-
Naj
!ji slovenski dnevnik T Združenih državah
Velja za vte leto . . -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CORTLANDT 2876.
GLAS
List :slovenskin idelavcev v Ameriki*
Entered m Second Cliu Matter, September 31. 1903. at the Poet Office at New York. N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 217. — STEV. 217.
NEW YORK. SATURDAY, SEPTEMBER 15. 1923. — SOBOTA, 15. SEPTEMBRA, 1923.
VOLUME XXXT — LETNIK XXXI.
NOVE ZAHTEVE BENITA MUSSOLINIJA
Izjavil je, da se morajo takoj začeti direktna pogajanja glede reškega vprašanja. — Jugoslovani naj se odpovedo Reki, obdrie naj pa Susak in Delto. — Lah-kovernezi zatrjujejo, da je sveti Spiridijon nezadovoljen z italijansko okupacijo. — Svetnik se je zaprl v svojo krsto. — Romanje na njegov grob.
Belgrad, Jugoslavija. 14. septembra. — Tukajšnji italijanski odposlane«* j*' obvestil jugoslovansko vlado o zadnji želji italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolinija.
Musoliui želi, da l>i se v najkrajšem easu začela direktna iM»^aj:«ija med Himom in Belgradom glede reškega rp t a sanja.
Jugoslovanska vlada zaenkrat še ni odgovorila.
Diplomatom krop so prepričani, da bodo pogajanja na novi jMnlla^i uspešnejša.
Paruc, Francija, 14. septembra. — Iz zanesljivega vira se je dozualo, da bo italijanski ministrski predsednik v najkrajšem easu proglasil aneksijo lieke.
Takoj zatem l»o odpoklieal svoje vojaštvo z Ha rosa.
V tem shieaju bodo pristanišča Baroš, Sušak in Delta neoporečno pripadla Jugoslaviji.
Med zavezniški svet poslanikov je danes objavil, da bodo italijanske eete dne 27. septembia odšle z otoka Krfa.
Tistega dne mora biti namreč končana grška preiskava gl» <ie umora peterih članov italijanske komisije.
Medzavezniška komisija, ki bo preiskala motive, je odpotovala danes v Albanijo.
1'reisknva bo stroga in nepristranska.
Krf, 14. septembra. — lahkoverno prebivalstvo Krfa zatrjuje, da je njihov patron sv. Spiridijon napravil nov čudež. Ob raznih prilikah izpostavljajo njegovo telo v tukajšnji katedrali.
Ko so pred par dnevi hoteli odpreti krsto, je niso mogli. Ljudje pravijo, da se je sv. Spiridijon zaklenil, ker se zgraža nad italijansko okupacijo.
Zadnje dni je pri romalo veliko število vernikov na njegov grob.
POGLED NA BARCELONSKO PRISTANIŠČE.

SPANSKI MINISTRI SO (RESIGNIRALI
Kfcalj Alfonzo se je vrnil v špansko glavno mesto. — Ministrski predsednik je najprej zahteval, naj kralj kaznuje puntarje, česar pa on ni hotel storiti. — Temu je sledila resignacija vsega kabineta. — Voditelju španskih vstašev so priredili velike ovacije.
Madrid, »Španska, 14. septembra. — Danes zjutraj je resigniral španski kabinet. Kralj Alfonzo se je vrnil v glavno mesto.
K njemu je takoj prišel ministrski presednik ter mu rekel, naj ostro kaznuje voditelje vstaškega gibanja.
Kralj ni hotel o tem ničesar slišati. Vsledtega je ministrski predsednik vložil resignaeijo vsega kabineta.
Kralj je dospel v Madrid ob četrt na deset dopoldne, postaji ga je pozdravil madridski generalni kapitan, ministri, razni vojaški in drugi dostojanstveniki.
Odpravil se je v svojo palačo, kjer je takoj sprejel v avdijenei ministrskega predsednika Alliucemasa.
Konferenca se pa ni končala tako kot je mislil ministrski predsednik. Kralj je deloma celo odobraval početje vstašev.
Ministrski predsednik je takoj zatem iajavil, da bo resigniral s svojimi tovariši. Kralj je resignacijo sprejel. Ministrstvo, ki je odstopilo, je opravljalo svojo službo
IZ JOHNSTOWN A SO POLDRUGI MILIJON DR, WILHELM CUNO 0 "" ŽaS?l^tit^^ - k« * ,w,„ IZGMU 2000 MOŽ j UUDI BREZ STREHE SVETOVNEM POLOŽAJU SSo bS^^SS^
Župan je naročil, da mcrajo vsi, Oficijclna poročila prikazujejo vso V Ameriko je dospel bivši nemški
Slika nam kaž»* pristanišč španskega mesta Barcelono, v katerem je izbruhnila revolucija. Puntarje je vodil kapitan-general Primo Kivera. Pod-pritiskom re vi.lueijoiiarjev je moral <hfst<»piti španski kabinet. Kralj se baje strinja z vstaškim gibanjem.
Mehikanci in zamorci, ki niso še sedem let v mestu, nemudo-doma oditi. — Tujci so vzrok raznih nemirov.
grozoto v polni luči. — Šolski sistem uničen. — Cesarsko vseučilišče v razvalinah.
TRGOVSKA POGODBA MED ITALIJO IN ŠVICO
Genova, Italija, 34. septembra.
Tukaj je bila jMxlpisana trgovska }Hf|f"ilba med zastoj mik i Šviee in J Italije. Pogodba določa, da bo za-i naprej Švica eksportirala .svoje1 izdelke preko italijanskih prista l nii*-, ne pa preko Amsterdama. |
ZDRAVSTVENO STANJE NEW-Y0R&KEGA ŽUPANA.
Johnstown, Pa., 14. septembra. Župan Joseph Cauffiel je izdal povelje, naj zapuste takoj mesto v.<^ zamorci in vsi Mehikanci, ki se še ne nahajajo sedem let tu-, kaj.
Kakih 2000 jih je že odšlo. Ne-1
Kobe, Japonska, 14. septembra. jZadnja statistična poročila javlja-jo. da je bilo tekom pr'resa v Tokio poškodovanih petinšestdeset odstotkov prebivalcev.
Brez strehe je v opusto.šenih me-' stih poldrugi miljon oseb.
Po parkih in raznih drugih jav-
drž&vni kancler. — Razmere v Porurju ovirajo razvoj evropske trgovine. — Imel bo službo pri Hamburg-American Line.
Včeraj je do-spel v New York dr. Willi elm I'uno, bivi državni Kancler nemške republike.
Pripeljal se je s parnikom "Re-
skemu ministrstvu, jo bil deležen burnih ovacij.
Imel je dolg govor, v katerem je odločno zatrdil prebivalstvu, da je namen revolucionarjev izboljšati položaj ter se iznebiti vseh inozemskih političnih obveznosti.
kaj jih je v ječah, ostali se pa pri- ^ o parKin in	o „	g'nBnilr i-	, .
pravljajo na odhod.	I »ih Prostorih se je nabralo štiri-1	poroeevalci so ga
Tukaj je bilo izdano poluradno uotovilo, ki pravi: — "Pojavljajo se izrazi, kot rsaprimer 1 vojaška vstaja', 'vojaški punt\ brzojavke poročajo velikih nemirih na Španskem, toda v vsem tem ni nič resnice. Po vseh mestih, kjer so se pojavili vstaši, vlada popolen mir. Vo-liauee". Sem je dospel kot priva-i^ se liallaja.i<> v kasarnah, šole in trgovine so odprte, .ten državljan in uradnik Hamburg^0 CeS.t^1 SG VrŠ1 rcden Pr°met* DelaVei ^l&jo kot po-j American črte.	I H^vatli.*'
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bo z do-
V AMERIKO BO DOSPEL SLAVNI POLARNI RAZISKO VALEČ.
San Francisco, Tal., 14. sept. To zimo bo obiskal Klavni polarni rHZi>k<rvalee dr. Kridjof Nansen Kanado in Zdruiene države. Po raznih ameriških mestih bo imel predavanja o Ligi narodov, V New Yorkii bo govoril dne 2. novembra.
..Saratoga Springs, 14. sept. — Ko so hoteJi zdravniki zmanjšati newyorikemu županu Ilvlanu bolečine s pomočjo u:n:iml jivi'i r»d-fitev, jc izji-vil:
— Nobenih cir.aT.l ,ivl'i si -d-stev. Bolečine bom j re»tal.
Zdravniki koiiit.itirali. da ima pljučnico v obeh d« lih t»ljufc. Ker je župan Hvlan r.i» er.e i.a rave, Ih) najhr/.e ozdravel.
Te tuje delavce so pred krat- j fitotiso5 beguneev. kim importirale razne industri- ^ nepoškodovanih hišah jih je jalne družbe, ker so jim delali | -90,000.
bolj poceni.	j Profesor Imai, član leposlovne-
Zadnji teden so bili v zamor- ga departmenta tokijske cesarske
sko-mehiškem delu mesta usmree-ni trije beli policisti.
univerze, je izjavil:
1 zboren šolski sistem, na ka-
Razburjenje med prebivalstvom | terega je bilo glavno mesto po-
PET MRTVIH PRI ZRAČNEM POLETU.
London, Anglija, 14. sfpti rubra. Pri Evinghoe Beacon je padci na tla velik armadni ,:r,ikoplov. Pri tej priliki je bilo usmreenlh jvet oseb.
.ie tako naraslo, da se je bilo treba bati najhujšega.
Zamorci in Mehikanci ?e dalj easa niso dobili nobene licence za ples in drugo zabavo.
Mestni uradniki sicer pravijo, da župan ni imel pravice, vendar ni nihee nastopil proti njegovi akciji.
ITALIJANSKI PRINCEZINJI IMATA MRZLICO.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
a* potom salo bon ko tnrhj«Jo julcmIJIto, hitro In po niiklk
OMM^ O
TtaraJ m MU mmš* mm ilil.ln
Jifodarija:
■a^M^Ula M mdmtt poŠt* In UpUCnJe "Kr. poltmi Moral mrmčT te -Jadranska banka" t LJubljani. Za«ratra. Beogradu. Kranju, Oelju, Mm-rftora. Dubrovnik a, Splita, litnjm ali dracod. kjer J« pa« mm hitro najacodnaJo.
1000 Din. .. $11.80 .. K 4.000 3000 Din. .. $23.40 .. K 8,000 6000 Din. .. $58.00 .. K 20,000
Prt Mhattnit. fcl tm4«J« manj k*t mm tlaol dinarja« rahinlm te
Italija ta
Opatiji ta Eadrm.
200 lir	................$ 9.90
300 lir.......$14.55
600 lir	................$23.76
1000 lir	................$46.60
Prt Mkuttia. m tniuj« manj m m hr ntunliM I«	Mr*A k«.
rjmm In Uram aedaj nI otaln«. menja m f«Smt te : ia taga raalocn naa nI nocofit podati natančno eeao ratpn). po eni ooega dna, ko un doopo pmlirt denar ▼ roka.
y —iulikta dolar Mi gtefta pSS+m od— i Um IfcteL
Jo poaUtl najbolje po DimiH Money (Mo OH po How
lot
Milan, Italija. 14. septembra. — Vse slavno^iti. ki so s» imele vršiti jutri ob priliki devetnajstega rojstnepa dne italjanskepa presto-lonasleilnika. so bile preklicane, ker sta italijanski princezinji >ra-falda in Giovanna nenadoma zboleli.
Princezinji imata baje mrzlico.
V mesto Racconijfi sta dospela tudi belgijski kralj in kraljica v namenu, da se udeležita slavno-sti.
nosno, je uničen. Najmanj petde- 1 ter da bo vse set let bo vzelo, da bomo nado- vini. mestili izgubo, ki jo je povzročil potres v cesarskem vseučilišču.
V Osaka, Kobe in Kvoto smo odprli začasne šole, v katerih se zaenkrat poučujejo najmlajši šolarji. Po vsem Japonskem se zbira poseben sklati za gradnjo Šolskih Mislopij.
Washington, D. C.. 14. sept. — Vodstvo policijskega glavnega nana v Tokio, je organiziralo po--ebno enoto, sestoječo iz 700 mož. ti IhhIo vodili vladno zdravstveno kampanjo.
Njihov namen bo preprečiti širjenje bolezni.
Washington, D. C.. 14. sept. ^ Državni department je danes ob-iavil imena sedemintrideset na-laljnih Amerikancev. ki so ostali pri potresu nepoškovani.
vprašali: — Ali mislite j>ostati nemški poslanik v Združenih državah f
— Nikakor ne. To mesto mi je bilo že večkrat ponudeno, toda jaz sem ponudbo vselej odločno zavrnil.
liskel je, da bo član upravnega odbora Hamburg-American Line sile posvetil trgo-
DNE 17. SEPTEMBRA BO "DAN USTAVE".
VELIKANSKA ZALOGA SVILE UNIČENA.
San Francisco, California. 14. septembra. — Sem je dospel Ray Gehr, vodja velike newyorske svi-larne Wagner Co. Izjavil je, da je bilo tekom potresa uničeno v jo-kahamskem carinskem posloju za dvesto milijonov dolarjev svile.
Albany, N. Y„ 14. novembra. — Governer Smit hje daties proglasil dan 17. septembra za "dan ustave".
POTRES NA KITAJSKEM
JAPONSKI PRINC NIJO JE UTONIL.
Peking, Kitajsko, 14. septembra. Tz province Paotingnin je dospelo poročilo, da se je tam pojavil močan potres, ki je povzročil precej šnjo škodo.
Osaka, Japonsko, 14. septembra. DOVOZ ZLATA V AMERIKO.
j£ačasa potresa se je nahajal princ
Ni jo v svoji vili v Kamakuri. Va-lovje je bilo popolnoma obdalo. Ko je skušal priti na varno, je utonil. Utonila je tudi njegova bči. Truplo njegove hčere so našli.
Parnik Mauretania je pripeljal včeraj v New York 56 cabojev zlata in štirinajst zabojev srebra.
Zlato je namenjeno za tvrdko Kuhn L*oeb & Company.
Glede položaja na Nemškem je izjavil:
— Težko mi je opisati razmere v Nemčiji. Položaj je z vsakim dnem slabši. Vsled razmer v Ruhr okraju, zaostaja vsa evropska trgovina. Nemčija je ena najmogočnejših industrijalnih držav na svetu. Iz vsega sveta bi naročala surovine, toda Francozi so jo' popolnoma stisnili v kot.	i
Nemci spoznavajo v polni meri, da je Nemčija izgubila vojno. Vsledtega mora Nemčija plačati. Od nje se pa ne sme zahtevati več kot je v njeni moči. Če zahtevajo Francozi več, se samo smešijo.
volj en jem kralja osnoval voditelj puntarjev, Primo Rivera, poseben direktorji, ki ho opravljal ministrske posle.
Medtem časom bo poskušal Rivera izbrati par zmožnih civilistov, ki se ne vmešavajo v politiko ter jim bo ponudil ministrske stole.
Pariz, Francija, 14. septembra. — Tukajšnje časopisje je dobilo iz San Sebastiana brzojavko, da je dospel v barcelonsko pristanišče španski mornariški škadron, kojega poveljnik ima naročilo zartreti vstajo generala Prima Riviere.
Listi poročajo, da se je vrnil kralj Alfonzo v Madrid, v spremstvu bivšega ministrskega predsednika Guerre.
Situacija je precej zapletena, brez dvoma bo pa Riveie kos položaja.
Vse telefonske zveze s Francijo so prekinjene.
Izza včerajšnjega dne vlada na španskih poštah in I brzojavnih uradih najstrožja cenzura.
DOLGA KAZEN ZA TATVINO SEDMIH CIGA&.
DEMPSEY JE PORAZIL FffiPA.
23-letni MeKinley Howard je ukradel v podcestni železnici "Wil-liamu Jonesu iz žepa par cigar, ko je Junes spal.
Včeraj se je moral zagovarjati pred sodnikom. Sodnik Tallev ga j je obsodil na pet leče ječe v Sing Sin 2U. •
SOVJETI BODO DOBILI BREZŽIČNE POSTAJE.
Včeraj se je vršila na Polo Grounds v New Yorku rokoborba J med svetovnim šampjonom Ame-rikancem in južno-ameriškim boksarjem Firpom.
Firpo, ki je dosedaj porazil vse svoje nasprotnike, je dobil v Dempseyu svojega mojstra. Zbil ga je v drugi rundi.
Navzočih je bilo 90.000 gledalcev. Vstopnic se je prodalo za več kot miljon dolarjev.
Dempsev bo dobil več kot pol milj ona dolarjev, Firpo pa samo par tisočakov.
Riga, Letaka, 14. septembra. — Sovjetska vlada je odobrila pogodbo s pariško General \Y irelcss Telegraph Com panj.
Družba po postarila v Rusiji trideset brezžičnih brzojavnih postaj.
[USTRELIL ŽENO IN SAMEGA	NAČRT ^ SVETOVNI MIR. SEBE.
__Pred kratkim je izjavil Eduard
Camden, N. J., 14. septembra	Bok T Philadclphiji' da bo dal Triintridesetletni Patrick Coyle	100 000 dolarjev onemu, ki bo seje ustrelil svojo ženo Ano, nakar	stavil najboljši načrt za uveljav-si je sain pognal kroglo v glavo,	ljenje svetovnega miru. 5700 oseb V pondeljek se je bil sodnijsko lo-	je že poslalo svoje načrte, katere
čil od nje in je zatem že od pon-1 bo preštudiralo postno razsodi-deljka pil. Grozen čin je izvršil v pijanosti.
ŽENSKO TRUPLO V KOVČEGU
Cambridge, Mass., 14. sept. — Pred dvemi tedni so našli v Merrimack reki kovčeg in v njem žensko truplo. Policiji se je sedaj posrečilo dognati, da je to truplo Mrs. George Wolschendorf iz East Bridge water. jO zločincu nimajo sedaj še nobenega sleda.
šče ter nagradilo najboljši načrt.
PROHIBICIJA NI STVAR AMERIŠKE MORNARICE.
Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
Za štiri moške glasove
Uredil Matej Hubad
Generalni državni pravdnik, Iiaugherty je izjavil, da se ne sme uporabljati ameriških bojnih la-1 dij pri lovu na ladje, ki vtihotap- ^VB* ima 2% strani, ter vsebu-ljajo žganje.	103 najboljših in najnovejših
pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
'GLAS NARODA*, NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK T	"GLAS NARODA"
SDRUtENIH DRŽAVAM. i 82 Cortlandt St., New York, N. V.
GLAS NARODA, 15. SEPT. 1923
"GLAS NARODA"
j
v«iMJ and Fuc;i*r-ia cjr
Fmbllildfifl O^s^ig^
CA C*rp»raUs9)
L«ttt« KNUili
H »h« Corporation as« -t6fcu|h of Manhattan
Now York city. M. V.
"•LAI NARODA"
Neovrgljiva resnica
lasuo« K vary Day Excapt »unday am Holiday.
Za Now York sa
Ka iti tata
i ts.tc Za Inoxamatvo sa M r» SUM	aa pel lata
•ubaerlptlon Vaarty M M
AdvtPtlaamtnt on Agreement.
Izhaja viaKI dan Izvnmii nm0*i} In WWHim.
la wabsoatl oo aa prlcb4oj«jo. Duu
HUatt HI low OHUr. Prt iprtmembl kraja naroCnlioT.
»i iPI* M-vallftE* nmxtsMl. hitreje n*jd««t*
U A • NARODA" Borough at Manhattan, Kitm YUM« VL V« Telephone: Cartfandt tt79

DVANAJSTURNI DELAVNIK
Cue del
—
Vsi- kajtit ulist i«v ru» <';isopi>je dež<lo j<> nekega 1 o pega; vzkliknilo: — "Sedaj je ]>a kome dvanajsturiiegn
Peter Zgaga
BORDER
FarmProducts Co.Inc.
Walker 7300
a.
Novice iz Slovenije.
Duhovniki >«► z I**<- pririjjovali r<> vesele novico, fabri-kantje m> oznanjali svojo «"lovekoljubuo>t z besedami: — "Dali smo delovnem vse. kar so zahtevali. Ponižali
Kroglasta strela.
Profesor A. litim- poroča: 25.
smo se j »red i Mirni, skrčili svoje dobirke, samo <la nam ne avjrusta p' noči oh eni uri je divjal
i i •» „ - i ,. ' " -	v Kh'j^kein kotu močan vihar, pri
ho mogel niln-e ve<* o<-ituti orezsreno&ti.	, ..... ,
M. ... . .....	. katerem s.» so pojavil! izredno
Časopise, kateremu diktira .jeklarski trust,	je pre-: ^^ ^^ b]iski s kratkim tre-
varilo javnost. Vsak povprečen Amerikanee ve. da se je skom iin}.:,,r s,i s kanonom stre-
nekoe delalo po ameriških jeklamali p<> dvanajst ur na ]jai. z, observatorija smi opazoval
dan. d«H*im se dela sedaj samo p<. osem.	< f» 1.30, 1.35 in 1.44, kako so se
Kdor pa eita tržna poročila jeklarske industrije, /a-	S:iv"k: ,d°linl žaT"
, ,.	1 .	.	!:r« irle. katere so sele po preteku
sledi povsem druge novice.	17—19 okrniti z povitim, krat-
Iz njih je namrer razvidno, da se dvanajst urni de- jc;in pokom eksplodirale. V obser-
lavnfk le polagoma mika osemurneimi.	j---
Po osein ur delajo le tam. kjer je dosti delavcev na coai), take vrste mehkega premo-in kjer je povpraševanje pO jeklenih izdelkih	izkopava v centralni Penn-
IllM, je«.	*	i sylvan i ji in v West V i remiji. Ker
"	..... se ta premog nahaja v bližini an-
Krajši delovni -as je uveden le v onih industrijah. traeitnih premogovišč, znaša iz-
ki zaostajajo.	hlapljiva snov v istem le 16 do 25
<~'e bo naročil veliko in če bodo smatrali fabrikant za odstotkov. Dasi ni torej tako čist
potrebno p. daljšati delovni čas, na bodo podaljšal'*, HC!kot antracit, gori vendarle skoraj
.	i T • i i - --i ii- •	•■» i-i T brez dima v domačih pečeh. Za
ozirate se na obluibe, ki so iili zadah pri raznih prilikah, i .	- , ,
1	rabo tega premoga ni treba pre-
Jeklarji pa še vedno niso organizirani, da bi potom vrediti peči, ki je napravljena za svoje organizacije enkrat za selej pomoli z dvanajst turnim kurjenje z antracitom, niti ni tre-delavilikoill ter uveljavili o>emumi delovni dan.	i^a spremeniti rešetke v peči. Kar
je le treba, to je večja pažnja in
jvatoriju so stekla v oknih žven-' ketala in kaj lepo in karakteristično so tudi potrosomeri beležili t<. izredno naravno prikazen.
Poročil se je
dne t. septembra v Pragi Bernard Lojk, uradnik tobačne režije v Ljubljani, z j^dč. Teodoro Keiiovo.
Umrl je
v Ljubljani »><» kratki in mučni bolezni mestni učitelj v pokoju Fran Sdhsitlrer. vrl narodnjak in blag človek. Blag mu spomin.
Na novo
se je nastanil v Ljubljani zdravnik dr. Ludovsk Zalar in ordmira Petra cesti štev. 26.
Delavska organizaeija je edina sila. s pomočjo kate-
veeje poznavanje, kako treba ku-

re lahko pritisnejo jeklarske barone v kot ter jim dikti- rhi Treba čistitl dimnike bolj po-1'ajo svoje zahteve.	M-ostoma; ako premog oadnj.i
Brez oi uanizaeije bodo ostala vsa izboljšanja samo! mnogo dima treba jih čistiti vsak na papirju, in delodajalci se jih bodo držali le toliko ča- dan, drugače vsaj pa enkrat na sa, kolikor časa se jim bo zdelo potrebno.	teden.
Pred meseci je izjavil Uompers, da bo začel z veli-' A!i° rabimo za kurjavo premog, ko kampanjo za organiziranje jeklarjev.	kl se Rlln1°1kad11: ta Y zacfk^ pro:(očeta. GovoHl je nad vse prijazno
O uspehih te kampanje je bilo v začetku jako malo i ^ tt	t! Ž njim' spnL^val ° njeg(>vem
i	1 ''	J	zraka, da premog a name. lo, žly!ljenju in njegovih sedanjih
Kralj in bosanski vstaš.
Ko si jekradj Aleksander ogle-doval ljubljanski velesejem, ga opozorili v razstavnem prostoru i.to»nčne družbe Alonia Company na tam navzočega rojaka Alaks-andra 1'oniana, ki je bil, kakor znano, svr j čas bojni drug pokojnega kralja Petra v bosanski vstaji. Kralj je bil vidno vzrado-ščen, ko je videl pred seboj moža, ki je bil v svojih mladih letih ve-i en tovariš njegovega velikega
Ali ni malo Čudno, če govo.re ljudje in pišejo listi o človeku, "ki se rad giblje v ženskih krogih"?
Pred sodnika so pripeljali bu-tlegarja. Sodnik ga je najprej oštel, potem obsodil ter mu slednjič naredil dolgo pridigo.
—	Ali se boš poboljšal i — ga je vprašal slednjič. — Ali boš o-pustiT ta nemarni posel
—	Ne morem — vaša milost, — je odvrnil butlegar.
—	Zakaj ne?
—	Zato ne. ker je v mestu preveč ljudi ,za katere moram skr-beti. jfci
—	Za koga pa skrbiš ? — je vprašal? sodu i k. — Komu moraš dajati.denar ?
—	Denar dajem in skrbim za ženo, za šest otrok, za sedem prohibieijskih uradnikov, za ves šerifov department in za sto šestnajst policistov.
* * •
Ko je žena prečitala časopis, je vprašala svojega moža :
—	Povej mi, zakaj je toliko lo čitev zakona sedaj, odkar so sa Ioni odpravljeni '
Mož je odvrnil:
—	Zato. ker nima poročen moški nobenega prostora, kamor bi
zahajal in mora biti vedno doma. * * *
—	Vaš kaj — je rekel fant pun ei, s katero je že dolgo časa žive' skupaj.
—	Skrajni čas je, da se poro čiva.
—	Tudi meni se zdi. — Tako, jutri bom začela gledati za ženi
no m, ti si pa nevesto poišči. * * *
Xa Španskem je izbruhnila re volucija.
Revolueijonaiji pravijo, da re volucija ni naperjena proti kra lju.
Baš vsledtega bo revolucij: brezuspešna, ker ni naperjen« proti kralju.
* * *
Iz Jugoslavije poročajo:
Jugoslovanska vlada bi ničesa: ne ukrenila, četudi bi Mussolin okupiral Reko.
Edinole v slučaju, da bi presto pili italijanski vojaki jugoslovan sko mejo. bi jugoslovanska vlad? prijela za orožje.
slišati, zadnji čas pa sploh ničesar.
naknadno količino zraka dobav-; ,.^raprah in mu ob siovesu dva_
Gonipers je nastavil za organizatorje svoje podrep- ljamo, ako odpremo gasilo v peč-j krepko sti^i"roko llike. ki so dobro plačani, če presede vsak dali 1><> par ur v nih vratih, oziroma, ko je ogenj
svojih pisarnah.	i vroč in je - etiko dima V pe-j Nesreča na žeie^iškem tiru.
Ce kaj dosežejo ali ne. je stranska stvar. PoglavitnoSavinjski vlak je .povozil neko je, tla so eo »lo plačani.	i lt.m ko smo nasuli v peč nadaijno >'taro berač ie o, stanujočo v CJaber-
Med nezavedne jeklarje bi morali iti zavedni ill agil-|k0iiein0 prem;;ra.	lju pri Celju. Gluha ženica je se-
ta ljudje, ki bi ubo-iin sužnjem natančno predočili ko-j Trdi premog i.avadno jako iepo dela na tračnicah, ko je prihajal risti inoriie oi^. nizaeije.	in mirno gori in oddaje stalno vlak. Zgrabil jo je, odtrgal ji eno
Taka raketa, ko jo je bil spustil Gonipers v zrak,	Ali Je ziiua >c5.ika' ■iolroko in io po eeIeni,teles?1
ii-	- i i i i i - ■ B5i: j i ' -t mehki premog iako bolj priporoc- razmesaril. Prepeljali so jo v celj-
le lupnega pomena, .Noe je stokrat bolj temna tedaj, ko, J ko°seJprav VLJ bc!iJ,ko b^ico.
raketa ugasne	|7ak'uri	j	-
Treba je trdega delvztrajnega pripravljanja in Ako se rabi mehki premog me-
t rajne luči.
%
Nadomestila za trdi premog.
oreirn Lan^uaee Information Service.
Jugoslav Eureiu.j
i je tr«ii preinojr ali antracit ba koksa zr, kurjavo ima neke no-odne.jše s »lidno gorivo za do- ugodnosti, ki se pa z malce potr- o«rlejlli prah
j .-to trtlega, treba za celo zimsko j ; sezono 10 do 25 odstotkov ve; mel--
' kega kot bi bilo treba trdega pre-1
. i
i moga. Ali s pravo spretnostjo se ta večja kol: čir. a prav lab ko pri-! i itedi.
imamo tudi druga nadomestila za trdi premog. Vedno več x>rjha-: jajo v
Borba prati srčnim boleznim.
-! opeke (briquette). To je strjen vatfl' je pokazala, da i, ' oglejni prah. Kabi se prav tako ta dva ^led sremh mačo kurjavo, vendar to ne	pezljivo.ti m umnosti dajejo prav k(jt antr;icitt niti ne zahteva večji
da je To"na.lomestljivo, ka jt i I d !:o odstraniti. Nekatere vrste j pažnje Ako je kakovost teh opek Iruam.. • t i ko dnifrih goriv, ki koksa se ne vnemajo tako bitro,; dobraj je njihova raba prav u*pc •ra Initio find ome »t U je je, — pra- ali ko se ujamejo, izgorevajo pre- -ua
vi rudarski urad federalne vlade bitro, ako se prepih v peči ne re- Vedno več se vporablja petro-
Xa jMH-je število hiš v tej deželi pulira. Koks v peči leži jako rah-'jej 7a g0riV0. Njegova raba pa porabi za kurjavo mehki bitumi- lo. kar dopušča, da zrak prepihu-1 trebuje posebne peči. Kurjava sta-
P
>tr. Razun t<
ra jma- je z vse
h strani vsakega kosa in da1
ne več, ali rezultata je jako po
»no drnjra n ulora^tibi. ki - <e ogenj vname na w strani. To voljen Tudi plkl ima vse pi.edno lahko rabijo v slučaju pomanjka- vse zahteva več pažnje in izkuš sti kot kurivo ra7Un strožka. Niti njo antracita, kot na pr. kofe*. nje, kako naj se ravua z gasilom\,no izm{Hl obeh teh snovi ni v stil. jwtrolej. Strjen opljt-ni prah v ob- pn peci. Zlasti treba paziti ca to,jnu sIužitj kot takojšnjo naiOE^esli 1 ki 1 >p»*ke briquett«-- in pralni da pi-epih ne prodre v pepelišče. |Q ^ tr<jj premog.
ljudje, ki jniajo kajti v takem slučaju, tudi če so v nekaterih krajih je dobiti
antracit. 1'mni
kako tri ba kuriti, prav lahko sha , vratca pepeliiču zaprta, bi koks'drobnozrnate Yrste trdega premočjo tudi brez antracita.	hitro izgorel.	; 2a ki jih n^^o nazivljemo Ko se človek privadi h kurjenjuf Navadni mehki ali liituminozni prah; v trgovini gre ta vrsta pod s koksom, ima raba koksa isti, premog, katerega rabijo za kur-! imenom "buckwheat". Tak pre-iispeh kot ona antracita. Mnogo javo v zapadnih in centralnih dr-lmog se lahko vporablja, ako je v ljudi celo ima rajši koks. Ta je, iavah, izpiditeva mnogo dima in peči zadosti prepiha, da za mora čist, ne provzroča dima in, ako je radi tega ni najprije^nej&e gorivo,! zrak prodirata skozi prah. peč pravilno regulirana, odaje ali tudi proti temu je lahko odpo-j Kdorkoli hoee, more dobiti na stalno in redo vito toploto. Ker je moči. Ko se kupuje mehki pre-jtačna navodila o rabi nadomestil koks lažji, zavzema mnogo več pro mog, treba paziti na to, da se do-j za trdi premog, ako piše na De-stora kot trdi premog, in radi te-; bi ono vrsto, ki provzroea naj-^ partment of Interior, Bureau of ga treba ga večkrat naročevati in'majij dima, takozvani brezdimni j Mines, Washington, D. C. za Se-bolj pogostoma staviti v peč. Ra-premog (smokeless ali low-volatile rial 2519.
Preiskava industrij al nih delav-
rabo takozvane oSjene C"V {>njh" ki » hočejo zavaro-
da izmed Motih bolezni. Ta
bolezen, ki pobira iz naše srede najuspešnejše moške in ženske, pojavlja ponavadi v dveh razdobjih življenja, to je pred dvajsetim in po štiridesetem letu. V nekem članku je dr. Mortensen iz Battle Creek. Mich., eden prvih apeclja-! i sto v za srčne bolezni na svetu, je rekel naslednje: "Srčne bolezni, ki se razvijajo v poznejšem življenju, prizadenejo tudi krvne celice m ledice. Povzročajo jih tudi toksini črevesnega izvora, kar je posledica slabe prebave." Triner-jevo Grenko Vino prežene to>ks!ne in strupene snovi iz črevesja ter ga ohranja čistega. Vsledtega je jasno, da naj bi vsakdo pil Triner-jevo Grenko Vino, ki je jako zanesljivo zdravilo. Že <34 let uživa nloves izbornega zdravila v lučajih zaprtja, plinov v črevesju, slabega teka, nervoznosti, glavobola in podobnih ena men j želodčnega nereda. » Pri vseh lekarnarjih in prodajalcih zdravil,
Kje pa je pravzaprav zapadnr meja Jugoslovanov ? Ali mord; pri Rakeku in Logatcu, Idriji ir Žireh? Ali je pod Snežnikom ii pri Opatiji?
Č*e se prav spominjam in če ven še kaj zemljepisja, žive -Jugoslo vani ob Soči in preko Soče, živ< na severu beneške ravni, v Tr stil. Gorici, na Tolminskem, Ka nalskem in Kobaridskem in jil je cela Istra polna.
Če se ni takrat belgrajska via da zganila, ko je pobiral hudič naše najlepše kraje, naj seda; zavrti palce na trebuhu in na; reče vdano: — Naj pa še Reke pobaše.
* * *
Usoda Jugoslavije je usoda dr zave, ki se je s tem osvobodila, d? je prodala v sužnjost desetim,-
svojega prebivalstva.
* * •
Italija je lahko srečna, da imf) Musso-lnija.
Državniki njegove sorte lahke kaj dosežtjo v sedanjem korum-piranem svetu.
Jugoslavija ne bo nikdar rodila takegra človeka. Zato. ker je prelena in, žal, zato, ker je prepo-š-tena.
Poštenjak je bil pa v družbi razbojnikov še vedno do kože o-guljen.
Siujdsimmitaka
Ustanovljena L 1898
ICatoi. ieimnta s
Inkorporirana 1. 190«
GLAVNI URAD v ELY, MINN.

Glavni odborniki; Presednik: RUDOT F PERDAN, S33 E. 1S5 St., Cleveland, Q. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Tearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely, Minn.
blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrmin: JOHN' MOVEKN, 412 — lltb Ava Eaat, Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, ZOZ American State Bank Bid*., 600 Grant St. at Sixth Ave.. Pittaburgh, Pa.
Nadzornl odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 2C6 BakeweU Bid«., cor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa.
MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago, nL FRANK SKKABEC, 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEOTARD SLABODXIK, Box 480, Ely, Minn.
GREGOTt J. rOHEXTA, 310 Stevenson Bltlg.. Puyaltap. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, u.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, TSO London Rd., N. E.. Cleveland, O.
PAVLINE ERMENC. S&3 Park Sir., Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CE.UARC. E38 Market Street, Waukegan. I1L
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Na-roda".
Vae stvari tlkajoCe se uradnih xaJev kakor tudi denarne poS'Ijatv* naj «e poSiljnJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofttlja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za Fprejem novih članov la bolnlika spričevala na! se poSllja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča, vsem Jugoslovanom obilen pristop. Kdor želi pestati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za tistanovitev novih druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vs ta rovi z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Reke ni več.
Zagrebška pržt-na direkcija je izdala naln^, da m- pisma ni* Mut-jo liaslfivljati na naslov *"tteka". nai'vpi' na naslov "KiiuneDe-lU-krati praviju. da tudi t«» potrjuje slutnjo, da je radikalska vla-laodefinitivin; zapravila Ut*Ui>.
Velik vlom v Dubrovniku.
V Dubrovniku neznani s.t«>-•ilei vlomili v stanovanje t^iide-•ika (»laviea ter odnesli zlatsnine n drugrih dragoeenosti v \"redno-ti štirih milijonov ki-<-n. Vlcniil-•em se nisu prišli na ^ed.
Zločin ljubosumne muslimanke.
Okrožnemu sitditšC*u v Sara.jewi e bilit izročena te dni mlada mu-llmanka Camla, lici ug"le<lne.ga bera iiz II ^ratiee. Do!/.«'* jo, da je >abad bega tSuet'ska za vratna u-norila G<laRC«m ovadbe se je zločin digTal takc-le: Sredi julija. p> K>lnoei, je Dabad bej? z obu;]Miim :rikom planil ]K ikone i. Opazil je. :ako je njegova žena Cauda na~ rloma zapustila spalno sobo, pre-:o obraza pa- se mu je porosila :eka pekoča tekc-čiua. Bil je to -aztopljen svinee, s katerim je *anila polila nesrrečneia. Dabad >ega so prepeljali v bolnico, kjer ••o zdravniki dognali, da je raz-opljen SA'iuee prijel v uho in da e za operacijo že prepozno. Da->ad beg je po 22dnevnem groznem rpljenju umrl. Do zadnjega tre-•.ntka pred smrtjo ni nikomur po-'edal, da je zločil Iz^Tsila njegova ■ena Camla. Šele vsled pritiska ■blasti, kateri so zdra\Tuki ovarii zadevo, j^ Dabad p'-izna!, da e te Camla mogla izvi-šiti sdočiu. >ila je aretirana Ln je brez ovin-:ov priznala: "'Da. jaz sem to sto-•ila. Vlila sem svojemu možu raz-j leljen svinec v uho. Zaslužil je to. j cajti imel je razmerje« svojo prvo' :fno. Tega nisem mogla prenašati, 'den oti naju je moral umreti, tfoji soljubnš-ei nisem mogla do
ivega, zato je moral umreti on."j +
Vračanje ruskih begundev v domovine.
Gibanje ruskih I»egunoev v Ju-, ^oislaviji za povratek v donir«vino^ -a vedno bolj širi. V Beog-radu, pa rudi v <b-ugih krajih obstoje eele; organizacije, ki vrse propagando! za repatrijacijo. Po uradnih po-3 a tki h se je iz Jugoslavije vrnilo doslej že nad 10,000 ruskilr begtm-| približno 30.000 pa se 5t> na-j uaja v Jugoslaviji. V zadnjem ca- j ^u so baje naeijonalEtični begun-, ei nastopali proti povratku v sovjetsko Rusijo.
Nesreča na vojaškem vežbališču.
V bližini IVtrov.-.radina j«- imela a rt deri ja t«voje vaje. Neki narednik je zapaJil petardo, ki je eksplodirala ter mu odtrgala desno reko. Tudi vc'r jt* bil po pi-sih .n p:» uflavi težko poškodovan. Težko ranjen je bil tudi tn*ki re-ilttv (prosl.ik .	p:.u»«si-eeeuca
sta rodom Sumadinea.
Neprijetno.
Xek gospod j-' v sanjah r-ad govoril ter pri tem marsikaj izble-•>eta!. Tako je nek e v sanjah vedno ponavljal ime Rivzalinda Žena zato vpraša, kaj da * to R >-zalindo. Pa m*-ž si hitro poniaga in reče:
"To je moi konj, ki l>o v kratkem dirkal."
Kmalu na.ro Adfttie. Ko <e vrne, vprašfi /,"no. r-r i-- kaj novega.
Xie mu o<lvrne žena. ''Sani« tvoj konj U zalinda te je kli-eal po telefonu."
Čudovito Novo Zdravilo za Srce in Želodec.
Zdravniki se čudijo kako hitro in lepo učinkuje to zdravilo v takih slučajih.
Tisoči jemljejo to zdravilo vsak me-z Ie»pim uspehom. Če vam srce utri-ulje, varn zmanjkuje sape, ste zaprti, se vam dvipa. aJi imate razdnžt-ne živce, spite slabo in se počutite trudne, je va-dolžnost da poskusite to novo zdravilo. N"ugi-Tone. Čudili se bos'e, kako 'T.m bo pomagalo. Xuga-Tone napravi *.Ivce nio^ne in poveča moč vzdržljivosti, daje fino prebavo, duber tek in re-den stol. trdno in oživljajoče spanje in novo moč. Ce se dobro ne počutite, je vaša. dolžnost, da jo poskusite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. Jo prijetna za vživati in počutili se boste boljči takoj. Če vam je Se ni predpisal vaš zdravink. potem pojdite takoj v lekarno in kupite ča5o Xuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vž i vaj te jo par dni in če se ne počutite boljži in če ne zKledat*1 tx.ljHi, nesite ostalo nazaj lekarnarju. ki vim bo povrnil vaS denar.
Tzdelovatelji Nupa-Tone zahtevajo od
vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto in. povrnejo denar, če niste zadovoljni. — rriporočena. jamčena in na prodaj v vseh lekarnah.	—Adv't.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljit, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Re-JAKI, NAEOČAJTE SS NA •GLAS NAE0DA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
xXOVA gJJmCVA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan MatiGl
$1.
50
Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega Blovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdo&ke planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega I-oga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 270 strani in 25 «lik ii vojn«.
M ■ ■ » 1 - 1 1 ...........
"GLA* NAHODA" OS Oortlandt Strwt, New York, N. 7.

,i :' A; ■ «1 ,i- ; f&žfižilk iiwiK:	'v-, . - 'i,..r,-,,


.M
GLAS NARODA. 15 SEPT. 1953
Morski razbojnik.
* ~ * i. J
St>i^al kapitan Frederick Marrymt.
Nadaljevanje.)

4 poglavje.
Luknja v ladji
<)»t*nke prednjt-ga jadrenika so kmalu odpravili z Ladje. Vihar je divjal ie vedno, vetidar je solnee *jjaio svetleje in topleje. **Oirka-
fcijuna" »1 Kopet obrnili v mer ve-lra in vt*. so stxlaj jiiisiiii. da a*J prebili l"sak<j> nevarnost. Mornarji
jeli
smejati in šaliti, ko so pripravljali jadrenike za silo, da bi run prt*j d^peii v določttio pri-wtani&C-e.
"Zu v*e skupaj ne bi dal pravnih". je d*-jiil krmar, "akt* le uc
bi
!i izyr*tbiU \*elikega jadrvir-
1 ji d ji V.
zlu,
ka. Tako lep je bil. Enakega delila ni dobiti več ob vst-ui Mic*iL.v«.p-
pi ju."
"Pojdi, pojdi", je odgovoril (Kva'd; "v morju vodno dobivaj-/ «LuitUues prav take ribe ka-krsnu« v prejšnjih <*-»iih, in dants* rastejo še v»*l!v> taka debla kaki sna mi iu»!a prej; »ji ini le, da borno morali precej drago pLa-i uti nove jadrenike, k«» pridemo .♦•rpool — sicer pa je to stvar
lastnika, ter.k ki je pihal takrat, ko se enkrat «»brnil proti jugu ill lu kakor orkan, je imel *edaj b* f-no tnoc, kakrsn«* »o nutrnarji vajeni in s«- ji l»* smejejo. SAo je bilo j;^no in čisto in ni se jim bilo trdba bati nobene nevarnosti. Po veliki tem"', nevarnosti ki splo£-mm tierrdu j*1 nasto|»ila prijetna irpreiuemba in mornarji so se truditi na ladji razpeti dovolj jad»*r, da bi nadaljevala svojo pot.
"Z.li si* mi, da imamo spredaj na ladji jadro, ki ga bo hotel rabiti kapitjui", j** opomnil eden iz-iin'i! mornarjev.
"Dt". je i*d gov Trti krmar, "m mislim, da nam n« Ihj treba še dru Kih jader, ako bomo imeli ta ve ter."
"No, tedaj bo jako d<ri>no za vas, ker ne lv»ste imHi mnr»go o pravila z m-nri in jadri, ko smo izguleli vs/\ "
"Wrnlar še dovolj, Bili, kadar dnqprnno v prfstaniiie"^ je odvrnil drugi godrnja je; "pripravit j<- treba novih vrvi in postaviti
vsak kol na ivovo."
ilNie zato, bonio pa tem dalje v pristanišču — in potem se laitko t.žetiim."
*'Oho! Kolikokrat se pa se misliš oženiti, Hali? Kolikor mi je jmano, ima« veaidar že tskoro v vsaki državi po eno že-no.,r
"V Liverpoolu nunam še nobene, .faek«"
44No, pa lukaj lahko dobiš eno, Bili; zadnje tri trdne si nekam precej gledal za onim črnim dekletom."
"V viharju je vsako pristanišče dobro, toda ona ne bi bila za službo v pristanišču. Sicer pa je resnica, da s<* v tem (»žiru pošteno motiš, Jack; otroka sta, ki ju vi-dim prav rad — vidim jako rad v naroejri zanjork m«-m. Vedno se mi zdi. kakor bi imel pred seboj opico z mladiči."
"Obedve ž**n«ki že razločujem <lrugo od druge, otrak pa ne mo-rern. !*rav tako ata tai podobna, kakor je polovica tucata ipodobna še-wtoriei. Ali ne, Hill? Kakor dve svetil krogli iz istega modela. Povej mi pa, ali je katera tvojih h*t iimMa kdaj dvojčka?^ "Ne, in tegn tudi ne bi imel rad,
dokler nam Ia.stn.iki ladij ne poll v uj.' plače.''
"Le počasi", je .segel v besedo
Osvald, ki je stal blizu, poslušal pogovor in nadziral delo, "(pogledati moramo, ali ni ladja pri vsem tem suvanju in udarjanju dobila kake luknje. Za Itoga! Tega se nikdar nisem spomnil. Tesar, odloži sekiro in pojdi gledat!'*
Tesar, ki je kljub nevarnemu zibanju ladje opravlja! avoje delo, je slušal takoj Vzel je vrv, na katere koncu je bil pritrjen kos ideea; jo sfmsttl v dolenje prostore ladje, zopet potegnil,k sebi ter takoj opazil, da kaplja voda od nje. V začetku je mislil, da , je ta voda prišb d<fl, ko m se va-loni razlivali čez krov. Da se pa prepriča natančneje, je obvezal žele« o r. vn i, vrH drugo vrv, katerih je vse polno ležalo na krovu, in začel natančno preiskovati v»o ;tvar. Če« nekoliko trenutkov pa je glasno zakričal: "Za Boga. sedem čevljev vode je spodaj!" Ako bi bil električni tak preti*-
moštvo 44Cirka*ajana, nenadna izprtmemba na njih obrazu ne bi bila mogla biti večja kakor ob tej
strašni novici.
Naj pride na mornarje katerakoli nesreča, katerakoli nevarna* od valov, viharja, elementov ali sovražnika, vsemu se upirajo z na-ravn<i junaško hrabrostjo. Ne si drujcfga kakor to, da je le ena deska "med njimi in smrtjo", in zanašajo se na svojo moč m zaupajo svoji spretnosti. Kakor hitro pa se začuje klic: "Luknja v ladji! so kaleor odreveueli; zakaj ako i zore vidijo, da *w> vsi njih naperi zaman, s/i le malo l>ljsi od • ►trok.
Ko je (tsrvald začul tesarjevo poročilo, je* skočil k sesalkain. —
KOV
ČKI EEKOBD.
"Poglej enilfrat, Aljel — to ne
more bita; vrzi ono vrv na ^tran in vz n.; drugo, snho!"
Se enkrat je preiskoval Osvald -am ia z istim n^pehom. *-Pripra-, moramo ..«-.saike. fantje", je! in )>'izkušal prikriti strah.} . i<*a t« v »de je morala prit se j* ta nagnila na
ga urada. Sodatol se lahko rabi za razstreljanje skal in štorov, ne povzroča glavobola, niti ne zamo-
itvtHUvA PRAVILA vZURŽUJtJO
ZOHAVJE V DRUZmAM. .
Pred kratkim je dosegel ameriški poročnik liart)ld J. Brow z naj novejšim CurtIsovim aeroplanom nov zračni rekord. V eni uri ue preletel 245 milj. Siika nam kaže letalca in zrakoplov.
H
že rok, ter je mnogo bolji kot pa | sy j faD v • # navaden dinamit. Pri razstrelja-1 i /iudJZs D/OWG</ri2s nju skal, kamenja in štorov se ga ravno tako uporablja kot dinamit. Sodatol ne zamrzne in da po-voljne uspehe pri vsaki navadni temperaturi. In da ne bo prišel ta material v roke špekulantov, je vlada odredila, da noben posameznik si ne more nabaviti več kot 1000 funtov tega streljiva. Urad je izdal tudi tiskana navodila o porabi sodatola pri razstreljava-nju štorov in kdor želi dobiti ta eirkular naj piše na Department of Agriculture. Washington. D. C. po eirkular št. 191.
revmatične hlfro olai&afe. ce ra bife
SEVERA s
cotharDOL
Po stavki v antracitnih okrajih.
Svetovna zaloga železa.
Vit J
rek-l " JM»1<
Washington, D. C.,
j je pričakovalo hitre
v lad j
T"in tako premišljeno izrečenim besedam mornarji verovali ter hiteli, da izvrŠč <lasio p<»vedje. V
;ein pa je odšel Osvald dol h ka-:, , , , .. . ,
,	j bo let<«s d o vol} trdega premoga za
j-xtaiiu, <la mu sporoči novo nevar- - .	,
* ....	j vse in za to se imamo zahvaliti mo-
ji'-!. j a s« je ml rzinueen m i^tru-U
Sir Robert Hart field je izračunal, da rja vsako leti> razje pri-Ljudstvo bližno 29 milijonov ton železa, to poravnave, je skrraj četrtino letne produkei-
antracitne stavke, ker nekaj mu, je železa. Leta 190-3 je Torholm je pravilo, da letos ne bo nobenih: dokazoval, da se nahaja na celem
si ič n i h sitnosti, ampak vseeno vesela vest, da se je na tako lejj način poravnal spor med operatorji in premogarji nas zagotavlja, da
jen od čuvanja in naporov, vrgel na le/. - V. da s** nekoliko odpočije. m!;- eč. da ni nol>,ue nevarnosti reč.
jžein, ki so na tak spreten način I vršili pogajanja in spravo med operatorji in premogarji. In ti ; možje so brez »lvoma v prvi vrsti j predsednik Coolidge in guverner "Bar-th. ali misliš, da ima! Pinehott, kakor tudi zastopniki; ^ tu(1- ^ ladja luknjo?" je vprašal kapitan j piemogarjev in operatorjev. V;'1' 11 * a r sno. "Saj veaidar ni m<rgla za-[kolikor se zadeva tiče predseilni-; teti tMiko vode."	j ka in
"Xikdai". j<- odgovoril Osvald. "t«wla n*-k> likraf j^^ valovi tako *ti«iih, da utegnile nastati ka-Ke f-a.vpf k.-. 1'pani, da ni nič huj-
šega." *
"Kaj torej mlsdiž o tem?"
"Bojim se. da je niso jK*škoslova1 i odbiti jadr<»niki. Spomnite se. kako pogostoma smo zadevali oblije. predno smo jih odpravili. Po-d.-bro se spominjam, kako se je enkrat veliki jadrenik prikazal ravno kspod dna navzgor, in la<lja j? močno zadela obenj."
"Potem naj .se zgodi božja volja ! Pojdiva na krov, kakor hitro moreva.' *
Ko sta prišla na krov, je stopil tesar h kapitanu in rekel mirno: 'Sedem čevljev, tri palce." Se-
pennsvlvanskega guverner-
svetu v porabi 16 milijard ton železa, dočim se ga producira vsako leto le približno IGO milijonov ton. Po njegovih računih bi leta 194G popolnoma zmanjkalo železa.
Tako prerokovanje je Meer nekoliko pretirano, zasti glede problema. ki vedar še ni vsestransko pojasnjen. Gotovo pa .je. da ležišča železa niso neizčrpna, a jasno bo pomanjkanje železa silno vplivalo na našo industrijsko civilizacijo. Nastaja to-
vendar bi mogle služiti še eno sto let je. V Clermont-Ferraudu so leta 190$ še služile cevi iz litega železa, ki so bile položene leta 171S. Leta 1909 so v Versaillesu spoznali še vedno za dobre cevi. ki so bile položene leta ltte-5.
Kljub tem izrednim slučajem, kt igrajo le majhno vlogo v splošnem računu, pa smo videli, da so v sve-; tovni vojni propadle vsled rje o-gromne množine železa. Vsekakor bo treba pravočasno misliti na to,! kako naj se nadomesti železo, katerega bo zmanjkalo slej ali prej.
Rekrut na straži.
Vojak-novinee stoji na straži.; <Jleda čuvajnico in jo razmotriva.) Pogleda jo od zunaj, pogleda jo j cd znotraj, gre okoli nje in zuri-guje neverno /. glavo. Končno pa reče: 'IW res rad znal. kaj je takol imenitnega na tej čuva jnici, da jo j m»;ramo hm - in ihui stiažiti."
Zanesljivi linirnent
Isfofako vporaben je za izviojenje. obline, za ofrpnelost in ohrornelosf bolnih njisic ier udov.
CENA JO //V 60 ClNTOV
Vprašajte V lekarnah*
W. F. SEVERA, CO.
cedar rapids, iowa
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph Čerae, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
tega tudi pred propadanjem.
V Londonu so bile na primer izmenjane železne cevi, ki so bile uničene vsled eksplozije bomb. vrženih iz aeroplana. Cevi so bile
ja se mora reči, da sta rešila svojo| rt'i vprašanje, ali je mogoče ob nalogo dobro in v občo korist ljud-| varovati železo pred rjo in vsled Rt va.
Ko je predsednik izročil zadeve
v roke guvernerja Pinchotta, je
vedel, da bo eventuelni uspeh go-
vemerja napravil velik upliv na
narod in ko je guverner sprejel to
, . j - . , , , , na svojem mestu celih sto let nalogo, se je tudi zavedal, kake _____
posledice bi zanj imel slab uspeh ali j>a poraz. To nalogo sta oba prevzela, ker sta čutila svojo dolžnost napram svojim sodržavljanom. In sedaj ko se je stvar za narod dobro završila, se že sliši govorica, da bosta Coolidge in Pinehott prihodnja logična zastavonoša republikanske stranke.
Pre račun jeno je. da bo na osem ur znižani delavnik in deset odjem zvišalo cene trdemu premogu
Ameriški import in eksport.
Tekom prvih sedem mesecev v tekočem letu je znašal ekspoit ameriških poljskih pridelkov 9b2 miljonov dolarjev ali 98 miljonov dolarjev več kot pa isti dobi lanskega leta.
Zvezni pol jedel jski urad bo razdelil za gradnjo cest in čiščenje farm osemnajst miljonov funtov sodatola, to je streljivo, ki ga je prejel ta urad od zveznega vojne-
salke so že marljivo delovale. Mor- stotne Ilovišanje	premog1ar-
na rji so s1 razdelili po (povelju prvega mornarja, odložili svojo obleko do pasa in se vrstiii vsaki dve minuti. Tako so kake pol ure neprestano gonili sesalke.
V tej polovici ure se je moralo odločiti. Najprej je bilo traba dognati, ali nastale luknje nad vodno črto in ali je prišla potem voda noter pri drugem viharju. V tem primeru so se mogli nadejati, da obvladajo vodo. Kapitan Ingram in krmar Osvald Bareth sta molče ostaja na krovu, prvi z uro v roki, mom;uji pa so delala z največjim naporom. Bilo je deset minut čez sedem, ko S6 J^J končala polovica ure; zopet so prei«rkavali in pazno in natančno merili vrv: Sedem čevljev, šest palcev! Torej jih je zmagovala voda, daai jo z največjimi napori gonili .sesalke.
Mornarji so ae obupno spogledali; potem pa .se je culo preklinjanje. Kjipilaii Ingram je molčal in »tiskal u«itniee.
'' I/gnbljcni slno!*' je zaHicaJ
•ub n izmed mornarjev.
"Ne še, fantje, še eno nam preostaja!" je dejal Osvald. "Meni .SiP zdi, da so bile pri strašnih sunkih v zadnji noči poškodovane le ladj-me strani od zgorraj. Ako je tako, nam je le treba obrniti ladjo proti ve»tru in še enkrat prijeti za sesal k e. Ko ne bo vee toliko pritiska, kakor sedaj, ko »o strani ladje obrnjene proti valovom, se zapro luknje zopet same ob sebi."
"Prav nič se ne bi čuddi, ako bi Baretb ne govoril -prav'je dejal tlWi,r; ''tudi jaz sem tek masli.
<4In jaz tudi", je pristavil kapitan Itngrani. "Pojpcfcte, fantje, nihče se poda, dokler ima ee en strel v puški. PonzkuKinv) qe enkrat!^ In da bi vzpodbadci mornarje, kapitan Ingram slekeft suknjo in pomagal pca eesalkah, (»jpvald pa je odael h krraihi m obrnil ladjo proti severu-
pri rovu za en dolar. Primerni ko raki so že bili storjeni, da se to če mogoče prepreči in da se ne bo vse breme zvrnilo na tiste, ki morajo rabiti trd premog. Meddržavna trgovinska komisija bo znižala prevozne cene in guvernerji tistih držav, kjer se rabi trdi premog se bodo zbrali z namenom, da preprečijo navijanje cen od strani ve-letržeev, posredovtaleev in prodajalcev premoga na drobno.
Ravnokar objavljeno poročilo zvezne premogovne komisije priporoča, da zvezna zakonodaja sprejme gotovo zakone, na podlagi' katerih bi se poravnale vse stavke v premogovni industriji. To poročilo pravi, da ako kapital in delo ne sprejme načina, ki bo jamčil,! da bo ljudstvo dobilo premog, kedar ga potrebuje, bo ljudstvo gledalo na to, da bo premog dobilo, pa če bo treba zato rabiti armado ali ječe. Poročilo hoče s tem reči, da bo ljudstvo prisililo vlado, da podržavi naiuvne premogovne zaklade in operatorji ki bi
se upirali, se lahko znajdejo v ječah. Sieer pa Amerika je eiua zadnjih, ki dopušča, da privatni in-ni inAersei trosijo narodne zaklade. In te bodo izkoriščali privatni interesi tako dolgo, dekler ne bo ljudstvo prisililo svojih zastopnikov v kongrresu. da ustvarijo take zakone, ki bodo v zaščito ljudstva in ne samo posameznikov.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni,
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam ta slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami^ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih.
Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovanskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. —
Vsebuje 231 gtrani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu wiana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani
$1.60
.70
M
M
Admiral Metod Koch,
poveljnik I. obalske komande v Kraljeviei, je nastopil daljši dopust in je s »vojo soprogo prijel v Ljubljano. Stanuje v Unionu.
Strokovna šola za brivce.
(Dalje prihodnjič.)
Ker v brivski obrti primanjkuje strokovno popolneno kvalificiranih moei, je brivska zadruga skle-nil-t, ustanoviti v Mariboru strokovno Solo. Po zagrebškem vzorcu bo šola imela tri letnike.
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
-Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.if
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisa-je, kako je nast^ kmečki punt in kako so ae nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija flubee, nadalje kmet Elija GregoriČ in drogi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in junaško umirali mučeniške smrti
Vsebuje 878 strani,	>19
POŠTNINA PHP%TA
"GLAS NARODA"
82 CortlandtSU ' New York
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
ksin! «LOV8N»kc tOVOKltl zdravnik tfPSCMALlST botkib mlizni.
ttsja atrska j« cSravijanjs skuteJ* In kronlinlft Msxrl. t ma **	nmd B l«( tv Imam skuinj« w <i,h boi«nlti|
_	"""	nto vss mors« posoln.m. ruumill in
rTT-r****"- dl	««lr«vlm In vm»m moč In sdravjs. Skuj n tot wn
prl «»",*»U«cJu moiklh	Zmtc mm mmemU
•two. Hm sSlsftajts. mpak prtSK* taiprsjs.
krl'	«" "I* S« Wmu. boi«nl w Brln. Is.
V taM%- **rmrmnm; oatab^«. tlv£n* In t»ois«nl v m«liy jwmi««n, («tran, laJadcu, rmsnlco rswnatlxsm, %at«r; xtats 6tl«< nsSuha It*
SUlUr	Kr*Cm ** *****	Sosoldaa So I. »oyoMasl
LJSflS^	? metootm. oS «. dopoldma So ». mrmUri v a«ft«U*t> Is
msnlUs oŠ II. loyoUa* SS 1
Vsak je svoje sreče kovač«
| JUDJE navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronasli, da sta usoda in sreea taki, kakor so si ju sami provzročili.	,
Nobena druga stvar ne doprinese k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje.
Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na
"Special interest account"
kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto.
DENARNA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IX PO JAKO ZMERNIH CENAH.
ZASTOPAMO VSE PREKMORSKE PAROBRODNE DRUŽBE.	*
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N.' Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUB AD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Jfa dan; 2. res oženil bi se; d. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5- Vasovalec; C. Na trsti; T. Pesem o beli biSci; 8. ProSnja; 0. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnfice; H. Lahko noč; 13. Deklica mila; 16. Slama; 17. Vabilo; IS. Pastirček ; 10. Rožmarin ; U0. Corkvk-a; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; Danici; 24. Savska; 25. Oblaček;
26. Planinska ro"a. 27. Hercegovska; ^S. Ljubezen in pomlad ; 20. Rožica i slavulj ; oO. Naša zvezda; 31. Lahko noč;
32. Pod noč; 33. Kaj bi te pravil; 34. Bože pravde; 35. Na
grobih : 36. Natl zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja: 42. Barč-ica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno: 46. Glas Grobova: 47. Katrica : 4S- Deklira, ti si jokala; 40. Jaz l»i rad ru-dečih rož: 50. 55draviea ; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina : 53. Vigred povrne; 54. Vinska : 55. O j dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica: 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Xa5a zvezda: 61. V slovo; <S2. Izgubljeni evet; 63. Sanak spara; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini; 72. Sokotska ; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka: 80. Sto čutiš, Srbine tužni?: 81. Pobratimi ja; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. S5. Milica; 86. Xjoj: 87. Njega ni; 88. Pod - oknom; SU. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91. Pri oknu sva tnolče slonela; 92. Strunam: 9.1. Siovo; 94; Strunam; 95. Pro-gnja ; 96. V ljubem si ostala kraji: 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 10L S vračanje ; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA'

82 Cortlandt Street
Hew York
\


GT,AS NARODA. 15. SEPT. 1923
"O 8 e r.
Al. Peterlin-Batog.
Ej. to je bilo vrvenja ono leto, j 4*I, mala praska med domačimi ko »o gradili bohinjsko železu ieo t in tujci!" je odgovoril smehljaje
po k rinem Kra.su od Štanjela proti Tr*tu! Domačih in tujih delavcev a* je kar trlo, in ljudstvo je
gostilničar ter prisedel k nam. — "Kaj takega se zdaj dogaja eesto-lcrat". je nadaljeval, "ker tujci
Jugoslavia irredenta.
Truplo Oberdankovo identificirano.
Komisija, ki je imela nalogo, da najde in identificira Oberdaaikove zeni-ške ostanke, je te dni dokon-
uaroda, kadar daje nauke šibkemu in zaostalemu narodu. "Hvala Bosni, da nisnio mi taki nazadnja-ki! sliši ven iz dopisa. Nočem zajrcnarjaii jugoslovanskih nianir.
•Juiilo lepe denarce. Ob večerih, ne poznajo navad, ali bolje, raz-zlasti sobotnih in nedeljskih, ko kad našega ljudstva. Samo za be-
je delo počivalo, pa s»o napajali avf ja suha grla akordantje in de-lave i s pro*tniin teranom v vsakih gostilni<*ah in barakah. Živahni. pa včasih tudi preburni so bili njih pogovori; ko pa je zlezel vroči teran v njih možgane, pozabljali v> kaj radi, da so si prijatelji in tudi sotrpini. Cesto jo* prišlo zato do	prepi-
rov in prask ; besede so letele brej cilja kakor od burje gnane snežinke nie hudega slutečemu popotniku v obraz, a mnogokrat še kaj drugega.
In ba* tako je bilo n<*!ce sobote zvečer. Vse mi j** &e v spomin o kakor o<! včeraj. Šel sem, kakor navadno, k večerji v gostilno ''pri beli vrani" v vasici K. Našel sem v posebni sobici že zbrano svojo običajno družbo: dva inženirja, en akordant s svojo primeroma še ndado. lepo ž^no in še krasnejšo hčerko Beti. Ta petnajstletnica je bila čisto živo srebro in ogenj in zavedala se je žh svojega spola. Vanjo je bil zaljubljen mladi praktikant, najbrž z vednostjo Betinih staršev, ker so ga povsod jemali •> -' boj in dovoljevali mladima mnogotere intimnosti. Ostali se zanju nismo zanimali mnogo. Inženirja sta se zabavala največ 7. akordantovo g«;spo in Se z neko precej prikupno o*emnajst-letno nj**no sorodnico„ ki jo j e bila prišla pred par dnevi obiskat. Jaz sem bil le statist.
V sosedji pivski sobi pa so v dimu tobaka pri dolgih mizah sedeli delavci, domačini in tujci pomešani, pili, jedli in se pogovarjali, časih precej glasno in raz-vneto'. Menili se nismo zanje.
Prijetnejše je bdo v naši družbi. Vsi so bili polni lepih, a tudi žgočih dovtipor in šal. dasi je tuin-tam padla tudi kaka bolj robata. j^la«ti inženirja nista varčevala z r;imi in dame so se jima ljnbko in zvonko nasmehivale. Pa tudi resna vprašanja smo reševali v me<lsebojnem sporazumu.
I'prav nam je pripovedoval starejši inženir neko težko povest iz svojega zakonskega življenja. Vsi smo ga poslušali napeto in s Hočutjem. le gospej akordantovi ni hotela v glavo ; kakor začudena in kakor nevrjetni Tomaž ga je gledala. Zato se je sklonil k njej in polglasno omenil:
"J^aj ste vendar soproga in mati — torej ste ljubili in trpeli, in morate — razumeti!"
Ona se je nasmehnila. Akor dant je pristavil;
"Oprostite, gospodje! Razmere, v katerih živimo, to vedno prehajanje iz enega kraja v drug kraj, to vedno brezdomovinsko potika-nje otopi človeka in mu izbriše spomine na preteklost."
"Pač. a le ni povsem res", je ugovarjal inženir, "zakaj, so tudi trenutki, ko se naenkrat zasveti v duši vsa preteklost z neodjen-Ijivo silo, da moraš nehote misliti nanjo. To svetlo, ki preobrazuje jKxlr.be grešnikov v podobe svetnikov. je svetlo ljubezni in strp-ljenja v spoznanja polnih srcih".
Zamislili smo se za trenutek. In Bog ve, kam bi nas še zapeljalo to razmotrivanje. da nas ni skoro oglušila kričanje in vrvenje v sosednji pivski sobi.
"Kaj je rekel?" se je drl domačin.
"Osel" je bil odgovor.
"To nam meče v obraz! Prite-penec! . . . Dajmo ga!*' je hrešca-lo v pijani razburjenosti vse vprek. In kakor beži zajec pred lovskimi psi tjavendan, tako je odhitel preko naše sobe na prosto mlad in močan delavec tujec. Ker je hotelo nekaj domačih fantov za njim. zastavil jim je stare« i inženir pot s tem, da je zaprl vrata iz pivske sobe k nam . . .
Ko nas je kasneje obiskal gospodar, odsluženi žandarmerijski stražmojster, smo ga povabili v družbo in akordant ga je vpra-M:
44Kaj pa so imeli med seboj t"
čala svoje delo in izdala izjavo, | ainpak reči hočem le, da bi si mi da so kosti, ki so jili izkopali na Jugoslovani v Italiji, torej itali-
sedico "osel", ki jo je izustil nepremišljeno. bi jo bil kmalu skupil
nesrečnež"
"Ali je 'osel* tako huda beseda ? je poizvedovala akordanto-va gospa. Hčerka pa je v svoji huilomušnofeti ]»arkrat zaklicala v obraz mlademu praktikantu, ki je porabil našo splošno pozornost i to, da je hotel svoji mladenki na nekem mestu, kjer so vse ženske prav občutljive, popraviti obleko: "osel, osel! ' in se glasno nasmejala.
"Vi ne veste, kako razburi ta beseda vsakega tukajšnjega va-ščana", je pripovedoval gostilničar. "Koliko pretepov, in celo hudih in s težkimi ]>os.Iedi.eam i, je bilo že radi nje v naši vasi!"
"Nevrjetno! Pa zakaj" se je zanimal inženir.
"Torej, čujte! Povem vam". In pripovedoval nam je gostilničar :
"Kakor vam je že morebiti znano. je Krašeyee mož resnega značaja. a v svojem času zna biti tudi šaljiv. Tako je bilo pred davnimi časi. Kakor v vsaki vasi tod okoli, stražijo in so tudi takrat stražili svojo vas vaščani sami; vsako noč iz druge hiše. Tako je prišla neko noč vrsta na starega, a strahopetnega moža. Ril pa je sicer jako strog čuvar, in mladina. ki rada kolovrati ponoči o-krog. mu ni bila ničkaj prijazna. In res. Tisto noč se domeni pai takih mladeničev. da mu bodo zagodli eno. ki bo pomnil vse žive dni. Ko se je vas polegla k počitku in so že >pa'i vsi vaščanje razen čuvarja, ki je zaspano slonel ob zadnji hiš!i kraj vasi — noč pa je bila temna, prav temna oglasi se mali zvon z nad cerkve onastran vasi na pokopališču. Čuvaj se predrami iz svoje zaspa nosti in posluša. Zvon tolče le a eno plat in to presledkoma. V strahu in polagoma se približuje tari čuvaj cerkvi. Zvon poje šc vetlno. Ko je >e blizu pokopališča, se ustavi čuvaj in zre oprezno čez
ograjo proti cerkvi. Spočetka ne vidi ničesar; a zvon se še vedno oglaša sunkoma. Po dolgem in pozornem gledanj'! zapazi pod zvonikom neko črno posavo, ki se vsakokrat pripogne do tal; pri vsakem pripogibelju zapoje tudi zvon. "t'lovek ni", si misli starec v strahu, "podobe nima človekove; žival pa ne more pozvanjati!" rpiblje in ugiblje. kaj bi utegnilo biti, in večino bolj ga je strah. Nazadnje jo udari nagnil pet v vas in s svojim klicanjem vzdra-mi vaščane. Zbero se sredi vasi; in ko jim čuvaj naznani in opiše, kar je videl, in ko čujejo na lastna ušesa plat zvona. odhite na svoje domove po orožje. S seki-
vojašketu pokopališču v Trstu. Obcrdankove. Viljem Oberdank, nezakonski sin slovenske kuharice Ob'-rdank iz Šempasa in deklari-
jianski podaniki, ohlizali vseh pet prstov, če bi se tak.o postopalo z nami. ki smo tu že od stoletij doma, kakor se postopa z 11 ali j an i-
lanega očeta nekega Faleierja, tujci v Jugoslaviji. Znano je, da
peka, je po dovršeni realki, kjer se je na vzel italijanskega. in ire-dentisttčriega duha, obwkoval tehniko i:a Dunaju. l»il je eaioleten prost* voljne v Trstu. Pobegnil pa je v Italijo. Ko je prišel pokojni ee^iT Franc Jožef v Trst. je na-iieraval izvržriti Oberdank bombni atentat nanj.. VjeM so ga pa pri t'ervinjanu in izročili vojaški sodni ji, ki ga je obsodila na smrt. Bil jo obešen na dvorišču velike ka-ai ne dne 20. decembra 1882. Da >i italijanski iredentisti ne znali, ■je je Oberdank pokopan in da ra ne bi eventuebio častili kot 'niučenika", so njegovo truplo prepeljali v vojaško bolnišnico, cjer so ga secirali in mu odrezali »lavo. Kam je prešla glava, dose-laj še ni do gnano. Trupi o pa so > »tem vojaki prepeljali ponoči na ojaško pokopališče in ga zakopali blizu nekega vodnjaka, ka-nor so navadno «>dlagali odpadke, dokopali »o ga brez duhovnika. ;er se ni hotel pred smrtjo sprait i z Bogom. Odločno je odklonil hihovnika. Vojaki, ki so Ober-Lmka pokopali, so imeli strog ikaz molčati in nikomur povedati, •je je Oberdank zakopan. — Ta-oj po smrti so Italijani začeli >beruanka slaviti iu častiti kot tiučenika. Italijani so si vedno lrizadevali, da bi dognali, kje je oberdank pokopan. Toda poizve-lovanja so bila težka in nevarna. Sato tudi brezuspešna. Ko so pa talijani zasedli Julijsko Krajino, o se takoj zopet lotili dela. In :akoi javljeno. »e jim je slednjič »osrečilo identificirati Obetxlan-rov skelet (okostnjak). Iz uraid-rh zapiskov, v kolikor so prišli talija no ni v roke, tičoeih se Ober-lankove usmrtitve m pokopa, se ti dalo nič dognati. Zasiesti se je i!o t retba le na še živeče priče, 'ako so poklicali s Koroškega ne-ega bivšega vojaka, ki je bil pri »okopavanju navzoč. Njegovo iz-voved. kakor tudi izpoved neke •<>«pe. kateri je bil naznanil kraj okopa Oberdankovega neki bivša tvstrijski voja;k, ki je tudi bil ta-rat prisoten, so bile merodajne. 'ačeli so kopati in načli so resske-*t Ixrcz glave. Velikost odgovarja Tii us-mr©enega. roke skoraj žen-ke, kakršne je imel Oberdank->vlji. ki so ra\"no taiko veliki, ka-or oni, ki jih branijo v muzeju. \>leg so pa našli še gnmbe vojake bluze. I/, vseh teh dokazov k lepa jo, da jf t^i .»skelet Oberdan <W'. — Kaj b"»do ž njim storili, še 'i določeno. Pobirajo pa denarne 'otfiRske. da postavijo Oberdanku Italijani mu «edaj pra\ijo Ober-lan) na najlepšem mestu Trsta pomenik.
Italijanski list se je spravil nad Jugoslovane.
Tk Trsta se poroča: "La Seira'
rami. vilami, cepci, motikami in io prinesla pred dnevi oster član kosami, par premožnejših tudi a puškami, >e zbero zopet in odrinejo za čuvajem oprezno proti cerkvi na pokopališču. Oddaleč jim davijo. Tam da se morajo zgla-slede ženske in otroci. Pred poko-1 .v Zagrebu še celo za stan itd
Poziva rimsko vlado, da naj na
:ic. v katerem izvaja dopisnik, ka '-co da jugoslovanske oblasti «ika hirajo Italijane, ki prtdejo v Ju
pal iščem obstoje in zro proti cerkvi. Res. vse je tako. kakor jim je pravil stari čuvaj. Nikogar pa ni. ki bi si upal naprej: tudi vaščane je obšel grozen strah. Črna postava pod zvonikom pa se nemoteno priklanja in pozvanja . . . In tako so stali do jutra in gledali in ugibali, kaj utegne biti pod zvonikom . . . Ko pa se začne daniti, zapazijo pod zvonikom — osla. ki je imel vrv malega zvona
.topi proti t*mu v Beogradu. Pi ce se postavi na visoki stal in ob lelava Jugoslavijo od zgoraj doli *<akor se pač spodobi sinu velikega
"A kdo je pvzročil vse to?" bi rada izvedela gospa.
"Kdo drugi, kot par neugnanih mladeničev iz vasi zato, da se ma šeujejo, kakor sem že rekel, nad starim sitnežem čuvajem. Pri ne
kem vaščanu so v noči odpeljal privezano okrog vratu, pred seboj i osla in ga privezali za zvonov©
na tleli pa nasut oves. Kadar se je sklonil po grižljaju, nategnil je vrv in tako zazibal zvon, ki je zapel. . . . Osramočeni in nejevoljni so se poizgubiii vaščani v svojih
vrv. Kasneje so jih izsledili in bili so občutno kaznovani; a vaščan o v se je le prijela beseda 'oser," je pojasnil gostilničar.
Vesel smeh je sledil tem bese-
RQYAL MAlL|f=?
P«cblaU«na od JuoodaviMk* vlai«. Hitra, direktna alulba m«4
New York - Cherbourg - Hamburg
s novimi, velikimi, veličastnimi "O" paniki. Moderni v VMdanrib. — Pocwta odptntja.
"OHIO". "OICA", "OtDUNA", "ORBITA"
V Evropo:	CENE	1» Errose:
II III	It HI
S1S0 In ve£ »103.50 Ham's $1*0. in ve£ S10«-» J125 in več t 911.00 Cherb g |125. In več |100-0y
....... $106.35 Zagreb.......... tlOS.Oe
Skozi»kcz privatno kabine T tretjem razredu. VAŽNO! N e izgubljate eau z aaknoom uketov sa va*e aorodmke v Evropi. Nova kvota prične L jut.
Za navodila vynfajta pr. lokalnih agealih aii pri
royal mail steam packet company
t6 Broadway	New York City
Je upanje.
Žena bolnika vpraša zdravnika:
18.	septembra
Mauretania, Cherbourg', Suffren Havre; President Fillmore. Cherbourg. Bremen: Reliance, Cherbourg. Hamburg.
19.	aeptembra
France. Havre; President Monroe. Ctaer-
oourg, Lapland, Cherbourg. <S>. septembra
Hanaa, Hamburg; Mongolia, Cherbooix
Llainburg; Bremen, Bremen. 21 septembra America. Genoa.
se na jugoslovanskem konzulatu v Trstu nob encimi Italijanu,, ki hoče v Jugoslavijo iu ki ima svoje dokumente v redu, ne dela tež-koč. Če pa Jioce dobiti domač Slovenec na k v est uri (policiji) potni list za Jugoslavijo, koliko pjtov. .sitnosti m ponižen j in nazadnje še potnega lista ne dt»l*L Za vsakega pro«rilca se informirajo pri ka rabin jerjih. In dosti je, da si poznan kot zaveden Slovenec, pa ne dobiš potnega lista. Koliiko naših ljudi ma svoje sorodnike, prijatelje onstran meje, pa ne more k njim! Koliko jih ima svoje interese v Jugoslaviji, pa si niti ne upajo prositi pasporta, ker vedo, da 7>i jim prošnjo vsled neugodnih mforma-ij vsemogočnega karabinjerskega» maršala odbili. Xa .stotine imaino^ uglednih mož, ki ne more,>o dobiti I potnega lista v Jugoslavijo samo j zato, ker >*o Slovenci! Ko bi list | *I-a Sera" Imtel v tem oziru malo! podregati pri italijanskih oblasti]). * »i storil dobro delo Ln bi s tem po-| kazal, da ic — objektisni!
Silna nevihta v Primorju.
Iz Ti-sta por<*:ajo, da je divjala;
nad mestoan s ina nevihta, ki ie1
I
}>ovzrc»č:la jako mnogo škode.« Streho ljudska kopeli polejr mor-j ^^]^e^ra svetibiika je vihar odnese-],! >totako tudi streho kopališča 'Sa-; voia\ Tudi pftstajno poslopje pri Sv. Andreju je močno poskodova-' no. Velilve "žrjavc"' v prosti hiki, je vihar deloma prevrnil, delonui? skrivil. Hišico finančnega paznika 1 je vrirel vi Iter v mot je, vendar ( paznika srečno rešili.
22. septembra
President Harding, Cherbourg, Bremen
Ali k-ii	oy.l vi °rbIU' Cherboui*. Hamburg; MaJesUc.
je KGJ upanja, ua o/uum Cberbour^; Veendam. Boulogne.
25. septembra Berengaria Cherbourg.
septembra
Laconia. Cherbourx. Hamburg: Prea
moj rnoz j
Zdravnik: "Xa tej bolezni jih umre oil 100 bolnikov 99."7
Žena: "Torej ni nobenega upanja."	-i 1
Zdravnik: ''Nasprotno! Celo dosti upanja je, ker meni je umrlo na t«*j holezni dose<laj ravno 99 mojih pacijentov."
IMP
PREKLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaKitite Proti nalmai«
Nthaviw ai najbiljio sa*'itn
prepre^ba /i mo£ke
Velika tuba SSc. Ktt U's) 11 Va Ukuaarjl ti Saa-YJCit L»ept: B 92 Beelunsn St.. New York Pišite za ok. ainico.
M0. oktobra:
* France. Havre: Pres. Garfield, Cher-
IX'U'-g; Yore k. Bremen.
It. oktobra:
Prea. Wilson, Trst; Mount Clay, Ham-hurs.
13. oktcbra:
Majestic, Cherbourg: America. Clier-bourgr. Itwmen: Saxonia. Cherb-jars: Chicago. Havre; Ordur.a Cherbourg, Hamburg; Ityndam. Boulogne.
16.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Reliance Cherbourg, Haiiiburg; Canoplc, Cherbourg. Bremen.
17.	oktobra:
Muenchen. Hamburg; Pres. Adams,
Cherbourg; Tyrrhenia. Cherbourg, Hamburg.
Resnična.
nil o je za v asa krvave pomor-] *ke bitke pri Trafalgaru. Krogle' udarjale po palubi, razbijale1 ladjo in ubijale ljiulL Pri topu1 to ji ni a tre« in vrši mirnodušno ■voj posel. Samo večkrat se popraska po glavi. Tu ko se tako zopet enkrat popraska, mu ostane med prsti majhna živaliea. M oni ar se oriklone in hoT-e sitno uš pohoditi. V tem pa, leo prikloni, pri frči krogla ravno nad njim in ul)ila l)i ga, da se ni priklonil. Tedaj dvigne mornar uš. jo dene nazaj na lavo in re4*e: '"Toda s«e>daj fcK>di mirna. Ker ec. mi pridež še enkrat med prste, potoni te ne lx<m »poznal in konea te bo!"
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VELIM vabattt m potnika K
da je natanko pooCea o potnlfc llatib, prtljagi ln druglb stvaren, ki so ▼ cveal a potovanjem. Vsled dolgoletne lakofinje nam je mogoče rt vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo redno tndi aamo naj-boijfie par nlke, ki Imajo kabina t m. raarcdo.
Ako ate aa namenili potovati *
•tari kraj. nam plilH kar »o to
v Tafio korist.
Tudi oni. ki U niso amarlikl grla*. IjanI, amejo potovati v stari kraj na oblak In |lm J« dovoljeno vrniti se. Na iti)« dajemo vsakemu taca davna pojaanla.
Kdor iell Miti aandrika aii znance Ig starega kraja, naj nam pito ■■ navodila, kajti Število priseljencev je odrejeno.
Za potne str očke Ivplačnje po nafto* naročilu Jadranska binka tudi
v dolar j tn.
Frank Sakser State Bank
82 Certlandt Street	New leak
Glavne saatopatve Jadranske banka.
40 JUGOSLOVANOV NA 4' MAURETANUF
Van Buren. Cherbourg: St. Paul. Cher oours; Glullo Ceaar«. Genoa.
27. aeptembra
M in neka h da. Cherbourg. Hamburf. S. septembra
Albania. Cherbourg; Laffayette. Havre Olympic. Cherbourg RotterJam, Boulogne; Columbus. Bremen.
2.	oktobra:
Pittsburgh. Cherbourp. Bremen: Pres. Arthur. Cherbourg. Brerr>en; Ttesolutv, Cherbourg. Hamburg; Aquitania. Chtr-bourg.
3.	oktobra:
Paris. Havre; Belpenland. Cherbo»ir*; Pres. Polk Cherbourg; Seydlltz, Bremen: Conte Rosso. Genoa.
4.	oktobra:
Westphalia, Hamburg.
6. oktobra:
Homeric. Cherbourg; George Washington. Cherbourg. Bremen: Orea. Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne.
9. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Wauretanla. Cherbourg.
18. oktobra:
Albert Ballln, Hamburg; Rocbambeau, Havre.
20. oktobra:
La Savoie. Havre: Olympic. Cherbourg: Ohio. Cherbourg. Hamburg; Newr Amsterdam. Boulogne; Leviathan. Cher_ bourg.
23.	oktobra:
Aqultania. Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
24.	oktobra:
Paris, Havre: Pres. Monroe. Cherbourg.
25.	oktobra:
Thurlngla, Hamburg; Colombo, Genoa.
27. oktobra:
Homeric, Cherbourg: Orbita. Cherbourg. Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; Vendam, Boulogne.
30. oktobra:
Flesolute Cherbourg. Hamburg.
Mauritania, Cherbourg.
3t. oktobra:
France, Havre; Pittsburgh. Cherbourg Dremtn; Bremen, Bremen; America. Genoa; Bevedere. Tr«t.
Včer«j je d<«pelo na krovu par-?nka ''JVIanivtHnia" v Ameriko 40 •Jugoslovanov. To j p največja sku-' pnia, liar jih je d'>spelo izza prvih' Ini meseca julija. Večinoma .?#o v?9i namenjeni proti zapadu.
<'lJaeorlia',^ ki l»o dospela v pon-' de!jek, jih bo jvrivedla man!
skupino. | --
Kje se nahaja rojak MARTIN, VOOLAR ? Donia je Iz Sede, po-! šta Leskovee pri Krškem. Pred nekako tremi loti je prišel v Združene države ter delal vedno v premogovnikih. Leta 1922. je bival na Woodside-Martin, Pa.,
i
in potem je nekam izginil. Slišala se«i, da so nahaja v Chi-cagi. III. Cenjene rojake vljudno prosim, če kateri ve njegov naslov, da mi namaaii, če pa 011 /aam čita te vrstice, ga prosim, naj se mi takoj oglasi, saj ve, zakaj ga iščem. — Mrs. Mary Germšak, Box 113, Addah, Pa.
(15-17—9)
hišah, stari euvaj pa je majaje »Idam.
glavo in godrnjaje od vezal osla in j Ker je bilo že pozno v noc, smo
ga napodil domov . . . Od takrat-pa je za vsakega tukajšnih vašča-nov beseda "osel" ne sma žaljivka, ampak tudi porogljivka, in gorje mu. kdor bi jo zalučal, četudi v šali, komu domačinov v obraz".
se poslovili in odšli domov.
A zaspati nisem dolgo mogel tisto noc. Vedno so mi hodili pred oči: "priklenjeni polž", "sv. duh, ki ga je mačka snedla", "ura" v Sm. in dr., predvsem pa "osel" v K.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼aakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
t "Glas Haroda
tv
IZPLAČILAvAMERIŠMH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
«e more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.00u. — frankov, to Je približno $200,— za enega potnika.
T slučaju, da naslovljenec za la-plačiLo dolarjev nebi mogeWpredložiti potrjenega potnega lUfta. dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali
lam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati počilj* ti fieke v Jngoalavi-
JO.
SploSno mnenje vlada, da m čeki, ki «e glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot le zgoraj omenjeno. Je v Jogo* slavij 1 od Tlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne
ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor nlao pripiavnl sa ljudi
deželi, ker bo banke oddaljena la Izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe lx Amerike potrdilo, da BO jim bdi odobreni.
Onim, ki stanujejo na deZeU Is ne potujejo v Ameriko, je najbolje po-SUjati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo zadnji poŠti brez neprUik.
Tudi sa nabavo potnega lista (posa) Je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Strofike za razne listine in potni list ae pa lahko plača tudi s dinarji.
V Italiji in
osami ju —
so veljavne povsem dragatei odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici oznaStl vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naralčnJoBh stroSkov si ne morali odlo&tl prevrediti pristojbino sa dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $28. računamo po 75 centov; od 128. na pre; po 8%, to Je po 8 centa od
Na
Ta prlatojbina Je dolarzka l^laMla r JngoaUvlJl la ItallJL
FRANK SAKSER" STATE RANK 82 Csrtfaail St, NswTsrkGty
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove
s progo
Canadian Pacific
Cherbourg Southampton
Neposredna služba
HAMBURG
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavijo, ali ako Želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi. obrnite se na CANADIAN PACIFIC
kratka morska proga V EVROPO - SAMO
štiri dni na odprtem morju
Za potne listke in nadaljna pojasnila. se obrnite na lokalne
agente, ali na .glavne agente Canadian Pacific, ki se nahajajo v vsakem večjem mestu.
Can^rifecific Steamships
UNITED AMERICAN LINES
(HARR1MAN LINE) JOINT SERVICE WITH
HAMBURG AMERICAN LWE
Najkrajša pot v vse dele
JUGOSLAVIJE
Odplutja. vsaJc teden ■ pomola 86. Xerth River, ob
vznožju 48. ulice. New York
z nafilml razkošnimi pamikl "Resolute", "Reliance"*, "Albert Ballin" "Deutschand" pamlki a 1. 2. ln 3. razredom
ln znani pamikl "Mount Clay", "Cleveland", "Hania", "Thurinflia" in
"Westphalia",
m kabinami In 3. razredom.
Uspefina, uljudna služba, Izboma kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
S. S. RELIANCE 18. sept, ob 10. dopoldne
United American Line
39 Broadway, New York.N. Y Ali katerikoli pooblaičenl krajevni zastoonlk.
mSUMHUjrc
aravnort ▼ Ju/foalayjj * V
Edino direktno spomladno odplutje
Otvrrit»«n» \<ržnj» zaaneti PRES. WILSON — 11. okt.; 30. nov
BELVEDERE ............ 31. oktobra
MARTHA WASH. — 10. nov.; 28. dec.
v Dubrovnik ali Trst. Zeleznfna v notrao joet zmerna. Ncbenih rise	Vorainjte pri bi tin jem tsrntu ali pri PHELPS BROS. CO, 3 W«st St.. N. Y.
RiVKOKAK JK TTAT.A
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
NajnoTejft* iltutrorana UdaJa , Vsebuje 808 atrmml,
tiT Ovna * poštnina <
■Lovxiao ruBiasHnra 09m
BI CorMandi Itri^ Ftw York Otty, h. T, i -t
AOVERTISC IN "Gl Al NARODA*.
Rad bi izvedel, kje se nahaja zdaj FRANK ŽAGAR, podoniaee Ze-| tov Prance h Prezida št. 88 na ; na Hrvatskem. Lansko leito s\-aj skupaj odšla iz Pennsvlvanije v! Kirbj-A'ille. Miaa, potem pa ni-j sem nič vee slišal od njega, kje; se nahaja. Prosim rojaki, če kdo ve za njeffa. naj mi naznani, ali > boljše, ee čita te vrstice, da se mi sam javi. Zakaj ga »čem, že j sam ve. — George Ixxznik, R. F. D. No. 3, Kane, Pa.
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
s rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tndi prave Slovenske Victor in Columbia ploi6e dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Deator
24 Main St., Oonemangii, Pa. Cenike aaatonj, pišite ptmj.
_____________
___________