Številka $
III. leto
♦

nko v tfriavi SNS.
: 27. Januarja 1921.
Giasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne Štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO'—
Polletna naročnina........K F>0‘—
Četrtletna naročnina . . . .' K 25‘— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ------ ----po ceniku. ——=
Urednlilvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vraat, ako se »e priloži r.namk. Dopise v latinici in cirilici sprejema ie podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
=
Upravništvo: Na naročila brez denarje ne oziramo Naročnina naj so pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
JOSIP TURŠIČ (Ljubljana):
Kaj hočemo?
Morda bt bilo koristno, če bi vzel kdo v roke korobač ter nekatere načelne aabavliače in nergače nrav oošteno na-Svrkal. JVlenda se Hm godi preveč dobro ali na so tako kratkega spomina, da ne vedo več kako »e bik) pred letom dni in se ne zavedalo, kako le danes. Lhtdte se Pač neverjetno hitro preobjedč — belega kruha in pozabllaio neverietno naglo, da so še nedavno za drag denar zobali koruzno s peskom in žaganiem zmešano Pecivo. Pa še srečni so se morali šteti, če so dobili dovoli vsai takega! Po ure in ure so oostaiali na ulici, prezebali ali se na dežtu močili, predno so prišli na vrsto da so Predložili v vsei ponižnosti svoto krušno izkaznico. Danes bi iedli isti Kudie le moko 00! In nobena ničlarica Hm ni dovoli bela in dovodi dobra! In nikdar niso dovoli navio postreženi, in noben uslužbenec »im ni dovoli prriazen in Ponižen Vse rm ie nremalo dobro, a preveč drago —: večno godrnjalo, psuieio. *a*olcuiek) ter sumničijo na tako podel »ačin. da ie že sramota! Kakor rečeno: Preobiedii so se! — objestni so postali, ker so pozabili na voini korobač. Takrat so bili pohlevni in tihi: v JugoslaviH pa odpira usta na vse stežaie!
Pred očmi imam našo »Samopomoč«. Kritizirati ie lahko a delati težko.
Kai menite, draei tovariši, zakai oa k ustanovljena la zadruga? Gotovo nam v korist. Ako bi ie ne bilo. bi bila gotovo še bolj rastla dragima ter bi nas producenti še boli odirali. Ne bi imeli nobenega termometra v ceni. Čudno ie. da se ie ne oklenemo, da marsikdo ne vidi niti pe-denl nred sebot ter ne pomisli na posledice. ki nas zadenelo da nimamo take organizacije.
Težko ie takim tovarišem dopovedati. kai ie niim v prid. ker ako iim oišče prileti v usta in ga takol ocvrtega ne apiedo ie vse zanič.
Sele leto dni imamo svojo gospodarno zadrugo, a že zahtevajo nekateri ču-ezev od nie. Ker so— no večkratnem ^oorrvnianiu! — plačali deležek 100 K. ki ^ 'e bil v cenenem blagu. moki. ma.sti. jfnnh kromniiiu i. dr Je desetkrat vr-v,en' si domišlmiolo. da so upravičeni za-sr> at.i; kakor bi iih drl kdo na meh. Ne f^nito se časov, ko- nas ie vsa Liub-d,. a zavkjala. ker smo dobivali v »Samo-i J 'X) natnlžh' ceni narlepšo moko „r'..j* so stali drugi Uudie. nečlani, pred -ni t'a ri0 na^e »Samopomoči« in se ie-t. _ ,er ne dobe nikier ničesar, medtem CP1 K’Va£2k> iavni nameščenci domov kar VC(, Yozlčke vreč in zavoiev. Danes se-unaio doklade, zase za ženo in za
otroke: lene denarce nreiemajo vsak mesec. Zato so postali ošabni in kritični. I iublianski trgovci so morali popustiti v cenah, sai jim ie odnadlo okoli 16.000 stalnih odiemalcev. ki so zahajali le v »SamODomoč«. In ko so trgovci popustili v cenah, so naši strašno hvaležni tovariši kar brž obrnili svol hrbet svoii »Samopomoči«. Ka/ioak trovec tim ie bližu kot lastna zadruga! To so kolegi značaji. A ne pomisliio. da delajo škodo le sami sebi rn svomn tovarišem da delak> proti našemu podiethi!
Kai oa hočemo, tovariši? Napredovati v vsakem oziru. Naoreduie pa se ne skokoma, nego vedno le korakoma. Le vztramost vede do cilia! Tudi naša zadruga. ki ie dosegla že v prvem letu velike koristi za *vaie člane, more napredovati le če vztrajamo. Nien namen ie n;t cene pritiskati in preskrbovati člane z gospodarskimi potrebščinami. To nalogo ie izpolnila v polni meri. Danes ima že nairaznovrstneiše blago, tudi čevlie. perilo klobuke in sukno. Ali mi tak razvoi len? Pomislite, tekom enega leta in brez večiega kapitala! Noben branievec ne postane tekom enega leta veletržec! A »Samopomoč« ima še nove velike naloge. Ni še vseh zadreg in stisk konec. Silno nam bo še potrebna. Treba ie torek da se »Samopomoči« trdno oklenemo in io dvignemo višie in višje! In mi. kar nas le resnih tovarišev to hočemo. Zabavljačem na zavežimo umazani jezik!
B. (Maribor):
Kako je v Jugoslaviji.
V članku: »Kako ie v Avstriji in Nemčiji« »N. GL« št. 2 nam ooisuje oisateli neznosne razmere, ki so nastale zaradi voi-ne v obeh državah. Nemci delalo noč In dan hiralo in umirajo, mi pa. pravi član-kar. smo nezadovoljni, zabavljamo in pro-klmiamo brez pravega vzroka. Sai je »naša lugoslaviia med vsemi nesrečnimi evropskimi državami vendar še naisreč-neiša.«
Res ie. da se nam Jugoslovanom v materielneim oziru bolie godi ko ostalim narodom na razvalinah nekdanje Avstro-Ogrske. Vzrok temu ie izredna rodovi-tost nekaterih hrvaških in srbskih pokrajin ter razmeroma mala obljudenost naših mest. In vendar nima naša Jugoslavjia z vsemi svoiimi prednostmi, kakor ie pokazal koroški plebiscit, niti ori lastnih rola-1 'h toliko privlačne sile v sebi. kakor ban-krotna Avstriia! Kie so vzroki?
Bodimo odkriti! Na eni strani nas izmozgava ko nikier drueie. velekapital. n-Hvaien- visokih obresti, ki mu iih ie do-našala voiska. Z malim delom hitro, obogateti m brezmejno kopičiti vrednostnice
i in blavo ie dandanes stremlienie naših večtth in manlših kapitalistov, od katerega ne odnehak) niti za las. Zato pa raste število milijonarjev čez noč ko gobe do dežju.
Korošec je bil 5 let na fronti ter nima nod milim nebom ničesar drugega na svetu ko oriiatelra pri banki, ki mu izposluje nar tisoč krop posolila. Danes hna mililone. — Trgovec pred bankerotom prevzame mestno aorovizaciio: danes je posestnik naivečie hiše v mestu. — Voini milironarii so si svoie milijone podeseterili: banke si gromadiio nešteto premoženje ter oodniraio oderuštvo. verižnl-j štvo koropcTO in tihotapstvo.
Kako se dandanes zaslužno tisočaki i in stotisočaki skoro brez dela. hočem I okrepiti s primeri.
Na peronu stoli nekoliko oseb ter j motri potnike, orihaiaioče iz Avstrile z j vlakom. Krivonos mož nagovori žensko, j ki mu nrinovedute da ie kupila v Avstriji 1 vagon soli. ki io hoče tu soečati. ker rabi denar. Pokaže mu tovorni list ter zahteva za kg soli 2.30 K in za svoi trud in stroške 70 h pri kg. Gospod odore denar-.nico ter n izplača za 10 ton soli zahtevanih 30 tisočakov. Nato se obrne do par korakov oddalienega trgovca ter mu proda mahoma vse blago oo 4 K a kg. Te-Kom 10 minut ie žid zaslužil 10.000 K!
Invalid brez roke si preskrbi izvoznico za 1 vagon prašičev. Dobi io ood nogoiem. da nreskrbi državi iz inozemstva 5 vagonov papiria za kosnpenzariio. Ker nima deparia gre k banki, ki mu ponudi za izvoznico 100.000 K. To mu ie oremalo: zalo se obrne na druge osebe, ki mu da,io denar nod poeotem. da si delno dobiček ni pari. Po končanem prevozu mu izplačajo soudeleženci 230.000 KI
Dasiravno imamo verižniške urade, se razmere niso izboljšale ker so ti in sodnija menda brez moči. če gre za velike gospode.
Mesar-miliiionar hoče vtihotapiti čez mero čredo pitanih volov. Straže zaplenilo blago, sodaiia oa ga obsodi na ore-reišnlo globo m dva meseca zapora. Za denar povsod uslužni odvetnik mu izoo-sluie od centralne vlade popolno pomilo-ščemie ter si zasluži nri tem — vilo.
Nikdar m nepoštenemu delu cvela lepša pšenica, ko zdai. Zato oa se pošteno delo ne izplača več. ker ori naivečlem duševnem ozir. telesnem naporu ni mogoče zaslužiti toliko, da bi človek prehranil sebe in družino ter se še preskrbel z nalnulneišo obleko in obuvalom. Posledica teea ie vsak dan večie število nezadovoljnežev in rastoča koruncha. Z zlatom etovorien osel ne naide v Jugoslaviji več olota. ki ga ne bi z lahkoto preskočil. Za-
to ie neohhotno notrebna cela vrsta zakonov. ki hi s skralno strogostjo nastooili oroti tern razmeram.
Šikane višhh uradov, posebno carinarnic. davke, recimo trošarino in dr. ter militarizem z vsemi svojimi izrastki omenim le mimogrede. Nekako čudno dirne človeka, če čita do dveh doJeih letih or-vič na Drovramu neke stranke orogresivni davek ki so ea vneliali že menda v vseh drugih državah. Vsakega doI leta skoro so se meniaie uri nas vlade in vladne stranke, vendar ni niti eni izmed niih ori-šlo na misel, voeliati ta davek, ki vsai nekoliko odgovaria socijalni oravičnosti. Zato na so n. nr. oreDOvedali uvoz vžigalic iz inozemstva češ da se mora ščititi domača industrija, v resnici oa. da morejo domači producenti ooliubno odirati še naorei ubožno prebivalstvo. Vžigalice so se takc-i nato znova podražile. Y Av-strir velia 1 škatliica v naši valuti okroglo 20 vin., pri nas sedemkrat toliko! Slično ie s premogom sladkoriem itd.
Na dr’"-' strani se te veliko moških med izredno dolgo traiaiočo voino odvadilo dela. Odtod tendenca udobno živeti na stroške skupnosti in parola: »Kar ie tvoje ie moie: kar pa imam iaz. te nai ne briga!« Tako namreč razumeva masa nai-noveiši evangelik ki nrihaia iz. nesrečne Rusiie.
Ob priliki velikonočne stavke se ie izrazi] rudar-komureist moiemu očetu ki ima nekai za tamošnie kraje dobrega vina v kleti:	»Škoda, da stavka ni uspela:
ivoie vino bi naiprei izpili!«
Odtod stagnacija v produkciji in nazadovanje v kvaliteti oroizvodov. Na eni j strani rastoča draginia (kot posledica ve- j rižništva. oderuštva in korupcije pred ! očmi. na drugi strani zahteva po Izboliša- ! niu plač in zmanjšanju dela — kratkomalo j »dreulus vitiosus«. kakor si ga ni mogo- ; če lepšega izmisliti.
Da tira to državo v pogubo, tega ne j uvidr.k) naše vladotvorne. od strankarske : strasti popolnoma zasleoliene stranke. | Tudi tukaj ic vsako pozitivno delo brez ' pomena, k'-'* ostane vsaka stvarna kritika brez posledic. Koliko pa škoduieio brez vsake kritike pisane laži in senzacionalne vesti vedo povedati naši eksperti pri ; mednarodnih konferencah, ki tožilo, da j iim ravno naše dnevno časopisje s svoiim ! nerodnim poročanjem naravnost onemo-gočuie vsako delo.
Nemci delaio in umiraio." da si izboli- I šaio vsai bodočnost: mi živimo obreku- j ie^o odiramo drug drugeea. s strankar- | stvom in časonisiem uničujemo zadnil j ugled, ki ga imamo med svetom ali saaia- j mo že tretie leto utooistične sanie o tretii internacionali. Sami tiramo državo v — prepad. Zato:
Umreti bratje, težko ni;
pustiti nade. to boli!
Finančna kontrola.
Glasom kraljeve naredbe, razglašene v »Slu-ž- ] beni h Nevin ah« št. 1 z dne 1. 'januarja 1921, .se j ustanevi v vsi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo- j vencev finančna kontrola, koje glavna naloga je odkrivanje Ln preprečevanje tihotapstva in drugih monopolskih, trošarinskih, taksnih In sploh dohodaiistvenih (izvzemši carinskih) prestopkov, j
Finančna kontrola obstoji iz uradnikov In | poduradnikov. Uradniki finančne kontrole so: in- j spekter I. razreda (VI. to. r.), inspektor II. raz- j reda (Vil. čin. razi.), podinšpektor (VII. čin. r.), j komisar I. razreda (IX. čin. r.) to komisar II. razreda (X. čin. razr. Poduradniki finančne kontno- 1 le so: preglednik I. razreda, preglednik II. raz- | reda, podpreglednik to pripravnik.
V vseli osebnih, ekonomskih to administrativnih ozirih je podrejena finančna kontrola Izključno le svojim starešinam (predstojnikom) in ue več finančnim okrajnim ravnateljstvom ter delesajcSSl.
Na čelu finančne kontrole stoji generalna direkcija posrednih davkov finančnega ministrstva s svojim odsekom finančne kontrole. Njej so neposredno podrejeni oblastni (pokrajinski) inšpektorati fin. kontrole (za Slovenijo v Ljubljani). Področje vsakega oblastnega inšpektorata je razdeljeno v okraje in ti zopet v oddelke finančne kontrole.
Oblastnemu inšpektoratu načeluje inšpek/toi ! finančne kontrole. Sef okrajne uprave je praviio-■ ma uradnik v X., IX. al! VIII. čin. razredu. Več-I Um ali važnejšim okrajnim upravam se pridelt po {_ en mlajši komisar ali preglednik. Za vodjo od-! dojka se postovi načeloma preglednik, večjim in važnejšim oddelkom pa uradnik v X. ali IX. čin. razredu.
Pogoji sprejema v finančno kontrolo so p>-j dobni dosedanjim pogojem za sprejem v finančno I stražo, vendar nimajo več prednosti certifikatish,
; temveč prosilci * višjo nego ljudskošolsko Izobrazbo.
Definitivno nameščeni e se dovoli podorradni-ku po preteku 3 let pod pogojem, da je položil za to predpisani izpit. Kdor v teku prvih 3 let ne položi izpita, se odpusti iz službe.
Napredovanje pod uradnikov se vrši ob popolni sposobnosti to vrednosti kandidata praviio-! ma po redu (činovni starosti), vendar se more imenovati ooduradnik v neposredno višji čin tudi preko reda, ako ima za ta čin posebno sposobnost. Imenovanja, vpokojicve, realktiviranja ta premeščen]a iz ene v drugo pokrajino izvršuje generalna direkcija posrednih davkov.
Za podpreglednika more biti imenovan le oni, ki je položil izpit za definitivno nameščenje, a za preglednika II. razreda le oni, ki je položil izpit za starešino oddelka ali pa za uradnika finančne kontrole.
Popolnievanje uradniških mest se vrši na ta način, da se imenujejo pregledniki, ki so položili ; predpisani uradniški izpit, za komisarje fin. kan- | trole v X. čin. razredu. Plače in doklade ter po- ! kotalne se uredijo s posebno uredbo alt zakonom, i Dokler ta uredba ali zakon ne izide, veljajo dose- I danil predpisi.
Trošnine, nočnine ter dodatek za jermomie ; to drugo se zvišajo za 100%, glede Iznosa dnev- | nic in selilnih pristojbin pa veljajo določita, kak«r za državne uradnike in ipoduradmike sploh.
Podpreglednik, ki mu je izivzetno poverjeno j starešinstvo oddelka, dobiva dnevno po 2 K doklade.
Službeni čas znaša praviloma 8 ur na dan. ;
Dopust: Poduradniki imajo pravico do dopu- j sta po številu dovršenih službenih let in sicer: do j 10 službenih let: 10 dni, do 20 službenih let: j 15 dni, do 25 službenih let: 21 dni, a preko 25 ! službenih let: 28 dni v vsakem koledarskem leta, , nevšetvši enkratno potovanje na dopust in z dopusta. Dopuste ia tuzemstvo sme dovoliti do 3 dni v letu starešina oddelka, do 10 dni v letu okraini upravnik, a do 28 dni v letu oblastni Inspektor. Dopuste preko 28 dni in dopuste v inozemstvo sme dovoliti le generalna direkcija posrednih davkov.
Premeščenja pripravnikov ta podpregledni- j kov sme izvršiti v nujnih slučajih Tildi pristojni j okrajni upravnik, v ostalih primerili premešča I poduradnike oblastni Inšpektor.
Poduradniki finančne kontrole so oproščeni službene takse, kolekovine za njih pobotnice o službenih prejemkih ter ne plačajo nikakega davka na svoje službene prejemke.
Zeniti se sme vsak definitivno nameščeni poduradnik (brez posebnega dovoljenja).
Služba se ima vršiti v predpisani uniformi. Vršenje službe v civilni obleki sme v poedinih slučajih odrediti okrajni upravnik. Izven službe se sme nositi civilna obleka.
Pravice glede rabe orožja ta preiskav so modernizirane in sedanjim razmeram prikrojene.
Posebno važna je določba člena 66, da Imajo pri popolnievaniu uradniških mest v finančni stroki, zlasti mest pisarniškega osebja, prvenstvo
organi finančne kontrole, ako dokažejo, da iiuaf* za ta mesta predpisano kvalifikacijo.
Kazen ^degradacije (odvzema naslova vlSJe-ga čina) zapora in pomakoitve v nižjo plačil«* stopnjo ne obstojajo več.
V	ostalem so v novo uredbo sprejeta po večini podobna določila, kakor so veljala doslej z*
j finančno stražo v Sloveniji.
V	»novih krajto« stopi ta naredba v veljav«
: trideset dni po razglasitvi, torej 31. januarja L
v kraljevini Srbiji pa 30 dni potem, ko finančni I minister to posebej odredi. V Sloveniji prenelia ; torej do dne 31. januarja t. 1. finančna straža 1«
; njeni organi preidejo glasom prehodnih določil v j finančno kontrolo. Uradniki preidejo v čin, ki od-I govarja njih sedanjemu člnovnemu razredu, le ; uradniki XI. čin. razreda se pomaknejo v X. čl*. ! razred. Nadrespicljenti postanejo pregledniki I. j razreda, rešpicijenti so pregledniki II. razreda,
| nadpazniki so podpreglednikl,' a pazniki so pri-I pravniki finančne kontrole.
Oni, ki Imajo naslov višjega čina, obdrže to I naslov, novi naslovi pa se ne dajejo več.
Užitnmski uslužbenci v Sloveniji se sprei-| mcio, ako za to prostio, istotako v finančno ko*-i tirolo, in sicer oni, ki nimajo več nego 4 leta Java«
; iižitniuske službe, kot začasni pripravniki, oni ki imajo več nego 4, a ne več nego 10 let javne užtr-: ninske službe, kot stalni (definitivni) pripravniki, vsi drugi pa kot stalni podpreglednikl.
Do prihoda granične trupe oskrbuje finančna : kontrola čuvanje meje, in drugo carinsko služb* po dosedanjih predpisih.
K »Uredbi« predpiše finančni minister še poseben pravilnik.	A. C.
\ PRID. PIRKMAIKR. davčni kontrolor (Slov. Bistrica):
Reforma davčne službe.
Že oktobra 1919 sem predložil našemu društvu razne predlosre glede pre-uredbe davčne službe in nienih službenih poslov. Izbra! sem le nainuineiše, ki se ti-čeio poslovanja sploh. Naše društvo ie takrat upravičeno sklenilo, da se ne vmešava tako dolgo v nostraniosti službe, dokler finančna uprava ne ugodi upravičenim zahtevam davčnih uradnikov. Upamo oa. da se nam z ozirom na dalekosežnosti naše odgovorne in težke službe vendar krivica popravi in da se nam da to. kar so naši stanovski tovariši v pokraiinah bivše Avstriie že dosegli.
Ker si na z raznimi nreuredbami. ki imaio reformni značaj, sami službo olajšamo ie važno da začnemo čimorei s tozadevnimi predlogi, seveda, če fih tx> finančna uprava uvaževala. Ne gre. da samo kritikuiemo in zabavljamo na to ono treba ie tudi delati s konkretnim* predlogi.
Glede oreuredbe naše službe se ie Se malo pisalo gledati oa moramo, da pridemo iz starokopitnih kompliciranih avstrijskih zakonov i.n naredb. Ne rečem, da niso bili nekater.’ avstrijski zakoni dobri in stvarni : te lahko obdržimo, veliko na ie cnilega. kar ie treba brž ko mogoče odpraviti Storimo pred gotovim deistvortL da se ize^^enie davkov ne more vršiti čez noč. Nuina potreba ie da se poprel drugi upravni zakoni, ki dostikrat tvorilo podlago za odmero davkov oziroma pristojbin. izenačilo. Kolikokrat ie na or. važen trgovski zakon pri odmeri kolkovin m drugih pristojbin? Vse to se mora upoštevati in oni. ki trdiio, da bi se davki z lahko izenačili, nimaio poima o ustro davčnega aparata.
A. Davki.
Izginiti mora toliko vrst davkov. ^ Na {boli primeren bi bil le en davek. ce pa to ne more zgoditi, oa naI se v i voie vrst — to ie realni in osebni d«
Realni daveV bi vseboval zemliarino. razredovino in naimarino v eni vsoti, osebni na občno nridobnino. dohodnino, olača-rino. rentnino — torei ono. kar oride iz tKsebnih oreiemkov ah virov. Dokler se oa to ne zeodi nai se davki tako razdele. da bode samo ena Dostavka tvorila državni davek. — Cernu ie treba zooet raznih nribitkov. ki ne vovoriio o drueem. kot o državnem davku? Ako si noeledamo na-tančneie člen 145. finančnega zakona za leto 1920/1921. vidimo, da začenia zopet z zastarelimi voinimi tiaredbarni. ki samo davčno službo otežmeio. —- »Zemliarina se odtneri brez kakor^nevakoli Dopusta z 20% davčne podlage, katera se zviša na trikratni katastrski čisti donos. Od te tako odmeriene zemliarine se. pobira namesto dosedanjega voinesra pribitka (80%) in namesto deželne doklade (55. 70 in 80%) edinstveni državni pribitek z 150%. — Od trikratnega katastrskega čisteva donosa odmeri se tudi 2% melpracijski prispe-vek.« — Torei imamo zoret le pribitke in orispevke.
Kratko povedano: zemliarina (s pribitkom in meloraciiškim prispevkom) se Hai pobira s 156% od dosedanjega čistega donosa. — S tem je vse rečeno, davčnim uradom pa olaišano pri porazdelitvi zemliarine.
Nad vse čudno na ie. da ie samo zemliarina (državni davek brez pribitka) podlaga za nedržavne davke (okratne. občinske. zdravstvene). Zakai ne bi služil skup-n' državni davek dokladno podlago? Okraii-občine izdelalo le na podlagi davčnih izkazov-proračunov za prihodnje leto.
Ako bi davčni uradi izkazali skupni državni davek, ki ie seveda sedaj veliko večiii.' bodo občine le na podlagi teh izkazov preračunale odstotek za nokritle občinskih izdatkov v prihodnjem letu. Po-temrakem se zgodi, da bodo odstotki ki tvorilo podlago za izračunanie občinskih doklad, znatno n;žli. Izginili bodo torei visoki odstotki no 800—900. ki lih imajo nekatere občme na pr. v Slo.veniii.
* S tem hočem le povedati, da nai bode ^renar ličita zemliarine enostavna. — Državni davek se nai račun? s 156% ali še z nlžiim odstotkom od dosedanjega čistega donosa. S tem edoade državni nribltek 'n melpracbski nrisoevek. Skunni državni davek nai velia za dokladno oodlago in nrtslim. da ie s tem davčnim uradom v vsakem oziru ustreženo, zlasti ker bi računali doklade z manfšimi odstotki, bi bilo delo kolikor toliko olaišano.
Kar velia za zemliarino. nai velia tudi za hišno razredovino Tudi tukai imamo uo iiovem finančnem zakonu edinstveni državni pribitek 70% — izjema mesto Mubltana 60%' — tudi tukaj nai tvori teupni državni davek dokladno oodlago.
Razveljavi se nai drugi del § 3. št. 3 postave z dne 28. decembra 1911. št. 242 d V^k- 10 davčnih olaišavah pri hišah I. d° XII. hišno razredovinskega tarisa ker udi ta del davkoplačevalcem, ki prldeio zgoral navedeni postavi v poštev, le alenkostno olaišava davčnim uradom a ogromno dela.
tov' ^na uubuarina nai se odmeri z go-l,:x‘ln odstotkom dogovorjene kosmate nmt?e na'ernnine brez vsakega nadalinegs usta. — Davčni postavki za hišno nai-B . 'n^ ki veliaio za nove hiše no tar. A dr/1 , zakona z dne 28. decembra 1911 p3k’	242. nai odpadeta
vi n • ?r' nridobnrni nai se uvede no-al, /.^uinski tarif brez vsakega pribitka ali	,T1 ne oziraie se na kontingent
opusti ntlneent’ Kontingent nai se sploh
(Dalie prih.)
i
:
I


■
I
I
Vestnik.
Vse one strokovne organizacije, ki imajo posebni interes na tem, da se uvrste njih dani v višjo kategorijo drž. ameščemcev, kakor jim po predizobrazhl z ozirom na zdaj veljavno službeno pragmatiko pripada, naj to. najkasneje do i. februarja t. 1. sp oroče v posebni, vsestransko utemeljeni spomenici Osr. Zvezi. O. Z. bo te spomenice predložila poslancu prof. R e 1 s n e r j u, ki je obljubil, da bo vsako opravičeno željo posameznih strok v odseku za drž. nameščence zastopal po svoji najboljši moči. Na iniciativo posl. prof. R e i s n e r j a se je bil namreč v demokratskem klubu ustanovil posebni odsek, ki se bo — kakor je pričakovati — na najeuargičnejšd način lotil vprašanja drž, nameščencev. Vso pozornost Do odsek posvetil za to, da se izdela v čim mogoče najkrajši dobi načrt enotne ln moderne službene pragmatike. Kot glavne smernice te pragmatike je navesti:
Razdelitev drž. nameščencev v kategorije uradnikov, poduradnikov in slug.
Razporeditev uradnikov naj bi se izvedla po njih strokovnih izpitih ln praktični uporabi. Šolska predizohrazba naj bi pri napredovanju ne bila nepremostljiv poigoj. Poduradnikom bi se zajamčilo, da dosežejo po preteku gotove službene dobe .in ob zadovoljivi kvalifikaciji uradniško mesto.
štetje službene dobe se prične po pridobitvi kvalifikacije, ki je potrebna za dotično uradniško skupino. Temeljno načelo dinarskih plač za vse državne nameščence od 1. januarja 1921 dalje. Z vsakim poviškom aktivnih prejemkov je avtomatično zvišati tudi pokojnine. Odpust Iz službe ad predčasna vpokojitev je -mogoča samo po 'predhodnem disciplinarnem postopanju ali na lastno prošnjo, vpokojitev tudi za slučaj fizične nesposobnosti. Aktivitetno doklado bi bilo ukiniti ter uvesti stanarino ali stanovanjsko doklado. Maribor bi bilo glede te doklade zenačiti z Ljubljano, glede drugih krajev pa izvesti dejanskim razmeram odgovarjajočo diferenciacijo. Odpraviti bi bilo vse dosedanje titulature. Polovična vožnja naj bi se dovolila drž. nameščencem vsaj za časa dopustov Hd.
Želimo gosp. poslancu prof. Reisnerju mnogo uspehov. Ker je o naših težnjah informiran tor ima srečno roko, ni dvoma, da bo pni svoji znani agilnosti in vztrajnosti dosegel marsikaj. O delu odseka za drž. nameščence, ki mu načelu-jeta univ. prof. dr. Koman udi in prof. Reis-n e r, bomo že kaj poročali. O. Z.
Društvo carlsklh uradnikov za slov. ozemlle ima dne 29. t. m. svoj letni občni zbor. — Odbor.
Društvo vpokojenlh Javnih nameščencev za Stovenijo ima sestanek svojih članov v četrtek, dne 3. svečana t. 1. ob 8. zvečer pri Mraku na Rimsk) cestL Na novo vstopajoči člani dobro došli. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Službena obleka državnih uslužbencev. Državni uslužbenci so imeli uradno obleko zato, da so pri izvršitvi svoje službe v javnosti pokazali, da so možje zakona in -postave. Orožniki in varnostna straža ter fiuanca nosijo tudi še danes uniformo v svoji službi, pa naj stane kolikor hoče; uradni sluge, ki jim je ravno tako predpisana uradna obleka, je pa še danes nimajo. Nimajo zato, ker naša finančna delegacija noče kreditirati take svote, da bi uradi mogli nabaviti svojim uslužbencem uradno obleko. Finančna delegacija *določa z računom, koliko Di stala obleka za uradnega slugo, ne pove pa, kje je tisti nabavite!], ki jo za tisto določeno svot-o nabavi. Ako državni urad dandanes kakšno delo oddaja ali nabavo potrebuje, to javno Razpiše; ravno tako bi prizadeti uradni sluge priporočali finančni delegaciji, da nabavo te obleke razpiše in takoj bo imela pregled," koliko nam ima izplačati v relutu.
Uredba o organizaciji finančne kontrole.
Uradni list štev. 7, ki je prinesel Uredbo o organizaciji finančne kontrole stane dve kroni. Naroča naj se naravnost pri Upravništvn v Ljubljani, Kralja Petra trg.
Finančna kontrola ln užltnlnsk] pazniki.
Glede sprejema užitninskih uslužbencev v ti-- naučno kontrolo so razširjene precej netočne ve-i sti. Zlasti je netočna vest, da bodo sprejeti le oni, i ki niso stari še nad 40 let. Člen 99 Uredbe o or--j ganizaciji finančne kontrole (Uradni list št. 7) do-I ločai vendar, da veljajo za vstop užitninskih usluž-j benoev v Sloveniji enaki predpisi, kakor za vstop j strošarinskth stražarjev an monopolskih kontro-I lorjev v Srbiji, glede teh pa za vstop ni določena i nikaka maksimalna starost. V finančno kontrole j bodo 'potemtakem sprejeti vsi užiitninski uslnžbe«-| d v Sloveniji, ki to želijo, ne glede na to, koliko ; so stari. Način sprejetja se ravna po njih doseda-| nji službeni dobi. Oni, ki služijo manj nego 4 leta,
! bodo sprejeti za začasne pripravnike, oni, ki slu-; žijo nad 4 leta do 10 let, za stalne pripravnika^ a I oni ki služijo nad 10 let, za stalne pod preglednike, j Čas, ki so ga prebili v javni užiminski službi, pre-i den vstopijo v službo finančne kontrole, jim šte-! je za pokojnino. Stalni pregledniki in pripravniki i dobijo torej z dnevom vstopa pravico do pokoj -! nine ali vsaj do odpravnine, začasni pripravniki j pa dobijo to pra v ico šele z dnem trajnega name -j ščenja. Ker je za trajno nameščenje potreben za | vse poduradnike finančne kontrole poseben izpit, bodo mogli biti taki užiminski uslužbenci, ki bodo 1 sprejeti za začasne pripravnike, trajno namešče-| ni šele potem, ko opravijo ta izpit. Enako bodo j morali glasom člena 12 Uredbe opraviti ta izpit I oni užitninski uslužbenci, ki bodo sicer sprejeti za j stalne pripravnike, a bodo želeli napredovati za j podpreglednike čin podpreglednika finančne koa-| t-roie dobijo brez izpita le oni užitninski u služben-j ci, ki se nahajajo že 10 let v javni užitninski služ-! bi. Ker je jasno, da bo štet vsem užituinskim j uslužbencem čin pripravnika -odnosno -prcgledn!-i' ka šele od dneva, ko se, jih sprejme v finančna kontrolo, zato za vznemirjanje uslužbencev finančne kontrole ni nobenega povoda. A. Č.
Kritika o Štefanovi kritiki. Rad s«
nntdružuiem mneniu kritika Štefanovega, Ko trovori o potrebi stanovske oreaniza-I ci-ie in o potrebi stanovskega glasila (elei ! »Naš Glas« §t. 2 t. 1.): ni mi pa všeč. da ! se prišteva Štefanov nižiini nastavlten-• cem. a vihti svoie kooie izključno za oredoostavliene »za nsše predstojnike i "iriste«. »kateri ne morejo dopustiti finančnih razmer, ki danes viadaio. Ce bi se te (finančne) razmere držale več let. bi se razvila urevzetnost nižiega usluž-I henca proti svoiemu predstojniku«. Vsak človek na nai bo še tako neizobražen, ve : dandanes, da imajo nižii nastavlienci ma-| ienkostne plače od 100 do 160 K na me-i sec. medtem ko ima in uradniki mesečne ! plače, od 200 do 400 K. Če na presegajo celokupni oieicmki kakega sluge na pn-j mer celokupne preiemke uradnika. Je 1 vzrok le ta da ima sluga konico otrok..
' medtem ko i'h uradnik nima. Nai adoptira [ uradnik te otroke, na mu tih bo sluga rad odstopil z vsemi dokladami vred! Čemu torei metati rvžiim nastavlienoeim polena : pod noge? Vsak človek, ki opravita vestno svoie delo. ima pravico do eksistenčnih sredstev a nobenemu stanu ne prinesejo teh sredstev na krožniku, temveč si iih ; mora vsak stan priboriti, to ie oa mogoče j ie potom organizacije.
F. Tumoei.
j	Pokojniki a za naše orožnike. Ministr*
i ski svet je sprejel in regent že podpisal uredbo, po kateri bodo imeli orožniki in I njih obitelji pravico do pokojnine po do-I vršenem 10.. službenem letu. Z dovršenim : 30. službenim letom bodo dobivali vpo-I kojeni orožniki celo plačo z dokladami, i Ako postane orožnik zaradi izvrševanja službe nesposoben za službovanje dobi takisto celo Hačo za pokojino. Isto velja za obiteli in seveda tudi za primer, da orožnik v službi pade. ne eden« n* službeno dobo. Ta določba velja z z vse i padle orožnike od 1. marca 1919 dalje*
Uradnik — bolnik. Te cini me }e doletela resna prfhTca. da proučujem državnega nameščenca olb bolehni. Zbolel sem namreč sam. Sem sicer na videz trden hrust In že nad 50 let star, a vendar Je neka tesna bol v želodcu In črevih podrla modo orjaško postavo ter jo kakor jo dobra in široka z vso silo telebnila na bolniško posteljo. Ali v bolnico, ali po zdravnika? Tepec, kaan hočeš v bolnico? V Lil. razredu ne moreš ne živeti ne umreti,, v 11. razred pa ne prideš, ker nimaš s čim plačati. Tvoji dnevni prejemki saiašaJo nekaj manj nego 100 kron, a bolnica II. razreda stane dnevno 120 K. Doma pa -Imaš še tri glavo, za katere moraš skrbeti, da ne po&l-aek). Po zdravnika! Sila Je velika. No zdravnik, blaga duša, prijatelj iz mladih iet, računa izjemno meni za obisk 25 K. — In pa zdravila! Vrag v z«ni tisto vodko, ki je tako draga! —- Zraven pa ne smeš nič težkega jesti. Teletino, mleko, kuhano sadje. — Pošast! ali je vse to zastonj? Kako moreš izhajati s svojimi dohodki? — Ne, ne, bolan: državni uslužbenec ne sme biti. Prosil sem Boga, naj me ozdravi, ker to bo še najceneje.
Sodni uradi v Brežkah. V štev. 13 »lugotsla-vljo« z dne 13. I. 1921 je dopisnik Iz Brežic grajal zapravljivost in nezaslišano počasnost jusili-- ne uprave, pozabil je pa povedati, da je že v lanskem in tekočem letu od verlžnikorv, gostilničarjev, trgovcev, Izvoščekov i. dr., ki spadajo vse kam drugam kakor v uradno poslopje, zasedeno »uradno poslopje« dvakrat skoraj pogorelo. Vsled nemarne brezbrižnosti dotičnih strank Je začelo v sobah goreti m se je ogenj le v zadnjem trenoiku pred svojim razširjenjem zadušil. Trpela bi škodo edino le justična uprava. Poslopje stoji že skoraj vse ieto bresr. vsake prave upo rabe in koristi, ker je pa v mestu, bi seveda uni-čii požar tudi sosednja poslopja ter tako upropa-stil druge hiš. posestnike. Ze neki Nemec oz. nem škutar je rekel, da b! v dosedanjih sodnih prostorih niti svojega psa ne pustil dalje časa bivati, ker bi od rnraza, smradu in zaduhlega zraka poginil; delal se je tudi norca, češ da brežiško sodišče nima niti zaporov. Nemcu se smili žival,-i n stkati upravi pa ne nastavljene!? Gospodje, mi ni to dosedanje zajtravijanjo denarja in zdravja
ter življenja brežiških sodnih nameščencev vne-bovpJJoče? Ali niste zato tukaj, da varujete koristi države in državljanov ter da skrbite za ugled sodišč? Že kitajski kuli bi se norčeval, češ če imam svojo hišo, bom v njej tudi bival, samo tukaj je sodišče zraven svojega poslopja v smnad-Ijivlh, zadubi ih, starinskih, skrajno zapuščenih ter nezdravih prostorih. Res skrajni čas je že, da naredite pristojne oblasti današnjemu stanju konec in to za vsako ceno, ker če bo sodišče še kaj časa v dosedanjih skrajno slabili prostorih, bodo vsi tamošnji nastavljend ali zboldl ali poginili.
Potni trojk i volilnim komisarjem. Kompetentne oblasti naj poskrbć, da se bodo potni stroški, ki so nastali volilnim komisarjem o priliki državnozborskih volitev, kmalu izplačali. Kako prkleOo volilni komisarji do tega, da morajo na povračilo teh stroškov tako dolgo čakati? Jasno je, da so morali te stroške kriti iz svojih mesečnih plač m jim to sedaj manjka. Marsikdo si je moral potrebni denar izposoditi. O predujmu, ki bi bil na ta račun dobiti, so zvedeli nekateri komisarji ozir. predsedniki prepozno, ko sl niso mogli več pomagati. Prosimo tedaj, da se stvar pospeši.
Za Tiskovni sklad so darovali: G. Ante Ora-femaner, Vransko 50 K: g. Rakuš Marko, Gornji grad 15 K; g. Košir Jakob, preglednik finančne straže, Borovnica 5 K; g. Valentinič Ivan, davčni upravitelj, Celje 10 K: g. Pečnik Rafael, davčni iztrrjevalec. Gornji grad 4 K; g. Drvenik Hinko, Ljutomer 10 K; g. J. Sega, Ljubljana 20 K; g. J. Mozetič, Ljubljana 20 K: g. Vidmar Fr., preglednik finančne straže, Babnopolje 5 K:	g. Perne
Josipina, Gornji grad 11 K; g. Ker vina Ivan, carinik, Subotica 30 K: g. Mihelič Tomo, oddelko-vodja na Vrhniki, nabral med moštvom finančnega oddelka 150 K; g. Ošina Josip, preglednik finančne straiže v Pernici, nabral med moštvom finančnega oddelka 45 K; Oddelek fmatične straže Gor. Jezero p. Stari trg 90 K; g. Franjo Kukar, nabral med moštvonn oddelka finančne straže, Lož 142 K; Oddelek finančne straže, Rabštahi 7 kron; Oddelek finančne straže v Crni pri Prevaljah MO K; g. Tumpej Fran, Ljubljana, nabral med os objem jetnišnice drž. sodišča v Ljubljani
, 91 K; gg. uradniki okrajnega sodišča, Ptuj 80 K;
‘ gg. pis. uradniki justlčne palače, Ljubljana 95 K;
; g. Iv. Gombač, kanclist okrajnega glavarstva,
: Colje, nabral med tovariši 27 K; g. Jožo Miklav-j žič, ravnatelj pom. uradov stola sedmorice v ; Zagrebu, nabral med tovariši 33 K. — Vsem gg. i nabiralcem In darovalcem naša iskrena zahvala.
! Ostalim gg. tovarišem bodi vnetna teh gospodov > v vzgled in posnemanje! — Vse cenjene naroč-! nike, ki naročnine še niso obnovili, prosimo, da I store to nemudoma; opozarjamo jih, da smo v | štev. 52 označili vsakemu ostanek naročnine za i leto 1920, ki nam naj ga nakažejo po že poslani j jim položnici objednem z naročnino za leto 1921,-j fcl znaša četrtletno 2S K. — Uprava.
VABILO
na
I, redni občni zbor
! »Samopomoči v Črnomlju«, res. gospodarske z»-; druge Javnih nameščencev in upokojencev za 1 okraj Črnomelj, z omejeno zavezo, ki se bo vršit dne 13. februarja 1921 ob 10. url dopoldne v poslopju okrajnega sodišča v Črnomlju.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1920.
3.	Volitev po § M zodružtrth pravil Izstoptv-šlb članov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Načelstvo.
|	Drogerija ,ADRIJA4
i	Fotomanufaktura
j Parfumerija
B. Čvančara
i	Ljubljana, Šelenburgova ni. 5.
A.Mihelič, Ljubljana
2 Šelenburgova ulica 1. »
J	15-3 ■
g Trgbvina sščetinastimiiz- S B delki. Galanterija in par- ■ fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih i K V A R T kakor tarok,
2 marijas, whist„ primorka'. :
m	m
19-3
se priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Miholič, kavarnar.
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
........%
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. j. v Ljubljani.
transakcije dolgov uradništvu v korist
Izvaja za javne uslužbence v Avstriji. — V letu 1020 je bilo že izvedenih SO transakcij.
Za izvedbo transakcije je sedaj najugodnejša prilika, ker je kurz avstr, krone zelo nizek. Vsakdo lahko zniža svoj dolg na 2 tretjini in še več. Transakcijo izvede zadruga sama proti povrnitvi naraslih stroškov.
Zadruga dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit: proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življ. polic na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilom; obresti (L/o.
Hranilne vloge se obrestujejo po 40i0.
Prošnje se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!
T
T
r
Ki
a
S
■
S
j
5
:
■
n
■
M
■
■
g
:
fs
■

■S
velika «\^L^nTno!: bogata
ZALOGA
IZBIRA
manufakturnega USJ1|| |f||)[i|j| JIELIJt OBLEK lastnega ter inozemskega	izdelka po naj-
modnega blaga. Srajce, saioveznite(kravate),nogavicei.tiL novejšem kroju.
PRVA KRUH MZPOULHI
85-
SCHWAB & BIZJAK
« LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno«
■■■
■■ a ■ p ■■■■■■ »■■■■■■■■■■■■■■■■■•j


lili
m Modni salon

LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1«
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih bukov, čepic in slamnikov za dame in deklice.
Popravila loino In ceno.
Žalni klobuki ved no v zalogi-
Odgovorni urednik	Bacha. - 'riška Uči to!iška tiskarna v Ljubljani.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenije v Ljubljani.