VSEBINA: I. CiM Janko Uba* Legenda 1. Drfkuva ieln hrtr Žgur Pesem 3 Pube je nesel. KempotjaHL Povest 4. Vrnitev f Gaatf Pram s podobo v barvotisk» i V teli ftvów Pesem ti. Telavna volnja Podflfta . . 7- Nti* veveric» l'AtoeuMK'. Povesi £ ftemodce glave SHvf&er K Narodna *me£ruc* 9 AkksmiSi; « Diegen iMd Clgorei PmrcM s pwiübo 10. Spajtnj primio! Luit Potihnit Hoven II Zgode In nezgode. /p. Kijrrle. Povest lasta in '.:'«! i i ißngl Peiem s p.klobo v bnrvotlskti .3 Podie-tu vrtemica. At'guitin Šohec Pottini spis . U Pouk Iii zabava Rebusi M C lYemt/lo sadje ni idravo — Število zvezd — Kaje v Indiji Re?lle\ Kotifek gospoda Doropbljskega Glasovi o „Zvončku". „Popotnik", pedagoški m znanstven list, piše v svoji 2. letošnji vilki o našem listu: »Zvonček«, najlepši list s podobami za sloveč 4:,-. dino, leži pred nami v prvih dveh letošnjih številkah, ki nam .-vedo se »Zvonček- tako po svoji bogati in izbrani vsebini, kakor po p.i.:th modemih tliu>tra; ah ter zunanji opravi lahko meri z vsakim .-ličnii jetjem mnogobrojnejäih in bogatejših narodov. Vso časi spretnemu i uredniku, čast pa tudi požrtvovalnemu založniku, ki skupno tako \zn delujeta v procvit pievažnega podjetja Na nčiteljstvti pa boi aa urednikov trud in požrtvovalnost založništva tudi upoštevata ter podpre s pta' .nbrojnim naročevanjem. Vsaka slovenska šoJa budi ročena na -Zvinhttf.-, toda ne samo na en iziisk. ampak dobita naj »j r~ razred v--j| po eden do J.a utisi.. pa r.a; a*:te»jolo in jo poSäjala naravnost od dolgega mraza otrpli zemlji in ljudem. Sneg je že pred prazniki vzel slovo, in zemlja je popila vse njegove solze, ki jih je tako obilnt, točil ob slovesu. Tako prijetno se je stopalo po suhi in kopni zemlji, da bi človek kar hodil naprej in naprej, dokler bi ga nesle noge. Toda Lipek ni mislil na vse to; ampak stopal je ponosno po sredi vasi. — K Budinovim bi bil lahko prišel za vasjo po vrtih. Bila je napravljena steza, ki se je že tudi posušila. Pa Lipek je šel rajši skozi vas, da ga bodo lahko gledali tudi drugi otroci, ko bo nesel pirhe in kolačke. Še fjdrasli vaščani ga bodo videli in rekli: »Lejte no! Trigarjev Lipek nese pirhe! Kakšen velik dečko je že!« Kaj to, če je pot skozi vas malo daljši! Saj Lipek nosi komaj šest let noge po svetu in torej lahko stopa. Bog zna, kdaj bo zopet prilika, da bi se tako lahko malo postavil na vasi kakor danes. Morda bo moral čakati do druge Velike noči. Najbrže bi bil Lipek srečno dospel s pirhi k Budinovim, da bi ga ne bilo spotoma zmotilo nekaj posebnega. Sredi vasi je zapazil gručo dečkov razne velikosti, ki so se glasno pričkali med seboj. Lipek bi bil odšel mimo, ko bi ne bilo ravno Jjrepira med dečki. Gotovo bi ga bil kateri izmed njih opazil in opozoril nanj svoje tovariše. Vsi bi ga videli, da nese pirhe, in to bi Lipku posebno dobrr> delo. A sedaj se jih je nekaj prepiralo, drugi so pa radovedno gledali, kako se konfa prepir. Zato ni nobeden opazil Lipka s culico v roki. Lipek se je moral torej sani pokazati. Šel je in se jim pridružil ter bil priča naslednjemu prepiru med Plesničarjevim Jurčetom in Cotičevim Francetom. • Pa se ni bil skril; malo ga je še gledalo izza lupine,« je rekel že skoro jokaje Jurče. .Čislo skrit je bil, čisto skrit,« je zatrjeval v naglici France. -Saj so drugi videli.« -Res je; skril se je,« se oglasi več dečkov. ■ Malo ga je še ven gledalo, jaz sem dobro videl; jaz tudi, jaz tudi!« »vrnejo drugi, ki so bili za Jurčela na strani pravice. •Ni res. ni res!« ■ Res je; videli smo!« In tako je odmevalo naprej po vasi zaradi pomaranče. Jurče jo je dal Cotičevemu na tri pota, in dvovinar bi se bil moral popolnoma skriti v pomarančo France je znal dobro sekati, vendar tu ni imel posebne sreče. Obakrat je zadel pomarančo, pa dvovinar je samo ranil trdo njeno lupino. Zavihtel Je še tretjič, kolikor so mu dopuščale moči, in zdaj je obtičal denar v pomaranči Sicer se tli bil popolnoma skril, a zviti France je hitro pobral pomarančo in potisnil obenem dvovinar popolnoma vanjo. Plesničarjev je trdil, da je njegov denar in pomaranča, Cotičev pa narobe. In čedalje več dečkov je bilo na strani Jurčeta. To je uvidel tudi Cotičev in ker ni hotel veljati za goljufa, pa bi bil vendar rad imel pomarančo in denar, zato mu je prišlo nekaj posebnega na misel. »Pa naj se izkaže pravica! Grem pa še enkrat, Jurče.« Plesničarjev ni bil izprva s tem zadovoljen. Kmalu so ga pa pregovorili drugi, da je dovolil. Cotičev si naglo sleče suknjič, zavihne desni rokav in liajdi na sekanje pomaranče! Vsi dečki so ga obkolili in z napetostjo gledali razkoračenega golorokega Franceta, kako se izkaže pravica. Tudi Lipek je še ostal in čakal pravice. Sicer ni dosti videl, ker je bil majhen in so ga drugi potisnili izven kroga. Vendar je ostal in stiskal glavo med druge. D,1 bi mu kdo ne stri pirliov, je drža! culico za seboj s prekrižanima rokama. Cotičev je pomerjal nekaj časa, potem pa zavihtel visoko v zrak. Dvovinar se je skril, a ne v pomarančo, temveč v mehko prst. ■ Enkrat nič,« se je oglasilo iz vseh grl. France je zopet sekal drugi pot. Sedaj je vsaj zadel pomarančo, a niti ranil je ni bil. • Dvakrat - nič,« je ponovil France sam kot odmev. ■ Dvakrat nič,« je zopet zadonelo v tropi, katere pozornost se je vidno večala. Meril je in meril dlje časa kakor navadno. Še satno en mahljaj z roko, I" pravica se izkaže; in z njo pojde dvovinar in pomaranča. Zato je treba paziti ! — Francetu se je zazdelo, da je roka mirna, da zdaj-le mora Zadeti. Vsi so ga gledali, vsi opazovali molče in z veliko napetostjo. Že je zavihtel roko visoko v zrak, kar se začuje izmed gruče prestrašen klic. »Joj, jej, joj, pirhi, pirhil« Vsi se hipoma ozro in zapazijo Lipka, hitečega za Mavsarjevim psom, ki je nesel njegovo culico v gobcu. Medtem, ko je čakal Lipek, na katero stran se izkaže pravica, in zadaj držal culico s pirhi in kolački, se je bil pritihotapil tudi Mavsarjev sestradani Hektor, ki si niti o Veliki noči ni mogel doma potolažiti svojega gladu. Kmalu je ovohal, da v culici niso samo pirhi in kolački, ampak še nekaj drugega, kar bi se njemu prav prileglo. Klobasica je naposled premagala njegovo zvestobo. Ker ni imel časa, izbirati klobase od pirhov in kolačkov, zato je kar popadel culico in jo odkuril, pa ne proti Budinovim, ampak nazaj proti Trigarjevim. Kakor ploha so jo vdrli dečki za psom z velikanskim vikom in krikom, da so ljudje odpirali okna in gledali, kaj se je zgodilo, da jc tak vrišč. Tudi Trigarjevi so odprli okna in takoj vedeli, kaj se je zgodilo. Tonček in Anica sta zdirjala ven ter prestregla psa. Hektor se je obrnil na drugo stran s svojim plenom. A zdaj je imel tudi on smolo. Robec se je razvezal, in iz njega so padli pirhi, kolački, štruklji in klobasa. Ni se dolgo pomišljal, ampak zagrabil je klobaso in jo ucvrl za vasjo. Za njim je zletelo še par kamenov, potem je imel pa mir. Anica je pobrala robec z ostanki in ga odnesla domov. Že ko je bilo vsega konec, se je prikisal za drugimi Lipek. Od joka in sramote si je zakrival obraz. Tako rad bi se bil danes postavil, pa mu je Hektor prekrižal račun. In zdaj mu bodo otroci dolgo nagajali, kako je nosil pirhe; še odrasli se mu bodo smejali. Doma pa tudi ne bo imel miru pred Anico in Tončkom, in vse to zaradi postavljanja in baharije. Tudi pravica se ni mogla izkazati med Plesničarjevim in Cotičevim, četudi je manjkalo samo še par sekund. Franceta je zmešal Lipkov krik in ko je videl, kaj se je zgodilo, je spravil denar v žep in zdirjal z drugimi za psom. Plesničarjev Jurče je pa pobral pomarančo in šel za njimi. Tako sta bila zopet vsak pri svojem kakor prej: eden je imel pomarančo, drugi pa denar. Lipek je pa res moral marsikatero grenko požreti zaradi tistih pirhov. TN Trate so zazelenele, v cvetje se odeva gaj. lastovice priletele v naie kraje so nazaj. Vrnitev. Daleč so od nas odplule, ko je bit jesenski čas. prišle spet so, kot bi čule naših src proseči glas: .Pridite in zažgolite svoj presiadki nam pozdrav, pa se z nami veselite cvetnih vrtov in dobrav!' Žarki solnčni se ljubeče na zemljo ozirajo, njih poljubov si želeče, cvetke se odpirajo. Maša srca zaigrajo, osvobojena mrakùv. kar želela so. imajo: prišla dobä je cvetov. Od za/toda tja do vzhodu vse nebo. se lesketa, kakor da bi blesk bil svoda zlit iz samega zlata. Gnezdo sprejme trudne roje, lani že postavljeno, vse v pozdrav tako lepó je lastovkam pripravljeno. Spev v višavi se oglaša, bolj in bolj zveni glasan : .Zdrava, domovina naša. zdrav, pomladi (as cvetan." li. t langt. V šoli. Kakor stari učenjaki Vic se zdaj jim zdi drugače, po klopeh sede dečaki : kar pustili so igrače živih, jasnih vsi oči - in prijeli za pero. kakor cvet pomladne dni. ki jim žvižga pod rokó. Res — začeti je težavno. Komur delo je mikavno, pa gotovo vseh težav ' • reši se. da bo vse pra v... /iorisov. Težavna vožnja. eßlLOGff svonć&u t Naša veverica. Spisal Vasavtinov. ri nas imamo veverico. To je lepa, gibka živalca kakor ne kmalu vsaka. 1 ti pridna je . . . Zjutraj točno po peti uri je že pokonci. Na peči v kotu ima hišico, pravzaprav tičnico, kletko. Vanjo si je nanesla cunj, ki jih je iztaknila pod omaro — seveda smo ji morali pomagati . . . Peč je precej visoka, in sama ne more nanjo. Zažene se name ali na koga drugega, steče po nogah na ramo in z rame skoči na peč. S peči na tla ji je pa seveda najmanjša skrb. Kroginkrog svoje hišice ima nastlano z lupinami od orehov, lešnikov, cele ima pa v posebni škatlici. Ob svojem času pride in brska po nji, dokler si ne izbere oreha ali lešnika. Izbirčna pa je . . . Zanjo ni dobro kakorsibodi. Lešnik ne sme biti prepodolgovat, predebel tudi ne in predroben seveda še manj, da bi se ji zmuznil izmed krempeljčkov. Ko najde primernega, se postavi na zadnji nogi, rep kvišku, pa kako dostojanstveno — potem pa pogleda naokolo ... Če jo kdo opazuje, zahrešči in mu obrne hrbet — gledati jc ne sme. Potem pa lešnik h gobčku in zasliši se: resk — resk--zzzzz . . . Pa kako umetno ga dolbel Kroginkrog ga zgloje, da odpade lupina na dvoje; med prsti ostane jedrce, ki ga še lepo omaji in čisto, belo poje. Časih gre izbirat še drugega, časih pa tudi ne. Če pa ima slučajno še drugega izbranega, pa ga ne mara, ga ne vrže proč — kaj še I V hišico ga nese in ga potakne v cunje — potem pa s tačko potapa, da ni nič poznati. Tako zna !.. . Pije pa mleko, vode nič kaj ne ceni. Največji volk pa je na smetano. Ta ji pa gre ta . . . Kadar se zazdi mami, je ji da na prstu. V hipu je pri njem, ga oblile in mimogrede še vgrizne mater v prst, v hvaležnost seveda . . . Po jedi ima pa lepo navado: umiva se, da je ni izlepa sčakati. Ko je pa tudi to dnevno opravilo v kraju, obteče kroginkrog peč, se spusti ob zidu na tla in po vsi hiši je je dosti. Izpod omare izvleče škatlico s papirji in raznimi krpami — pa meni nič — tebi nič vse skupaj pusti sredi sobe . . . Če stopi kdo v sobo, skoči k vratom ; nekolikokrat je že bila smuknila na cesto, celo na drevo, še večkrat seveda ji zagradimo pot. Če ji kdo domačih potolče s prstom po tleh, priteče k njemu in se začne igrati kakor mlad mucek. Najrajša je na oknu, posebno pa še, kadar so okna napol zastrta. Z okna gleda na cesto: gotovo ji ugajajo mimogredoči, ker jih pridno opazuje — samo ne vem, če si koga zapomni... In pa še nekaj, po mojih mislih je tudi kratkovidna ali pa čudno razmišljena. Zadnjič, ko je kazala radovednim otrokom na oknu svoje vratolomne igre, ni videla, ali pa jo je morda razvnel velik smeh s ceste, da so ji odpovedale oči, ker hipoma se je pognala z okna na tla par metrov globobo... Morebiti pa je tudi hotela polasati male nagajivce, ki so se ji v obraz tako razkošno režali. Paglavčki so se je zbali: zbežali so — ustrašila pa se je tudi veverica junaških mož : skrila se je med skladanico drv . . . Izmed naloženih drvà pa jo je hotel rešiti Krševanov vajenček, ki mu je veverica posebno ugajala. Pa nič kaj prijazno ga ni sprejela . . . Pihala je vanj in cvilila . . , Pa kaj je bilo to junaškemu črevljarčku . . . Zagrabil jo je, menda kakor je bil navajen svojih kopit — in škrt! — »Au — au —« je jecal neutrudni fantič, in iz skladanice je privlekel roko brez — veverice. »Ta spak pa grize,« je javkal, ko je videl, da mu iz rane curlja kri... Videl je črevljarček kri na roki — pa mu še ni bilo dovolj... Pogledal je v razpoko, ki so jo delala zložena drva, in videl je veverico viseti na prednjih nogah. In vajenec si jo je izmislil . . . Razbegli otroci so se vrnili ... In vajenec jim je zaklical: »Glejte jo, obesila se bo! Le poglejte! . . .« Otroci so pa zagnali vpitje: »Obesila se bo, obesila se bo . . .« Ljudje so slišali krič in odpirali so okna: »Za Boga, kdo se bo obesil?« »Veverica,« so se glasno in dovtipno zasmejali otroci . . . Pa so se nasmejali otroci in ljudje na oknih. Meni pa ni bilo povolji, da bi kaj takega govorili o veverici in jo spravili ob dobro ime. Sel sem po njo in pustila se mi je prijeti . . . Odnesel sem jo nazaj, okrog mene so se nasuli mali radovedneži in kričali _ — vajencu pa so se cedile sline, ker je spoznal, da ne bo imel veverice, pač pa dvoje znamenj, ki mu jih je veverica zasadila v njegovo nepošteno meso kakor v opomin: Ne iztezaj rok po tistem, kar ni tvojega! . • • Vseskozi napreduje naša veverica, kličemo jo Muna. Mnogočemu se je že privadila, čeravno nam večjidel ni pogodu, posebno pa mami ne. Neko popoldne je bila sama doma ... imela je torej popolno svobodo... Kaj si vsega ni izmislila mala lahkomišljenka . . . Ko smo prišli domov, smo ugledali pravo razdejanje po sobi" . . . Nemalo smo se čudili . . . Semintja razvlečenega vse polno raztrganega papirja ... po nekih čudnih potili se je morala priplaziti na pisalno mizo, kjer je bila razlita tinta ; oglodala je svinčnik, objedla peresnik, slednjič se je še pospela na zrezljano kapelico — precej visoko nad pisalno mizo — in odlomila križ na vrhu . . ■ ln po delu, vsa utrujena, si je privoščila sladek mir in počitek. Nikjer je nismo mogli najti, šele pozneje sem jo po čudnem naključju iztaknil v postelji pod zglavjem. — Spala je, pa nisem je smel motiti v sladkih sanjah . . . Obračunala sta pa z očetom . . . Take-le šale si dovoljuje naša Muna . . . Vendar nov napredek: malo smo jo že odvadili s tem, da ji ne zaupamo več preveč . . . Takih potovanj kakor ono popoldne ji seveda ne bomo več utrpeli . . . Drugače smo pa še vseeno prijatelji, saj nas ves dan kratkočasi. Pa tudi sama nas ima rada, najbolj pa še očeta. Zalo ji je pa tudi dal dovoljenje in častno nalogo, da ga popoldne pokliče, kadar po kosilu zadremlje. Ob določeni uri jo spustimo v spalnico — in takoj je na postelji . . . Najprej se ga loti pri palcu na nogi, če nič ne opravi, zleti preko glave in ga polasa, največkrat ga pa vščipne v ušesa — in to mu takoj prežene tudi najslajši spanec . . . Premodre glave. Po narodni smcšnici spisa! Silvester K. abržani so bili kaj premeteni ljudje. Poleg raznih dobrih navad so imeli tudi to, da niso ničesar prej počeli, dokler se niso posvetovali o dotični zadevi ter skupno določili, kaj morajo storiti in kako se morajo ravnati. Vzajemnost je bila torej najlepša lastnost slavnih Zabržanov. Pečali so se le s poljedelstvom in z živinorejo, in njihov najimenitnejši poljski pridelek je bila pšenica. Nekoč se prigodi nesreča, da pride v najlepše žito svinja; priklatila se je bila iz sosednje vasi. Prvi, ki to zapazi, hiti z najurnejšimi koraki k —m 84 •->— županu in mu naznani nezgodo. Župan, vedno vnet za blagor svoje občine, skliče brž občinski odbor na posvetovanje. Občinski možje se brž zberejo v I občinski dvorani in zasedejo svoje prostore. Po njihovem molku, po resnih ] obrazih in nagubanih čelih je bilo lahko spoznali, kako velevažna je reč, o kateri se ima obravnavati. Ko je oče župan presodil število zbranih veljakov, se počasi vzdigne s svojega županskega sedeža, pokašlja nekoliko in pljune možato na tla v znamenje, da je otvorjeno posvetovanje. Vsi se obrnejo k predsedniku, ki začne tako le govoriti: »Slavni sosedje, tovariši in prijatelji! Že mnogo, mnogo let obdelu- J jemo svojo rodno zemljo, sejemo in žanjemo, pripravljamo in spravljamo — I že mnogo let slovimo po svetu kot najboljši pridelovalci zlate pšenice, in ni ga pod sinjim nebom kraja, ki bi nas bil dozdaj prekosil v tej stroki. Pa glejte! Velika nevarnost preti našim setvam, zakaj kruli sovražnik je pridrl v našo pšenico in vso nam hoče pokončati, vso poteptati. Prišel je v podobi velike svinje, ki se v svoji neotesanosti ne briga za naše krvave žulje, za naše potne kaplje, za vse naše delo in ves naš trud ter neusmiljeno tepta naš pridelek. Bratje, položite roko na srce in izrazite na ta način, kako ljubite svojo pšenico in kako vas je presunila grozna vest. Toda ne morem govoriti dalje. Solze in žalost hočejo zadušili moj govor. Samo svetujte in pomagajte mi, kako bi spravili to pošast na najboljši način iz žita!« Ta jako ginljivi govor je bil vsem vš^č in s spoštovanjem in občudovanjem zro zbrani na svojega občinskega vladiko, ki je zopet kakor že večkral kaj izvrstno pokazal svoje govorniške zmožnosti. Marsikaterega pa je presumi govor tako, da so mu jele solze kapati izpod modrega čela. Drug za drugim se začnejo oglašati zbrani možje, pa oče župan ni z nobenim nasvetom zadovoljen. Vse se je motalo namreč o presodku, kako bi izgnali svinjo in bi pri tem opravku ne pohodili nobene bilke. Ko nihče več ne ve kaj povedati, se oglasi zopet župan in svetuje nekaj. Po burnih klicih je bilo spoznati, da je prav' on dobro zadel. Kaj je svetoval, vidimo takoj. Iz množice, ki se je bila zbrala pred občinsko dvorano, poiščejo občinski odborniki moža, ki je imel najdaljše roke, ga posadijo na stol, mu dado v roko dolg bič, in glejte--štirje možje ga ponesejo v žito, da izžene svinjo. Na ta način gonjač sam res ni pohodil nobene bilke. Dolgo so iskali, jako dolgo in mnogo časa so nosili gonjača po njivi, a niso našli svinje. Naposled prikoraka mimo tujec in pove, da je že pred nekoliko časom srečal veliko svinjo, ki se je vračala domov. Težak kamen se je odvalil Zabržanont od srca in globoko so si oddahnili. Svojemu slavnemu in modremu županu pa so baje za dober nasvet pripravili še tisli večer velikansko veselico z godbo in petjem. Pa čemu tudi ne! -m 85 ■<■— Aleksander in Diogen. Spisal Lad. Ogorek. Veliki, mogočni inacedonski kralj, eden najslavnejših vladarjev vseh časov in narodov, je hil s svojo vojsko na poti v Perzijo in Indijo. Spotoma je obiskal Diogena, ki je bil rojen v Sinopi na južni obali Cmega morja. | fr Diogen je bil takozvan cinist, ki je učil nauk, da se mora človek zadovoljiti le s tem, kar mu je najpotrebnejše. Sam je stanoval zunaj mesta — v sodu. Ko pride Aleksander s svojim spremstvom do Diogena, je ta ležal pred svojim sodom in se solnčil. Aleksander je stal pred Diogenom tako, da je padala njegova senca na skromnega modrijana. Aleksander reče Diogenu, naj si kaj želi od njega, češ, da mu izpolni vsako željo. Diogen odgovori: »Stopi mi s solnca, da me ne bo pokrivala tvoja senca!« Aleksander, zavzet ob tej ponižni želji, je vzkliknil : »Resnično, če bi ne bil Aleksander, bi hotel biti Diogen!« Spoštuj prirodo! Spisal Lud. Potočnik. (Dalje.) lavec jc končal, in grobna tišina je vladala po zboru, (ako je vse ganila ta povest. Tedaj pa vstane kralj in kriknc z mogočnim glasom: »To je peklenska krutost in zlobna hudobija 1« »Krutost in hudobija!« krikne tudi zbor. Kralj je stal na svojem vzvišenem mestu ; jezno so se mu bliskale oči in nemirno je raztezal peroti. Tedaj pa zopet izpregovori s strašnim glasom, da je trepetalo drevje v gozdu: »Ću! sem vaše pravične pritožbe. Res, vsem se godi velika krivica; ali vse te krivice preseza hudobija, ki jo je zlobni deček napravil tem ubogim slavcem. Ne bil bi vaš kralj, če ne bi vas maščeval. Toda vprašam vas: Kdo je hudobnež, ki je mojstrom petja izruval jezike?« »Smukov Tine!« se oglasi zbor. »In kdo je pomoril tebi, kos, mladiče?« »Smukov Tine!« se zopet oglasi zbor. »Poslušaj, zbor!« povzame zopet kralj besedo. »Ne bilo bi pravično, če bi dali svojo jezo okušati vsem ljudem, ker — kakor slišim — vas iz hudobije črti in vam dela krivico edino le Smukov Tine. Da nekatere izmed vas preganjajo tudi drugi ljudje, je temu največ kriva njihova nevednost, ker še ne znajo ceniti vaše koristi. Tega pa si niso sami krivi, ampak drugi, ki so jim o vas vcepili krive nauke. Zato je prave kazni vreden edino le Smukov Tine. Kar je v mojih močeh, storim, da prejme hudobnež za svoje zlobno delt) zasluženo plačilo. Njegovo početje kliče vso prirodo na maščevanje. — To so moje besede. Zbor je končan. Razidite se zopet vsak na svojo stran. Izkazujte še naprej človeštvu dobrote, tako dolgo, da jih spozna ! Zdravi!« Orel je razpel krila, se veličastno vzdignil v zrak ter odjadral proti planinam, zbor pa je klical za njim: »Slava, slava, slava!« Slavko in vrabci. Petletni Slavko je sedel pred hišo na pragu ter pasel kure, ki so se izprehajale po dvorišču. Ravnokar jim je vrgel par prgišč zrnja. To so z bistrim očesom zapazili tudi žlobudravi vrabci in takoj jih je bila cela jata tu. •Še meni! Še meni!« so čivkali neprestano. Eden iz jate se postavi prav čisto blizu pred Slavka in kriči na vse grlo: »Daj mi zrnja! Daj mi zrnja! Povem ti povest, povest.« Dobrosrčni Slavko vrže tudi vrabcem zrnja. Takoj se mu približajo še drugi, in vsak kriči: »Povem povest, povem povest.« Prvf vrabec: »Včeraj sem videl na šolskem oknu par drobtinic. Pri-frčal sem, da bi jih pozobal. Ko pokukam v šolo, vidim, da je šola polna otrok. Pri tabli je ravno stal deček. Pogledam natančneje in spoznam, da je to hudobni Smukov Tine. Hotel sem takoj zbežati, vendar pa sem bil radoveden slišati, koliko zna, in sem sklenil nekoliko počakati. — .Koliko je petkral šest?' vpraša gospod učitelj. — Tine pa kar molči. — Učitelj inu stavi še več takih vprašanj, toda Tine ni znal na nobeno odgovoriti. — Tine. Tine!' pravi gospod učitelj, ,kaj bo s teboj? Ti odrasteš, toda tvoja glava ostane prazna. Glej, kako drugi pridno prihajajo v šolo in zato tudi nekaj znajo; ti pa vedno ostajaš doma in se zato tudi ne moreš ničesar naučili. Slišal sem že tudi več pritožb, da se slabo vedeš in da mučiš živino. Velikokrat sem vam že povedal, kaj je lepo in plemenito, in tudi ti si že to slišal iz mojih ust. Poboljšaj se in glej, da boš tudi ti tako priden kakor so drugi.'« Komaj je odtrčal prvi vrabec, je že začel drugi : »Tudi jaz vem povest. Povedala mi jo je sraka. Starši so poslali Tineta v šolo, Tine pa se je šel v gozd skrivat in razdirat ptičja gnezda. Živ, živ!« Prišel je tretji: »Včeraj sem govoril z lastovko, in ta mi je pravila, da ji je pripovedovala muha, ki je videla Tineta, kako je nekoč doma kradel sladkor. Drugikrat ga je videla, ko je iz žepa očetovih hlač kradel denar. To bo tat, tat!« Pa se oglasi še četrti vrabec: »Čepel sem na skednju, kar se priplazi hudobni Tine, se stisne v kot, vzame iz žepa žveplenko in cigareto, jo prižge in začne kaditi. Fuj, luj!« Okolo vogla je pritekla mačka, in vrabci so preplašeni zbežali. Požar. Ljudje so že odšli k počitku. Noč je. Sove in netopirji letajo po zraku in si iščejo hrane. Pravkar se je zapodil netopir za nočnim hroščem v Smukov skedenj. Notri je opazil Smukovega Tineta, ki je čepel v slami in kadil . . . Tam na lipi sredi vasi se obrača in opazuje okolico sova. Kar obstanejo njene oči na Smukovem poslopju, zakaj nad njim se vlači čudna, tanka megla. Sova spozna, da je to dim. Razpne peroti in sfrči na oreh blizu skednja. Tedaj se pa hipoma odpro skedenjska vrata in pri njih skoči ven Tine; v skednju pa je gorel velik plamen. Sova prestrašeno zavpije: »Gori, gori!« Hitro švigne k Smukovi hiši na okno ter zopet dvakrat zavpije z vso močjo: »Gori, goril« Toda v hiši je ostalo vse mirno. Sova je letala še dalje od hiše do hiše ter klicala ljudi, toda nikjer se niso zbudili. Tomažkovčev Tonček pa jo jc čul ter je prestrašen skočil kvišku. »Ata! Slišite, ata!« kliče Tonček svojega očeta. »Kaj je?« se oglasi oče. »Prav zdaj je nekdo zunaj dvakrat zaklical, da gori; jaz sem ta klic čul čisto razločno.« »Menda vendar ne!« pravi prestrašeni oče in plane s posielje ter gre ven, da bi videl, kaj je. Toda že, ko stopi na prag, vidi, kako iz Smukovega skednja šviga skozi streho plamen, in zakriči na vse grlo: »Pri Smukovih gori I« Bos, gologiav in samo v spodnji obleki teče od soseda do soseda in kriči na vse grlo: »Pri Smukovib gori!« Hitro je bila vsa vas pokoci, in kdor je mogel, je pomagal gasiti. »Kje je naš Tine, naš Tine?« je vpil Smuk, pa nihče mu ni vedel tega povedati. »Rešite mi Tineta, ki spi v skednju!« je vpila mati, pa nihče se ni upal v skedenj, ker je v njem ogenj najhuje razsajal. »Joj, moj Tine, moj Tine bo zgorel !« sta obupno klicala oče in mati. Skednja ni bilo mogoče več rešiti, in tudi živina se ni dala na noben način spraviti iz hleva. Tuleč je poginila. Gasilci so zdaj oblivali edino le hišo, da bi oteli vsaj to. Toda zaman! Z bližnjih planin je začel kakor nalašč pihati tenak veter, ki je pripo-gibal plamen naravnost na hišno streho. Zdaj ni bilo nobene pomoči več. Smuku je pogorelo — vse. (Dnlje.) Zgode in nezgode. Piše h. Kì/erìr. ladini se je »Zvonček« jako priljubil. Radi ga čitajo otroci, ki so se že naučili čitanja. Vem, da bi radi čitali vedno kaj novega, smešnega in veselega. Ni lahko ustreči takim-le živahnim, mladim radovednežem. Imel sem tovariša, ki mi je marsikaj povedal iz svoje mladosti. Rad sem ga poslušal in si zapomnil mnogo tega. Ker mislim, da boste radi čitali o zgodah in nezgodah mladih let, vam jih povem, kakor sem jih sam slišal. 1. Smrtna nevarnost. ÌMoji starsi so imeli nekaj njiv tia barju ali na mahu, kakor pravijo pri nas. Nekega dne se napravita oče in mati, da pojdeta na mah orat. Oče naloži na voz nekaj gnoja, dene na vrh slame in posadi gor mojega brata, ki mu je bilo takrat pet let Mene pa, ki sem bil tri leta mlajši, je nesla moja mati na roki. Moj oče je imel navadno po dve mladi kravi, da smo imeli dovolj mleka. Tudi ta dan je napregel oče kravi v voz, in šli smo na barje. Moj brat je čvrsto sedel na vozu. Mene pa je mati težko nesla. Saj veste, kako je z otrokom dveh let! Da bi ga nosili, je pretežak, za vztrajno hojo pa tudi ni. — Tudi mene se je mati naveličala nesti, pa me posadi k bratcu na voz. Bratec me je objel z roko okrog pasu in me držal, da nisem padel. Oče in mati sta šla zraven in se pogovarjala o gospodarstvu. Pot je pa bila slaba. Bilo je po deževju, in na kolovozu so stale mlake. Kar hipoma se kolo vdere do pesta, in kakor bi trenil, se zvrne voz. Oče in mati seozreta in kaj vidita? Zvrnjeni voz, nekaj raztresenega gnoja na kolovozu, nekaj pa zraven v jarku. Tedaj pa zavpije moja mati : »O, Marija ! Kje pa sta otroka ?« Očeta je nekaj zbodlo pri srcu. Hitro stopi k jarku in začne z rokami iskati po umazani vodi med raztresenim gnojem. Začuti nekaj, potegne in privleče mojega brata. D;i ga hitro materi. Ona pa zdihuje: »Oh, kje pa je Ivan? Oh, še Ivana poišči! Gotovo se zaduši! O, Bog, ti nam pomagaj !« Oče je iskal in brodil po vodi med gnojem in je slednjič tudi mene privlekel iz žabjega domovja. Pa kakšen sem bil ! Umazan in črn. V ustih ~em imel polno črne, barjanske prsti iu dihal nisem skoro nič. Vsa prestrašena me oče in mati treseta, drgneta in čistita gnoja in prsti. Mati je ud veselja jokala, ko sem zopet začel dihati in pozneje jokati. Oče je voz in gnoj po možnosti spravil na njivo. Mati pa me je zavila v suhe cunje in me tolažila, da sem se naposled umiril. Topli solnčni žarki m) mi dobro deli. Bilo mi je gorko in dobro. Kmalu sem pozabil na žabjo tovarišijo v jarku. Vlasta in Vidka. Vlasta in Vidka — sestrici dve — gledata v mirno daljavo. Morda jima hote srce dalet trez hrib in planjavo. DaleC morda pogled hrepeni tja v deveto deželo, koder Čarovnica stara živi in ti jaše omelo? Morda hoCe jima oko tja. kjer Paltek kraljuje, vsakemu jih, kdor rad bi mu zlo, petindvajset nas uje? Ali pa morda hoCeta tja, kjer Snegultica biva in v posodah silnih brez dna bisere svetle skriva :' Morda bi radi dospeli tam, kjer je vitez Joško? Poln potic je njemu hram, jé in drži se mos'ku. Morda pa pohiteli bi k solncu v dvorec zlati, malo zlata mu vzeli bi in se vrnili bogati? Vlasta in Vidka - sestrici dve -malo na smeh se držita: .Mnogo vprašuje, a nit ne ve, kje je želja skrita: Kaj bi nanta svet Čudni ta, kjer so vraže same! Midve sva najrajši doma v objemu preljube mame!- E. Uangt. -r^J) Podlesna veternica." Spisal AvgiiStin Šabec. ilo je meseca malega travna. Zima je že pobrala svoja kopita in se morala umakniti cvetni pomladi. Le tupatam so se v zatiSjih in pod grmovjem še skrivali zadnji ostanki nadležne zime, a tudi do teh je polagoma dospel topli pomladanski zrak ter zmagovito zatrl to zadnjo zimsko sled. V prirodi sami pa je bilo že vse polno novega veselega življenja. Topli solnčni žarki so privabili iz zemlje vse polno pomladanskih cvetic, travniki so ozeleneli, drevje in grmovje je jelo polagoma brsteti, sploh vse je hitelo, da se nekako praznično obleče ter po svoje pripomore k veličastvu najlepšega letnega časa — zorne pomladi. Kamorkoli se je v teh dneh ozrlo človeško oko, povsod je videlo v prirodi toliko lepega, da se je moralo diviti krasnemu prtu, ki se je z njim odela prebujena priroda. Največ veselja je pripravila pomlad otrokom. Veselo so skakali po tratah in logih, nabirali cvetic, prepevali in uživali neskaljeno otroško veselje. Med temi so bili tudi Poljančeva Angelica, Otorepčeva Milica in Završnikov Jakec. Ker so ti otroci prirodo in vse, kar je bilo v nji, posebno ljubili, je bilo njih veselje izdatno večje kot veselje drugih otrok. Nabirali so cvetk in jih donašali v šolo, saj so vedeli, da napravljajo s tem tudi gospodu učitelju obilo veselja. Gospoda učitelja pa je ta njihov dar vsekdar tudi vidno razveselil. Med cvetkami, ki so mu jih donašali otroci v šolo, pa je zaman iskal ene, dasi je vedel, da je ob tem času že prav obilo cvete. Zdelo se mu je, da se zdi otrokom najbrž ta cvetka preneznatna, zavoljo-tega je ne prineso v šolo. Naslanjajoč se na to svoje domnevanje, jim je rekel nekega dne: »Včeraj po popoldanskem pouku sem šel tudi jaz v gozd, da se izpre-hodim. Tam sem dobil drobno, belo cvetočo cvetico, ki me je s svojim ljubkim, bingljajočim cvetom kaj prijazno pozdravljala. Te lepe, pomladanske cvetice mi pa doslej še niste prinesli, čeravno vem, da cvete že dlje časa, in to v prav veliki množini.» K tem besedam gospoda učitelja se je Otorepčeva Milica kaj hitro oglasila in rekla: »Da, da. gospod učitelj, tudi mi smo v gozdiču, ki se drži naše vasi in preko katerega nas vodi pot proti šoli, videli prav mnogo takih cvetic. Pa ker nam niso nič kaj ugajale in vemo, da cvete v tem času mnogo lepših cvetic kot je ta, zato je dosedaj tudi nismo hoteli nabrati.« Gospod učitelj se je nato nasmehnil iti rekel : »Izmed vseh cvetic, ki ste mi jih v tem mesecu prinesli, bi mi bila ta navidez preprosta in navadna cvetka napravila še največ veselja, če bi jo ugledal pred seboj na šolski mizi.« ') V latinščini: Ancmóne nemorósa. Milici se je zdela ta učiteljeva pripoitinja naravnost čudna in nerazumljiva. Mislila si je: -Kako more ta neznatna cvetka gospodu učitelju ljubša biti kot druge, ki bodisi glede barve ali drugih lastnosti to izdatno nadkri-Ijujejo.- Porogljiv nasmeh na njenih ustnih je izdal to njeno začudenje, zato se je gospodu učitelju zdelo primerno pripomniti še to-le: »Vem, da se tebi in drugim čudno zdi, ko sem tej nedolžni, neznatni cvetki prisodil prvo mesto med vsemi drugimi, v aprilu cvetočimi cveticami. Zato vam jo hočem najprvo opisati in koncem svojega popisa pojasniti vzrok, zakaj sem tej cvetici med cvetkami prisodil tako odlično mesto. Pritrdili mi boste, da sem ravnal prav. Zato jih pa le prinesite popoldan več s seboj v šolo, da vam jo opišem. Pa tudi nekaj takih prinesite, ki bodo imele pod zemeljske dele, ker so ti pri tej rastlini posebne važnosti.« Popoldan so prinesli teh cvetic skoraj vsi učenci s seboj v šolo, in gospod učitelj jim je o nji povedal to-le: Cvetici, ki se bomo o nji danes pogovarjali, pravimo podlesna veter-nica. Ime »podlesna. je dobila odtod, ker raste pod lesjem ali drevjem v gozdu, a »veternica« ji pravimo zato, ker se njen nežni, na dolgem, tenkem peclju se nahajajoč cvet ob vsakem vetru, tedaj tudi pri najmanjši sapici ziblje semintja. Veiernic imamo več, ki se vse ne toliko po cvetu kot po listih bistveno razločujejo od podlesne veternice. Tako imamo poleg pod-lesne veternice še Irilistno veternico, hostno veternico in zlatičasto veternico, ki je podlesni prav podobna, le da cvete rumeno, medtem ko ima podlesna bel cvet. Iz vrste, kamor štejemo podlesno veternico, je največ prvih pomladanskih cvetic, izmed katerih se nekatere po svojih lepo barvanih cvetih naravnost odlikujejo. Tako cvete zgodaj spomladi višnjevi jetrnik, modro-vijoličasta velikonočnica in nji sorodni kosmatinec ter nam že znani črni teloh, ki vsi krasno cveto in sodijo med najlepše cvetice sploh. V to vrsto pa spada še nebroj drugih cvetic, ki rastejo v poletnih mesecih v veliki množini in so znane pod imenom »zlatice«. Vse te, večinoma rumeno cvetoče rastline so pa s podlesno veternico vred več ali manj škodljive, nekatere celo hudo strupene. — V zemlji inta podlesna veternica kot gosje pero debelo, okroglo, rumeno ali rjavkasto vodoravno koreniko. Kol pri večini pomladanskih cvetic tako služi tudi pri podlesni veternici korenika v to, da se na nji kot na podzemeljskem steblu razvije še v zemlji bodoča, nova rastlina. Podlesna velernica je tedaj kot skoro vse prve pomladanske cvetice trpežna rastlina. Ker se pa nahaja ta korenika skoro čisto pri vrhu zemlje in bi nastala zaraditega zlasti ob hudih zimah nevarnost, da bi zmrznila in poginila, zato si je izbrala za svoje bivališče prostor pod drevjem in grmovjem, da jo pred mrazom varuje listje, ki je jeseni z dreves popadalo na tla. Če koreniko jeseni izkopljemo, zapazimo na enem njenih koncev mlado kalico, na kateri je že razločevati vse nadzemske dele. Na tistem delu korenike, iz katerega raste nova rastlinica, pa vidimo poleg omenjene kalice še drugo, z belimi lističi obdano, v obliki majhnega popka. (Konec.) Rebusi. Priobčila M. O. NJA = -" RRrr« = j* UM A ö"' o i 2 H 1 3 Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki, r3 Premrzlo sadje ni zdravo. Preden použijemo sadje, ga moram» segreti. ker premrzlo sadje Škoduje želodcu. Najbolje je. če denemn sadje v gorko vodo. ker se na ta način segreje najhitreje in enakomerno. Število zvezd. Koliko je zvezd? To je vprašanje, ki ne morejo nanje z gotovostjo odgovoriti niti zvezdoznanrf. S pomočjo izboljšanih daljnogledov in fotografskih plošč je mogoče danes dobiti na nebu tudi one majhne zvezde, ki se o njih pred desetletji še nikomur ni sanjalo. Giški zvezdoznanec Hiparh jc pfed 2000 leti naštel okolo 1000 zvezd, ki jim je določil mesta Gdanski mestni svetovalec HeveVms, ki je živel v 17. stoletju, je na&tel že 156-4 zvezd ter označil njihova mesta na nebu. Od leta do leta so izboljševali pomožna sredstva zvezdoznanstva. Leta 1830. je Že naštel učenjak Bessel 62.000 zvezd, njegov učenec Argelander. ki je pozneje nadaljeval to proučavanje, pa je naštel leta I860, že 314.925 zvezd. Zvezdoznanec (astronom) 4Jore je pred nedavnim časom določil, da je 64.184.757 zvezd, od teh jih vidimo pri nas s prostim očesom le 2200. Bodočnost pa najbrže dokaže, da ni tudi to število popolno. Kače v Indiji. Kdor živi v Indiji — pravi neki nemški potovalec — živi med kačami. Redko jih vidijo, ali čujejo jih povsod v vsaki hiši, kjer je kaka razpoklina. Kače redkokdaj usmrtijo kakega Evropejca, ker je ta previden in se v slučaju potrebe z njimi bori, toda indijski domačin se kače ustraši in pusti, da ga vgrizne. V Indiji je treba vedno nositi s seboj palico, in nikdar nc smeš v teman pTostor. Ko sc približa kata, jo je treba udariti s palico, da ji polomiš kosti, a tedaj sc ji človek ne sme približati, ker besno grize okolo sebe. Kače se nahajajo v vsakem grmu, čestokrat padajo tudi s streh Iz trave, ki raste tamkaj. Tedaj je najbolje bežati- Rešitev zastavice v podobah v tretji številki. En krivičen vinar požre 99 pravičnih. Prav so jo rešili: Sandka in Vidka Samsa, učenki v Ilirski Bistrici; Minlta in Slavka Zaeherl, učenki v Ljutomera'. Mirkec Piaivais. Dragee Dobida, Smiljanif Markee. Joško Gore, FrančeSko Matko, Janiek Florjanćič, dijaki v Ljubljani; Julča Naratova, Mira IJolar. Zinka Zakonjšek, Julia ZakonjSek, Tončka Golob, Roža Otavnik. Mirček Oplotnik, Lizika Dolar, 1-entlta OlavnVa, l.iza Wade, Jože VWralD-i, Ivana OplottnVi, ntentì in uterine v Wtfii pri Trbovljah; Janko Rebek, učenec v Celju; Marta Reich, učenka VI. razreda v Ljubljani; Valentin Ličol. Andrej Kopavnik, Oman Janez. Alojzij Podlipnik, Janez Kavalar. Franc Benet, učenci v Ratcčali na Gorenjskem ; Jelica Marolt, Danica Marolt, Ema Topiikar. Marija Vidmar, učenke v Ljubljani; Milica Jug. Fani Klemene. Jelica Pipan, Otilija Zemljak, Fani Jurca, učenke VII razr. v Ljubljani; Milica Skale, učenka v Novem njestu; Josip Vidic, naduiitelj v pok.. St Pavel pri Preboldu; Werboschek Josip. Zvonimir Coki, Lati Jožef in Korl Fr.. učenci III. razr. v Zibiki pri Šmarju; Tonček Sivka, učene III. razr. pri Sv. Juriju ob juž. žel.: Ciril Picek, učenec V. razr. v Ribnici; Ivan Arko, učenec v Ribnici; Ljudmila Lcdcrhas, učenka 5. razr. v Ljubljani; Vera Flis. učenka IV. razr. na Vrhniki: Tonček. Vladimir in Angela Porekar. Matija Sever st., Ludovik Puklavec. Jakob Zidarič. Franc Zadravec, Matija Miško. Ivan lvanuša si., Martin Panič, Ivan Trstenjak. Matija Sever mL, Babič Alojzija, Htgj Elizabeta, Ivsnuša Rozika, Marija Lah, Kristina l-ukman. Alojzija Plaveč, Marija Puklavec, Mar(a Sever, Terezija Sever, Nežica Vtičar. Katica Zadravec in Julijana Zibrat, učenci in učenke trirazrednice na Humu ; Marija Kasteie, učenka v Sembiljali ; Jožefa Barbiš. Ivanka Jenko 111 Frantoi Senkinc, učenke v äembijah; Josip Malečkar. Leopold Samsa in Anton Barbis, učenci \ šcmhijah : Zoran Jošt. stud. gvmn. IV. v Celju. Kotiček Spoštovani gosp. Doropoljski! Žarko solnce je stalo že precej visoko na nebu, ko sem vstopila v krogu svojih dragih součenk v toplo šolsko sobo. Takoj po pozdravu mi je dobri naš gospod nadučitelj pokazal spis v tolikanj nam priljubljenem .Zvončku', češ, naj ga prečitam. Z veliko radovednostjo so mi preletele oči kratke, jedrnate vrstice, ki se v njih predstavlja nam. slovenski deci, ljubitelj in prijatelj. Ta naš bodoči posrednik nam dovoljuje, da se smemo radovoljno pogovarjati z njim. Ker pa nam ni mogoče ustno, pa vsaj pismeno, to se pravi, pisali mu bomo dokaj pisemc, tako da bo imel dovolj opraviti z nami. Vam pa, dobri gosp. Doropoljski, obetam, da bomo vsekdar kaj pametnega poročali ter Vam s tem odvračali prevelike sitnosti. Tudi jaz sem spisala eno izmed svojih mnogoštevilnih prostih nalog v pisemce. Sveta noč. Preko rodnih, belo pogrnjenih poljan je zavel mrzel zimski veter. Nagajivo se je igral ter majal gole vrhove gozdnih dreves, šepetajoč jim nekaj tajnega. Nenavadna ti-hota v prej zelenem gozdu se mi je zdela silno otožna, ko sem korakala s svojo prijateljico po njem. Pot je naju vodila prav gor do parobka, kjer je ponosno stala velika skupina zeienih smrek in hojk. Oko mi je zastalo na njihovih vejah, lesketajočih se zlatih biserov. Odbrali sva nekaj lepih vej, ki jih porabiva zvečer, ko se začne tista tajinstvena, usode-polna sv. noč. Kajneda, vsako bitje, sledno srce se raduje in veseli te noči, ki se je v nji rodil tam daleč v Betlehemu v hlevu Jezus. Veselili smo se je že, ko smo bili majhni bosopetniki. Ali nismo dan za dnem povpraševali skrbnega očeta in dobre mamice, kolikokrat bomo še šli spat, preden nastopi tista lepa, sveta noč. Presrčno se je veselimo tudi zdaj, ko nam je dana že častna naloga staviti v kot jaslice. Tudi jaz sem imela dokaj opraviti v kotu z jaslicami, ki sem jih hotela lično zložiti, da bodo vsaj nekoliko predstavljale one jaslice, kjer je ležal kralj vseh kraljev Preproste so bile moje jaslice in vendar so se mi zdele lepe, zato Vam jih hočem nakratko opisati. Visoko v kotu sem Doropoljskega. natrosila mehkega mahu. Spredaj sem postavila iz trdega papirja narejen hlevček, kjer se je razločno videl Jezušček s svojo materjo Marijo in z rednikom Jožefom. Zadaj za hlevčkom, nekoliko bolj vzvišeno, so se pasle črede jagnjet, kozličev in ovac. Med njimi so strmeč zrli pobožni paslirci proti z veliko zvezdo razsvetljenemu hlcvcu in s strahom napolnjeni občudovali to prikazen. Visoko med nje sem postavila z nebeškim svitom obdanega angela, ki je razveselil presenečene pastirce / veselo novico. Nazadnje sem še izpostavila belega goloba, ki se je potem neprestano majal iznad ovenčanih vejic hojk. Preproste moje jaslicc so bile gotove, par šopkov je še bilo treba pripeti. Na sredi sobe pa je visela velika svetilka, ki je vso to noč brlela tako čarobno in lepo. Gotovo se je tudi ona radovala te noči, še mnogo bolj pa tistega, ki se je v nji rodil. Prosim Vas, blagorodni gosp. Doropoljski. odobravajte moj uborni spis. V imenu vseh Vam kličem: .Kakor Vi ljubite nas. slovensko mladino, tako iskreno tudi ljubimo mi Vas." Netka Kosova, učenka III. razreda v Pristavi. Blagorodni gospod ! Z radostnim srcem ustrezam Vaši želji ter Vam poročam o tisti čudapolni sveti noči, ki nam je nad vse noči tako ljuba. O. blažena, veličastna, čudapolna sveta noč, prispela si k nam ter objela pusto zimsko prirodo. Si pa li tudi, ti tiha, sladka noč, privedla s sabo od novorojenega rajskega Deteta doli iz sinjih višav vsaj nekoliko milosti, ki naj bi očistila našo bolno dušo ostudnih madežev greha ter nam vdchnila neodoljivo ljubezen do tistega, ki se je rodil to noč? Kako ljubko in veselo je to noč preživeti v preprostem krogu svojih dragih, pod krovom svoje rojstne hišice, ki po njenih prostorih nocoj tako veličastno odmeva sladak materin glas v iskreni molitvi ! - Še pozno v noč urejuje v kmetiških hišah mladost kakor starost jaslice tam v kotu ter diči kot s pestro-bojnimi venci in šopki, ki okrog njih vso noč plapola v motni, rumeni svetlobi več belili svečic. Kaj ne, uboren ta okras, in vendar mi napravlja tako veličasten vtisk, toliko sladkih spominov mi zbuja v mladi duši. — Angel miru zakriva pod svoja neomade-ževana krila tihe vasice, pokrite z debelo sneženo odejo, kakor tudi otožno prirodo, ki nocoj tako zavzeto posluša božično bajko. — Dočim se mi divimo blaženosti in brezmejni sreči svete noči, pridone v bližnjo okolico svečano ubrani glasovi farnih zvonov, vabeč ljudi v svojo bližino, v hram božji. Polagoma se jame po stezah in stezicah pomikati pestrobojna gruča za gručo pobožnega ljudstva k polnočnici. Ni mi mogoče s svojim okornim peresom opisati divne krasote lirama božjega. Tupatam priplavajo sem izpred oltarja dišeči oblački dima, tupatam zazvonč-kljajo majhni zvonci. Orgle tako nenavadno in ubrano spremljajo veselo petje pevcev, da Človeku nevede izvijejo iz prsi besede .Slava Bogu a višavah ..." Nebroj na čreda zvezdic še miglja na nebu okrog svoje družice blede lune, ko stopicajo trume polnoč-njakov proti domu, tiho med sabo kramljajoč, kot bi se bali zdramiti začarano prirodo i/, sanj. Upam. da boste blagovoljno sprejeli moj spis ter odslej naprej mene, moje součenke in součence smatrali za nove znanec. 7. odličnim spoštovanjem ostajem Vam vdana Jelica S o r n o v a, učenka lil. razreda v Pristavi. Velecenjeni gospod! Želim Vam napisati prosto nalogo o prvem snegu, kakor ste želeli v .Zvončku" Nebo jc oblačno, solnce se že dlje časa ni pokazalo. Sem od severa brije mrzel veter, tako da se vse skriva v varno zatišje. Le sem po stezi še nekdo počasi koraka proti naši vasi. Siromašni tujec je. ki prosi od hiše do hiše za prenočišče. .Dosedaj sem še zunaj prenočil v kakšni stclnici,- meni tujec, .zdaj pa je zapihal sever; sneg bo, sneg." In res. Zjutraj, ko smo vstali, je že bila širna priroda pokrita z belo odejo. To vam je bilo krika in vika to jutro po naši vasi. Naš Tone, ta znani zaspanfek, je bil danes prvi pokonci, kar nič se ni obotav ljal, saj si je še telovnik pozabil obleči. Zunaj pred hišo.ga je že čakalo več otrok, ne želeč mu dobrega jutra, ampak vsi so kričali: .Tone, sedaj pa le na delo. napravili bomo sneženega moža. Tukaj-le tik vašega vrta bo stal. To pač moramo gledati, da ga bomo umetno napravili, da bodo mislili ljudje, da je izklesan kip iz mramorja. Za poveljnika bomo postavili Ko-vačičevega Matevža; ta bo obenem tudi od-govornik in paznik zanj. Hajd. sedaj pa le na delo!" — Kako so marljivo delali! Veselje jih je bilo gledati. — Kakor čebelice spomladi, letajoč od cveta do cveta! Sedaj bo gotov, le bič še v roko in čako na glavo, potem bomo pač ponosni z možičkom. .Poveljnik, tebi pa svetujemo, pazi nam dobro na kip. da nam ne bo trud zaman!" — Dva dni je bil naš možiček še čisto nepoškodovan, a tretji dan je uprlo solnce zlate žarke v n šega možička, in ta je popolnoma razpadel. Otroci, prišedši iz šole, so se povpraševali, kam je izginil. Seveda so se hu-dovali nad poveljnikom, češ, da je slab paznik in še marsikaj. — Kaj sem si hotela ; šla sem jih razsojevat. Oprostila sem poveljnika, zakaj nedolžen je bil. Rekla sem jim: .Kaj še ne veste, da se sneženi mož izgubi ob solncu ?" — Še marsikaj je povedati o prvem snegu, ali nimam več časa sukati peresa; zatorej ostajam s posebnim spoštovanjem Terezika Hajnškova, učenka 111. razreda v Pristavi. Odgovor Netki Kosovi. Jelici Šomovi in Re-ziki Hajnškovi : Ilvo druga trolista deteljica! To je lepo! — Pa vaša pisma so me kar presenetila. Da bi znale učenke III. razreda ljudske šole sestavljati take spise! Je li mogoče' Pa poslušajte. kaj sem nekdaj opazil na citrali, ki imajo, kakor vam je znano, mnogo strun. Ako sem izprožil kak gotov ton (glas). Kar hitro se je začela tresti struna, ki je bila enako uglašena s prvim tonom, medtem ko se druge strune zanj še zmenile niso. tie sem pa udaril drugi ton, se mu je odzvala zopet druga, njemu enako uglašena struna, a prva je ostala mirna. In tako je šlo naprej z mojimi poizkusi. Glejte, ljube deklice, tako nekako je bilo meni, ko sem bral vaša pisma Tudi človeško srce ima premnogo rahlih strun, ki jih je treba zbuditi s pravim tonom, da nam odgovarjajo. In v mojem srcu je krepko odmevalo. Zdelo se mi je, da sem z vami v zimskem gozdu, z vami pri jaslicah, pri polnočnici in da vam pomagam delati sneženega moža. Samo o nečem še nisem na jasnem. Ne vem. ali ste res znale ubrati pravo struno v mojem srcu, ali sem pa to že nekje čital, in so bili torej samo znani glasovi, ki so se oglašali. Pa naj že bo temu tako ali tako, vaših pisem sem se vendar veselil. Iz njih sem posnel, da ste pridne učenke in da imate dobrega učitelja. Kar se pa tiče drugega, naj veljajo tudi vam one besede, ki so bile pisane prvi trolisti deteljici ! Jaz tudi že znam pisati : /, //, e. o. n, m. V šolo pojdem že drugo leto. Igrala sem že .Povedko o nosku*. — Bila sem kot deček, ko smo se igrali vojake, da me niso poznali. Jaz bi rada bila učiteljica. Imarn očeta rada. Vas imam tudi rada. Vaša Ljubica. To sem jaz pisala, ata pa mi je držal roko. Odgovor : Draga Ljubica ! Ti si torej pisala, ata Ti je pa držal roko-Kam pa je tačas položil svoje dolge brke v Kaj Ti niso bile napoti? Ali jih časih dobro potegneš? Pa kot deček si že bila oblečena! Kje si pa dobila hlače? Veš, Ljubica, tudi jaz Tebe imam rad, posebno pa tedaj, kadar vlečeš očeta za mustače. Druge odgovore priobčimo prihodnjič.