Butalski učitelj V Butalah niso imeli le mastnega gnoja in pplicaja, ki je bil strah vseh tolovajev, do- bili so tudi šolo in učitelja, kajti Butalci so  hoteli imeti nekpga nad kpmur bi sc zna- šali v slabih časih. §oli in 60 ptrokom je načeloval učitel.j Smplej. Bil je kakor pravimo, vzor učitelja, takp rekoč ljudski človek. Naj so Butalci še tako iskali, kje bi ga prijeli, našli niso ničesar, dokler se ni zgodilo to-le: Se odpravi učitelj Smolej po skromni južini na izprehod, da med potjp razmišlja p uradnem odlpku, ki mu daje stroga navpdila, kje mpra povsod sodelovati tudi izven šole. Takp zamišljen je prišel do gozda in da si v senci njegovih dreves phladi svojp vrp6p glavp, zavije vanj. Dobro mu je delo med gozdnimi velikani in željno je vzdihpval vase skorp omamni vpnj pp smrečju in smpli. Prekrižal je roke na hrbtu in prodiral vedno globlje v samotni gozd. Naenkrat pa skočita iz goščave predenj dva krepka potepuha. Eden zagrabi nič budega slutečega učitelja zadaj za roke, drugi pa za vrat in mu nastavi velik kuhinjski nož na prsi. Šibka postava učitelja Smoleja je kar klonila pod sil^nimi pestmi pbeh tolpvajev. »Denar ali življenje« zagrmi hrust, ki je držal nož nad njim. Učitelj Smolej je ravno ta dan zaključil zbirko za poplavljencc in zbirko za sirote v Šlarafiji, otroci so mu na- nameraval poravnati še članarino pri 8 dru- štvih, katerih tudi v Butalah ni manjkalo in kjer je bil primpran povsod sodelovati in — plačevati. Kaj mu je preostalp drugega nego da izrpči ves ta denar napadalcema! Pa še žepno uro z nikljasto verižico je dodal. Ko sta mu tolovaja še pretipala žepe, ako ni mprda še kaj utajil, sta izginila s plenom v goščavi. Vesi jprepaden vslcd prestanega strahu je učitelj izginil hitrp z nevarnega mesta domov. Prizor, ko je izročal učitelj Smolej svoj denar in žepno uro napadalcema, je pa opazoval na tihem iz druge goščave nek Butalec, dober prijatelj znanega butalskega pplicaja, kateri je prišei slučajno mimo. Niti na um mu ni prišlo, da bi prihitel napadenemu učitelju na pomoč. Bil mu je preveč gprak, ker je nek- daj pridržal njegovega nadebudnega sina ra- di neppslušnosti v šoli. Pa tudi — seveda — korajže mu je manjkalo. Zbežal je v Butale in hitel k svpjemu prijatelju policaju. Porpčal mu je — nc morda denunciral, to delajo baje samp učitclji —, da se shaja učitelj v gozdu z rokomavhi in jih podpira z denarjem. Sam da je videl, kako jim jc dajal denar in še svojo urp. Policaju je zažarelo lice. »Tiček«. si je mislil, »ali te imam, sedaj pojdeš pa v luknjo! Boš ti že videl, kaj je butalski policaj, ki ga nisi hotel dovolj sppštljivp ppzdravljati! Se- daj mi pa ne uideš!«  ^ Nič ni pomagalo zatrjevanje učitelja, da rueslile^nekaj diniarčkov- kot čfanarino za »Pp"d-je bil le napaden v gozdu na izprehpdu in damladek«, kajti v Butalah še ni take krize kotJc bil ogrožen z nožem ter primoran, izročitipri nas. Ta denar je imel učitelj še pri sebi,napadalcem denar in uro. Pnča je bda tuker ga je pozabil odložiti doma. In ker je bilo~ Pa amen! ravno po prvem, je itnel pri sebi še par kpvan- Butalska pblast je učitelja Smpleja obso-cev, ki so mu ostali od plače, ko je poravnaldila in kaznovala s premestitvijo na lastnchrano in razne druge obveznpsti. Z njimi jestrpške v Telebanpvp. A. K.