LISTEK. Slovensko šolstvo v tr- žaški okolici v dobi kon- kordata. Spisal Ferdo Plemiž. (Dalje.) IX. Učni predmeti, učne knjige, metode, urnik. P r e d m e t i, ki so jih v tej dobi goJ-H na okoliških trivialkah, so bili sledeči: Spodnjioddelek: 1.) krščanski nauk, 2.) spoznanje črk, 3.) zlogovanje, *•) branje, 5.) računanje na pamet, 6.) izS°varjanje, 7.) pravilno govorjenje. Višjioddelek: 1.) krščanski nauk, •*¦•) branje tiska, 3.) branje pisma, 4.) lepoP's. 5.) pravopis, 6.) računanje na pamet, 7) pismeno računanje, 8.) slovnica, 9.) govo-1enje, 10.) izgovarjanje. t Nedeljska šola: 1.) krščanski nauk, 2.) branje tiska, 3.) branje pisma, 4.) lepopis, 5.) pravopis, 6.) računanje na pamet> 7.) pismeno računanje, 8.) pravilno gov°rjenje. Iz teh predmetov so tudi klasificirali učence. p0 urnikih in učnih knjigah soditi, se je pa učilo še »dolžnosti podložnih" kakor poseben predmet ter gojilo tudi petje in godbo. Deklice so uživale pouk v ženskih ročnih delih. L. 1829. poudarja neka okrožnica okr. šol. oglede, naj učitelji v nedeljskih šolah pospešujejo sadjerejo. Leta 1848. dovoljuje minist. odlok učiteljem, da lahko dele brezplačno pouk v risanju, telovadbi (posebno v vojaških vežbah) in kmetijstvu onim učencem, ki se sami priglasijo. Kakšen uspeh je ta odlok imel v trž. okolici, ne vem; menda jako majhen. Telovadba še danes ni predmet na okoliških naših šol, kmetijstvo pa se je uvedlo jedva 1. 1854. Leta 1857. pa je namestništvo priporočalo učiteljem naj z zgledom in poukom v šoli poučujejo čebelarstvo v okolici. V tera pogledu marljive učitelje se bo pohvalilo v časopisih. Kakšen sad je zopet ta okrožnica obrodila, ne vem; čebelarstvo se v tržaški okolici ni udomačilo, bržkone ker naši vinorejci niso temu mrčesu prevečzaupali. Okrožnica \z leta 1862. uvaja v okol. šole splošen pouk v petju, ona iz 1. 1864. pa določa, naj se goji pouk v žen. ročnih delih po dve uri dnevno vse leto. Koncem poletnega tečaja je poslati magistratu poizkusna žen. ročna dela učenk. Začetkoma se je polagalo največjo važnost na priučenje nemščine, pouk je bil nemško-slovenski. (Primerjaj glede tegapoglavje VI.) Leta 1846. postane nemščina na okol. šolah le neobvezen predmet ter kakor tak polagoma izgine iz teh šol. Zato se uvede leta 1853. italijanščino kakor predmet v naše šole (tedensko 2—3 ure). Po učnih predmetih so se ravnale učne knjige. Dobivale so se dolgo vrsto let iz dunajskega zaloga, ki je imel v Trstu svojo razprodajo, dokler se ni ustanovil 1. 1846.—47. posebni deželni zalogšolskih knjig za Primorsko v Trstu. Upravljal je ta zalog tržaški mestni magistrat, ki je vodil tudi njegovo likvidacijo, ko je ta zalog z min. odlokom 8. maja 1856. prenehal s koncem julija 1857. Do razprodaje vseh knjig tega zaloga se knjig iz dunajskega zaloga ni smelo rabiti. Še leta 1861. priporoča neka okrožnica v nakup take preostale knjige tržaškega zaloga. Ubogim učencem je magistrat preskrboval deloma nove, deloraa stare, še rabljive gratis knjige proti pobotnicam s strani učiteljev. Leta 1841. določi magistrat, naj vsaka gratis knjiga traja vsaj dve leti; leta 1844 pa, da število z gratis knjigami obdarovanih učencev ne sme presegati ene četrtine števila vseh šoloobveznih otrok. Leta 1846. določa škof, konzistorij, naj učitelji zanemarjenim učencem ne dovole jemati gratis knjig domov, pridnim pa jih v sporazumn s šk. konzistorijem lahko darujejo. Leta 1852. je raagistrat za nakup gratis knjig za okolico določil 120 gld. 6kr.,*)naroča pa, naj se porazdeli vse kupljene knjige med ubožne učence in nobene ne-shrani. Leta 1853. pa določa zopet magistrat, da učenci gratis knjig ne smejo jeraati domov. Okolo leta 1830. so bili v rabi: nem.slov. abecednik, nem.-slov. katekizera, nem.slov. male povesti, dolžnosti podložnih, slovnica, računica, I. del mal. berila, II. del vel. berila, evangelije, vse iz dunajske založbe. Leta 1846. naroča škof. konzistorij, da se mora sedanje ,male povesti" takoj odpraviti ter do nove izdaje nadomestiti z berilom za 2. razred, oziroma s kakšnim mladinskim spisom (prevodom Šmida), ker so Bmale povesti" — naravnost škodljive. To je velezanimiv odlok, in bilo bi truda vredno zasledovati na podlagi originalnega iztisa to škodljivost. Pa ne, da bi bile te »male povesti« škodljive, ker so bile n e mš k o-slovenske ? Nova izdaja »malih povesti- je izšla 1. 1846. •) Leta 1909. za isti namen 3540 K. Leta 1846., in sicer 11. septembra, se razpošlje seznam učnih knjig, ki jih je dobiti v primorskem zalogu. V tem zalogu je sploh izšlo 18 italijanskih, 14 slovenskih in 13 nemških učnih knjig, ki so — posebno slovenske — uživale tudi po drugih slov. kronovinah dober sloves. Leta 1849. pravi okrožnica škof. konzistorija, da je takoj izločiti iz okol. šol učne knjige dunajskega zaloga, in jih nadomestiti z onimi primorskega zaloga, ki so boljše in cenejše. Glede cen so bile te leta 1852. za sledeče slov. knjige primorskega zaloga te-le: abecedne tablice po 1 kr abecedniki „ 4 . poštevanke , 1 » mali katekizmi . 2 , srednji , , 6 , računice za I. r. . 6 računice za II. r. „ 10 , berila , 12 , berila svetnikov , 30 , povesti , 6 , zgodbe sv. pisma » 22 , evangeliji , 16 , -Pismenost" , 5 Pismenost, t j. Vodnikova -Kranjska pismenost" in »Nemška pismenost", sta si- cer izšli v dunajski založbi, dobivalo se jih je pa tudi v primorskem zalogu v razprodaji. To Vodnikovo knjigo je izpodrinila tudi na Tržaškem slovensko - nemška siovnica dunajske založbe, leta 1851. tiskana. V primorskem zalogu se je tiskalo tudi berilo za nedeljske šole v ital., nem., slov. in hrv. jeziku (1. 1849.). Leta 1851. so odpravili omenjene -male povesti" (novo izdajo) in nadomestili s „100 povesticami" tiskanimi v prim. zalogu. Leta 1856. natisne primorski zalog učno knjigo .Zavedni kmet". Po letu 1857. so knjige dunajskega zaloga izpodrinile zopet one primorskega ki je — žal — prenehal. Kar sem tu mimogrede omenil, bi zaslužilo vsekako obširnejše razprave nego spada v okvir mojega zgodovinskega obrisa. O učilih in učnih pripomočkih še eno besedo. Leta 1831. opozarja škof. konzistorij učitelje, da so tuintam pomožne knjige deloma izpodrinile postavno določene učne knjige in dostavlja, da je to protizakonito. Skrilne tablice, ki se sedaj na naših okoliških šolah ne rabijo več, so v tržaški okolici nastopile leta 1846. Prodajal jih je deželni zalog šolskih knjig v štirih vrstah od 4 kr do 7 kr, skrilnike pa po pet ko- sov za 1 kr. Leta 1855. prepove okr. šol. ogleda zvezke s podobami na platnicah, ki so jih uvedli trgovci, računaje na — podajmo pravo definicijo — umetniški čut šolskih otrok. Glede raetod lahko rečemo, da je vladal na okol. šolah isti doh kakor po avstrijskih šolah one dobe, da, kakor skoro v vsej Evropi. Velikih misli, velikih potez ni bilo, pedagogi so bili veliki le v malenkostih. Pedagoška palača stoji, treba jo le ohraniti v vseh podrobnostih; to je bil splošni nazor. Da bo kdaj začela ta palača pokati celo pri temeljih, tega ni nihče ptičakoval. Da bo pedagogika, najponosnejša veda onih dni, morala izpremeniti lice pod vplivom napredka posebno prirodnih ved ter umetnosti, kdo bi sanjal? Vsa skrb je bila tedaj obrnjena v smer, je li so si učitelji pridobili dovolj mehanične ročnosti v izvajanju metodiških podrobnosti. Zunaj je vršelo življenje, zunaj so cvetele znanosti, šol. oblasti pa so tedaj po svojih okrožnicah (menim tedanje tržaške šol. oblasti) povpraševale: Je li imajo učitelji v svojih knjižnicah vse predpisane priročne knjige za učitelje (1. 1827); je li podajajo predpisane predmete smotreno (1. 1829); je li se drže predpisov 0 pohvali in graji učencev (1. 1830) itd. Leta 1830. 0 priliki cirkulacije Czechove brošure 0 gluhonemih nalaga okr. šol. nadzorstvo učiteljem, naj odgovore, je li se hočejo polastiti te raetode. Leta 1846. priporoča škof. konzistorij pravkar natisnjene lepopisne vzorce Ivana Levca, učitelja tržaške glavne normalke. Leta 1847. hoče škof. konzistorij čuti tudi učiteljsko strokovno mnenje. Ponatisniti bo treba več učnih knjig; pred ponatisom naj izrazijo učitelji tozadevne želje, pripombe in nasvete. L. 1848. drugega septembra dovoljuje min. odlok učiteljem vendar enkrat, da smejo svobodno uporabljati nove metode, ali # uspeh bodo odgovorni sami. Opozarja jil* na glaskovalno metodo. Leto potem pa pojasnuje škof. konz^ storij, da je sicer dovoljena raba novih metod, ali dokler se ne uvede novih učnib knjig, se je držati starejših tekstov (in naravno tudi starejših metod). S tem je b» mački rep odsekan, in grozni strah pre<* novimi metodami je gotovi gospodi od" legel. L. 1850. pa škofijski konzistorij vendar priporoča v Gradcu izšlo Biirgerjevo brošuro o glaskovalni metodi. O tej metodi sc je izrazil na zahtevo šolskih oblasti tedanj1 škedenjski učitelj, da ima prav gotovo p*e"' nost pred zlogovalno, vendar bi uspeh te metode oviralo preveliko število učencev — po 80 do 100 v enem razredu. Mož je trdil popolnoma prav: Izboljšajte razmere, metode bomo že mi! Razne okrožnice priporočajo 1. 1852. And. Praprotnikovo »Spisje za slov. mladino", 1. 1860. nemško spisano metodiko računstva, 1.' 1856. uvedejo v okoliške šole premično abecedo; 1. 1862. naročajo, naj bo pouk bolj praktičen in naj vpliva na srce (čuvsten pouk.) U r n i k i niso bili povsod enotni. Škof. konzistorij naroča 1. 1829., naj učitelji vsekdar predlože okrož. šol. ogledi urnike v potrdilo. Dnevni pouk naj traja najmanj štiri "re. Držati se je natančno »vidiranih urnikov." Leta 1850. naroča isti, naj se na enorazrednicah uvede razdeljen pouk za višji in nižji oddelek. Leta 1850. dne 24. X. se ukaže sestav¦jati urnike v slov. jeziku. Leta 1852. ukaže okr. šol. ogleda, da Je poučevati pet ur na dan in ne štiri ka*Or ponekod. Kateheti morajo učiti štiri ure Ve>"ouka na teden. Tačasni urnik (šole v Kontovelu iz • 1829.) sem letos za zgled itak že sporočil v »Učit. Tovarišu«. (Dalje.) * Samim se dobro godi, za učiteljstvo pa niaJo «<¦• Uredn.