KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 12 (3).
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKf! SVOJINE
Izdan 1 aprila 1934
ST. 10825
Societe d’ ! lectro — Chimio, d’ Olectro — Metallurgie et des Acieries Electrigues d' Ugine, Pariš, Francija.
Postopek za rafinacijo surovega bakra.
Prijava z dne 3. junija 1933.	Velja od 1. novembra 1933.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 6. junija 1932. (Italija),
Surovi bakri, pridobljeni potom konver-torjev ali potom drugih postopkov, zlasti pa potom topljenja odpadkov nečistega bakra, vsebujejo nasplošno številne neči-stobe, zlasti S — P — Fe — Mn — Ni — Co — Pb — Sn Sb — As — Bi, ki se morajo vsaj po večjem delu izločiti, bodisi da se baker takoj po tej rafinaciji uporabi ali da se podvrže še elektroliti-čni rafinaciji, ker so izdatnost in stroški elektrolize v bistvu funkcija večje ali manjše množine nečistob, ki se imajo od praviti.
V to svrho se nasplošno primenjuje oksidirajoča rafinacija, ki se izvaja v velikih pečeh, v katerih se skušajo odpraviti te različne prvine potom dolgih in dragih operacij ki potrebujejo dovajanja zunanje toplote.
Zraven tega je težko, doseči dobro iz-ločbo vseh prvin skupaj, kajti ta izločba je za njih vsako funkcija narave steklenih pen, ki se jih v to svrho v rafinacij-skih pečeh tvori. Tako n. pr. se železo laglje odstrani, če se tvori in pusti učinkovati kislinske steklene pene, fosfor in arsenik pa laglje, če se tvori in pusti u-činkovati bazične steklene pene. Toda vzeti stekleno peno poljubne narave je nemogoče, ker odvisi ta od narave pečne obvlake. Te obvlake so največkrat silične, v izvestnih modernih pečeh pa večkrat tudi bazične, jasno je torej, da bo po na-
ravi teh obvlak izločba izvestnih teles več ali manj lahka.
Pričujoči izum se nanaša na posebno enostaven ekonomičen in prilagodljiv postopek za eliminacijo raznih nečistob surovega bakra. Nadalje ne zahteva ta postopek nobenega dovajanja zumanje toplote.
Postopek obstoja bistveno, v tem, da se pusti potom hitre in energične akcije, ki Vodi do pridobitve neke vrste emulzije, učinkovati tesno na baker predhodno sio-pljena žlindra, ki je take kompozicije, da razstavljajo v bakru vsebovane nečistobe izvestne njene sestavine, pri čemer rein-tegrirajo baker v kovinski kopeli, in da povzroči, da se te nečistobe vežejo v spojine, ki so v bakru neraztopljive ali bolj ra/.topljive v stopljeni žlindri kot v kovini. Nato se nečistobe vsebujoča žlindra loči od čistega bakra n. pr. potom oblivanja.
V to svrho vsebuje čistilna žlindra kako bakrovo sol, nasplošno oksid ali silikat, lahko pa tudi klorat, sulfat i t. d. ali pa zmes toh soli.
Navedeno kot primer, bodo to žlindro lahko tvorile pražene rude, katerim so se pridala topilna sredstva, n. pr, apno, kala-vec, alkalične ali drugačne soli, tako da je zelo lahko tekoča.
Jasno je, da se bodo pod zgoraj navedenimi okoliščinami pri tesnem sprijemu žlindre s kovino, ki nastane radi jakega
Din. 5.
mešanja, bakrove nečistobe, ki imajo večjo afiniteto do prvine, s katero je baker v žlindri spojen, kot baker sam, trenotno po večjem delu spojile s to prvino ter se na ta način izločile v žlindro, v kovini pa reintegrirale baker.
Če je na pr. baker v žlindri v obliki oksida, se bo na la način izvršila iziočba Fe — Mn — Ni — Co — Zn — Pb, zlasti če je žlindra kiselinske narave, n. pr. silična. Iziočba S — P — Sn 1— Sb — As pa se bo v glavnem vršila, če je žlindra bazične narave. Če so v žlindri druge bakrove soli, se bodo izločale prvine različne narave in množine, to pa po afiniteti bakra in teh prvin za kislino dotične soli.
Ker je operacija skrajno kratka, nima žlindra časa, da bi se lotila sten posode, v kateri se operacija vrši, vsled česar je mogoče izpreminjati naravo žlindre in v danem slučaju primenjevati za eno in isto kovino več različnih žlinder, s čemer se doseže boljša iziočba vseh teles skupaj. Na ta način se s tem, da se pusti učinkovati najprej kislinska potem pa bazična žlindra ali narobe, zmeraj po odstranitvi prve žlindre, izločijo Fe, Mn, Ni, Co, Zn, Pb potom akcije prve žlindre, S, P, Sn, Sb pa potom akcije druge.
Hitrost operacije, dosežena potom jakega gnetenja s predhodno stopljeno žlindro omogoča neodvidnost od obvlake in uporabo steklenih pen, katerih kompozicija ustreza najbolj iskanemu rezultatu, medtem ko je pri običajnih operacijah kompozicija staklenih pen praktično vzeto diktirana od sten posode, v kateri se o peracija vrši. Prednostno se žlindra stopi v pečeh z vodnim plaščem, v pečeh torej z avtomatično opremo, s čemer se izognemo pri njihovem pridobivanju vprašanju odpornosti materijala.
Posebno enostaven primer praktične izvedbe postopka, ki je predmet izumu, obstoja v tem, da se bakrasta žlindra vlije
na dno ponve in da se potem vlije na to žlindro baker v debelem curku. Jako gnetenje, ki tako nastane, zadostuje navzlic kratkemu trajanju približno ene minute, da se zagotovi iziočba večjega dela ne-čbtob brez vsakega dovajanja zunanje toplote.
Vporablja pa se lahko vsak drug način gnetenja, n. pr. mehaničko mešanje.
Bistvene važnosti je, da se vpostavi tesen kontakt med bakrom ki naj se čisti, in predhodno stopljeno žlindro.
Patentni zahtevi :
1)	Postopek za rafinacijo surovega bakra ali bakrovih odpadkov, označen s tem, da se gneteta skupaj tesno in jako baker, ki naj se rafinira, in predhodno stopljena žlindra, ki je take kompozicije, da raztav-Ijajo v bakru vsebovane nečistobe izves-tne njene sestavine in da nečistobe spaja v spojine, ki so neraztopljive v bakru ali pa bolj raztopljive v žlindri kot v bakru, in da se loči rafinirana kovina od žlindre, ki se je navzela nečistob.
2)	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da vsebuje žlindra kako bakrovo sol (oksid, silikat, sulfat, klorat i t. d.) n. pr. v obliki pražene rude, ali zmes teh soli, pri eventuelnem pridatku topilnih sredstev.
3)	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se vporabi kislinska žlindra.
4)	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se vporabi bazična žlindra.
5)	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se v svrho gnetanja tekoča žlindra dene v ponev in da se vlije kovina v debelem curku in z veliko silo na tc žlindro.
6)	Postopek po zahtevu 1, označen s lem, da se predhodna stopitev žlindre izvede v peči z vodnim plaščem.