Leta iv. ižBiUA FBztcyLryEš^a zveza Slovenije štev. 13 M B S E C N A NAROČNINA 12 DI?i IZHAJA VSAK PONEDELJEB Posamezna številka 3 din . - ^ mmmmši BssoBii : Dinamo : Ponziana 6:3 (1:2) Partizan : Lokomotiva 2:1 (0:0) Hajduk : Sarajevo 1:0 (0:0) Vardar : Metalac 2:1 (1:1) t _______________________J Na levi vidimo zmagovalko med članicami Repovževo (Kladivar), v sredi zgoraj so mladinci takoj po startu, spodaj člani med tekom na 4 km, na desni pa je zmagovalec med mladi nci Bardutzki lUšmt osvolli naisefi prvenstev Slovenile v krosa rarjeva iz Ljubljane, ki je pokazala zelo lep, priroden tek, pa tudi m-eeej vztrajnosti in utegne še napredovati. Prvenstvo je veljalo tudi za ekipno in je bil vrstni red važen zaradi pravice udeležbe na državnem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Skopijo. Razen v kategoriji članov, ki so tekmovali na 1000 m. so zmagale v vseh kategorijah ekipe celjskega Kla-divarja. Rezultati so bili naslednji: ČLANI NA 7000 m: 1. Štajner (Kladivar) 26:02,5; 2. Kranjc (KI.) 27:00,4; 3. Glonar (Enotnost) 27:10, 3; 4. Cesar (Slo-venjgradec) 27:31,1; 5. črepinšdk (KI.) 27:30,0 ; 6. Benedičič (Gregorčič) 27:36,4. ČLAiNI NA 4000 m: 1. Oberšek (E.) 14:23,1; 2. Hanc (KI.) 14:30,1; 3. Ferluga (KI) 14:52,3; 4. Pernat (Slov. Bistrica) 15:02,0; 5 Mihevc (E.) 15:04,3; 6. Lah (železničar, Mrh.). MLADINCA NA 2000 m: 1. Bardulzky (ž.) 5:46,3; 2. Prelog (KI.) 5:47.0; 3. Šušteršič (E.) 5:53,4; 4. Mulej (IH.) 5:57.0; 5. Šober (Polet) 6:28,3; 6. Mikeln (KI. 6:30,0. Na pE‘weresfaa Je nastopilo 113 tekenovaloev in tekmovalk Ljubljana, 28. marca. Na igrišču FD Železničarja in po travnikih med Litostrojem in Klečam i je bilo danes izvedeno prvenstvo Slovenije v krosu, ki se ga je udeležilo 113 tekmovalcev in tekmovalk. Posebno številna je bila udeležba SFD Kladivar ja iz Celja, opazili pa smo tudi nenavadno veliko udeležbo šele pred kratkim ustanovljenega F D Miličnika iz Ljubljane. Pomanjkljivost prireditve je bila v prvi vrsti v tem, ker razen redkih krosov v Sloveniji letos sploh še nismo videli teči naših lahkoatletov na nobeni prireditve in se torej zanjo niso mogli v tem pogledu dobro pripraviti. Zelo se je pogrešala tudi propaganda za prireditev, ki je bila samo uradno objavljena in prav nič več. Tudi organizacija sama je zlasti v pogledu markiranja proge precej odpovedala. tako da posebno tekmovalci na najdaljši progi niso včasih vedeli. kje naj tečejo. V ostalem pa je prireditev potekala dovolj hitro in v redu in je bila kljub omenjenim na zadovoljivi vi- ciljem sc je držala skupina štirih tekačev, Id jo je vodil lanski mladinski državni prvak Prelog, popolnoma skupaj. V zadnjih metrih pa je do-sedaj neznanemu mladincu iz Ljubljane Bardutzkemu uspelo za minimalno nekaj metrov premagati visoko favoriziranega Celjana. CLANICE IN MLADINKE SU TEKLE KAR PO TEKALISČU članice so tekmovale na 1200 m dolgi progi, ki pa je bila speljana kar na tekališču, kar je gotovo .popolnoma zgrešeno, ker bi morale biti v tem primeru postavljene vsaj ovire. Pri vseh tekmovalkah je bilo opaziti popolno pomanjkanje kakršne koli šole v tehniki teka. žal moramo to trditi tudi za Repovževo, ki ji manjka predvsem lahkotnost in pri-rodnost gibanja, tako da izgloda njen tek zelo težak. Zlasti forsira preveč držo telesa naprej, Id ji v prvi vrsti onemogoča prirodnost gibanja. Peto-plasirana Peterlinova, ki jo poznamo žc od lani s krosa zmagovalcev, bi si gotovo priborila boljše mesto, da ni začela teči prehitro, pokazala pa se je zelo borbeno in nadarjeno tekmovalko. Med mnogimi mladinkami, ki so prav tako tekle kar po tekališču, je bila za razred boljša od ostalih Ce- ČLAN1CE NA 1200 m: 1. Repovž (KI) 3:54,2; 2. Jošt (KI.); 3. Matos (Krim) 4:04,0; 4. Jeriha (E.) 4:10,1; 5. Peterlin (E.) 6. Reber (KL) 4:19,0. MLADINKE NA 900 m: 1. Cerar (E.) 3:05,2; 2. Uršič (KI.) 3:12,1; 3. Horvat (Mar. bomb. tovarna) 3:14,4; 4. Merhar (št Vid) 3:20,0; 5. Škedelj (Elan) 3:24,1; 6. Čizmck Vera (KI.) 3:30,0. EKIPE: Članice: 1. Kladivar 16 točk; mladinke: 1. Kladivar 27 očk; mladinci: 1. Kladivar 22 točk, 2. Enotnost I 31 točk, 3. Enotnost II 63 točk, 4. Idrija 90 točk. Člani na 4000 m: 1. Enotnost 22 točk 2. Kladivar 24 točk, 3. Enotnost II 54 točk 4. Miličnik I 84 očk. 5. Miličnik II 102 točki; člani na 7000 m: 1. Kladivar 15 točk. pomanjkljivostim sini. Zmogci fugosfbvorsskih teiovodcev v Sol a e • m POMANJKANJE DOLGOPROGAŠEV Zlasti je bilo opaziti, da nam v Sloveniji še vedno primanjkuje dolgoprogašev, kajti na 7000 m je teklo od 16 prijavljenih le 7 lekmiovalcev. Kakor se je pričakovalo, je bil Štajner (Klachvar) za razred boljši od ostalih, mod katerimi je zlasti presenetil z drugim mestom Kranjc, razočaral pa eden od favoritov Kalapati. Štajnerju se posebno pozna izboljšanje sloga teka, ki si ga je pridobil z resno vadbo v zimskem času. Na 4000 m se je med člani vodila Vseskozi ostra borba med 800 metra-ši Oberškom, Hancem in Ferlugo. še 300 m pred ciljem je vodil z majhnim naskokom Hanc, ki pa je nato omagal in ga je Oberšek prehitel za skoraj 50 m. V tej skupini je zlasti presenetil neznani Pernat iz Slovenske Bistrice, ki je le malo zaostal za najboljšimi. OSTRA BORBA MLADINCEV Najostrejša borba za prvo mesto se je vsekakor vodila med mladinci, ki jih je nastopilo 35. še 200 m pred V petek so se v Sofiji pričele dvodnevne tekme med telovadnima ekipama Jugoslavije in Bolgarije. Ko sta si ekipi izmenjali zastavici, sta generatlajtnant Stojčev in vodja jugoslovanske ekipe imela kratke pozdravne govore. Poudarila sta pomen srečanja za čim tesnejše zbli-žanje med bolgarskimi in jugoslovanskimi fizkultumifcL Jugoslovanski fizkulturnikl so pokazali boljšo tehniko In večjo gotovost, tako da se je prvi dan tekem končal z rezultatom 214,5 proti 199,15 točke v korist Jugoslavije. Tekme so se v soboto nadaljevale. Sofija, 27. marca. Včeraj in danes je bil v Sofiji telovadni dvoboj jugoslovanske in bolgarske moške reprezentance v vajah na orodju. Dvoboj se je končal z zmago Jugoslavije, ki si je osvojila 328.19 točke pred Bolgarijo s 317.70 točke. Tekmovali so v vajah na drogu, bradiji, krogih, konju z ročaji in preskoku čez konja in v prosti vaji. V vseh disciplinah, razen v prosti vaji in v preskoku čez konja so prvo mesto zasedli Jugoslovani. Najboljše uspehe na posameznih orodjih so dosegli: drog: 1. Kujandžič (Jugolavija) 9.80 točke, 2. Dobrov (Bolgarija) in Grile (Ju- Boigar Gabrovski med izvajanjem veletoča na drogu goslavija) 9.65, 3. Longyku (Jugoslavija) 9.50 točke; bradlja: 1. Longyka 9.60 točke, Ku-jundžič (oba Jugoslavija) 9.50 točke, 3. Jordanov (Bolgarija) 9.45 točke; krogi: 1. Stefanovič 9.85 točke 2. Grilc 9.80 točke, 3. Kujundžič (vsi Jugoslavija) 9.60 točke; konj z ročaji: 1. Grilc 9.75 točke, 2. Janež (oba Jugoslavija) 9.50 točke, 3. Jordanov (Bolgarija) in Kujundžič (Jugoslavija) 9.20 točke; preskok čez konja: 1. Jordanov 9.90 točke, 2. Gabrovski (oba Bolgarija) 9.80 točke, 3. Lougyka (Jugoslavija) 9.75 točke; prosta vaja: t. Gabrovski. (Bolgarija) 9.80 točke, 2. Kujundžič (Jugoslavija) 9,70 točke, 3. Stavčev (Bolgarija) 9.70 točke. V skupnem plasmanu posameznikov je na prvem mestu Jugoslovan Kujundžič s 57.40 točke, na drugem mestu Grilc (Jugoslavija) s 57.10. na tretjem Jordanov (Bolgarija) s 55.90, na četrtem Sjerov (Bolgarija) s 54.30 in na petem mestu Longyka (Jugoslavija) s 53.90 točke. Naši tekmovalci odpotujejo v torek zjutraj iz Sofije v domovino. Na urah splošne telesne vzgoje se vežbajtno za pomladanski kros id L - 21 aprila iBOlisni pomladanski kros f^auffidila drteštvom ssa aiktiussu aa ŠE^edbo krosa Odbor za splošno telesno vzgrojo pri FZS jo razpisal tekmovanje v pomladanskem krosu, katerega naj prlrede tlz-kultnrna društva In aktivi v času od 1. do 24. aprila. Organizacijo Izvedbe tekmovanja Imajo odbori za splošno telesno vzgojo s tesnim sodelovanjem vseh lahkoatletskih odborov ali sekcij. Skrb organizatorja je, da takoj pristopi k delu In da sestavi sodniški zbor, t. j. sodnike, pomožne sodnike, zapisnikarje, reditelje itd., da organizira zdravniške preglede tekmovalcev še pred pričetkom vadbe za kros, določi način merjenja časa in vrstnega reda tekmovalcev, določi primerno zemljišče za-stezo, start In cilj, določi rok prijavljanja, tekmovalno obleko, preskrbi slačilnice, skliče sestanek vseh (Izkulturnikov društva In aktivov svojega kraja, na katerem jim obrazloži zamisel Izvedbe pomladanskega krosa, Izvede najširšo propagando pri množičnih organizacijah, pošlje po končanem tekmovanja poročilo Odboru za splošno telesno vzgojo pri FZS In OFO. KAKO SE TEKMUJE. Tekmovanje izvedejo društva In aktivi društva skopaj. V krajih, kjer jo več društev, so lahko organizira rajonsko tekmovanje društev in aktivov, kar je pač stvar dogovora. Nevezani aktivi se pridružijo najbližnjlm društvom svojega kraja ali rajona. Ker pa bo letos Izveden tndl kros zmagovalcev, je bolje, da vsako društvo priredi svoj kros. SODNIŠKI ZBOR. Sodniški zbor je sestavljen Iz vrst preizkušenih (Izknltnrnlkcv in llzkulturnlc, katerim morajo hiti predpisi tekmovanja dobro poznani. Ta zbor tvorijo: sodniki, pomožni sodnik), kontrolorji prog, zapisnikarji, pomožni sodniki, reditelji itd. IZBIRA ZEMLJIŠČA IN STEZE. Izberi steze moramo posvetiti precej pažnje. Steza mora MU speljana po travnatem zemljišču z naravnimi ovirami. Imeti mora primerno vzpone In padce, toda z minimalnimi razlikami. Začetek, kakor konec steze ne smeta imeti vzpona. Tndl po gozdu so lahko Izpelje steza, toda potekati mora na prisojni strani hriba brez hudih vzponov. KAKO OZNAČUJEMO STEZO. Običajno z barvnim papirjem, k) je narezan. Po ravninskem sveta papir po-tresamo ali pa v trakove narezan papir natikamo na palice, zasajeno ob stezi. Po gozda obešamo papir na grmičevje In nizko ležečo vejo drevja. Splošno načelo markacije steze Je, da mora biti dobro vidna, da tekmovalec ne zgreši poti !n da med tekom ne misli, kje mora teči. OBLIKA STEZE Običajno se Izpelje proga tako, da Je start In eilj na Istem mestu, torej proga teče v obllkkl zanke. Ker pa so progo različno dolge In če teren dopušča, napravimo toliko zank, kolikor Je predvidenih prog. Na vsaki progi so postavi tndl primerno število nadzornikov proge, W tekmovalce pravilno usmerjajo In po- kažejo obrat, vrše kontrolo, če vsi tekmovalci pasirajo progo ali da Jo kdo nc ubere po bližnjici. START Start mora biti označen z debelo apneno črto In mora biti na ravnem zemljišču brez dreves. Širok mora biti dovolj, da lahko starta večjo število tekmovalcev naenkrat. S starta so spuščajo primerne skupino tekmovalcev, kar vse zavlsl od števila tekmovalcev eno skupino. Tekmovalci naj prikorakajo Iz svojih slačilnic v urejenih kolonah, da ne sme manjkati pesmi, je razumljivo. Na startu dobi vsak tekmovalec ali svojo številko ali pa listek s svojini Imenom, katerega odda na cilju v za to določeno škatlo. CILJ Cilj mora biti vidno označen z napisom ter mora biti na ravnem zemljišču, ter viden tekmovalcem že od daleč. Cilj mora biti dovolj širok in napravljen v obliki lijaka, širši del lijaka je v črti cilja, odprtina meri 3—I m, dolžina lijaka je 8—12 m. Ožji del lijaka Ima odprtino 1 m, toliko, da lahko poedinco odda svoj listek v škatlo, ki se nahaja pri tej odprtini. Lijak Je omejen z vrvjo, lahko se pa napravi tudi s pomočjo rediteljev, kateri se držo za roke. Cilj naj bo primerno okrašen z zelenjem In slikami. MERJENJE ČASA IN DOLOČANJE VRSTNEGA REDA Cas se lahko določa na dva načina: prvi način je ta, da vsak tekmovalec po spisku dobi svojo številko, katero pripne na prsi. Na cilju zapisnikarji In sodniki zapisujejo vrstni red tekmovalcev In čas. Drngl način jo ugotavljanje časa s pomočjo lijaka. Tekmovalce na startu dobi listek, na katerem je napisano njegovo Ime. Listek nosi tekmovalec s seboj In ga odda na cilju v zato določeno škatlo, ki so nahaja na ožjem kraju lijaka, Časomerileo je običajno samo eden In javlja le čas prvega tekmovalca, nato pa le napoveduje čas vsako minuto. Na cilju znotraj lijaka stoje sodniki, ki določajo vrstni red prvih petih vsake skupine in vrstni red skupin, ki prihajajo v cilj. Zapisnikar beleži na poseben listek, ki Je opremljen z žigom društva, ki prireja tekmovanje In njegovim podpisom, čas In ga odda svojemn pomočniku, ki ga odnese sodniku, ki določa vrstni red sku-plul. Cim sodnik sliši napoved časa. Že stopi za hrbet skupine, ki je ta trenutek prestopila črto cilja ali odprtino lijaka, razprostre roke ter s tem loči tekmovalce od naslednje skupine. Dobro je, da sta dva sodnika kot mejnika med skuplna- Nastopil jo čas, da pričnemo z izpolnjevanjem našega operativnega dela liz-kulturnega plana — sestavljenega na podlagi realnih fizkulturnih potreb posameznih okrajev 3n prostovoljnih obvez, ki s« jih prevzela nase posamezna fizkul-turna društva — katerega emo si zastavili v izpolnitev v letu 1948. Po tem planu bomo gradili v LRS v tekočem letu 47 nogometnih Igrišč, 45 igrišč za košarko, 333 igrišč za odbojko, 5 teniških prostorov, 59 lahkoatletskih tebališč, 3 dirkalni progi, 57 telovadišč, 8 fizkul turnih domov, 13 planinsko-smn-čarskih domov In postaj, 33 smuč. skakalnic, 14 plavališč, 43 strelišč Ud. Zastavljeni plan je minimalen ter moramo pri nreanlčevanju plana težiti za tom, da predvideni plan ne samo dosežemo. temveč tudi presežemo, saj so sl posamezna društva že na svojih rednih letnih skupščinah obvezala zgraditi lepo število Igrišč, kopališč, skakalnic, popravil domov in dvoran Ud. v skupni vrednosti preko 23,000.000 din. Zaradi omejene količine materiala, spadajočega v plansko razdelitev (cement, železo, steklo itd.), pa bomo v letošnjem Ista v fizkul turi — kjer no bo možno mi. Drugi pomočnik zapisnikarja mora beležiti tudi vso napovedano čase r.a posebno Usio zaradi primerjave časov v škatli. Sodnik, ki Ima listek z napisanim časom, ga mora oddati tudi v škatlo med listke svoje skupine. Sadnik, tl rokuje s škatlo, v katero oddajajo tekmovalci listke, pokrije takoj vse listke z lepenko iste velikosti kakor jo škatla, čim vrže sodnik svoj listek v škatlo. Listki med dvema lepenkama Imajo Isti čas. TEKMOVALNA OBLEKA Tekmovalna obleka naj bo po možnosti enolična In telovadna (hlačke, majica, dres ali trenirka) In naj odgovarja higienskim predpisom. SLAČILNICE Slačilnico za tekmovalce naj bodo v bližini starta In cilja. Določiti Jo treba tudi reditelje, ki bodo čuvali obleko. ROK PRIJAV Zaradi boljše organizacijo In Izvedbe krosa Jo potrebno, da društvo zbere prijave vseh udeležencev po kategorijah. S toml podatki organizator že lahko Izvrši gotove predpriprav«, ki ugodno vplivajo na sam potek tekmovanja. ZDRAVNIŠKI PREGLED Društva naj organizirajo zdravniški pregled vseh tekmovalcev že pred vadbo za kros. Nihče, ki ni popolnoma zdrav, ne sme nastopiti na krosu, niti se pripravljati na kros, če mu zdravnik tega ne dovoli, kajti posledica lahkomiselnosti so zelo resne In velike za zdravje vsakega poedlnca. Zdravniški pregled ugotovi, kdo sme vaditi kros ali se udeležiti tekmovanja in kdo ne. Smatrajte zdravniški pregled za resno dolžnost In organizirajte sporazumno z zdravniki te preglede. O samem pregledu vodite poimenski zapisnik za one, katere zdravnik Iz- drugače — tožili še k zemeljskim dolom s perspektivo nadaljnjo razširitve Igrišča v Igrišče velikega tipa s tribunami itd. Slednji naj velja predvsem za večje kraje. Material za graditev dvoran, kopališč, skakalnic, popravila domov itd. pa bomo oskrbeli Iz lokalnih virov. Finančna sredstva za izvedbo predvidenih del so zasigurana deloma v proračunih MLO in OLO, vsa ostala sredstva pa bomo morali tudi še letos zbrati v glavnem sami z raznimi nabiralnimi akcijami, najemom posojil, prireditvami itd. Iz rok naj nam no nlde niti najmanjša priložnost, ki bi lahko ugodno služila uspešni izpolnitvi zastavljene nalogo. Izkušnje Iz preteklega leta nas uče, da mnoga društva v 1. 1947 niso dobro gospodarila, niti skrbno izkoristila odobrene jim investicijsko kredite- Tako jo Komite za fizknSturo moral odvzeti zaradi nedelavnosti investicijski kredit Fizkul-turnomu društvu Videm in Flzkulturne-mu društvu v Ribnici, doftim je investi-cljaki kredit določen Fizkulturnemu društvu Medvode zapadel pri drž. investicijski banki, ker društvo kljub opozorilom kredita ni niti v najmanjši meri iz- loči ali od tekmovanja sploh ali pa jim samo dovoli vadbo. POROČILA Društvo, ki je priredilo tekmovanje v krosu, pošlje najkasneje v treh dneh po Izvršitvi tekmovanja poročilo, koliko tekmovalcev se je udeležilo krosa in to ločeno po spolu In kategorijah. Društva ali aktivi, ki so se udeležili katerega koli tekmovanja, pošljejo tudi poročilo o svoji udeležbi na krosu (mišljena so društva In aktivi, ki niso samostojno Izvedli krosa). KROS ZMAGOVALCEV Kros zmagovalcev Izvedejo OFO in MFO za svoj okraj v času od 24. aprila do 1. maja. Na tem krosu sodeluje Iz vsakega društva In aktiva le prva peterica Iz vsake starostno skupine In spola. Organizacijo krosa Imajo OFO In MFO, ki po Izvršenem tekmovanju pošljejo poročilo najkasneje v treh dneh Odboru za splošno telesno vzgojo pri FZS. PRIPRAVA TEKMOVALCEV ZA KROS Vsak tekmovalec so mora pred nastopom na krosu vsaj 5—8 krat udeležiti vadbe za pomladanski kros. Pripravo za kros niso prav zahtevne. Ure splošne telesne vzgoje je treba Izrabiti za pripravo za kros. Tretji del ure vadite v naravi, pričnite po malem, hoja naj sledi teka, vse pa stopnjevaje od ure do ure. Vodniki oddelkov so dolžni, da s svojimi oddelki vadijo kros ter so tudi odgovorni, da nihče ne bo prlpuščen na tekmo, ki se ni udeleževal vadbe. Vodite evidenco ndeležbe na vadbah. Dolžnost odsekov za splošno vadbo Je tndl, da pomagajo aktivom z nasveti ali da jih pritegnejo na skupno vadbo. ODBOR ZA SPL. TEL. VZGOJO PRI FZS koristilo, niti poročalo o zaprekah potrošnje, dočim so ostala nekatera agilna društva brez prepotrebne podpore. So pa tudi društva, ki so ob najmanjši podpori ali brez njo s pravilno organizacijo dela in samoiniciativnostjo ter v tesnem sodelovanju z množičnimi organizacijami pokazala pri gradnji domov, igrišč in. skakalnic izredne uspehe, kot n. pr. Fiz-kulturno društvo Ihan, Domžale, Triglav (Ljubljana), Bračič (Kočevje), Ljubno Itd. Letos Komite za fizkulturo kakor tudi FZS nima predvidenih denarnih sredstev za dodeljevanje Investicijskih kreditov posameznim društvom in aktivom, ter bodo graditelji pri gradnjah navezani na linančna sredstva pri OLO in MLO ter na ostaiq lokalne finančne vire, ki jih bodo morali čim uspešneje angažirati (sindikati). Vsestransko pa bomo morali izkoristiti tudi še neizkoriščeni material na terena tor ga koristno uporabiti pri fizkulturnih napravah, ne da bi e tem slabili kontingent, potreben za našo industrijo. Ne obračajmo pa so za razno malenkosti, ki jih lahko Izvršimo v svojem delokrogu, na Komite za fizkulturo ali na Nadaljevanje na 5. strani. URESNIČIM® FIEKULTORNI GRADBENI PLAN Uspeh je odtisen od samoinisiaii^mosfi posameznih drnšiev Aof/omctaši Enotnosti so se vestno pripravljali za spomladanski del prvenstva P®žg©i5©8? $ trenerjem m&šie?«! Mnoinvali Oster žvižg piščalke in nato povelje: »Sprint, počasi in in zopet —lezi!« to so bile rezke besede, ki sem jih »ujel« mimogrede, in ki so v meni vzbudile pozornost, da sem spremenil običajno smer svoje vsakdanje poti. Hipoma sera se odločil, da grem na igrišče FD Enotnosti, kajti videti in prepričati sem se hotel kako se naši fantje urijo in pripravljajo za tekmovanje državnega nogometnega prvenstva, saj to bo netivoma o zanimalo slehernega ljubitelja nogometa. Večkrat imamo priliko slišati, da ta ali oni kritizira in po svoje ocenjuje vrednost katerega koli igralca, češ da je vzrok eventuelnega poraza nesposobnost dotionili igralcev, ali da so celo premalo borbeni itd. Za objektivno ocenjevanje vredmo-eti posameznega igralca kakor tudi celote, ni dovolj, da vidimo samo igro, temveč se človeku nudi prava slika šele ko se seznani z njegovimi vožbami, načinom pa tudi z raznimi težkočanii, ki sc vrivajo pri samem delu. Povsem mirno lahko trdimo, da so take in podobne »ugotovitve« popolnoma napačne in zgrešene, kajti na današnjem treningu, katerem u sem bil priča povsem nepričakovano, sem marsikaj videl, kar je neznano površnemu nedeljskemu opazovalcu nogometni! tokom. Iz neposredne bližine opazujem in sledim zanimivemu ritmičnemu poteku prostih vaj, ki jih izvajajo navzoči pod vodstvom svojega trenerja tov. Kodrnje. Pristopim k njemu s prošnjo, naj mi pojasni nekaj vprašanj o splošni 'fizkukurni vzgoji in o samem mogometu. Tov. Kodrnja se je prijazno odzval mojemu povabilu. Kakšen je bil program in delo nogometne sekcije Enotnosti v začetku leta 19+8 v zvezi s pomladanskim prvenstvenim tekmovanjem? Program naše nogometne sekcije je dokaj pester. Na eni izmed prvih sej ožjega odbora je bilo sklenjeno, da se nemudoma prione s sistematičnimi intenzivnimi treningi in s splošno fizkuMurno vzgojo ter izpolnjevanjem norm za fizkulturni znak. Določeno je bilo, da odide celotno moštvo čimprej na desetdnevni zimski odmor in prične z cenovno telesno vzgojo v okviru zimske sezone, takoj po prihodu pa nadaljuje z ostalimi vež-bami, internimi treningi, tekmami itd.« Kje in kako so se vršili začetni treningi in pod čigavim vodstvom ter uspeh? Kraj zimskih vežb je bil določen na Gorjužah na Gorenjskem. Vendar pa k temu nujno pripominjam, da se je odbor že v začetku boril predvsem s finančnimi težavami in vsled tega smo morali preložiti datum odhoda na poznejši čas. Bivanje in dalo na Gorjušah je potekalo nad vse prijetno. Udeležba igralcev je bila polnoštevilna pod vodstvom strokovnih fizkttl-turaih voditeljev. Program našega dela je bil zelo bogat, kajti osnovni cilj je bilo doseči oimboljšo fizično vzdržljivost in gibčnost ter izboljšanje zdravstvenega stanja. Ob izvrstni hrani so se vršile vsakodnevne teoretične in praktične vežbe kot na pr. jutranja telovadba, proste vaje, krosi s smučmi in brez. Izpolniti smo tudi nekaj norm za fizkulturni znak. Dnevno so se vršila strokovna predavanja o nogometu pod mojim vodstvom, higieno in smučanje je vodil tov. Jeločnik, politične ure pa tov. Osole, sekretar MFO Ljubljana. Kakšna pa jc bita disciplina igralcev? Glede discipline sc meram o vseh pohvalno izrazili, zlasti pa o Pogačni- ga vremena odložiti vežbe z žogo za nedoločen čas, kar jc imelo med drugim za posledico, da smo z ozirom na časovno stisko občutno zmanjšali število javnih trening tekem. Po odstranitvi tehničnih zaprek sem nemudoma odredil, da na očiščenem igrišču nadaljujemo s treningi. Toda prav tu moram nekaj poudariti: iz dneva v dan namreč opažam zmanjševanje fizične energije malone pri vseh fantih kot posledico fizične reakcije od dneva prihoda v Ljubljano in spričo tega sem prisiljen, da zmanjšam prvotni načrt vseh napornih vežb, ki nujno prihajajo v poštev. Popolnoma razumljivo je, da ta nedostatek tudi nujno vpliva na njihovo zmogljivost in borbenost Ob tej priliki moram omeniti slučaj tov. Pelicona, ki se je pravkar vrnil z zdravniškega pregleda. Po temeljitem pregledu mu je zdravnik odsvetoval za nekaj časa vsako nadaljnje udejstvovanje v fiz- prepričan sem, da bo dobro zamenjal poškodovanega Bajca. Ali posvečale vso pažnjo tekmovanju za lizkultarni znak? Kot že rečeno, v to tekmovanje so vključeni vsi igralci prvega moštva in mladine, ki so s prav dobrimi rezultati prvikrat osvojili značko, med tem ko so že v drugem krogu izpolnili nekaj norm v posameznih disciplinah. L. Moštvo Enotnosti pred začetkom svoje prve letošnje tekme ku, Repotočniku in Žigonu, ki so res spontano skrbeli za točno in čim popolnejšo izvedbo celotnega programa. Omeniti moram tudi še tov. Ker-žana, ki se je samoiniciativno izpopolnjeval v tehničnem znanju smučanja. Kakšne so bile neposredne priprave za predstoječe pomladansko nogometno prvenstveno tekmovanje? V Ljubljano smo se vrnili čili, zdravi in zadovoljni. Spričo dejstva, da se je zdravstveni in fizični nivo fantov močno dvignil, sem nemudoma pričel z intenzivnimi vežbami vseh vrst na samem igrišču. Vendar pa smo morali zaradi nenadnega slabe- kulturi in .nujno priporočil počitek in izdatnejšo hrano, če se sploh še želi uspešno udejstvovati v nogometu. Uspešen start v Sarajevu in neuspeh doma, kje so torej vzroki nestalne forme moštva? Z ozirom na prejšnjo izjavo ponovno poudarjam, da so prav v navedenem vzroki neuspehov ali bolje rečeno nestalna forma našega Ugaša. Kaj pa je s tov. Deklevo, ki ga že dalj časa ni bilo videti na naših igriščih? Tov. Dekleva je študent na visoki šoli. Zaradi študija in izpitov se ni mogel udeležiti zimskega treninga na Gorjušah niti drugih treningov na igrišču. Sedaj že redno trenira in Sklepi posveta nogometnega odbora FZS 1. Posvetili bomo vso skrb naši mladini, da os bo s splošno telesno vzgojo usposobila za dobre, tehnično dovršene nogometaše-športnike. 2. Uredili bomo rezervna moštva in jih spravili na tisto višino, kakor so dosedanja prva moštva. 3. Vsako društvo bo na svojem teritoriju vključilo vse sindikalne aktive in vsa ostala še neorganizirana in nepovezana moštva. 4. Nogometni funkcionarji se bodo s pritegnitvijo strokovnjakov poglobili v študij nogometašev in s tem našli način, kako bodo dvignili naš slovenski nogomet. 5. Noben Igralec nima pravice nastopiti, dokler ne bo pravilno verificiran in objavljen v uradnem glasilu »Bilten«. 6. Vzgojili in preprečili bomo nerede, ki se dogajajo s strani publike. 7. Izpolnjevali bomo zaključke športne komisije iz II. redne letne skupščine. 8. Na naše tečaje bomo pošiljali take nogometaše, kateri imajo veselje do mladine in ki ji bodo res lahko nekaj nudili. 9. Pronozictje se sprejmejo s popravkom, da iste veljajo za leto 1947-48. 10. Mariborska in prekmurska grupa bosta razmejili svoji področji in svoj predlog poslali nogometnemu odboru FZS do 1. Vil. 1948. 11. Mariborska grupa mora pomagati vzpostaviti in organizirati prekmursko grupo. 12. Spomladansko tekmovanje se prične 28. HI. 1948. 13. Prvaki grup morajo biti javljeni do 1. VI. 1948 nogometnemu odboru pri FZS- 14. Mladinsko tekmovanje mora biti končano do 15. V. 1948. 15. V pomladanskem tekmovanju se deli inkaso pol na pol, v jesenskem tekmovanju pa kasira vsako društvo na svojem Igrišču. NOGOMETNI ODBOR FZS PRISPEVAJTE V ZLETNI SKLAD številka položnice 6-93186-3 Trener nogometnega moštva Enotnosti Kotirajo, vratar dr. Lindtner, srednji krilec Žigon in Dekleva, ki bo zamenjal poškodovanega Bajca DINAMO #1 VEDNO VODI ¥ L ZVEZNI LIGI Ljubljana, 28. marca. V nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu. V prvi zvezni ligi je bilo na sporedu vseh pet tekem. Izidi posameznih srečanj niso presenetili, ker so povsod zmagali favoriti. Nekoliko je iznenadil rezultat tekme med Dinamom in Ponziano v Trstu, kjer je bilo doseženo 9 regu-larnih golov, medtem ko desetega sodnik, ni priznal. Hajduk, ki je eden izmed kandidatov za nogometnega prvaka Jugoslavije, je na svojem igrižču tesno zmagal nad Sarajevom. Prav tako Vardar in Partizan, ki sta samo z enim golom razlike odpravila svoja nasprotnika Metalca in Loko- motivo, Visoko zmago je beležila Gr-vena zvezda nad, Spartakom, Ker je bila razveljavljena tekma med Crveno zvezdo In Lokomotivo, ki je 14. t. m. izgubila v Beogradu z 1:2, je prvenstvena lestvica I. zvezne lige sedaj takale: Dinamo 12 9 1 2 40:17 19 Hajduk 12 8 1 3 20:8 17 partizan 12 5 4 3 27:18 14 Crvena zv. 11 4 5 2 20:11 13 Lokomot. 11 4 3 4 12:U 11 Metalac 13 2 7 4 11:15 11 Ponziana 12 4 2 6 U.-30 10 Vardar 12 3 2 7 15:22 8 Sarajevo 12 2 4 6 12:24 8 Spartak 11 3 1 7 11:23 7 Spartak nekoliko popravil slab vtis iz prvega polčasa. V moštvu Crvene zvezde je bil zlasti dober napad z Mitičem in Šapincem. V obrajnbi se je odlikoval Petrovič. V moštvu Spartaka sta bila doi bra Beleslin in Gemeri. Gole so dati: ša-pinae 2, Djajič 2 in Mitič 1 za Crveno zvezdo ter Gemeri za Spartaka. Sodil je Kranjc iz Zagreba. Vardar : š^etalac 2:1 d*«) Skoplje, 28. marca. Danes je bila tu odigrana pirvenstvena nogometna tekma med Metalcem iz Beograda in domačim Vardarjem. Tekmi je kri- Dissam® : Ponziasia Trst, 28. marca. 7000 gledalcev je bilo priča izredno lepi igri zagrebškega Dinama v današnji tekmi proti tržaški Ponziani. Po ostri in tehnično dobri igri Ponziane v prvem polčasu, je Dinamo postal v drugem polčasu popolen gospodar na terenu, razbijal vse napade svojega nasprotnika in z visokim rezultatom končal tekmo v svojo korist. Dinamo: Monsider, Jurič, Horvat, Puk-šec, Jazbinšek, Pleše, Cimermančič, Ka-cian, W61fl, Čajkovski, Benko. Ponziana: Parola, Barcaretti, Corbatto, Benvenuti, Carlln, Tramarln, Tomasini, Stivoli, Maluta, Bertotti, Colombln. Sodnik Mrkobrad iz Beograda je dal znak za začetek tekme točno ob 3. Ponziana je prve minute v napadu, toda že od 5. minute naprej je Dinamo pred golom Parole. Napadi se vrstijo drug za drugim in v 9. minuti Cimermančič zabije prvi gol za Dinamo. V 15. minuti je branilec Dinama Jurič surovo preprečil Maluti strel na gol, zaradi česar je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Dinamu. Tako je Tomasini izenačil na 1:1. Od tega trenutka do konca polčasa je Ponziana lepo igrala in bila boljše moštvo. V 20. minuti je dal Tomasini po lepi kombinaciji drugi gol za Ponziano, kar je občinstvo navdušeno pozdravilo. Gol Malute v 40. minuti sodnik zaradi ofsidea ni priznal. V drugem polčasu se vrstijo napadi Dinama. Že v drugi minuti Cimermančič Izenači na 2:2. Dve minuti pozneje Ci-merinančič zviša rezultat na 3:2. Krasen napad Dinama v 20. minuti je dovedel spet do gola, katerega je dal Čajkovski. iV 35. minuti je W0lfl iz obrata povišal rezultat na 5:2. Dve minuti pozneje je isti igralec dal 6. gol. Eno minuto pred koncem igre je iz kota Stivoli poslal z glavo žogo v mrežo in postavil končni lezultat 6:3. Najboljši igralci Dinama so bili Čajkovski, Cimermanoič in Horvat, a v moštvu Ponziane pa Tomasini, Stivoli, Car-lin in Corbatto. Hajduk s Sarajevo 1:0 (0:0) Split, 28. marca. Pred 6000 gledalci je bila danes odigrana prvenstvena tek-ina med Hajdukom in Sarajevom, id se je končala s pičlo zmago Hajduka 1:0 (0:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Hajduk: Beara, Kokeza, Mrčič, Batinič, Katnič, Luštica, Radovnikovič Tonči, Andrijaševič, Vldjak, Matošič, Vtikaš. Sarajevo: Golac, Salihovič, Glavoševič, Mantula, Svaljek, Neotič, Novakovič, Konjevod, Količ, Lovrič, Lazarevič. Zmaga Hajduka je sicer povsem zaslužena, vendar pa rezultat ne kaže pravo vrednost obeh moštev. Domači so bili ves ča igre boljši, vendar pa niso znali izkoristiti številnih prilik pred golom gostov. Napad Hajduka se ni mogel znajti. Vrhu tega je vratar Sarajevčanov Golac branil odlično in nedvomno je njegova zasluga, da Sarajevo ni doživeilo hujšega poraza. Tekma je potekala v živahni prvenstveni borbi, vendar pa je bila igra včasih že surova. Zlasti Sarajevčani so igrali cesto preostro. Edini gol je padel v 14. minuti drugega polčasa. Dosegel ga je Vidjak z lepim strelom iz daljave 18 m. V moštvu Hajduka je bil 6:3 (1:2) Batinič, odlikovala sta se Crvena zvezda: Mrkušič, Kašanin, Petrovič, Drakulič, Brenovac, Atanackovič, Čapinac, Mitič, šečerov, Vukosavljevič, Djajič. Spartak: Šimokovlč, Tapiška, Beleslin, Takač, Zvekanovič, Janič, Azutski, Ge-meši, Gloneak, Gemeri, Sereš. Tudi Crvena zvezda je tokrat nudila boljšo igro kakor v dosedanjih tekmah drugega dela I. zvezne lige. Pričakovalo se je, da bo Spartak nudil večji odpor, toda moštvo Crvene zvezde je z boljšo _____ _ * _ tehnično in kombinacijsko igro z lahkoto eostvovalo 10.000 gledale©^"* Oba gola doseglo zmago. Že v prvem polčasu je za Vardar je dal Andonovski, za Me-Crvena zvezda vodila 3:0, po odmoru je talca pa Reberški. ¥ vodstvu II, zvenas lige 1® EMueu^st L juhi j ana, 28. marca. Tekmo- • valni spored v drugi zvezni ligi je bil zadnjo nedeljo nekoliko okrnjen, ker najboljši Batinič, odlikovala pa__... , tudi Matošič in Vidjak. Zelo slaba pa sta le moštvo Sloge iz Novega Sada gabila Radovnikovič in Vukas. V moštvu slouulo v Albaniji, in je bila tako tek- Jolac v ma s sarajevskim železničarjem od- Sarajeva je bil odličen vratar Golac, v napadu pa Konjevod. Tekmo je sodil Erlieh iz Ljubljane. Partizan : Lokomotiva 2:1 (0:3) Beograd, 28. marca. Na Igrišču CDJA je bila danes pred 20.000 gledalci odigrana prvenstvena nogometna tekma med Partizanom in zagrebško Lokomotivo. Tekma se je končala z zmago Partizana 2:1 (0:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ložena na kasnejši termin. Naš slovenski zastopnik v državnem prvenstvu, Enotnost, je bil to nedeljo prost. V drugi zvezni ligi je Dinamo iz Pančeva premagal moštvo Mornarice, enajstorica letalcev je odpravila Kvarnerja, zagrebški Metalac Ra-botničkega iz Skoplja, vodilno moštvo v tej skupini Budučnost pa Tekstilca iz Varaždina. Lestvica moštev II. lige je po nedeljskih tekmah naslednja: Budučnost 13 9 2 2 26\-14 20 Naša krila 13 8 2 3 34.TS 18 Sloga 12 8 1 3 23: 8 17 Metalac 12 8 1 3 21:15 17 Mornar 13 6 2 5 25:17 14 Enotnost 12 5 3 4 22:13 13 Dinamo 13 6 1 0 17:18 13 Železničar 12 4 2 6 15:23 10 Tekstilac ■ 12 4 1 7 21:29 9 Kvarner 13 2 0 11 U:39 4 Rabotnički 13 0 3 10 6:30 3 IIP ^ .....Mrnmmmm Se en prizor s tekme Enotnost : Metalac (pred vrati Metalca) TEKME. V ICOŠAHICI 8 W OOeS3Jg€l V ItiARBBORU REZULTATI TEKEM: Zagreb: Metalac—Rabotnički 2:0 (0:0); Titograd: Budučnost—Tekstilne 2:1 (2:0); Pančevo: Dinamo—Mornar 2:0 (1:0); Reka: Naša krila—Kvarner 5:3 (3:1). Novosadska Sloga ni nastopila, ker je gostovala v Tirani, kjer je igrala tekmo z ■»10. septembrom«, neodločeno 0:0, Enotnost pa je bila prosta. PRISPEVKI ZA ZLETNI SKLAD OFO — KAMNIK 1. OFO in sindikat OLO Kamnik 572 din, 2. FD Mektaje-Godič 700 din, 3. Sindikat tovarne »Usnje«, Kamnik 750 din, 4. SFA Jarše »INDUPIATI« 465 din, 5. FD Domžale 190 din, 6. LMS Vodic© —7. FA DOB 100 din, 8. FD Uian 140 din, 9. Sindikat tovarne »Slamnikov in klobukov« 583.50 din, 10. SFD Kamnik 750 din, 11. Od vstopnine 1100 din. — Skupaj 5350.-— din. Tekoča številka čekovnega računa za tizkulturrd Kletni fond je 6-93186-3! Partizan: Šoštarič, Brozovič, Kopilovič, Čajkovski, Firm, Atanackovič, Valok, Mi-bajlovič, Jezerkič, Bobek, Slmonovski. Lokomotiva: Žmara, Kolakovič, Ožego-vič, Ajbl, Androšec, Melnjak, Bobek II, Božič, Muradori, Tonč, Žigman. To je bila prva tekma spomladanskega dela I. zvezne lige, v kateri je Partizan osvojil obe točki. Partizan je igral tokrat mnogo boljše kakor v dosedanjih tekmah, vendar pa je dosegel samo pičlo zmago. Moštvo Lokomotive se je posluževalo obrambne taktike, tako da sta dejansko igrala dva srednja krilca. S takim zaprtim načinom igre je Lokomotivi uspelo iziti z lažjim porazom. Prvi polčas se je končal celo z rezultatom 0:0, V drugem delu igre je dosegla Lokomotiva v 20. minuti vodstvo po Žigmanu. V 24. minuti je Jezerkič izenačil in nato v 33. minuti dosegel drugi in zmagoviti gol za Partizana. Partizan je bil terensko in tehnično v premoči. Lokomotiva se je v glavnem samo branila. _ Najboljša Sodil je Ledinek, igralca Partizana sta bila Čajkovski in Atanackovič, v moštvu Lokomotive pa so so odlikovali Androšec, Ajbl in Ožegovič. Sodil je šter iz Osijeka. KOŠARKA: ŽELEZNIČAR : POLET 36:29 (22:20) Maribor, 28. marca. V petek popoldne je bila na igrišču Poleta prijateljska tekma v košarki med Poletom in Železničarjem. Igra je bila zelo lepa in hitra. Pr j obeh moštvih se opaža viden napredek, igralcem pa še precej manjka točnosti v metanju v koš. To se je pokazalo zlasti pri Železničarju v prvem delu igre, ko je dosegel Polet naskok. V drugem delu igre_ je Železničar zamujeno nadoknadil in končno zmagal. Izmed igralcev se je posebno odlikoval mladi Frelih, ki je vsekakor najboljši igralec. Največ košev sta dosegla Frelih (20) in Požar (18). Košarka še ni prodrla med širše »možice, vendar pa je zanimanje pri gledalcih vedno večje. borba za prvo mesto zelo ostra. Vsako izmed teh moštev je doseglo po eno zmago in zabeležilo dve izgubljeni tekmi, tako da eo prvo mesto odločili seti. Podrobni rezultati so naslednji: II. rajon:Polet II 3:2 (10:15, 15:7, 10:15, 15:9, 15:13) Polet ILUniverza 3:1 (11:15, 15:7, 17:15, 17:15)17:15, 17:15) Univerza:!!, rajon 3:2 (15:11, 15:13, 13:15, 14:16, 15:12) Vrstni red je naslednji: 1. Bolet II, 2. II. rajon, 3. Univerza. Za tekmovanje je bilo precejšnje zanimanje, zlasti med dijašivom, ki je burno spremljalo potek igre. Med igralci eo se posbeno odlikovali Žnuderl in Frelih v moštvu II. rajona, Miklič in Požar v moštvu Poleta ter Bregant v moštvu Univerze. Sodil je Ledinek. Crvena zvezda : Spartak Ssf (3s!) pomorila za prven-Crvena zvezda in V predigri sta se stvo I. zvezne lige Spartak. Zmagala je Crvena zvezda z rezultatom 5:1 (3:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TROBOJ V ODBOJKI V soboto popoldne je bilo v Mariboru pnijateljsiko srečanje' v odbojki med univerzo, Poletom II. in moštvom II. rajona. Univerzo so zastopali stuidemitje ljubljanske univerze, kj eo pokazali precejšnje znanje, vendar pa niso vignani. V moštvu Poleta so igral); dijaki I. državne gimnazije, moštvo II. rajona pa so sestavljali dijaki Trgovskega tehsnikuma. Vsa mo-štva eo bila eantkovredna in je bila L SKUPINA Garnizija (Lj.) s Železničar (M) 2:1 (1:1) Ljubljana, 28. marca. V okviru slovenskega prvenstva sta bili danes odigrani na igrišču FD Železničarja dve prvenstveni tekmi. Kot prvi sta nastopili enajsterici ljubljanskega Garnizona in mariborskega Železničarja. Tekma se je končala s tesno zmago Garnizona. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, le da je Železničar s smi-selnejšimi kombinacijami nevarneje ogrožal nasprotna vrata in tako že v 27. minuti dosegel prvi gol. Tik pred koncem polčasa je Garnizon z enajstmetrovko izenačil rezultat. Že v naslednji minuti je imel Garnizon zopet priliko za gol, toda žoga se je od prečke odbila v aut. V drugem polčasu je Železničar nadaljeval z nevarnimi napadi, toda napadalna vrsta ni znala izkoristiti ugodnih situacij Slednjič doseže Garnizon po lepi kombinaciji drugi in zmagonosni gol po krivdi vratarja, ki_ je s svojimi nesmiselnimi intervencijami dopuščal nasprotniku, da je večkrat ogrožal njegova vrata. Moštvi sta igrali zelo borbeno in pri obeh so se odlikovali branilci s svojimi odločnimi starti. Tekmo je sodil Gvardjančič iz Ljubljane Železmčar (LJ) s fsiafia 3:0 (2:0) V prvem delu igre sta obe moštvi igrali požrtvovalno, zlasti domačini, ki so že v 10. minuti dosegli po Brodniku vodstvo. Po prejetem golu so tudi gostje z lepimi kombinacijami prehajali pred nasprotnikova vrata, vendar njihov napad ni imel odločnega strelca. _ Tik pred koncem polčasa izvede železničar prodor in po lepem predložku obtiči oster strel Zait! se fe spomladanski de! iftogumetiBega prvenstva Sluveitlfe 11. SKUPINA Eiian s Ligi ja 3:1 (3:0) Novo meslo, 28 marca. Danes se je pričelo nogometno prvenstvo Slovenije v drugi skupini s tekmo Elan : Litija. Domače moštvo je predvedlo lepo igro in zasluženo zmagalo V prvem polčasu so imeli domačini premoč in dosegli vodstvo 3:0. Gostom se fe šele po odmoru posrečilo dati častm gol. V drugem delu tekme sta si bil-' moštvi enakovredni in sta predvedli lepo m fair igro. Tekmo je desnega napadalca v mreži. Takoj Kos iz Ljubljane. I ekmi je prisostvo- ^bilo^koh <-’'ec*a*cey Sobota : Postojna 7:4 (1:2) Ljubljana, 28. marca. Vzporedno s prvenstvenim nogometnim tekmovanjem v I. in II. zvezni ligi so se danes pričele na vseh naših igriščih tekme za prvenstvo Slovenije. Celotno tekmovanje je razdeljeno v dve skupini. V prvo skupino so uvrščena fizkul-turna društva iz Ljubljane, Maribora, Celja, Dolnje Lendave in Trbovelj, v drugi skupim pa tekmujejo fizkulturna društva iz ostalili predelov Slovenije. nato ge nudi domačim ponovna prili- valo okrog 1800 gledalcev, ka, vendar je ostala brezuspešna. V V predtekmi je mladina Železnica,r-nadaljevanju igre je Nafta nevarno japremagala mladino Poleta z 2:1 ogražala nasprotnikova vrata toda (1:0). Pri železničarju so se nvelja branilca Železničarja sta neprestano vile mlajše moči, ki so si proti kom- Postojna, 28. marca Pred približno uspešno čistila. Polagoma so se doma- pletni mladini Poleta zasluženo pri- 300 gledalci je danes domače moštvo čini otresli pritiska gostov in po več breznačrtnih akcijah slednjič uspeli, da po Erberju dosežejo gol. Na obeh straneh je bilo še nekaj prilik, toda slaba napadalna vrsta ni znala uve- borile zmago. Sodil je Bergant. Rudar : Kram 2:2 d*a) odigralo prvenstveno tekmo s FD Soboto. V prvem polčasu je bila Postojna nadmočna in je zasluženo v<> dila. V drugem polčasu pa so bili igralci Sobote tehnično boljši im so muim uiaipaucuiia vicua ui /.uuici uvu- Tt.1wvuH«> og Mo irm ‘gruicj ouuore leiuucno no lj Sl 1111 so Ijaviti svojih napadov. Gledalcev je n Trbovlje. 28 marca. Na igrišču 1 D za^|uj(,no zmagali. Potek igre, ki je - - jlk hsn bilo okop 1000. Tekmo je sodil Perko iz Ljubljane. Predtekmo, ki je veljala kot prvenstvena, so igrali mladinci Krima in Enotnosti neodločeno 0:0. Stane L. stva med domačin)! moštvom in FD tekala ves čas zelo fair, publika se je 6e je niostvl3 "eI° P°znal0' obnašala korektno ICIadivar : Polet 2:8 (»sl) Maribor, 28. marca. Danes je bila odigrana v Mariboru prva letošnja prvenstvena nogometna tekma. Na igrišču Poleta sta se pomerila domači Železničar Polet in Kladivar iz Celja. Začetni " udarec so imeli domačini, k; so se sorazmerno hitro znašli in nevarno ogražali vrata gostov. V 12. minuti je prišel Polet v vodstvo, ko je Jan-žekovač iz enajstmetrovke dosegel Tabela prve skupuiei Garnizija L j. 8 8 0 0 32:11 16 Kladivar 8 5 1 2 25:15 11 Nafta 8 4 1 3 16:12 9 Polet 8 3 1 4 14:13 7 Železničar M. 8 2 2 4 12:12 6 Rndar 8 2 2 4 ?:i? 6 Železničar Lj. 8 3 0 5 9:24 6 Krim 8 1 1 6 7:16 3 Gorica : Gregorčič 4:2 (2: S) Gorica. 28. marca. Tu je bila danes odigrana prvenstven® tekma z moštvom Gregorčiča z Jesenic. Tekma je bila tipično prvenstvena. Moštvo Gorice je igralo zelo požrtvovalno in je zmago zaslužilo. Rezultata o tekmi Škofja Loka 1 Udarnik nismo prejeli PREDAJANJE DR. DANILA DCHJGANA O JSER9N8 m SMOTRI H NAŠE FIZSOJLTSJRE Ljudska univerza v Ljubljani je našega petletnega plana in bo v pri- iz prvi gol. Nato je valovala igra s polja v polje. Tudi napad gostov se je naposled raiašel in je Čoh 42 mi- predsednika Komiteja ža meru potrebe sposoben braniti pri- izenačile D ra v ?tem delu ni bila baš fizku,turo vlade LRS Slovenije dr. dobitve narodno osvobodilne borbe S NaDrlvTla ie vtistmično DaniIu Douc,ana, ki je v četrtek zve- in člwati meje naše države. Preda-< " ^ ' čer n Mladinski dvorani v Ljubljani vanje je gno temeljito pripravljeno prvenjtvene^borbe^^ ^ ^ jjila oba k!'c.da^al 0 rfse^""' }n.. sjnotr^1 ,}Uie in bi ga bilo treba tiskanega razmno-snrotrvka enakovredna. Napad Po- fizkulture. Predavatelj je podrobno m tako da se lahko z njegovo nasprotnika enakovredna. Napad leta je čeeto streljal, venda- pa so se vse žoge odbijale od prečke V 12. minuti je KlacPvor po desni zve « - f. . žiti, tako da ^ -----------------------.v-u — razčlenit nezdrave pojave, ki so ovi- vsebino seznanil vsak fizkulturnik, rah razvoj m razmah fizkulture w zlas[i voditelji in organizatorji športa ze v predvojni Jugoslaviji, naj.Cga fizkulturnega življenja. ^ _ Na žalost moramo ugotoviti, da so osvoboditvi. Poudarii "je"veliko1 skrb P>išli k predavanju le maloštevilni ljudske oblasti za fizkulturo, ki mora funkcionarji društev m aktivov, kale- ivulii fl™*im cf‘i hiTi^nhp TrTli" postati splošna ljudska last, Le le- rini je bilo v prvi vrsti naplenjeno. padu, docim stavbi 1. ^obe krilt^ zelo /gsno krepak dejovni človek bo lahko Kaj takega se v bodočnosti ne sme i predvojni Jugoslaviji z.rdosege]1 dniglBol’^ sH’tem ^staVii nato. P° o Učrpnih izvajanjih podal ___i, . pregled telmno vzgojnega gibanja po končni rezultat V moštvu Kladivarja sta bila najboljša Čatar v obrambi in Čoh v na- ŠTdlrfaS ft*** »~lo «**m, P« MM. več ponoviti pad ni zadovoljil Igra je bila ostra, tako da je imel sodnik mnogo opravka. Tudi nekateri izmed gledalcev so se obnašali zelo nešportno. Sodil je J^is?afc€ Milan Rorišek preletel ptt Vršac—Miš tifj km! Uresiiičiaeo fizkraltimi gradbeni plan (Nadaljevanje z 2, strani) FZS, alt pa, da zanesenjaško čakamo Cinančnih podpor in nakazilo materiala od nadrejenih forumov, ker se za takim postopkom fiesto krije nedelavnost društva in pomanjkanje samoiniciativnosti, ki mora biti ravno še v letošnjem letu pni fizkultuirnem delu najaktivnejša. Razumljivo pa jo, da ho Komite za fizkulturo kakor FZS podpiral izpolnitev fizkulturnega plana z vsemi razpoložljivimi sredstvi, posebno pa še akcije fiz-kulturnih društev in aktivov, ki so bodo izkazali s svojim uspešnim delom. Za leto IJMS so bile predvideno pri gradnji fizkul turnih igrišč večjega tipa tudi delovne akcije IjMS. Zaradi gradenj zadružnih domov pa je obveza IjMS za gradnje teh fizkulturnih naprav odpadla ter bo J,M S poskrbela za fizkulturna igrišča le pri zadružnih domovih. Naša naloga jo zaradi tega, da smo v stikih Z upravami zadružnih domov tor z njimi tudi sodelujemo in smo jim v pomoč Pri gradnji ftekultumih objektov in naprav. Posebno važno vlogo pri izpolnjevanju zastavljenega fizkulturnega gradbenega Plana pa imajo še posebej fizkulturnl referenti pni OLO in MLO, ki naj v so-deSovanju s fizkulturnimi organizacijami na terenu dosežejo, da se sprejmejo planske obveze, ki so v zdravem odnosu do realnih fizkulturnih potreb v njihovem okraju, da dvignejo v svojem okraju disciplino pri izvrševanju sprejetih obveznosti, da uvedejo tekmovanje in koordinacijo med gradilišči, da vodijo vsestransko evidenco ter poročajo Komiteju za fizkulturo o pričetku, napredovanju In dovršitvi dela na gradiliščih. Opora pri tem naj jim bo plan, ki so ga posamezni fiaknlturni referenti za svoj okraj že prejeli od Komiteja za fizkulturo in o katerem se je razpravljalo tudi na letni skupščini FZS. Točna in redna poročila o gibanju fiz-kulturno gradbeno delavnosti potrebuj© Komite za fizkul turo zaradi evidence nad izvrševanjem fizkulturnega plana v LRS in -za ugotavljanje najmarljivejših društev, aktivov odn. okrajev. Prebroditev začetnih težav pri izvajanju našega plana — posebno še v letošnjem letu, ko fizkultura še ni mogla biti vnošena v celoti s svojimi gradnjami v plan — nas bo utrdila v zavesti, da bodo novi delovni naa>ori prinesli nove uspehe Slednji pa nam bodo jamstvo, da izpolnimo predčasno ne samo naš letošnja, temveč tudi naš petletni fizkulturnl plan. Fajdiga Milan Štirinajstega marca t. L je slovenski jadralni učitelj Milan Gorišek dobil nalog z jadralnim letalom Orlik pojadrati v smeri iz Vršca proti Nišu. Jadralni letalci iz Vršca so že dalje časa upali, da bo v tej smeri možno postaviti nov daljinski rekord in tokratni poskus je v celoti uspel. Motorno letalo tipa Fizir je jadralca Milana Goriška v letalu Orlik dvignilo na višino 400 m. Tu se je ob 12. url 21 minut Gorišek odklopil od vlečnega letala in začel samostojno jadrati Najprej je v nekaj krogih preletel Vršaeko kulo, nato pa se je usmeril proti jugu. V začetku je pogostokrat naletel na padajoče zračne struje, kjer je močno izgubljal višino. Vendar pa so se vremenske prilike spet popravile in Gorišku je uspelo, da se je »navil« na lepo višino, s katero je zaupajoč v svoje letalo in naklonjenost vremena odločno nadaljeval pot proti Nišu. Pred očmi je imel edini cilj — doseči Niš in izpolniti težko nalogo. Med poletom je imel Milan Gorišek precej dela in težko borbo z vremenskimi muhavostmi. Proti koncu svojega rekordnega poleta mn je nagajal močan veter in celo mešanica snega in dežja, vendar pa je polet odlično izvedel. Nad Niš je prijadral v višini nad 1000 m in srečno pristal na letališču, čeprav je bilo vreme do skrajnosti razburkano. Gorišek je iz Vršca priletel v Niš in s tem postavil nov jugoslovanski daljinski rekord z naprej dotočenim ciljem. Progo 206 kn> dol- go je preletel v rekordnem času 2 ur in 9 minut. S tem poletom si je pilot Milan Gorišek priboril tudi zadnji pogoj za jadralni »Srebrni C« izpit, pri katerem je že prej dosegel časovni pogoj, ko je jadral več kot 5 ur in dosegel višino nad 1000 m nad vzletno točko. Novi jugoslovanski rekord je najzgovornejši dokaz sistematičnega in vztrajnega dela jadralca, ki je po svojih začetnih usehih v jadralnem letalstvu vestno nadaljeval začeto delo in sl v sinjem športu pridobil izredne izkušnje. Tak polet je resda precej odvisen od dobrih vremenskih prilik, vendar pa zahteva od jadralca temeljitega poznavanja vseh številnih prevažnih vrašanj, vztrajnosti in uporne volje. Novi rekord je vsekakor šele začetek povojnih uspehov našega jadralnega letalstva, ki se je šele ob osvoboditvi otreslo v stari Jugoslaviji zavirajočih momentov — pomanjkanja dobrih jadralnih letal in letalcev. Današnje jadralno letalstvo v novi Jugoslaviji do Goriškovega rekorda sicer ni doseglo vidnejšega uspeha ali rekorda, doseglo pa je še mnogo več kot to, doseglo je množični razvoj, doseglo je, da so se vrste jadralnih letalcev podeseterile, da smo dobili nepregledno vrsto novih domačih jadralnih letal in jadralnih šol — doseglo je, da imamo danes vse pogoje za doseganje pomembnih jadralnoletalskih rezultatov, vse pogoje za ustvaritev moč« nega športnega letalstva. Uspešna in neuspešna fizkuliurno del© na Jesenicak .les&niškt iiaimizno teniški igralci eo odigrali uspeli medobratni namizno temiSki turnir železaT.ne. Na turninju je igralo 18 moštev, ki so zastopali 18 obratov velike železarne. Odigranih je bilo preko 290 iger s preko 50 igralci. Igrali so po sistemu na točke, da so imeli vsi priliko se pomoriti z najboljšimi. Ta prireditev je vsekakor pozitivno razgibala fizkulturno življenje Jesenic. Turnir se je odigral v dveh grupah in sicer eo v prvi grupi igrali sledeči obrati in so dosegli tele uspehe: 1. FA Metalurg, 2. obrat Cevauna, 3. obrat Martinama, 4. Personalni oddelek, 5. Glavna pisarna. 6. Javornik L, 7. Gradbeni oddelek, 8. Energijski oddelek, 9. Prodajni oddelek. V drugi grupi pa so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Oddelek kurilnice, 2. Javornik II., 3. F A Gimnazija, 4. Oddelek livarne, 5. Mehanična delavnica, 6. oddelek Plavž, 7. Laboratorij, 8. Orodjarna, 9. Promet. V finale, ki se bo odigral v prihodnjem tednu, so se plasirali: iz prve grupe FA Metalurg v postavi Vovk in Korbar Srečo in Cevarna v postavi Ažman in Dolenc ,iz druge grupe pa postava Kurilnice z Joramom in Korenom ter moštvo Javornik II. v postavi Štrumbel Lojze in Zupan Joža. Vsekakor se za finale pr'časkuje ogorčena borba. Za zmagovalce je razpisano prehodno darilo, izdelek metalurške šole. Turnir je pokazal, da Jesenice razpolagajo z močnim in številnim kadrom namizno teniških igračev, med katerimi vidimo naše znane smučarje, telovadce, nogometaše in člane v drugih fizkulturnih panog. Pripravlja se izvedba turnirja za osebnega prvaka železarne, ki se bo odigral v prihodnjem mesecu. To pozitivno delo je pravo nasprotje ostalega iizkuiturnega življenja na Jesenicah, ako pomislimo, da nikakor ne moremo poživiti splošne vadbe, ki je in mora biti osnova vsega fiz-kulturnega dela v tovarni in na vasi. Porazno je dejstvo, da se udeležuje splošne vadbe samo 10 do 15 članov, 15 do 20 Sanic in nič več naraščaja. V tem pogledu bo marala uprava in prav tako tudi članstvo, ki ga je z aktivom pr oko 1000, storiti korake za izboljšanje. V najilepšo luč ne spravlja jeseniške fizkulture tudi i>o-razno dejstvo, da se je udeležilo množičnega sestanka tizkulturnikov le 20 članov, od 12 referentov pa samo štirje. Prav tako bomo morali tudi bistveno spremeniti naše delo v pogledu tekmovtnija za fizkultumi znak, ki ne kaže nobenega življenja, tu vlada tako mrtvilo, da tekmovalci niso postavili za leto 1948. še nobene norme. Do sedaj smo imeli priliko slišati z Jesenic dobre stvari, ki pa so v zadnjem času izostale. Veliko so doprinesli za dober glas jeseniške fiz-kulture smučarji in gorniki, ki bodo vsekakor tudi v bodoče ob zdravi in smotrno vodeni sekciji lahko še v bodoče pokazali napredek in pozitivne rezultate. Nikakor pa ne moremo prezreti izostanka boks prireditev, v katerih so Jeseničani v preteklosti zavzemali visoko mesto. Velika naloga fizkultumikov Jesenic je, da nudijo vsem svojim članom prijetno vadbo v telovadnici, na ljudskem igrišču in jim za pravilno vodeno fizkulturo pokažejo pot do zdravja in sproščenega življenja. Žsiro 1FISI253B8 Zlotu! fizkolturni odbor razpisiijc nagradni natečaj za najboljši t j o p i s cb pripravah za republiški zlet. Interesent: naj pošljejo dopise na »Zlo'no pdi -.rno«, Prešernova ulica S, Sa najboljše trj dopise so določene nagrade. In sicer: S. nagrada 1500.— din II. nagrada 1000.— din III. nagrada 1500.— din Ostali uspešni dopisi bedo n. grajeni po običajnih honorarjih. nalete s? iissšeuttasrš VI. plenum COESJ je ugotovil, da so Enotni sindikati do sedaj dosegli znatne uspehe na polju fizkulfumega in športnega dela. fsfolako je podčrtal tudi velike pomanjkljivosti in napake, ki so ovirale še večje uspehe, še širši razmah ustvarjalne iniciative Enolnih sindikatov na tem polju. Če preučimo odloke VI. plenuma, ki se nanašajo na fizkuliurno delo, bomo videli, da so ti odloki korenito opredelili naloge poedinih sindikalnih forumov in vsakega poedinega sindikalnega funkcionarja. Na ta način je vnesena v naše organizacije potrebna jasnost in preciznost, postavljene so konkretne naloge, razčiščen je odnos s fizkuliurno organizacijo, dane so široke možnosti za pravilno in načrtno delo na tem polju. Vendar je sindikalnim organizacijam v gotovih ozirih nemogoče, da bi se megle trdno oprijeti in predelati sklepe, ki jih nalaga VI. plenum. Glavni in osnovni razlog za to stanje je, da je vse naše izkulturno gibanje pred reorganizacijskimi izpre-membami. Vendar se vse to ne sme razumeti kot neka zavora v našem delu, še manj pa, da bi razumeli to tako, da bodo s tem odloki VI. plenuma smatrani za neveljavne in jih ne bomo izpolnjevali. Odloki V!, plenuma ostanejo in bodo ostali veljavni tudi po'reorganizaciji, oni so splošnega značaja in zakon za sindikalne organizacije, oni se ne bodo križali z bodočo reorganizacijo v našem fizkuliurnem pokretu. Razumljivo je, da bodo nastala nekatera vprašanja, katerih ne bomo mogli bolje rešiti sedaj in katerih ni treba sedaj reševati, ker se bodo bolje in definitivno rešita po organizacijskih izprem.em-bah. Sem spadajo vsa vprašanja, ki so več ali manj vezana na organizacijske postavke našega fizkulfumega pokreta, fizkulturnih društev in aktivov in splošno organizacijski sektor dela Ravno te okolnosti nam dajejo še več možnosti, da »e z večjimi močmi posvetimo in zajamemo ona vprašanja in naloge, katere moremo rešiti, ker nimajo nobene zveze z bodočimi reorganizacijskimi izpremembami fiz-ku lin m; zveze Jugoslavije. Te naloge so sledeče: 1. Letos bo v Ljubljani v juniju zlet tizkulturnikov vse Slovenite. Ta zlet bo velika manifestacija, parada mladosti in zdravja naše mlade republike. Naša dolžnost je, da skrbimo za množično sodelovanje naših članov na zletu in za uspešno akcijo »Zlef-nega fonda*, katere na mnogih mestih sploh še niso pokrenilt 2. Pred nami je pomladanski kros, ki bo kot lanski izveden po vsej domovini, v vsakem mestu, šoli, društvu, tovarni, uslanovi. Za to pomladno manifestacijo fizkutiumikov, za njeno množičnost, za vso pomoč pri organizaciji, nosimo veliko odgovornost. 3. Tekmovanje za znak fizkuttumi-kov še vedno ni zavzelo med delavnim ljudstvom, med delavsko mladino tisto mesto in važnost, katero bi po svoji vsebini in nalogah moralo. Pred nami je aprilski rok prijav za to tekmovanje in treba je razviti veliko popularizacijo za množično prijavljanje k tekmovanju, za množično osvajanje fizkulfumega znaka. 4. Pokrcniti je treba vse, da odloki VI. plenuma, ki se nanašajo na sodelovanje naših fizkulturnih organizacij s svojim članstvom v delavnih akeš-cijah, izvršimo V polni meri. Z ozirom na iznesene okolnosti so to najvažnejše naloge, ki stoje pred nami, a za njih uspehe smo dolžni v potni meri storiti vse, da bo fizkul-Jura prodrla še bolj med delavno ljudsivo in našo mladino. IZ ODDELKA ZA FIZKULTURO PRI COESS (po$w£lGn& de£& <0itatia Po zadnjem občnem zboru ED Ihana se je fizkuliurno življenje nekoliko poživilo. Delo je oiežkočeno, ker še nimamo popolnoma gotove dvorane in ker je samo ena dvorana v tem okolišu za vse organizacije. Kljub temu pa zajemamo polnoštevilno članstvo v splošno telesno vzgojo. Vsaka ura splošne vadbe zajema ca. 80% članstva. Pri izpolnjevanju fizkulturnega koledarja smo zlasti že izpolnili norme iz smučanja, pa tudi ostale panoge, ki so zajele v normah. V društvu tekmuje 50 “/o članslva za fizkulfurni znak. Da bo društveno življenje še bolj živahno, in da bo privabilo v društvo še več aktivnih članov in prijateljev društvo ED Ihana, je priredilo društvo te dni množični sestanek člu. siva in priiaieijev društva, ki budno spremljajo potek društvenega življenja. Predsednik Zaje Andrej je v svojem referatu poudari! iežkoče, ki so bile že delno premagane pn obnovi fiz-kuiturnega doma in ki nas še delno j vežejo k fizičnemu delu 7. veliko vo-j Jo, ki se kaže na vseh poljih ie'esne i vzgoje, ie društvo ne samo prema-i 'i;o začetne težave, iemveč v notni j jmri izpolnilo svoie naloge. Udeležba j ''ansfvn na spomladanskem krosu, v j Titovi ši-fc1’. na republiškem žlebi in j zletu v r>ng' ne bo vež problem, 1 temveč živa stvarnost, s katero bodo naša fizkuliurno društva dostojno reprezeniirala svoie barve. Želeti je, je dejal tov. predsednik, da bi prebivalstvo Ihana in okoliša množično prihajalo v telovadnico. F. B. - V SVIaribar&s koss-aisije fekssictivaraja za fizkui-turni znak sgsloli me prihajajo na tekre3©*?aiišče V nedeljo, dure 21. t. m. ee je zb,rado na strelišču v Mariboru okrog 20 tekmovalcev, da bi polagali norme iz streljanja, kot je bilo dogovorjeno s FD Poletom. Ob 9. uri naj hi se začelo, toda čakali smo do pol 11. ure. Nikogar ni bilo, da bi vodil tekmovanje. Pripomniti moramo, da so nekateri tovariši iz Srednjo kmetijske šolo prišii peš pet kilometrov daleč in eo tako izgubili dragocen čas, ki bi ga lahko izkoristiti za udarniško delo. ki je bilo na šol: tisti dan. Tok primer se je pripetil že drugič in. kaže, da imešo funkcionarji FD Poleta premalo čuta odgovornosti in dolžnosti in s takim načinom cdibiijaio fizkulhirnike od tekmovanja za fizkultumi znak Za nas dijake Srednje knvTfike Sede je. &s zelo dragocen in ne moremo mirno iti preko lakih narok. k: "se celo ponavljajo. Upamo, da bo ta krHika dosegla e voj n-arnan in bo v bodoče več točnosti in doslednosti pri tekmovanju za fizkultumi zinsik Tekmovalci. Odpeta je zSeisia pisarja V soboto 27. t. m. je bila odprta pisarna za republiški fizkultumi zie