških meščan/kih šol in slovenske me-ič^nske šole v Žalcu.
Posl. dr. Kukovec je govoril za ustaaouev slovenske šole, posl. Wa s t lan pa proti, češ, da slovensko ljudsko Šolstvo še ni na oni stepnji, ki ie smatia kot predpogoj za rreščansko Šolo. Dr. Korošec je pobijal Wastfanove trditve in izjavil, da bo ustanovitev te šole pomenila prvo^pred-jznamenje za pričetek edinosti v deželnem zboru. — Predloga le bila nato sprejeta.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 18. (hv ) Ceiar Je sprejel danes v daljši avdijenci zunanjega ministra grifa Berchtolda In avstrijskega poslanika v Carigradu, mejnega grofa Palfaviclnija.
Ministrski svet.
DUNAJ 18. (Izv.) Danes se |e vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika grefa S.iirgkha seja ministrskega sveta, ki je pečal s češko krizo In predpripravami za parlamentarno zasedanje.
Naslednik Kanie.
DUNAJ 18 (Iiv.) Za naslednika šefa literaričnega oddelka zunanjega ministrstva, Kaaie, ki je imenovan za poslanika v Mehiki, je imenovan njegov namestnik Oskar Montlong, na mesto siedsjtga pa pride neki znani madžarski žurnalist.
Vse agenture družbe „Canadian Pacific" zaprte.
DUNAJ 18. (Izv.) Policija Je zaprla danes na Duoafu vse agenture družbe „Canadian Paciic Railw^yu in zaplenita vse knjige. Sploh je ustavljeno poslovanje vseh družbi-nih podružnic po vsej Avstriji. Dne 21. t. m. se sestane pjdodsek proračunskega cdseka k seji in se bo pri razpravljan u o avstrijski prekmorski službi pe*al najbrže ludi s sedanjo afero družbe „Canadian Pacific Rail-way". Gjvori se, da bo moral vsled teh tazKritiJ demisijo nlratl trgovinski minister dr. Schuster, a na vsak način pa pade sek-cijski Šef v trgovinskem ministrstvu Riedl, ki Je izposljval družbi „Canadian Pac*f!ca koncesijo za prevoz izseljencev.
Lipske slavnosti.
LIPSKO 18. (Izv.) Danes fe bil na na)-zlovesnejši način odkrit spomenik v proslavo Napoleonovega poraza pri Lipskem. Slavnosti so *e udeležili: prestolonaslednik nad* vojvoda Franc Ferdinand, veliki knez Ciril Vladimirovič, princ Viljem švedski, nemški ztezni knezi in cela vrsta visokih avstrijskih in nemških dostojanstvenikov. Malo pred 1/m12 sta dospela cesar Viljem in saški kral|, ki sta visoke tuje goste prisrčno pozdravila, nakar se je takoj pričela slavnost.
Srbske čete v Albaniji.
DUNhJ 18. (Izv.) Atenske vesti, da srbske čete nadallujejo s svojim prodiranjem v Albanijo, se ne potrjujejo. Čete so se ustavile in se ome]e sedaj le na defenzivo. Nahajajo se še vedno v onih pozicijah, ki so Jih zavzele do 14. t. m. Vse kaže, da so boji na srbski meji popolnoma prenehali in da so se vsi albanski oddelki umaknili v gorovja. Na obnovitev vstaje sploh ul misliti, ker so Albanci na eni strani čisto izčrpani, na drugi strani pa je sastoplla v albanskih gorah že ziiLa, ki onemogočuje vsake nadaljne vojaške operacije.
Katastrofa zrakoplova „L II.8.
BERLIN 18. (Izv) Žrtve ponesrečenega Zeppetinovega zrakoplova „L 11." pokopljejo v ponedeljek.
Zaprtje Dardanel in Rusija.
CARIGRAD 18. (Izv.) Ruski poslanik Giers je danes interveniral pri Porti radi zopetoega zapretja Dardanel. Izjavil |e, da Rusija nikakor ni pripravljena trpeti nadaljnjega oškodovanja svoje trgovine. Vso rusko žitno trgovino oskrbu;e|o Dan reč grški psr-□iki. Veliki vezir Je Glersu odgovoril, da bo v kratkem svojo odredbo modificiral tako, da bodo ruiki trgovinski interesi popolne ma varovani.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POLITEAMA ROSSET1. Danes ob 3 30 .11 Trovatore", zvečer ob 8 „Rigoletto"
petič.
FENICE. Dramska družba benečanska. Danes zvečer veseloigra „El nostro pros-simo*.	__
Vesti iz Goriške.
Goriški deželni zbor je bil v petek
odgođen.
Slovensko gledališče v Gorici. — Dramatični odsek „Sokola" v Gorici uprl zori danes v nedeljo glumo v treh dejanjih „Charlejeva teta" v veliki dvorani v „Trgovskem domu" — Začetek točno ob 8 zvečer.
Kolesarsko društvo .Solkan" v Sol kanu le priredilo, dne 12. t. m. običajno cestno dirko, proga Solkan-Kanal- Solkan ; daljava 36 km. Prvi je d^šel na cilj gosp. SrebrniČ Alojz v 1 uri 8 min., vozil ie s kolesom „GSrfcke*. DrugI je došel BaŠin Ivan v 1 url 10 min. s kolesom .Start". Tretji Vižin Josip v 1 uri H) min. in 17 sek. s kolesom „Goricke". Četrti Hrovat Anton v 1 uri 11 min. s kolesom „Goricke*. Peti Erfavec Ciril v 1 uri 18 min. s kole-,Goricke". Darila so se razdelila l/s ure po dirki v gostilni g. Alojza Mozetiča v Solkanu. Prvo darilo |e bila velika zlata svetinja. Drugo in tretje darilo veliki srebrn pozlačeni svetinji. Četrto in peto darilo mai srebrni svetinji. Vsi drugi dirkači so doŠli v maksimalnem času; tako lahko rečemo, da |e dirka vspela popolnoma dobro. Na tem se Ima društvo zahvaliti cen j. tvrdki Kerše-vani & Čok v Gjrici, ki mu {e dala brez-plačao na razpolago mehanika in motor za nadzorovanje dirke. Castitati moramo tudi tvrdki Kerševani & Ćuk na izbornih kolesih „Go icke", ker so bili odlikovani vsi dirkači s kolesom „Goricke".
Pevsko in glasbeno druStvo v Goric bo imelo svoj redni občni zbor dne 30 ok tobra ob 8 zvečer v društvenih prostorih v ul. Sv. Ivana. 7—1. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnikov občnih zborov pretečenega leta.
2.	Poročila odbora in revizorjev. Skieparje o računu 1912/1913 in proračunu 1913/1914
3.	Votitev novega odbora. 4. Slučajnosti Prav obilne udeležbe pričakuje odbor.
Vesti iz Istre.
Smrtna kosa. Iz Vodic: Dne 17. t. m je umrla tu gospa Marija Ribarić soproga Ivana, posestnika in trgovca. Po kojnica je bila radi svojih dobrih lastnosti splošno spoštovana in priljubljena v vsej vati. Blag jej spomini Spoštovani rodbini naše iskreno scžal(e.
Iz Marezlg. G Avgust Šuc, nadučitelj iz Marezlg, je nabral v veseli družbi pristnih abst nentov v Kube du, dne 12 t. m. 7 20 K za CMD za Istro. — Denar se je izročil podružnici CMD za Istro v Mare-zigah.
Nepravo zdravljenje je položilo marsikaterega v hladni grob. Ako pogUdamo vse one, ki trpe že leta in leta na želodčni bo-ezni, se moramo nehote praSati, znkaj si ne »omagajo ti ljudje z naravnimi sredstvi? Naravna kisla voda FRANZ JOSEF vsebuje med vsemi mineralnimi vodami Evropa največjo množino ločilnih in odvajalnih soli. Uspeh se pojavi tudi pri manjših množinah, navadno 3a se jemlje pol kozarca te vode z gotovim uspehom. Profesor dr. pl. Leube piše o naravni kisli vodi „Eranz Josef* sledeče: „Ta voda ne povzroča nibakih težav, tudi če se 'io zavžije v obilni množini".
Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah kislih voda. Odpravno ravnateljstvo zdravilnih studencev „Franz-JoBef** v Budimpešti.	^^^^^^
Proda se
oddelek Edinosti.
Meblirana
25, II. nad., vrata
soba se odda enemu ali drema gospodoma Ulica Belvedere «itv.
16,	2398
Odda se
soba z dvema Ul. Geppa 16.
posteljama in brano. I nad.	2400
Takoj se odda
•toba e lepim
5tv. 249.
t najem soba in kuhi-:: nja in ena opremljtna razgledom. — Rojan Soala - Santa
2401
NmtiinSnm slavnemu občinstvu, da odprem Razndnjdm v ponde jek, dae 20. oktobra razprodajo vipa skega belega vina, lastnega pridelka v ulic': S. Marco štv. 21. Cena po 60 siotink liter. Na dom po 76 stot Nad 10 litrov po dogovoru. — Felika PoljSak. posestnik v Šmarjah_2382
Kdor želi
sobo, mirno, čisto z novo opremo in parketirano, naj se obrne na Scalsaa^ta-Roiaa 263.__23B9
Priporoča ie slavnemu oDcinsvvu u:- C|ni#pnQlf o družiD« želi od(lftti a3b0 8 hran<> govina jestvin Vekoslav Pl e s n i C a r - j «°8fod ioi ,	29. Postrežba točna i-L-:-!-
j a ulica Giulia in solidna.
štev.
Meblirana
vrata 7
gPODDPI
l
MALI OGLASI
MALI OOLAS1 m rsbnai* pa 4 vla. fc—do. Malta« tlaku* bwn aaferat nL KajHUia |uttte)fc»a « «ta. Plaia aa taka)----------
I Gospodična
soba s brano ali brez iste, se odda takoj, ulica Madonmna 27, II. n.
2392
Bi išče kos lo pri slovenski družini. - Ponudbe pod „TAKOJ" na I^aeratnl oddelek Edinosti._2394
mladenič 17—20 let star, pot tavajoč slovenski ali hrvatski in italijanski jezik, kot vajenec za pisarno. — „Croatia", ulica Lavatoio 1, II nad _2410
Išče se
Ivan Germek
(nasl. Ribarić) priporoma za-:: lego vsakovrstnega oglja,
zdravih, hrastovih, rabljenih sodov od drv in petroleja po nizki ceni PoSilja tud, na dom. 3(0 do 700 litrov. — Filip Ivani-; Trst, Via Squero nuovo 15, Teltrfon 2i«3 (2403
2184'	~	——
" i Irorinil/ *tna y—^ ure Proste La ^an> >^epo-llntilnuQn<l »..L- se odda brez h'ane v .UiClUIIIII Btracskega zhslužka. - Ponudbe pod memovana SOUd ulici Gommerciale Št. ] „Delaven" na Inse atnt oddelek Edinosti. 2402
2367 1
Prodam
5 e v i č, Trat, Valdirivo 17.
11, III nadstropje.
Meblirana soba odda takoj. Via Com-
merciale 9, pritličje, vrata 32	2171
Odda se
let izvrševala g
Delena
v najem v eredn.i Sežane ob glavnej cesti prodajalna, v kateri se je več usnjarska trgovina. Oglasiti se je pri Sežani.	2412
Odda se
stanovanje (soba in kuhinja). Peršič Sv. Ivan 1063 (nasproti tovarne Gi-,
2364 •
Manufakturna trgovina SHtv11
(za mestno palačo). Velka zaloga partijskega blaga, izgotovljene obleke, žensko in mo'ko perilo, otroške oblečice, perkal, ncgovice itd. • Izredoo nizke cene.
2246
masten, Jako fino blago, prodaja po nizki ceni IVAN VIDMAR, Črnlvrh nad
2411
Sir
Idrijo._
Malo stanovanje
Santa štev. 280
(s ba in kuhinja) se odda v Kojanu- Scala 2407
Pohištvo
ulica S
za eno z&kousko spalno sobo proda po ceni mizar Ivan Ščuka, Trst, Cilino 533.	2370
Pl^pnelfn niun (pilsner Urquei), domače. I IfcCIlOl^U pivu pristne klobase, domača
kuhinja, najboljša lina priporoča restavracija „BON-
VECČHTATI", ulica Ghega štv 17._2379
Pridne vezilke
dele k Edinosti rod štv.
(Stik ar.ee) se priporočajo. Naslov pove Inseratni cd-
2380.	2380
Mlekarska Zveza via Geppa 6
odda 300 klg. kuhanega in 300 klg. čajnega rcasla po izredno nizki ceni. Ooenem priporoča priznano najbolje mleko Činjenim kavarnam, mlekarnam in družinam, katero dostavlja na dom. _2409
z dvema ali štirimi srednjimi razredi »rodnje šole se išče. Pismene ponudbe na glavno pošto : Poštno ležeče pod .Praktikant" Stv. 300.	2415
Praktikanta
Postrežnico
Iščem
kompsnjona ali kompanjonico podjetje v Srbi i, vsakdanji zaslužek od 80 do 100 K. Več po dogovoru. — Ponudbe pod „Srečau na Inseratni oddelek Edin« s i.	2381
za svoje prostore (atarejto žensko) — išče hrvatsko društvo nStrossmayeru v Trstu. Ponudbe v knjigarni Gore-za vtčje . njec in drug>	2416
Odda se
takoj mebl rana soba pri slovenski družni. Vetta Scorcola 78^. (2295
Proda se
radi odpotovanja nov Šivalni stroj in preproga za polovično ceno. — Po apnila daje p okama y Sesiji: nn (Siatuna). 2393
PfOflfi O O i^di odpetovan a, mlekarna za n z-
rruuo OtJ ko ceno Ulica Montecchi 4. (2399
Kot sredstvo, ki ublaži bolečine preprečuje vnetja ter povepešuje zaceljenje ran, katero se je že pri mnogih slučajih ranjenja uporabilo z nepričakovanim uspehom, je že več ne?o 50 let dobro znano domače sredstvo „Praško domače zdravilo" iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalagatelja; sredstvo je vpeljano po vsej monarhiji ter se dobi v vseh lekarnah. Mazilo se ne pokvari, tudi če leži leta in leta in zato ne bi smelo manjkati v nobeni hiši.
JU
T
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša premila soproga, oziroma mati in teta
Marija Ribarić
danes, 17. t. m., mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v ponedeljek, 21. t. m., iz hiše žalosti štev. 45 na pokopališče.
Vodice (Istra), 17. oktobra 1913.
Ivan Ribarić, soprog. Anton, Ivan, sinovi. Marija, Ana hčeri. Ivan Ribarić, nečak.
Dobro in trdno spanje je pol zdravja. Čim boljša postelja, tem trdnejše spanje. Ako hočete dobro spati, naroČite pri tvrdki S. Benisch — D-žnice štev. 765 češko fiao posteljno perje. Naročite si cenik, ki vam ga pošlje tvrdka zastonj in poštnine prosto.
Poslano*)
Izjava.
Podpisana preklicujem izraz „lažnjivka", s katerim sem razžalila Angelo Bizjakovo na sodišču v Ajdovščini.
Fanlca Vidmar.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja
aredniStvo le toliko, kolikor mn zakon veleva.
Najboljši ćeiki vir.
Perje za postelje
po ceni.
1	kg >iv«o«, 4obr«oa parja
2	K ; bolj Se vrste * K 40; prima na pol belega K Jf-8o;
____belega 4 K ; belega dlaka-
S. Benisch ^JggjE^J) stega 5 K 10; i kg zelo fi-^ - _	^	nega, snežno belega perja K
6-40, K S—; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K., 7 belega finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K l>. —• Pri nakupu 6 kg franko.
Že napolnjene pepnice
i« debelega, rdečega, modrega, belega ali rmenega platna. 1 tukent 180 cm dolg, okoli 1«0 cm Širok z dvema blazinama ▼red, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm Široka, napolnjen z novim, sivim zelo trpeinim, dlakastim perjem K. 16 — ; s srednjim perjem K SO" ; s drobnim K 24*— posamesni tu-henti 10 K, ls K, 14 K, 16 K ; blazine 3 K, K S'50, K 4 — Tuhenii >00 cm dolgi, 140 cm iiroki K 13'—, K 1470, K 17-80, K 81-—; bla in« 90 cm dolge, 70 cm široke E 4 50, K 5-kO, K 5-70 ; Podtuhecti is trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm Široki K 1* 80, K 14 80 PoSiljke proti povzetja od K 18*— naprej franko. Menjava j« dovoljena; za to, kar ne ugaja, se vrne denar.
S Benisch, Defenlce 765, teko.
Bogato llustrovanl eenik gratis In franko.
;eno, Krompir, jabolka, furlansba olna
In mase poljske pridelke na debelo dobavila tunika
J. Kovačič & Co.
St Peter na Krasu.
Trst - kopelj Grljan-Miramar
Salonski parnik „Volosca"
(za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla
ob 9.15 predp., 2,45, ob nedeljah in praznikih razven tega 5e
ob 9.15 predp., 2.30 popol..
CENE :
Vožnja tja in nazaj.....K 1*—.
„„» s kopelj o vred „ 1*30. 9 m ti »za otroke 9 1*—
Samo ena vožnja .......—*60.
9 „ „ za otroke • . , „ —*30,
Za abonente znižane cene.
rQ 'upe«.*«. đrna figove ^
mej ADOIF TSCMEPPtR
KrtUi «umff>ApiH
Ounaj
Eilijalka v Trstu.
<r z/?
* nrener
/n^&fe/tartfit /irtrrrsjeA .
M A RTI M n n V A A hI p Tr8t' ullc\^lulla ^ trgovino jestvin in kolo- f^LI^lZ^'0.^:
mAri I IN UUTUAH	niialnona hlana r-, r--
nijalnega blaaa.
vrste. — Prodaja k*ve na drobno 1& a« debelo.	CEHE ZBEB
Dobro znana trgovina izgatovljenih oblek
i?
f!: -i
(vogfal ulice Nuova št-13)
Elegantna oblake po meri izdelujejo najboljši krojači. Samo dobro blago9 psi najsnšžj^h canah-
TRST, VIA CHSSA Dl RI3PARMJG 5 (LASTNO POSLOPJE).
I
I
F
t£
i
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PEEDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA.
VLOGE NA KNJIŽICE
— 4"|» —
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG tekočem in žiro-računu po dogovoru.
na
FILIJALKE :
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
URADNE URE: 9 —121/,, 2 1J%—5.
ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev prrti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	DsKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOtfl?T MEiMC.
jdf M
I
S 3
fi
novosti za pomlad In zg poletje!
Moške obleke iz sukna, kamgarna, Zadnje
povo&ti...... od K 15—48
Detfce obleke h sukna, karrgania.
zednjc novosti .... cd K 10—32 Otroške obleke <d 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4— 54 „ „ ketoninastih hlač od K 2 20-5 , Največja zaloga bfrga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. ::
SpecilcIitetB: dfce obleka srajce ss spodnje srajce itd. itd; ss
Samo v cobro znsni trgovini
„Alla Cttta d! frliiti":
isllca Gios jse Carducc! (ex Torrenie) št. 40 j
Velika zaloga
za moške, ženske In otroke
riilca Mlkolil;
TRST
ul. G. Caprin 16. vog. ul. deli« Guardia 22.
Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
F. Predel
f-st, via Siusnppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano
mlrodilnico.
prodaja se vsakovrstne m »rodi i e ia drus?o. Sipe, barve, kisline in profi'raenje. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmern-

Tehnična poslovnica
r«*, & KBMC, Trst.
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobivati!
T&ngy«t ni|Izvrstne}is cotvrje na bmoii, plim, spojil plim la ■ttarjs n Mftt, eisterc „Dioeel" Eto ječe in ložoSe astrojbe.
Lekoscbll« M bonzta !s par«. Prevsemajo dalo iadustrijalaih tovarn kakor: mm za arak«, strvjJ za proizvajeaje sij s, tavana Ma, »troji sa ksasatisa*, stroji i» tovarna aa fitfflCRt, stroji !a nsaešSeaja aa alzartkt afcrt, eeatralae kuijatav, stroji aa drobljenja različnega blaga, kemične tovaraa itd.
Na&ei5enja ca sfefctričae razvstljavs ia prsaos moSi, KlektriSaa vadifala za esa^a (Llfl) sistem Fodretti, kakor tadi vadigala ca blago. Stroji sa kovaško ta draga obrti, Medsroi transmisija. Seaalkc ia oavl vaaka vrsti.
Skladišč« vsakovrataib tahaifinih potrebMin. Vsakovrstna oavi« Orodjt la stroji aa poljedelstvo ia preže aa vino. Olje, Mahi, pipa itd.
„Andoro* majbolji ia najeaaejii pokrov hii.
---Prorftftul ls> AMd ■•nlktv nnrttaj. — — —
Gostilna Max
I ?rat, via, Petro&lo 2 (pri nov. trgu). Tofii se ' latrafeo in domaČe 6rao in belo vino. kra&kl tema ; dpava.o vino in Dreherjevo pleo. To6 o i se tudi va&kovratnl likeri ia igaaje ter * eva | ^.tihlnja vedno pripravljena s grrr ml ln
mrzlirci Je elit.
ivan
Trst - Piazza «3š©v£rml it* t
Z^ |	tuhliijrikih ia klstarsSrft
bd ia pleieal*, iiai*?? brcni, frebrov ia kad, sodčakov, io. »i, rs3®l, »14 !a ts?. kovr&tnih toSev, jerbssav ia aastei t®i maG^r- dzajfe v ta atroko sptda-	^
joCik predmetov.—	^^ t
kchiajiko posodo vsako vrsta bedi od peacfrs®aa: st
mljs eaiaila, kefeiterja ali cinka, nadaija pastva« t*..;* Uvtkđ itd. — Za eostUaiČ^rj* pipa, nog$a, ln atekleao poar-do aa vino.
Tovarna kovfiegov la potnih torb
Loren^o Lasorte
PIAZZA OSPITAU2 ŠTEV. 6.
Sprojemajo as narootl» in popravila t« stroka -- Cene absolutno konkar^ooce Icvršnjejo m odpošUJatve na imla.
Velika zaloga dvokolea
la iivalaik iti)w, iruifn«,
•HMtrM.v pri B*tjel-n,
HrtM, Btolaa tlim St. 1 ta 4. Bahaatfaa jalawtaa. — Prateja aa Uriti. Cu(*l fraaka. Vdtki zalafa mkivrakdi straisv raMlasU M mb!
Um litri ii Mm
• na obroka
Trst, nlln Hadonnlnfl 5.
Popolna aobe, aelo Sne, aoHnna. peataae-dobro tadalaae, Sviate, aaeUa hi aaeelh mae ter peaaiaaaaB pekfitve, tad is lene; Bralni straji, rtaaake az% aUks
inf. Uago. - Zaaraa aeea.
Kje se dobi ?
pr&ul r]GQl sladkor 40\ sk dkej .l od belega ? ? ?
Pri GODMGU, ulica S. Liovanni št, 8
UrorRaimondo Bisiach
opozarja svoje cenjeno odje-malstvo, da se je vrnil v svojo urarno na 6voje prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva". — ZA BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in pri* veskov po kenkurenčnih cenah.
£c<botc^nični ambu*aioiij Univ. z<2r*vi
Dr. Makse Barr
Ermanno Schulize, i. tehn(k ; Trst, ulica Caserma Štev. 17, D. nad*: i Posebni zavod za umetne zobe brez na | piožče. Plombiranje z zlatom, olatioois. I porcelanom Vaa deU brez bolečin. Zf*iv i aanje krivo rastočih zob. Zmerct cer | Sprejema od 9 do 1 in «1 3 do 6 popci
Ottoman papir za svaleiee.
Ottoman papir in stroeniea za svaleiee se hvalita sama in ne potrebujeta reklame.
CENTRALA v
- - PRAGI - -
Ustanovljena 1. 1868. 20 podružnic. 17 ekspozitur. Delniška glavnica:
K 80,000.000
Rezervni in varnostni zaklad:
0 j ?125,QSO.oop
Zlvnostenska banko, podružnica u trstu
elefon: 2167 - 1078.
AKttEOlslV! - ČEKI - 1ZPLAĆ
BORZNA NAROČILA.
IZVRŠUJE VSE BANČNE !N MENJALN1ČNE POSLE.
GRADEŽ ■	ekspoziture ■	OPATIJA

0
0
VLOGE
«is knj:žice
Rentni daveK pia6ujo
banka iz svojega . Poloinsce brozpia6no | na razpolago.