ŽELEZNODOBNE GOMILE NA VINKOVEM VRHU
V. STARE
Narodni muzej, Ljubljana
V prazgodovinskem depoju in v zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani 
so predmeti, ki so jili konec preteklega stoletja izkopali na Vinkovem vrhu 
pri Dvoru. Večino teh predmetov je pridobil za takratni Kranjski deželni 
muzej Jernej Pečnik. Ožji najdiščni podatki o teh najdbah nam niso ohra­
njeni.1 Tako je pred nami le golo gradivo, ki nam pa z arheološko govorico, 
ki jo skriva, le more prinesti majhen delež k spoznavanju prazgodovinske 
preteklosti Dolenjske. Gradivo iz tega najdišča zaenkrat še ni bilo obrav­
navano kot celota. Tudi v tem kratkem poročilu, ki skuš* dati izkopaninam 
ustrezno kulturno in časovno opredelitev, ne moremo odgovoriti na vsa 
vprašanja o pomenu Vinkovega vrha in njegove okolice v času, ko je bilo 
obravnavano gradivo izdelano oziroma uporabljano.
Mislim pa. da je potrebno nadaljevati z objavljanjem gradiva naših 
najdišč, ki nimajo ustreznih najdiščnih podatkov, in s tem načrtno slediti 
prvim takim poskusom, ki sem jih začela z objavo predmetov iz Malene in 
Rovišča.
Pri tem bi bilo treba upoštevati vse najdbe istega najdišča, ki mnogo­
krat niso v enem muzeju.
P ribližno 15 km zahodno- od Novega m esta se na levem bregu rek e Krke 
v nizkem gričevju o d raža v svoji geografski form aciji za ta predel izredno 
o p azn a vzpetina. Še danes moremo- brez arheoloških posegov ugotavljati 
sledove, ki govore za m očno u trjen o prazgodovinsko gradišče. N a zahodnih 
pobočjih tega neraziskanega gradišča so gom ile. Te so bile v p retek lem sto­
letju p red m et n en ačrtn eg a pridobivan ja arheoloških p red metov, ki so- prišli 
v last arheološkega m uzeja v L jub ljan i in na D unaju.
Že ob bežnem pregledu terena bi mogli ugotoviti, da so verjetno ne­
katere gomile neprekopane ali pa le delno prekopane. Prazgodovinska 
naselbina pa je še v celoti nedotaknjena. 1
1 Poročilo o izkopavanju na Vinkovem vrhu je objavljeno v Hoernes, Kraini- 
sche Hügelnekropolen der jüngeren Hallstattzeit, WPZ 2, 1915, 177, Abb. VI.
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 5, 1894, 7; 14, 1094, 34.
Letopis Matice Slovenske 1889. 40. 46: 1892. 180.

O b tej prilik i skušam o posredovati gradivo, ki so ga našli v sedm ih 
gom ilah. To gradivo je v inventarni knjigi N arodnega m uzeja diferencirano 
z oznakam i Tum ulus 7 do Tum ulus 15. P red m eti so vpisani v prazgodovin­
ski inventarni knjigi od številke P 4639 do P 4700.
Gomila. 7
(N arodni m uzej v L jub ljan i od inv. št. P 4639 do P 4647)
" V gomili, k atere točnih dim enzij ne poznam o, so b ili najdeni naslednji 
predm eti: železna suličn a ost, železna sekira, 5 zapestnic in k ačasta fibula 
(T. 1, ris. 1—9).
P rid atk i m oških grobov: sulica in sekira.
P rid atk i ženskih grobov: zapestnice in k ačasta fibida.
Gomila 8
(N arodni m uzej v L jub ljan i od inv. št. P 4648 do P 4654)
, V gomili neznane razsežnosti so našli: odlomek steklenega obročka, 
2 vretenci, bronast obroček in 2 keram ični posodi (T. 1, ris. 10—15).
P rid atk i m oških grobov: verjetno b ronast obroček.
P rid atk i ženskih grobov: steklen obroček, vretenci.
Nedoločljivo: keram ični posodi.
•
Gomila 9
(N arodni m uzej v L jub ljan i od inv. št. P 4655 do 4669)
V verjetno srednje veliki gomili so n ašli: 5 suličastih osti, 3 sekire, 
železen nož, 3 zapestnice, železno pasno spono in 5 vretenca (T. 2, ris. 1—9; 
T. 3, ris. 1—7).
P rid atk i m oških grobov: sulice, sekire, nož, pasna spona.
P rid atk i ženskih grobov: zapestnica in vretenca.
Gomila 10
(N arodni m uzej v L ju b ljan i od inv. št. P 4670 do P 4672)
V gomili neznane velikosti so našli: zapestnico, fibulo in vretence (T. 3, 
ris. 8. 9).
P rid atk i m oških grobov: jih ni.
P rid atk i ženskih grobov: zapestnica, fib u la in vretence (nedoločljivo).
Gomila 11
(N arodni m uzej v L jub ljan i od inv. št. P 4675 do P 4680)
V gomili so našli: sulico, bronasto p asno spono, 2 zapestnici, železno 
pasno spono, 2 vretenci, 2 bronasta obročka in trak asto fibulo (T. 3, ris. 10 
do 15; T. 4, ris. 1—4).
P rid atk i m oških grobov: sulica, 2 p asn i sponi, 2 obročka k v ad ratn eg a 
preseka.
P rid atk i ženskih grobov: 2 zapestnici, tra k a sta fibula in 2 vretenci.

Gomila 12
(Narodni muzej v Ljubljani od inv. št. P 4681 do P 4690)
V neznano veliki gom ili so našli: sulico, sekiro, obroček, certoško fibulo, 
nogo neke rta ste fibule, 5 vretenc (T. 4, ris. 5— 13; T. 5, ris. 1).
Pridatki moških grobov: sulica in sekira.
P rid atk i ženskih grobov: obe fibuli, 5 vretenc.
Nedoločljivo: bronast obroček.
Gomila 13
(N arodni m uzej v L ju b ljan i od inv. št. P 4691 do P 4700)
V gomili S O ' izkopali: 2 železni sekiri, kam nito sekiro, 4 zapestnice, 
2 nanožnici, vretence, sam ostrelno fibulo, steklene jagode, 28 obročkov 
(T. 4, ris. 14—16: T. 5, ris. 2—8).
Pridatki moških grobov: 2 železni sekiri.
P rid atk i ženskih grobov: 4 zapestnice, 2 nanožnici, vretence, saiuo- 
strelna fibula, steklene jagode.
N edoločljivo: k a m n ita sekira, 28 obročkov (nedoločljivo).
Ostalo gradivo
V naslednjem je govor o tistih predmetih z Vinkovega vrha, za katere 
niti po inventarni knjigi Narodnega muzeja niti po literaturi nimamo ožjih 
najdiščnih podatkov.
Njihova znanstvena vrednost se omejuje le na tipologijo in tiste ča­
sovne ugotovitve, ki S O ’ že splošno utemeljene.
Sulice
Razm erom a veliko število železnih suličnih osti med gradivom govori 
za večje število m oških grobov (T. 6, ris. 1—6, 9; T. 7, ris. 1—3, 6; T. 8, ris. 1 
do 5: T. 9, ris. 1—7: T. 11. ris. 3—5. V glavnem b i ločili dolgolistne in k ratk o - 
listne sulice. N ekaj su ličn ih osti im a gladek list brez pou d arjen eg a rebra 
(T. 8, ris. 4), druge im ajo polkrožno rebro (T. 6, ris. 5), trikotno' reb ro (T. 8, 
ris. 1), ali p a k v a d ra tn o rebro (T. 6, ris. 6). N ekaj sulic p a je tak o slabo 
ohranjenih, da ne m orem o ugotoviti, niti k ak šen je bil list niti k ak šn o je 
bilo rebro (T. 9, ris. 1—7). Za časovno op red eljev an je nam ne m orejo veliko 
pom agati. P ostavljam o p a jih lahko v čas razv ite starejše železne dobe, ker 
v tem času sledim o tak šn im sulicam v grobovih ilirskih bojevnikov.
Iz om enjenega časovnega okvira bi iz p a d la sulica (T. 7, ris. 3), ki zaradi 
svoje izredne dolžine in k ratk eg a lista sodi že na konec m lajše železne dobe. 
V ta čas bi postavili tu d i železno ost (T. 7, ris. 4). T akšne sulice in osti so 
našli v večjem številu v Šm ihelu pod N anosom (prej Šmihel p ri H renovicah). 
Večji del g rad iv a iz tega najdišča p a p rav tak o sodi v končne faze m lajše 
železne dobe.

Sekire
V grobovih n a V inkovem vrh u so bile najd en e večinom a železne tu laste 
sekire (T. 10, ris. 2—4, 6—8; T. 11, ris. 1, 2; T. 12, ris. 3) ali pa p lav u taste 
sekire (T. 10, ris. 5). T e so tu d i značilne za časovni okvir m lajšega obdobja 
starejše železne dobe (H a D pO‘ srednjeveški kronologiji).
Iz tega časovnega horizonta izp ad a b ro n asta tulasta sekira z ušescem 
(T. 10, ris. 1). S ekira im a delno odlom ljeno rezilo in le delno ohranjeno 
ušesce. O b robovih je okrašena z vrezanim i vzporednim i črtam i. Sekiro b i 
časovno postavili v H a C horizont. Žal ne moremo določiti grobne celote, 
k a te ri je sekira p rip a d a la ; to bi nas v sekakor zanim alo, ker je ta sekira 
ena izmed n ajstarejših predm etov o hranjenega gradiva z V inkovega vrha.
V m lajši čas sodita železni sekiri s p rečn o postavljenim ušesom za na­
sa jan je (T. 12, ris. 1—2). Takšne sekire sledim o na nekropolah z m lajšim , 
končnim fazam H a D prip ad ajo čim gradivom . Sekire te vrste so bile n a j­
dene v M okronogu, V alični vasi, Šm ihelu pod Nanosom (prej Šm ihel pri 
H renovieah).2 Vsa ta n ajd išča pa so znana po gradivu, ki sodi v m lajši čas 
starejše železne dobe in im a k o n tinuiteto vse do končnih obdobij m lajše 
železne dobe.
Noži
Med ohranjenim i predm eti z V inkovega vrha imamo štiri železne, od 
rje precej poškodovane ukrivljene nože (T. 9, ris. 8—11). N edvom no so bili 
ti noži n ajdeni v grobovih, ki bi jih časovno lahko postavili v razvito ob­
dobje starejše železne dobe. Brez grobne celote p a nam za časovno opre­
deljevanje n e m orejo rabiti.
Meči
O sam ljen p rim erek orožja v gom ilah n a Vinkovem vrhu je enorezen, 
ukrivljen železen m eč — m ahaira (T. 6, ris. 10). Močno g a je u n ičila rja in 
je že celo nekoliko deform iran, tako da njegova p rv o tn a oblika ni več p ra v 
vidna. Ne poznam o grobne celote, tako da moremo meč časovno opredeliti 
le na podlagi njem u sorodnih mečev iz d ru g ih najdišč. Za časovni okv ir bi 
nam najb o lje služilo gradivo iz depoja v T ržišču pri C erknici, k je r je bilo 
n ajd en ih k a r devet ta k šn ih mečev. D epo sani vsebuje gradivo (sulice, sekire, 
žvale, meči, čelada), k atero moremo stav ljati v razvito starejšo železno dobo. 
na začetek H a D stopnje. T udi om enjeno m aliairo z V inkovega vrha bi 
lahko postavili v ta čas, posebno še zato, k er glavnina gradiva tega najdišča 
sodi v om enjeni časovni okvir.
D rugi meč p rip a d a dvoreznim tipom z dolgim trnastim nastavkom za 
ročaj (T. 7, ris. 5). P redm et je zelo uničen in je vse do nedavnega v eljal za 
sulično ost. Proti tem u govori nastavek za ročaj, k er im ajo sulične osti n a­
vadno votel tulec za nasajanje. D vorezne m eče srečujem o v grobovih m lajše
2 Nekaj takih sekir je v depoju Narodnega muzeja v Ljubljani iz Mokronoga, 
Valične vasi in Šmihela pod Nanosom (Šmihel pri Hrenovieah).

železne dobe. Iz Slovenije poznam o več p rim erk o v iz M okronoga,3 B leda,4 
V alične vasi,5 6 M ihovega8 in iz drugih najdišč. Naš prim erek z V inkovega 
vrha stoji p re d nam i brez sprem nega grad iv a, vendar je m ed gradivom 
n ek aj predm etov, ki b i utegnili soditi v isti čas kak o r meč (T. 11, ri.s. 9; 
T. 12, ris. 1 in 2).
Puščice
Med predmeti iz gomil na Vinkovem vrhu je najdenih razmeroma ve­
liko puščic (T. 7, ris, 7— 27; T. 8, ris. 6—17). Ločili bi lahko železne dvokrilne 
puščice (T. 7, ris. 7—10), bronaste trokrilne puščice (T. 7, ris. 11—14; T. 8, 
ris. 6—17) in bronaste trorobe puščične osti (T. 7, ris. 15— 27).
Železne dvokrilne puščice je močno uničila rja in so tudi precej po­
škodovane. Dve puščici imata ohranjeno leseno paličico, na katero sta se 
nasajali. Te puščice so' prav gotovo iz starejše železnodobnih grobov, prav 
tako kot del gradiva iz gomil, za katere ne moremo ugotoviti grobne celote. 
V ta časovni okvir smo upravičeni postaviti omenjene puščice, če primer­
jamo gradivo grobne celote iz Stične,7 kjer so bile najdene bronaste dvo­
krilne puščice s predmeti, ki so značilni za Ha C horizont. Omenjeni pri­
meri so sicer železni, vendar to časovnega opredeljevanja bistveno ne 
izpremeni.
Bronaste trokrilne puščice imajo tulec za nasajanje in tri daljša ali 
krajša krila. Te puščice so se nasajale na leseno' paličico kakor sulične osti. 
Obravnavali bi jih lahko kot neko razvojno stopnjo med preprostimi dvo- 
krilnimi puščicami in mlajšimi trombimi puščicami. Časovno jih lahko 
postavimo v Ha D horizont, oslanjajoč se na grobno celoto iz Libne,8 kjer 
je najdenih prav tako nekaj takšnih puščic. Grob iz Libne pa ima zelo 
širok časovni razpon, nekaj predmetov je prav iz Ha D horizonta.
Bronaste trorobe puščice stavljamo v zvezo s skitskimi grobovi, ker 
vemo, da so bile del bojne opreme Skitov. Skitske — trorobe puščice so bile 
najdene v Sloveniji na Libni,9 Rovišču,1 0 na Magdalenski g o ri,1 1 na Vačah1 2 
in drugod. Puščice z Vinkovega vrha so verjetno iz enega groba; spomnimo 
se samo velikih grobov z Libne in z Magdalenske gore, kjer je najdenih zelo 
veliko trorobih puščičnih osti. Hoernes celo poroča o takšni grobni celoti 
iz neke gomile na Vinkovem vrhu.1 3 V skrinjastem grobu je bila ob ne-
3 V depoju Narodnega muzeja v Ljubljani inv. št. >486, 3487, 3488, 3494, 3496 
in 3499.
4 S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled, SAZU, Dela 12. 1960. 13, T. V, 6.
5 Neobjavljeno v depoju Narodnega muzeja v Ljubljani.
6 Neobjavljeno v depoju Narodnega muzeja v Ljubljani, inv. št. 6313.
7 V grobu iz Stične je najdenih 10 bronastih puščic. Časovno ga postavljamo 
v 7. stoletje pred n. š. Grob je objavil Ložar v GMDS. 1957, 73, pod. 4. Lužarjeva 
datacija odstopa od današnjega časovnega opredeljevanja grobne celote.
8 F. Starè. Kipec ilirskega bojevnika z Vač, AV XIII—XIV. 1962—1963, 398, 
T. IX, 23—26.
9 L. c., Tab. IX, 25—26 in T. X . 39—62.
i° V grobu VI gomile I iz Rovišča sta bili najdeni dve trorobi puščici: V.Stare, 
Prazgodovinske gomile iz Rovišča, AV XIII—XIV. 1962—1963. 437.
1 1 Inventaria arhaeologica, Jugoslavija, Fase. 5, Y 43 (5) 4, 25.
1 2 F. Starè, Vače, katalog, 1955, T. VII, 5, 6.
1 3 WPZ 2, 1915, 117.

sežganem m rliču n ajd en a bronasta posoda, deli bronaste čelade, železna 
sekira, rdeče žgana keram ična posoda in večje število puščičn ih osti. 
Potem takem bi m orda lahko tu objavljene troro-be p uš o Léne osti postavili 
v zvezo s Ho-ernesovim opisom. G robno celoto- samo pa bi na podlagi sprem ­
nega g rad iv a (dvogrebenasta čelada — T. 19 in verjetno bronasta posoda — 
P. 16, ris. 8) lahko časovno opredelili v začetek 6. stoletja pred n. š., to je p a 
tud i čas, ko bi m ogli že m isliti na sk itske elem ente v m aterialn i zapuščini 
starejše železnodobnih najdišč D olenjske.
Zapestnice in nanožnice
Zapestnice, k i so bile izkopane v grobovih na Vinkovem vrhu, b i lahko 
razdelili v votle (T. 15, ris. 2, 4, 7) in m asivne (T. 12, ris. 6, 8). V ečina zapest­
nic im a polkrožno n a r ehren o površino, n ek aj prim erov p a je g lad k ih s p re ­
segajočim a koncem a.
Za časovno opredeljevanje jih ne moremo koristno uporabiti, ker sle­
dimo takšnim zapestnicam v ženskih grobovih skozi vse obdobje razvite 
starejše železne dobe.
Votle zapestnice, okrašene s pasovi vrezov in vrezanimi križci v po­
sameznih poljih (T. 13, ris. 2), pa so ostalina grobov iz mlajšega obdobja 
starejše železne dobe (Ha D).
Zelo zanimiva je bronasta, v štiri kolobarje zvita zapestnica, katere 
konca, okrašena z vrezanimi pasovi, sta bila zapognjena nazaj. Eden se je 
že v uporabi odlomil in so ga nadomestili z novim tako, da so ga pritrdili 
z dvema bronastima zakovicama, danes pa tudi ta manjka. Ohranjeni za­
ključek zapestnice je na koncu oglato odebeljen. Ta motiv je v materialni 
kulturi naših krajev precej nenavaden. Nekoliko spominja na zapestnice 
s shematiziranom nazaj zavitimi živalskimi glavicami.1 4 Vendar pa oblika 
odebelitve skoraj ne dopušča direktne primerjave z omenjenimi (T. 12, 
ris. 8).
Ovratnice
Med gradivom iz gomil na V inkovem v rh u so tudi tri bronaste ovratnice 
(T. 14, ris. 1, 12, 13). M ed seboj so različne in vsaka zase p red stav lja posebno 
v arian to ovratnic. V saka sodi v drugo časovno obdobje.
Najstarejša je ovratnica (T. 14, ris. 12) s tordiranim trupom in odlom­
ljenima, verjetno spiralno zvitima koncema. Postavimo jo lahko v začetne 
faze Ha C obdobja na podlagi primerjav z drugimi najdišči, ki vsebujejo 
gradivo iz tega časa.
V razvito obdobje H a C horizonta bi postavili ovratnico- z gladkim 
trupom in sp iraln o ovitim a koncem a (T. 14. ris. 15).
Časovno- n ajm lajša pa je bronasta votla ovratnica s polkrožnim a za­
ključkom a (T. 14, ris. 1). Stavljam o jo v razvito obdobje H a D horizonta. 
D atacijo tega p red m eta smo p ra v tak o opravili na podlagi p rim e rja v z 
gradivom iz d ru g ih najdišč, ki jih kot celoto stavljam o v to časovno ob­
dobje.
1 4 F. Mayer, Fundbericht aus Schwaben NF 16, 1962, 39.

Fibule
Sponke za sp e n ja n je oblačil — fibule so navadno p rid a tk i ženskih 
grobov. Med gradivom iz gomil imamo o h ran jen ih razm erom a m alo fibul 
(T. 15, ris. 1— 11). F ib u le p rip a d a jo različnim tipom in jih m orem o tudi 
časovno p o stav ljati v razn a obdobja starejše železne dobe. Med n ajstarejše 
p rim erke bi p rište v a li obe kačasti fibuli (T. 15, ris. 1 in 5) in žično fibulo 
z jan tarjev o oblogo' (T. 15, ris. 4); m orem o jih postaviti n a začetek H a D 
stopnje.
Velike »klasične« certoške fibule (T. 15, ris, 3, 6, 9) so značilne za ra z ­
v ito obdobje H a D stopnje, k er vemo, da so bile najdene vedno s predm eti, 
k i sodijo v ta čas.
Posebnost so fib u le s sam ostrelno peresovino in z živalsko' glavico na 
zak lju čk u noge (T. 15, ris. 7, 8, 10 in 11). Ločili bi lahko dva tip a , p rv i s 
shem atizirano konjsko glavico (T. 15, ris. 7 in 8) in drugi s pasjo glavico 
(T. 15, ris. 10, 11).
V grobovih slovenskega h a lšta ta poznam o nekaj prim erov ta k ih fibul, 
v en d ar so precej redke. Prisotnost k a r štirih tak ih fibul na V inkovem vrhu 
je p resenetljiva in d aje neko posebno obeležje vinkovskem u gradivu. P la­
stične upodobitve n a fib u lah srečujem o v glavnem v razviti fazi H a D 
sto pnje. V tem času se kot dekorativne p rv in e na fibulah u p o d ab ljajo tudi 
d ru g e živali, kot n p r. psi, ovni, race.1 5 Po vsem tem smo u p rav ičen i postaviti 
tu d i p rim ere z V inkovega vrha v to časovno obdobje.
Pasne spone
Med gradivom , ki je brez ožjih najd iščn ih podatkov, imamo ohranjene 
štiri pravokotne p asn e spone (T. 16. ris. 1. 4, 6: T. 11, ris. 11). B ronasta pasna 
spona (T. 16, ris. 4) je dobro* ohranjena, m a n jk a ji le kavelj za spenjanje, 
ki je bil p ritrje n na spono s ploščato zakovico in je bil izrezan iz posebnega 
kosa pločevine. S pona je ob daljših stran icah okrašena z vrezano črto, ob 
k ra jših stran icah p a je drobno poševno narezana.
B ronasta spona (T. 16. ris. 1) je bila že m ed uporabo v ečkrat p o p ra v ­
ljana, tak o da so kosi pločevine naloženi d ru g vrh drugega in sp eti s plo ­
ščatim i zakovicam i. O h ran jen je tud i p lo ščat kavelj za spen jan je, ki je 
p ritrje n na podlogo s k v ad ratn o zakovico.
D elno o h ran jen a železna pasna spona z bronasto prevleko (T. 16. ris. 6) 
je bila okrašena z iztolčenim i m otivi drobnih p ik ob zunanjem robu in s sto­
ječim i trik o tn ik i iz drobnih iztolčenih pik. V sredini takega trik o tn ik a je 
iztolčen k riž z razširjen im i kraki. B ronasta prevleka je slabo ohranjena, 
tako da so na n ek aterih m estih v idni le sledovi na železni podlagi.
1 5 Fibule z lokom v obliki pasjega trupa iz Podzemlja, inv. št. 2248 (neobjav- 
liena), Zagorja, inv. št. 4546 in 4547 (neobjavljena), Vintarjevc-a. inv. št. 6677 (AV 
IY/2, 1953. 264. T. I. 5).
Fibuli z ovnovo glavico na nogi z Magdalenske gore. inv. št. 4000 in 4001, in 
Laknic, inv. št. 1648 (neobjavljeno).
Fibuli z lokom v obliki račjega protoma iz Šmarjete, inv. št. 919 (neobjavljenoj, 
in Rovišča (V. Stare. Prazgodovinske gomile iz Rovišča. AV XIII—XIV. 1962—1965, 
T. I, 12).

Pravokotne pasne spone časovno postavljamo v Ha D stopnjo, v njene 
začetne faze, posamezni primeri pa so se uporabljali tudi v razviti dobi 
Ha D horizonta.1 6
Sponam p rip a d a jo tud i bronasti okovi z obročki, ki so rab ili za spe­
n jan je spone (T. 11, ris. 7, 10, 12, 18), in bronasti obročki, deli p asn ih spon 
(T. 11, ris. 6, 8, 1 4 ? — 16; T. 14, ris. 3—10). T i obročki so ovalnega ali k v a d ra t­
nega preseka in so ra b ili p ri sp en jan ju pasu.
Železen predm et, k i je služil tu d i v erjetn o kot pasna spona (T. 11, ris. 9) 
s kavljem a na obeh straneh, bi postavili že v m lajši čas, v mlajšo? železno 
dobo.
Y isti. čas m orem o p rištev ati tudi b ro n ast obroček z delno ohranjenim 
kavljem (T. 11, ris. 17), ki je tu d i služil za sp enjanje pasu.
Čelada
Med predmeti brez ožjih najdiščnili podatkov je bil tudi del bronaste 
pločevine, za katerega smo ugotovili, da sodi k neki popolnoma razpadli 
dvogrebenasti čeladi (T. 19, rekonstrukcija). Fragment je sicer majhen in 
v zelo slabem stanju, vendar pa sta dobro vidni rebri, ki sta potekali vzdolž 
grebena. Ohranjena je tudi ena bronasta zakovica, ki je pripenjala zgornji 
del čelade na spodnjega. Y Hoemesovem poročilu1 7 je govor o ? nekem skri- 
njastem grobu, v katerem je bila najdena med drugimi pridatki (železna 
sulica, rdeče žgana posoda, puščice in bronasta posoda) tudi čelada. Med 
našim gradivom nimamo čelade. Sklepamo lahko, da je omenjeni fragment 
del popolnoma uničene dvogrebenaste čelade, ki jo omenja Hoernes.
Dvogrebenasie čelade stavlja S. Gabrovec v svoji razpravi o halštatskih 
čeladah jugovzhodnoalpskega kroga v 6. stoletje pred n. š.1 8 Omenjeno čelado 
z Vinkovega vrha bi bili upravičeni postaviti v isti čas, ker tudi spremno 
gradivo govori za upravičenost te domneve.
Scepter in obeski
O hranjeno im am o le eno kultno p alico — scepter (T. 5, ris. 9). Telo bro­
naste palice je razd eljen o v horizontalna, različno okrašena polja. Zgoraj 
je votlo telo razširjen o in preluknjano. V lu k n jicah so vdeti bronasti obročki 
z verižico; n a n jih so viseli precej poškodovani trik o tn i obeski.
K omenjenemu sceptru sodita verjetno tudi obeska (T. 18. ris. 15, 17). 
ki sta bila obešena na verižici, pripeti na telo sceptra. Obesek je sestavljen 
iz osrednjega dela, ki je izdelan v iztolčeni tehniki in predstavlja neko 
človeško figuro z razprostrtimi rokami. Obesek ima na spodnji strani pol­
krožne izrastke z luknjico. Y vsako luknjico je vdet obroček, v katerem je 
visel trikoten obesek, okrašen z vtolčenimi in iztolčenimd. pikami. Obeski 
so imeli na spodnji strani luknjico za verižico. V zadnjo luknjico verižice
1 4 F. Starè, Dekoracija pravokotnih pasnih spon na Kranjskem, AV III/2, 
1992. 175.
1 7 WPZ 2, 1915, 117, Abb. VI.
1 8 S. Gabrovec. Halštatske čelade jugovzhodnoalpskega kroga. AV XIII—XIV, 
1962—1965 . 305'ss.

pa s o - bili vdeti obročki za obesek. Obeski so po večini izgubljeni, ohranjene 
so le tri shematizirane račke, shematiziran petelin in dve človeški figurici.
Obesek z Vinkovega vrha je eden najlepših obeskov, ki so ohranjeni 
med materialnimi ostalinami grobov starejše železne dobe. Časovno- ga 
moremo postaviti v Ha D stopnjo.
Kovinske posode
B ronasta situla, ki je med ohranjenim gradivom v N arodnem m uzeju, 
je gladka s p rep ro stim držajem z nazaj zav itim i konci (T. 16, ris. 7). Izd e­
lan a je iz tan k e pločevine. Plašč je spet s sedm im i bronastim i ploščatim i 
zakovicam i. D no situ le m anjka, bilo p a je verjetno izdelano- k ak o r dna 
d ru g ih situl m lajšega tip a. T udi po- obliki sam i sodi ta situla k m lajšim 
oblikam in bi jo- n a pod lag i p rim erjav z d rugim i situlam i lah k o časovno 
postavili v razvito o b d o b je starejše železne dobe.1 9
D ruga k o vinska posoda, ki je o h ran jen a m ed gradivom , je tak o im e­
novan kotliček z ročajem — velika skodela (T. 16, ris. 8). Podrobno ga je 
obravnaval v svoji štu d iji o prazgodovinskih kovinskih posodah že 
F. Stare,2 0 zato bi samo- ugotovili, da gre tu za posodo, ki jo- stavimo- v čas 
razv ite H a C stopnje.
Keramika in glinasta vretenca
K eram ičnih posod je oh ran jen ih razm erom a malo in še te so večinom a 
poškodovane ali p a o h ran jen e sam o v fragm entih. Večino- posod p red stav ­
lja jo lonci (T. 17, ris. 3—5) ali p a sklede (T. 17, ris. 6). N ekaj posebnega je 
posoda iz svetlo rja v o žgane gline (T. 17, ris. 1). Posoda je cilin d ričn a z 
rav n im dnom in k a n d ira n im ostenjem . O b zgornjem robu je na dveh stra ­
neh štirikoten nastavek, k i je služil z a boljše p rileg an je pokrova n a posodo. 
Pokrov je okrogel, o k rašen s koncentričnim i plastičnim i k an elu ram i in im a 
v sredini velik p ro filira n gumb. Posoda je b ila verjetno- n ajd en a v grobu 
z gradivom iz m lajšega obdobja starejše železne dobe. Posodo- samo bolj 
težko- časovno opredelimo-, ker ne po-znamo analogij za to vrsto- keram ike.
Posebej moramo» om eniti m ajhno rja v k a sto žgano posodico z izlivko-m 
(T. 17, ris. 2). Posodica je zelo- grobo- izdelana in bi utegnila biti p recej stara, 
nekako iz začetka sta re jše železne dobe.
Vse drugo keramično gradivo je iz mlajšega obdobja kakor glavnina 
predmetov z Vinkovega vrha.
N ajdena vreten ca iz žgane gline lah k o razdelim o v biko-nična (T. 18, 
ris. 3, 8, 13, 14; T. 16, ris. 3, 5), konična (T. 18, ris. 4, 5, 6, 11) in kroglasta 
vretenca (T. 18, ris. 9). V sa vretenca so g lad k a, neom am en tiran a, le dve
1 9 F. Starè, Prazgodovinske kovinske posode iz Slovenije, Zbornik Filozofske 
fakultete 2, 1955, 116 ss. V tej študiji je pomotoma omenjeno, da je situla v Natur- 
historisehes Museumu na Dunaju. V resnici pa je situla v Narodnem muzeju v 
Ljubljani, inv. št. 2196.
2 0 F. Starè. Prazgodovinske kovinske posode iz Slovenije, Zbornik Filozofske 
fakultete 2, 1955, 113 ss.

im ata spodnji del okrašen z vrezi (T. 16, ris. 3 in 5), eno pa im a vreze nad 
največjim obodom (T. 18, ris. 3).
Vretenca nam ne morejo služiti za časovno opredeljevanje grobnih 
najdb, ker so se pojavljala v grobovih skozi vso starejšo železno dobo.
Ogrlice
Ogrlice, ovratni nakit so značilnost ženskih grobov. V grobovih na 
Vinkovem vrhu s o > bile najdene številne jantarjeve (T. 20, sl. 1) in steklene 
ogrlice (T. 20, sl. 2).
Med jantarjevimi ogrlicami prednjači niz različno velikih jagod od 
drobnih do »orjaških«, ki imajo 3 cm v premeru (T. 14, ris. 17: T. 20, sl. 1). 
Velika jantarjeva jagoda je tudi menda največja do sedaj najdena na pod­
ročju Slovenije iz starejše železne dobe.
Med steklenimi ogrlicami je posebno zanimiv niz raznobarvnih in raz­
lično oblikovanih jagod (T. 20, sl. 2). Niz vsebuje 70 jagod, ki se med seboj 
zelo razločujejo tako po barvi kot tudi po obliki. Nedvomno gre v tem pri­
meru za enega najlepših nizov iz naših, Ha D pripadajočih grobov. Ob 
njem bi se lahko ponovno načelo vprašanje steklarstva v prazgodovini 
v naših krajih, ker le tako si lahko' razlagamo toliko tehničnih drobnosti 
in spretnosti pri izdelovanju posameznih jagod.
O m eniti m oram o tu d i n ekaj okroglih bronastih jagod (T. 14. ris. 11), 
a zanje ne m orem o z gotovostjo trd iti, da bi služile kot ogrlica.
Ostali predm eti
V inventarju grobov z Vinkovega vrha nas preseneča konica iz kvarcita, 
obtesana v obliki lovorovega lista (T. 6, ris. 8). Konica ima zelo starinski 
značaj. Ta predmet je verjetno služil pri kakšnem kultnem obredu s staro 
tradicijo. Sicer si je v času, v katerega sodijo naši grobovi, težko predstav­
ljati to starinsko, za kameno dobo značilno obdelavo predmeta.
Medtem ko pri omenjeni kamniti konici ne moremo utrditi njeno 
kamenodobno poreklo, govori odlomek igle s stožčasto glavico (T. 6, ris. 7) 
prepričljivo za starejši čas, kakor ga nakazuje glavnina predmetov z Vin­
kovega vrha. To večglavo iglo je patina sicer zelo poškodovala, kljub temu 
pa moremo prav dobro spoznati tako imenovani tip pozne Ha B igle s 
stožčasto glavico in z drobnimi svitki na vratu.
Med manj pogostne predmete v inventarju grobov drugih slovenskih 
najdišč, ki sodijo okvirno v isti časovni horizont kakor naše z Vinkovega 
vrha. prištevamo dve bronasti vretenci (T. 14. ris. 15, 16). Njuno funkcijo je 
nakazal F. Starè,2 ’ ki domneva, da sta služili kot uteži pri jermenih, s ka­
terimi so spenjali ali zavezovali obleke. Za to domnevo govori grob s skle­
dasto čelado iz Malene2 1 2 2 in grob skitskega lokostrelca z Libne.2 3 Nekoliko 
nenavadno je vretence (T. 14, ris. 16), ki ni masivno, čeprav je ulito.
2 1 AV XIII—XIV, 1962—1965. 397.
2 2 V. Stare, Prazgodovinske Malence, AV XI—XII, 1960—1961, 52, T. II, 3, 4. 
7, 11.
2 3 F. Starè, Kipec ilirskega bojevnika z Vač, AV XIII—XIV, 1962—1963, 
T. X, 28.

B ronastega d isk asteg a predm eta (T. 14, ris. 2) s p relu k n jan o kupolasto 
glavico in ostankom široke zanke na sp o dnji stran i bi skoraj ne mogli ra z ­
lagati kot gum b. V erjetn eje je rabil kot n ek e vrste okras n a jerm en ju.
Med najbolj dragocene predmete inventarja grobov z Vinkovega vrha 
štejemo polno- plastično ulito bronasto figurico konjička (T. 14, ris. 14). 
Figurica je služila verjetno- kot obesek, za kar govori luknjica na vratu. Telo 
konja je močno shematizirano-, tako- da so .izostale značilnosti konjskih oblik. 
Poudarjena je zlasti dolžina vrata in trupa, medtem ko so noge in rep po­
dane okrnjeno. Zelo shematično (s poudarjanjem dolžine) je podana tudi 
glavica. Ušesci imata namesto vdolbine, ki bi ustrezala resničnosti, le po 
eno drobno jamico-. Trup konja je okrašen za prednjima nogama z dvema 
pokončnima vrezoma ter na vsaki strani z dvema tremoliranima vrezoma. 
Ob boku desne sprednje no-ge je vrezan na krakih stoječ križ. Plastična 
bronasta figurica konja ko-t samostojen motiv je v Sloveniji za zdaj osamel 
primer. Na podlagi stilnih prvin bi mogli figurico konja postaviti v čas po 
kipcu hoplita z Vač.2 4
Časovna opredelitev gradiva po tumulili
Pri časovni opredelitvi gradiva po tumulili uporabljamo tipološko- naj­
bolj značilni najstarejši in tipološko najbolj značilni najmlajši predmet.
•
Gomila ? (T. 1, ris. 1—9)
T ip m asivne b ro n aste zapestnice s pasovi drobnih prečn ih vrezov med 
rahlim i svitkastim i odebelitvam i (T. 1, ris. 7, 9) je značilen za H a C hori­
zont, u p o rab lja p a se še skozi starejše faze H a D stopnje. K ačasta fibula 
z diskom sodi k m lajšim , za razviti H a D značilnim variantam (T. 1, ris. 8). 
D robno n asv itk an e zapestnice s presegajočim i konci (T. 1, ris. 3) so- značilne 
za pozni H a D horizont. Predm eti tega tu m u lu sa im ajo oblikovne značil­
nosti od končnih faz H a C do končnih faz H a D horizonta. To- časovno 
opredelitev o p ra v ič u je ta tu d i železna tu la sta sekira in železna sulična ost.
Gomila 8 (T. 1, ris. 10—15)
Iz g rad iv a tega tum ulusa, ki je za časovno opredelitev precej atipično 
in bi ga d elno mogli stav iti v okvir H a D horizonta, izstopa odlom ek ste­
klenega obroča (T. 1, ris. 13), ki je latenodobnega značaja.
Gomila 9 (T. 2, ris. 1—9; T. 3, ris. 1—7)
R azen železnih »uličnih osti (T. 2, ris. 2—4), k atere bi m ogli p rišteti 
h kopjem z m lajšim značajem (pozni H a D ), je ostalo orožje značilno za 
razv iti H a D horizont. Isto velja tu d i za železen nož (T. 2, ris. 9) z navzgor 
zavihano konico rezila. K istem u, razvitem u H a D horizontu sodijo še 
železna p asn a spona s poud arjen im vzdolžnim rebrom (T. 3, ris. 6) in 
bronasti široko n asv itk an i zapestnici (T. 3, ris. 2, 3). O stanek drobno
2 4 L. c., 404 ss.

nasvitkaiie bronaste nanožnice (T. 3, ris. 1) p a ima nekoliko m lajši značaj. 
O kvirno m oremo n a jd b e tega tum ulusa postaviti v razviti H a D horizont 
z izjemo nasv itk an e nanožnice, ki bi lah k o bila m lajša.
Gomila 10 (T. 3, ris. 8, 9)
F ibula (T. 3, ris. 9) p red stav lja neko starejšo varianto certosoidnega tipa 
(zgodnji H a D), zap estn ica z ozkim i p rečn im i svitki p a je vsekakor m lajša 
(pozni H a D horizont).
Gomila 11 (T. 3, ris. 10—15; T. 4, ris. 1—4)
Pasni sponi (T. 3, ris. 11; T. 4. ris, 1) sodita po obliki k starejšim v ari­
antam p ravokotnih p asn ih spon. Železna šipona ob k av lju ni im ela zakovic; 
to oprav iču je dom nevo, da sodi k zelo zgodnji varianti. Isto posebnost ima 
bronasta spona, k i je bila z zakovicam i p rip e ta na pas samo s k av lju na­
sprotno stranjo. T u d i ornam ent je p ri tej sponi še zelo starinski, g re v b i­
stvu za horizontalno sim etrijo tangencionalno povezanih krožcev v neza­
ključeni kom poziciji. O rnam ent je sicer nedosleden, k lju b tem u p a ga 
moremo uvrstiti v skupino starejše d ekoracije pravokotnih p asn ih spon 
s ponavljajočo se nezaključeno ornam entiko. Naš prim er se od om enjenega 
načina krašen ja razlo ču je po tem . da im a spona še okvirni okras s trem o­
li,ranim vrezom, k a r je že nekoliko m lajša poteza. Na podlagi ornam enta in 
spone sam e bi mogli ta predm et postaviti v zgodnji H a D horizont.2 5
Časovni razpon n ajd b v tum ulusu 11 bi bil med zgodnjim in poznim 
H a D horizontom .
Gomila 12 (T. 4, ris. 5— 13; T. 5, ris. 1)
N ajstarejši p red m et tega tum ulusa je odlomek neke rtaste fibule (T. 4. 
ris. 10). ki, im a ta k o im enovani C presek noge. Ta je značilen za pozni H a C 
ozirom a za zgodnji H a D horizont. F ib u la (T. 4. ris. 11) p a je n ek a v arian ta 
certoškega tipa. N jen klasični T presek noge govori za starejšo fazo H a D 
horizonta. T udi tu la s ta sekira (T. 4. ris. 12) in sulica (T. 5. ris. 1) bi govorili 
za ta čas.
Gomila 13 (T. 4, ris. 14— 16; T. 5, ris. 2—8)
K am nita sekira (T. 5, ris. 3) ne m ore služiti za časovno opredeljevanje, 
k er ni značilna za in v en tar železnodobnih grobov. Železni tu lasti sekiri 
moremo zaradi v itk eg a vratu postaviti v razviti H a D horizont. To opre­
delitev p o d p ira ta tu d i nasvitkani zapestnici (T. 5. ris. 4, 5) in p ra v tako 
okrašeni nanožnici (T. 5. ris. 7, 8).
Zaključek
G radivo iz gom il na Vinkovem vrhu je v glavnem zastopano s prim erki 
iz starejše železne dobe. Le nekaj predm etov: k v arcitn a konica, bronasta 
igla s stožčasto glavico in bronasta tu la sta sekira z ušescem ne sodi v ta
2 5 F. Sta rè, Dekoracija pravokotnih pasnih spon na Kranjskem, A V III/2, 1952. 
173 ss.

časovni okvir. To so obenem tudi n a jsta re jši p red m eti iz om enjenih gomil. 
G lavnina predm etov sodi v začasno in razv ito fazo H a D horizonta z nekim i 
izjem am i, ki segajo vse tja v m lajšo železno dobo.
Iz tega sm o spoznali, da je im elo grobišče na Vinkovem v rh u širši ča­
sovni razpon, to se p ra v i, d a življenje na naselbini ni zam rlo vse tja do 
konca m lajše železne dobe.
S kitska m a te ria ln a k u ltu ra je na V inkovem vrh u iz p ričan a s tro- 
robim i puščicam i. T o p a nas sili k ponovnem u razg lab ljan ju O ' v zro k ih p ri­
sotnosti sk itske m a te ria ln e k u ltu re v n a ših k rajih : ali so p rišli skitski 
elem enti k nam n ep o sred n o ali posredno. V inkov vrh kot prazgodovinska 
p o sto jan k a v tem sm islu še zdaleč n i osam el prim er. V p rašan je je, katero 
ljudstvo bi p rin eslo skitsk o m aterialno k u ltu ro v naše kraje, če ne Skiti 
sami. Ce upoštevam o, d a so bili S k iti vsaj s stališča Obdomavja in B alkana 
nestalno konjen išk o ljudstvo, dopuščam o lah k o verjetnost, da SO' se s svojim i 
prem iki u stav ljali ob jugovzhodnem p red alp sk em svetu in direktno' vplivali 
na tu k a jšn jo m aterialno' k u lturo.2 6
Med običajnim i predm eti, ki jih n ajd em o v grobovih starejše železne 
dobe na prazg o d o v in sk ih grobiščih, im am o o p rav iti m ed gradivom z Vin­
kovega v rh a z n ek aj p rim erk i, ki so izredno' važni za proučevanje ilirske 
um etnosti v 6. in 5. sto letju pred n. š. T u m islim predvsem na bronast obesek 
s shem atiziranim likom svečenice in na polnoplastično figurico konja. O ba 
p red m eta sta izredno pom em bna tako v teh n ik i izdelave ko t v stilnih 
p rv in a h in b i jim a bilo' potrebno p ri p ro u čev an ju ilirske drobne p lastike 
posvetiti posebno p o g lavje.2 7
O b koncu še e n k ra t lahko poudarim o' pom em bnost gradiva z V inkovega 
vrha, ki bi p re d n am i še bolj zaživelo, če b i poznali točne okoliščine najdb. 
P ra v gotovo bi n am terenski posegi na u trje n i naselbini in n a grobišču 
sam em odgovorili n a m arsik atere nejasnosti in nam pom agali razčistiti niz 
nerešenih v p rašan j.
SEZNAM PR ED M E T O V 
Sulice
1 . Sulična ost, železna z ozkim ovalnim listom in dolgim tulcem za nasajanje 
(inv. št. 2045), d. 45,3 cm (T. 7, ris. 3).
2. Sulična ost. železna z dolgim ovalnim listom s širokim rebrom. Tulec je 
spodaj vzporedno kandiran (inv. št. 2046), d. 30,5 cm (T. 6, ris. 6).
3. Sulična ost, železna s širokim dolgim ovalnim listom. V tulcu so ostanki lesa 
(inv. št. 2047), d. 27,1 cm (T. 8, ris. 1).
4. Sulična ost, železna s kratkim ovalnim listom s polkrožnim rebrom (inv. 
št. 2048), d. 25.2 cm (T. 6, ris. 1).
5. Sulična ost, železna s kratkim listom. V tulcu so ostanki lesa (inv. št. 2049), 
d. 21,4 cm (T. 8, ris. 4).
6. Sulična ost, železna z dolgim listom s polkrožnim rebrom (inv. št. 2050), 
d. 28,8 cm (T. 6, ris. 5).
2 6 Sulimirskv, Bericht über den V. Internationalen Kongress für Vor- und 
Frühgeschichte, Hamburg-Berlin 1961. 793. z literaturo in karto. K. Kromer, Si­
tula I, 1960, 111.
2 7 Širšo razpravo o prazgodovinski plastiki Slovenije pripravlja F. Starè. 
Knjiga bo v kratkem izšla.

7. Sulična ost, železna s kratkim trikotnim llistom. V tulcu so ostanki lesa 
(inv. št. 2051 ), d. 21,9 om (T. 6, ris. 2).
8. Sulična ost, železna, poškodovana (inv. št. 2052). d. 15,6 cm (T. 6. ris. 3).
9. Sulična ost, železna-, zelo poškodovana (inv. št. 2033). d. 16,3 cm (T. 6. ris. 9).
10. Sulična ost, železna z dolgim širokim listom s polkrožnim rebrom (inv. 
št. 2054), d. 36,8 cm (T. 7, ris, 2).
11. Sulična ost, železna z dolgim širokim listom s širokim rebrom (inv. št. 2055), 
d, 35,6 cm (T. 7, ris. 1).
12. Sulična ost, železna, poškodovana (inv. št. 2056), d. 17,4 cm (T. 8, ris. 5).
13. Sulična ost, železna z dolgim trikotnim listom, poškodovana (inv. št. 2057), 
d. 17,4 cm (T. 6, ris, 4).
14. Sulična ost, železna z dolgim trikotnim listom, poškodovana (inv. št. 2058), 
d. 23,9 cm (T. 8, ris. 3).
15. Sulična ost, železna, poškodovana (inv. št. 2059), d. 28,3 cm (T. 8, ris. 2).
16. Dvanajst suličnih osti, železnih, poškodovanih (inv. št. 11540), d. od 38,2 
do 13,7 cm (T. 7, ris. 5 ', 6 -; T. 9 - , ris. 1—7; T. 11, ris. 3— 5) (T. 7. ris. 5 je verjetno dvo­
rezen m -eč].
17. Kopje, železno z ušescem za nasajanje (inv. št. 6256), d. 33.1 cm (T. 7, ris. 4).
Sekire
18. Bronasta tulasta sekira z delno fragmentiranim ušescem. Rezilo je ploščato 
skovano in ima ob zunanjih robovih tri vzporedne vrezane črte. V tulcu so ostanki 
lesa (inv. št. 2060), d. 17,4 cm (T. 10, ris. 1).
19. Železna tulasta sekira z ušescem (inv. št. 2061). d. 16,6 cm (T. 11, ris. 2).
20. Železna tulasta sekira. V tulcu so ohranjeni ostanki lesa (inv. št. 2062), 
d, 14.8 cm (T. 10, ris. 4).
21. Železna tulasta sekira. V tulcu so ostanki lesa (inv. št. 2063), d. 20.6 cm 
(T. 10, ris. 2).
22. Železna tulasta sekira, ki je močno fragmentirana (inv. št. 2064), d. 19,9 cm 
(T. 11, ris. lj.
23. Železna tulasta sekira (inv. št. 2065), d. 18.4 cm (T. 10. ris. 3).
24. Železna tulasta-sekira (inv. št. 2066), d. 14.7 cm (T. 10. ris. 6).
25. Železna tulasta sekira, poškodovana (inv. št. 11337), d. 15,9 cm (T. 12. ris. 3).
26. Železna tulasta sekira, poškodovana (inv. št. 11338), d. 13.4 cm (T. 10, ris. 7).
27. Železna tulasta sekira (inv. št. 11339), d. 13.6 cm (T. 10. ris. 8).
28. Železna pla-vutasta sekira, poškodovana (inv. št. 2067), d. 14,6 cm (T. 1 0 , 
ris. 5).
29. Železna sekira s prečnim ušesom za nasajanje (inv. št. 2068), d. 10.6 cm 
(T. 12, ris. 1).
30. Železna sekira s prečnim ušesom za nasajanje (inv. št. 2069), d. 20,3 cm 
(T. 12, ris. 2).
Puščice
31. Železna puščična ost. dvokrilna. Ohranjen je lesen trn. na katerega je bila 
puščica nataknjena. Les je prelomljen (inv. št. 2099). d. 4.4 cm (T. 7. ris. 8).
32. Železna puščična ost. dvokrilna s ploščato skovanim nastavkom; en trn je 
odlomljen (inv. št. 2100). d. 4.4 cm (T. 7, ris. 10).
33. Železna dvokrilna puščična ost. Ohranjen je del lesenega nastavka (inv. 
št. 2101), d. 3-,6cm (T. 7, ris. 7).
34. Železna dvokrilna puščična ost. En trn je odlomljen (inv. št. 2102), d. 3,9 cm 
(T. 7, ris. 9).
3 5 -. Bronasta puiščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2070), 
d. 2,7 cm (T. 8, ris. 8).
36. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2074), 
d. 2,6 cm (T. 8, ris. 16).
3 '7 . Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2076), 
d. 2,5 cm (T. 8, ris. 10).

38. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2078), 
d. 2,8 cm (T. 8, ris. 7).
39. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2079), 
d. 2,9 cm (T. 8, ris. 9).
40. Poškodovana bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje 
(inv. št. 2080), d. 2,9 cm (T. 8, ris. 11).
4 1 '. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje. V tulcu so 
ostanki lesa (inv. št. 2081), d. 2,9 cm (T. 8, ris. 6).
42. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2082), 
d. 3,0 cm (T. 7, ris. 11).
43. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2084), 
d. 2.6 cm (T. 8, ris. 15).
44. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2087), 
d. 2,4'cm (T. 7, ris. 13).
45. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2092), 
d. 3,1 cm (T. 8, ris. 12).
46. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje, v tulcu so 
ostanki lesa (inv. št. 2093), d. 2,8 cm (T. 8, ris. 13).
47. Poškodovana bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje 
(inv. št. 2094), d. 2,7 (T. 7, ris, 12).
48. Bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje (inv. št. 2095), 
d. 3,0 cm (T. 7, ris. 14).
49. Poškodovana bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje 
,inv. št. 2096), d. 2,9 cm (T. 8, ris. 17).
50. Poškodovana bronasta puščična ost s tremi trni in tulcem za nasajanje 
(inv. št. 2098), d. 2,7 cm (T. 8, ris. 14).
51. Triroba bronasta puščična ost, deformirana (inv. št. 2071), d. 2,4cm (T. 7, 
ris, 21).
52. Triroba bronasta puščična ost (inv. št. 2072), d. 2,2 cm (T. 7, ris. 20).
53. Triroba bronasta puščična ost (inv. št. 2073), d. 2,0 cm (T. 7, ris. 17).
54. Triroba bronasta puščična ost (inv. št. 2075), d. 2.3 cm (T. 7, ris. 18).
55. Bronasta triroba puščična ost s tulcem za nasajanje (inv. št. 2077), d. 2,2 cm
(T. 7, ris. 22).
56. Bronasta triroba puščična ost s tulcem za nasajanje (inv. št. 2085), d. 2.1 cm 
(T. 7, ris. 16).
57. Triroba bronasta puščična ost (inv. št. 2085 b), d. 1,9 cm (T. 7, ris. 23).
58. Bronasta puščična ost, triroba s tulcem za nasajanje (inv. št. 2086), d. 2,2 cm 
(T. 7, ris. 19).
59. Bronasta puščična ost s tulcem za nasajanje, triroba (inv. št. 2088), d. 2,5 cm 
(T. 7, ris. 26),
60. Poškodovana bronasta triroba puščična ost (inv. št. 2089), d. 1,9 cm (T. 7, 
ris. 15).
61. Bronasta triroba puščična ost (inv. št. 2090), d. 2,6 cm (T. 7, ris. 25).
62. Delno poškodovana bronasta triroba puščična ost (inv. št. 2091), d, 2,0 cm 
(T. 7, ris. 27).
65. Bronasta puščična triroba ost s tulcem za nasajanje, poškodovana (inv. 
št. 2097), d. 2,5 cm (T. 7, ris. 24).
Noži
64. Železen, srpasto ukrivljen nož s ploščato skovanim nastavkom za ročaj 
(inv. št. 2178), d. 12,5 cm (T. 9, ris. 10).
65. Železen srpasto ukrivljen nož s ploščato skovanim nastavkom za ročaj 
(inv. št. 2177), d. 10,6 cm (T. 9, ris. 11).
66. Fragment železnega noža (inv. št. 2179), d. 8,2 cm (T. 9, ris. 9).
67. Fragment železnega noža (inv. št. 11332), d. 9,2 cm (T. 9, ris. 8).
Meč
68. Ukrivljen železen enorezen meč, močno fragmentiran (inv. št. 2044), 
d. 39,3 cm (T. 6, ris. 10).

K a m n ite se k ire
69. Kamnita sekira iz zelenkasto sivega serpentina z luknjo za nasajanje 
(inv. št. 4700), d. 10.1 cm (T. 5, ris. 5).
70. Fragment kamnite sekire, ohranjeni so ostanki luknje za nasajanje (inv. 
št. 2040), vek fragm. 4,4 em (T. li, ris. 13).
Brusi
71. Brusni kamen, svetlo rjav z luknjico na vrhu (inv. št. 2180), d. 8,8 cm (T. 16, 
ris. 2).
A r te fa k ti
72. Konica iz sivkasto belega kvarcita, na spodnji strani gladka, na zgornji 
strani z retušami skrbno izdelana (inv. št. 2043), d. 7.9 cin (T. 6, ris, 8).
Igla
73. Bronasta igla s stožčasto glavico s tremi odebelitvami na vratu, poškodo­
vana (inv. št. 2131), d. 6,1 cm (T. 6. ris. 7).
F ib u le
74. Bronasta kačasta fibula. Lok ima tri zavoje, na zadnjem je pritrjena na 
vsaki strani loka rozeta z zakovico (inv. št. 2123), d. 7,7 cm (T. 15, ris, 5).
75. Bronasta kačasta fibula. Lok ima dva' zavoja, na zadnjem sta z zakovico 
pritrjeni rozeti. Lok je okrašen z vrezanimi krožci s piko in vrezanimi poševnimi 
črtami. Na prehodu loka v iglo je okrogel disk, na koncu noge je čepast zaključek 
(inv. št. 2122), d. 11,0 cm (T. 15, ris. 8).
76. Bronasta fibula z žičnim lokom, na katerem je bila jantarjeva obloga, ki 
je le delno ohranjena (inv. št. 2128), d. 5,2 cm (T. 15. ris. 4).
77. Fragment močno poškodovane certoške fibule (inv. št. 2121), d. 9,6 cm 
(T. 15, ris. 2).
78. Bronasta certoška fibula. Noga ima nazaj nagnjen okrogel gumbast za­
ključek. Na iglo je skozi ostanek peresovine vdeta igla neke druge fibule. Lok 
fibule je bil prelomljen in je bil kasneje popravljen (inv. št. 2120). d. 13,9 cm 
(T. 15, ris. 9).
79. Bronasta certoška fibula z odlomljeno peresovino in iglo za spenjanje. 
Noga ima nazaj nagnjen polkrožen nastavek. Ob vznožju loka je vrezan tremo- 
liran trikotnik. Na prehodu loka v peresovino je velik okrogel, na obodu drobno 
narezan gumb (inv. št. 2119) d. 16,0 cm (T. 15, ris. 6).
80. Bronasta certoška fibula z odlomljeno peresovino in iglo. ki je bila iz že­
leza. Noga ima nekoliko nazaj nagnjen velik polkrožen gumb (inv. št. 2118), 
d. 17,2 cm (T. 15, ris. 5).
81. Noga neke bronaste fibule z nastavkom v obliki konjske glavice (inv. 
št. 2124), d. 2,6 cm (T. 15, ris. 7).
82. Bronasta fibula s samostrelno peresovino. Noga ima nastavek v obliki 
konjske glavice (inv. št. 2125’ ), d. 5.2 cm (T. 15, ris. 8).
83. Bronasta samostrelna fibula. Noga ima nastavek v obliki konjske glavice. 
Manjka igla za spenjanje (inv. št. 2126), d. 7,1 cm (T. 15. ris. 11).
84. Bronasta fibula s samostrelno peresovino. Noga ima nastavek v obliki 
pasje glavice. Delno manjka igla za spenjanje (inv. št.2127). d. 7,2cm (T. 15. ris. 10).
Pasne spone
SS. Bronasta pravokotna pasna spona, delno je poškodovana. Kavelj za spe­
njanje je bil pritrjen s ploščato skovano zakovico. Na nasprotni strani so okrogle 
zakovice. Spona je bila dvakrat popravljena (inv. št. 2103). ohr. d. 14.3 cm (T. 1 6 . 
ris. 1).

86. Bronasta pravokotna pasna spona. Kavelj za spenjanje je bil odlomljen, 
pritrjen pa je bil s ploščato skovano zakovico. Na obeh ožjih straneh spone so 
okrogle zakovice. Okoli zakovic je spona drobno poševno narezana (inv. št. 2104), 
d. 18,7 cm (T. 16. r d ls i. 4).
87. Ostanki bronaste pravokotne pasne spone z železnimi zakovicami, poško­
dovana (inv. št. 11333), vel. fragni. 3,6 X 5,2cm (T. 11, ris. 11).
88. Železna pravokotna pasma spona, poškodovana z odlomljenim kavljem. 
Ohranjeni so ostanki bronastega okova, okrašenega z iztolčenimi pikami in križci 
z zaobljenimi konci krakov (inv. št. 2105), d. 9,6 cm (T. 16, ris. 6).
89. Ovalna železna pasna spona, poškodovana, s kavljem na obeh straneh 
(inv. št. 6235), d. 10,2 cm (T. 11, ris. 9).
90. Okrogla pasna spona, ovalnega preseka, poškodovana. Ohranjen je del 
kvačice za spenjanje. Ob kvačici je obroček prečno narezan (inv. št. 2115), 
pr. 4,3 cm (T. 11, ris. 17).
91. Okov z obročkom, bronast, poškodovan. Obroček je masiven, rombičnega 
preseka in je pritrjen v zanko okova z okroglo zakovico (inv. št. 2106), pr. 4,6 cm 
(T. 11, ris. 18).
92. Okov bronaste pasne spone z obročkom rombičnega preseka. Okov pasne 
spone je ob robovih poševno narezan in ima dve okrogli zakovici (inv. št. 11331), 
d. 5,9 om (T. 11, ris. 10).
93. Ostanki bronastih okovov z okroglimi večjimi in manjšimi zakovicami 
(inv. št. 11341), d. 4,7; 4,4; 3,6 cm (T. 11, ris. 7 in 12).
O b ro č k i
94. Bronast obroček, masiven, ovalnega preseka (inv. št. 2107), pr. 2,2 cm 
(T. 14, ris. 7).
95. Bronast obroček, masiven, ovalnega preseka (inv. št. 2117), pr. 2,0 cm 
(T. 11, ris. 14).
96. Bronast obroček, masiven, ovalnega preseka, poškodovan (inv. št. 2109), 
d. 2,4 cm (T. 11, ris. 8).
97. Bronast obroček, masiven, ovalnega preseka, poškodovan (inv. št. 2111), 
d. 2,1 cm (T. 11, ris. 6).
98. Bronast obroček, masiven, rombičnega preseka (inv. št. 2110), pr. 2,1 cm 
(T. 14, ris. 8).
99. Bronast obroček, ovalnega preseka, poškodovan (inv. št. 2112), pr. 2,9 cm 
(T. 11, ris. 16).
100. Bronast obroček, masiven, ovalnega preseka s petimi polkrožnimi izbo­
klinami (inv. št. 2113), pr. 2,4 cm (T. 11, ris. 15).
101. Bronast obroček, masiven, ovalnega preseka, poškodovan (inv. št. 2114), 
pr. 3,1 cm (T. 14, ris. 5).
102. Bronast obroček, masiven, rombičnega preseka, poškodovan (inv. št. 2116), 
pr. 3,1 cm (T. 14, ris. 6).
103. Bronast obroček, ovalnega preseka (inv. št. 2117), pr. 2,2 cm (T. 14, ris. 9).
104. Dva bronasta obročka rombičnega preseka in en obroček ovalnega pre­
seka s koščkom usnja (inv. št. 11355), pr. 2 ,3 * cm (T. 14, ris. 3 in 4).
O k o v — n a š iv e k
105. Gumb ali našivek, bronast, okrogel z nekoliko dvignjenim srednjim delom 
z luknjico v sredini, poškodovan (inv. št. 11534), pr. 2,9 cm (T. 14, ris. 2).
N a n o žiiic e
106. Bronasta nanožnica, masivna, okroglega preseka, večkrat ovita. En konec 
je bil ovit v zanko (danes je poškodovana). Popravljena je bila z dvema zakovi­
cama. Ob zanki je bila okrašena s pasovi prečnih vrezov (inv. št. 2149), pr. 9 cm 
(T. 12, ris. 8).
107. Bronasta nanožnica, masivna, polkrožnega preseka z razprtima koncema, 
ki sta zožena, poškodovana in narebrena (inv. št. 2151), pr. 10,5 cm (T. 12, ris. 9).

108. Bronasta nantožnica, masivna z močno zoženima nekoliko presegajočima 
koncema, narebrena, poškodovana (inv. št. 2152), pr. 10,5 cm (T. 12, ris. 7).
109. Bronasta nanožnica, masivna, sferičnega preseka, narebrena in poškodo­
vana (inv. št. 2160), pr. 11,4 cm (T. 12, ris, 4).
Zapestnice
110. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka z rahlo presegajočima 
koncema, okrašena z okroglimi odebelitvami (inv. št. 2152), pr. 5,6 cm (T. 13, ris. 5).
111. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka z zoženima presega­
jočima koncema. Okrašena je s svitkastimd odebelitvami (inv. št. 2133), pr. 5,6 cm 
(T, 13, ris. 8).
112. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka z zoženima presegajo­
čima koncema, močno poškodovana (inv. št. 2134), pr. 7,0 cm (T. 13. ris. 11).
113. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka z zoženima presega­
jočima koncema s svitkastirni odebelitvami (inv. št. 2135), pr. 7,0 cm (T. 13. ris. 14).
114. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka s presegajočima kon­
cema, poškodovana (inv. št. 2136), pr. 7,3 cm (T. 13, ris. 19).
1 1 5 '. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka z zoženima presega­
jočima koncema, na površini polkrožno narebrena, poškodovana (inv. št. 2137), 
pr. 8,2 cm (T. 13, ris, 13).
116. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, poškodovana (inv. 
št. 2138), pr. 7,0 cm (T. 13, ris. 15).
117. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, poškodovana. Na po­
vršini je narebrena (inv, št. 2139), pr. 7,2 cm (T. 13, ris. 18).
118. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka s tesno dotikajočima 
se koncema, močno poškodovana (inv. št. 2140), pr. 7,9 cm (T. 1 3 , ris. 10).
119. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, deformirana in po­
škodovana (inv. št. 2141), pr. 4,5 cm (T. 12, ris. 5).
1 .2 0 . Bronasta zapestnica^ masivna, polkrožnega preseka z zoženima, močno 
presegajočima koncema'. Na notranjem robu, kjer se konca dotikata, je drobno 
narebrena (inv. št. 2142), pr. 4,3 cm (T. 12, ris. 6).
121. Bronasta zapestnica, masivna, z močno presegajočima koncema, svitkasto 
narebrena, poškodovana (inv. št. 2143), pr. 6,8 cm (T. 13, ris. 9).
122. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, s presegajočima, 
nekoliko zoženima koncema, svitkasto narebrena (inv. št 2144), pr. 6,7cm (T. 1 3 , 
ris. 12).
1 2 5 '. Bronasta zapestnica^ votla, z nekoliko zoženima presegajočima koncema. 
Okrašena je s pasovi prečnih vrezov (inv. št. 2145), pr. 8,1 cm (T. 13, ris. 3).
124. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, z zoženima presega­
jočima koncema, močno poškodovana, okrašena je bila s pasovi prečnih vrezov 
(inv. št. 2147), pr. 6,1 cm (T. 13, ris. 20).
125. Bronasta votla zapestnica s presegajočima koncema, poškodovana (inv. 
št. 2146), pr. 7,6 cm (T. 1 3 ', ris. 6).
126. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, z zoženima presega­
jočima koncema. Na delu, kjer sta konca presegajoča, je v pasovih narezana (inv. 
št. 2148), pr. 6,5 cm (T. 13, ris. 17).
127. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, z zoženima presega­
jočima koncema, poškodovana (inv. št. 2150), pr. 8,9 cm (T. 13, ris. 1).
128. Bronasta zapestnica, votla, s stisnjenima koncema, po površini je drobno 
kandirana in poškodovana (inv. št. 2153), pr. 7,5 cm (T. 15, ris. 4).
129. Bronasta votla zapestnica s staknjenima koncema, poškodovana. Po po­
vršini je drobno narebrena in okrašena z vrezanimi cikcak črtami (inv. št. 2154), 
pr. 7,6 cm (T. 13, ris. 2).
150. Bronasta zapestnica, votla. Konca sta vdeta drug v drugega, poškodovana. 
Okrašena je s pasovi prečnih vrezov (inv. št. 2155), pr. 7,6 cm (T. 13, ris. 7).
131. Bronasta zapestnica, masivna, polkrožnega preseka, z močno presegajo­
čima zoženima koncema, poškodovana. Okrašena je s pasovi prečnih vrezov (inv. 
št. 2156) pr. 6,6 cm (T. 13, ris. 16).

S c e p tr i — k u ltn e p a lic e
132. F ragmen ti ran bronast scepter s tremi verižicami, na katerih vise trikotni 
obeski, ki so okrašeni z vrezanimi krožci. Telo sceptra je okrašeno s pasovi vreza­
nih in mrežastih motivov (inv. št. 2162), d. 10,2 crn (T. 5, ris. 9).
133. Bronast obesek, ki je sestavljen iz centralnega dela v i-zitolčeni tehniki 
z zanko in iz petih manjših obeskov s priveski, ki vise v luknjicah na spodnji 
strani srednjega dela. Obeski so okrašeni z v tolčenimi krožci s piko in z iz tol čeni mi 
večjimi in manjšimi krožci (inv.št.2 1 6 1 '-), d. centralnega dela 6,2cm (T. 18, ris. 15, 17).
P la stik a
134. Bronast plastičen konjiček z luknjico na vratu (inv. št. 2195), d. 7,2 cm 
(T. 14, ris. 14).
O v ra tn ic e
135. Bronasta votla ovratnica z razprtima, lahno zoženima koncema, ki imata 
gumbast zaključek, okrašena je s pasovi prečnih vrezov (inv. št. 2157), pr. 15,6 cm 
(T. 14, ris. 1).
136. Bronasta masivna ovratnica s poškodovanima razprtima koncema. Telo 
ovratnice je bilo tordirano in nekoliko poškodovano (inv. št. 2158), pr. 4,5 cm 
(T. 14, ris. 12).
137. Bronasta ovratnica, masivna, okroglega preseka. Konca sta bila ploščato 
skovana in spiralno uvita (eden je odlomljen) (inv. št. 2159), pr. 13,4 cm (T. 14, 
ris-. 13).
O g rlice
138. Ogrlice iz večjih in manjših jantarjevih jagod (inv. št. 2165) (T. 20, sl.l; 
T. 14, ris. 17).
139. Ogrlica iz večjih in manjših jantarjevih jagod (inv. št. 2166).
140. Ogrlica iz večjih in manjših okroglih in sploščenih jantarjevih jagod (inv. 
št. 2167).
141. Jantarjeva ogrlica iz različno velikih jantarjevih jagod (inv. št. 2168).
142. Jantarjeva ogrlica iz okroglih, sploščenih. različno velikih jagod (inv. 
št. 2169 in 2170).
143. Ogrlica iz raznobarvnih steklenih jagod (inv. št. 2172) (T. 20, sl. 2).
144. Ogrlica iz različno’ velikih jantarjevih jagod (inv. št. 2174).
145. Jantarjeva ogrlica iz okroglih jagod (inv. št. 2175).
146. jantarjeva ogrlica iz okroglih, ploščatih, različno velikih jagod (inv. 
št. 4696).
147. Niz valjastih bronastih jagod (inv. št. 2173).
Kovinske posode
148. Bronasta situla, precej poškodovana. Ohranjen ima držaj okroglega pre­
seka z nazaj zavitima koncema (inv. št. 2196), v. 25.4 cm (T. 16. ris. 7).
149. Bronasta skodelica, poškodovana, s trakastim presegajočim ročajem, ki je 
kaneliran in pripet na spodnji del posode deteljasto s tremi drobnimi zakovicami 
(inv. št. 2179), v. 9,4 cm (T. 16, ris. 8).
Č ela d a
150. Fragment bronaste čelade, dvogrebenaste. Dobro so vidni sledovi grebena 
s kanelurami ob straneh (inv. št. 11342), vel. fragm. 7,3 X 8,8 cm (T. 19, ris. 1 in 1 a).
Vretenca
151. Vretence iz rjavo žgane gline, bikonično s sedlasto vbokldm zgornjim 
delom, poškodovano (inv. št. 2195), v. 3,3 cm.
152. Vretence iz rjavo žgane gline z nekoliko vglobljenim dnom, poškodovano 
(inv. št. 2194), v. 2,7 cm (T. 18, ri9. 9).

163. Vretence iz rjavkasto žgane gline, bikonično. Spodaj ima vrezane črte 
(inv. št. 2181), v. 2,0 cm (T. 16, ris. 3).
154. Bikonično vretence iz sivkasto- rjavo žgane gline (inv. št. 2182), v. 2,1 cm 
(T. 18, ris. 13).
155. Bikonično vretence iz rjavkasto sivo žgane gline (inv. št. 2183), v. 2,0 cm 
(T. 18, ris. 12).
156. Bikonično vreteno iz sivo- rjavo žgane gline (inv. št. 2184), v. 2,8 cm (T. 18, 
ris. 9).
157. Konično vretence z vglobljenim dnom iz svetlo rjavo žgane gline (inv. 
št. 2185), v. 2,5 cm (T. 18, ris. 6).
158. Konično vretence iz sivo žgane gline (inv. št. 2186). v. 2,6 cm (T. 18, ris. 10).
159. Vretence iz temno sivo žgane gline. Na spodnjem kroglastem delu je okra­
šeno z vrezanimi dvojnimi trikotniki (inv. št. 2187), v. 2,2 cm (T. 16, ris. 5).
160. Bikonično vretence iz temno sivo žgane gline, poškodovano (inv. št. 2188), 
v. 2,0 cm (T. 18, ris. 14).
161. Vretence iz rjavo sivo žgane gline, bikonično, na obeh stTaneh sploščeno 
(inv. št. 2189), v. 3,1 cm (T. 18, ris. 5).
162. Poškodovano vretence iz rjavo sivo žgane gline. Na spodnji strani je splo­
ščeno in ima sledove koncentričnih vrezov (inv. št. 2190), v. 3,1 cm (T. 18, ris.. 5).
163. Konično vretence iz rjavo sivo žgane gline (inv. št. 2191), v. 2,8 cm (T. 18, 
ris. 11).
164. Konično, poškodovano vretence iz sivo rumeno žgane gline (inv. št. 2192), 
v. 3,2 cm (T. 18, ris. 7).
165. Bronasto, kroglasto vretence, votlo (inv. št. 2163), v. 1,7 cm (T. 14. ris. 16).
166. Bronasto vretence kroglasto s sedlasto vboklim vratom in odebeljenim 
robom (inv. št. 2164) v. 1,6 cm (T. 14, ris. 15).
Keramika
167. Posoda iz rdečkasto žgane gline, valjasta z ravnim dnom. Na ustju je 
imela na vsaki strani pokončen nastavek (eden manjka). Nastavka sta služila za 
boljše prileganje pokrova, ki je raven in ima na obeh straneh štirioglat izrez. 
Pokrov ima v sredini profiliran gumb. Posoda in pokrov imata vzporedna pla­
stična rebra. Na površini so sledovi črnega premaza (inv. št. 2198), v. 20.1 cm 
(T. 17, ris. 1).
168. Posoda iz rjavo žgane gline z ravnini dnom in pokončnim kratkim vratom 
z malo navzven zavihanim ustjem. Na največjem obodu ima na dveh straneh pol­
krožno s prsti odtisnjeno rebro, na dveh straneh pa ima s prsti odtisnjeno rebro 
v obliki črke S (inv. št. 4715), v. 12,0 cm (T. 17, ris. 3).
169. Posoda iz rumenkasto žgane gline z ravnim dnom in rahlo navzven za­
vihanim ustjem. Na največjem obodu ima tri stožčaste bradavice (inv. št. 4716), 
v. 12,0 cm (T.17, ri's. 4).
170. Skodela iz sivkasto rjavo žgane gline z ravnim dnom in pokončnim 
ustjem. Na površini ima sledove stožčastih bradavic (inv. št. 4717), v. 12.9 cm 
(T. 17, ris. 5).
171. Skodela iz rdečkasto sivo žgane gline, poškodovana, z ravnilu dnom. 
Posoda ima pokončen vrat in navzven zavihano ustje. Na največjem obodu ima eno 
bradavico (inv. št. 4718), v. 8,2 em (T. 17, ris. 6).
172. Lonček iz rjavo žgane gline, poškodovan, z ravnim dnom in navznoter 
zavihanim ustjem (inv. št. 4722), v. 7.9 cm (T. 17, ris. 7).
173. Skodelica iz rjavo žgane gline z ravnim dnom. Posoda ima izlivek in 
trakast ročaj (inv. št. 4720). v. 5.8 cm (T.17, ris. 2).
174. Fragment navzven zavihanega ustja neke rjavo žgane terine. Posoda je 
imela pod ustjem plastično rebro (inv. št.4724), vel. fragm. 7,4X9,8cm (T. 18. ris. 1).
175. Fragment navzven zavihanega ustja neke rdečkasto sivo žgane terine. Na 
naijvečjem obodu je bila okrašena z jajčastimi izboklinami in vzdolžnimi kanelu- 
rarni (inv. št. 4725), vel. fragni. 10,3 X 7,4 cm (T.17, ris. 8).
176. Fragment temno sivo žgane posode z vrezanimi kanelurami, ki tvorijo na 
enem delu mrežo (inv. št. 11336), vel. fragm. 5.9 X 8,2 cm (T. 18, ris. 2 )-.

ZUSAMMENFASSUNG
Eisenzeitliche Grabhügel auf Vinkov vrh
Im vorgeschichtlichen Depot und in den Sammlungen des Nationalniuseunis 
in Ljubljana befinden sieh Gegenstände, die Ende des vorigen Jahrhunderts auf 
Vinkov vrh bei Dvor ausgegraben worden sind. Die Mehrzahl dieser Gegenstände 
vermittelte dem damaligen Landesmuseum Jernej Pečnik. Es sind keine Fund­
ortnamen erhalten.
Ungefähr 15 km westlich von Novo mesto liegt am linken Ufer der Krka ein 
Hügel, auf dem noch heute ohne archäologische Eingriffe Spuren einer befestigten 
prähistorischen Höhensiedlung und der dazugehörenden Grabhügel erkennbar sind.
Im Folgenden werde ich versuchen das Fundgut aus sieben, im Inventarbuch 
des Nationalmuseums in Ljubljana mit den Bezeichnungen Tumulus 7 bis Tumu­
lus 13 (In. No. P 4639—P 4700) eingetragen Grabhügeln zu vermitteln.
G ra b h ü g e l ?
Im Grabhügel wurden gefunden: eine eiserne Lanzenspitze, ein Eisenbeil, 
5 Armringe und eine Schlangenfibel (T. 1 , Abb. 1—9).
Die Gegenstände aus diesem Tumulus besitzen Formcharakteristiken der End­
phasen des Horizontes Ha C (massiver Bronzearmring mit bandartig angeordneten 
Querritzen; T. 1 , Abb. 7, 91 ) bis zu den Endphasen der Stufe Ha D (Schlangenfibel 
und feingedrehte Armringe).
G ra b h ü g e l 8
Im Grabhügel wurden gefunden: der Bruchstück eines Glasringes, 2 kleine 
Spinnwirtel, ein Bronzeringlein und 2 Tongefässe (T. 1 , Abb. 10—15).
Das Fundgut ist, was die zeitliche Bestimmung betrifft, atypisch. Ausser dem 
gläsernen La-Tene-Ring (T. 1, Abb. 13) könnte es der Stufe Ha D zugeordnet 
werden.
G ra b h ü g e l 9
Aus dem mittelgrossen Grabhügel wurden geborgen: 5 Lanzenspitzen, 3 Tüllen­
beile, ein Eisenmesser, eine eiserne Gürtelscheibe, 3 Spinnwirtel (T. 2, Abb. 1— 9; 
T. 3, Abb. 1 —7).
Im grossen Ganzen kann das Fundort diesen Tumulus dem entwickelten Ha D 
Horizont zugeordnet werden (die Lanzen, Beile, das Messer, die Gürtelscheibe mit 
der betonten Längsrippe und beide breitgedrehten Armringe). Einer jüngeren Zeit 
gehören die speerähnlichen Lanzen (T. 2, Abb. 2, 3) und der Rest eines feingedrehten 
Beinringes an.
G ra b h ü g e l 10
Im Grabhügel wurden gefunden: ein Armring eine Fibel und ein Spinnwirtel 
(unbestimmbar) (T. 5, Abb. 8—9).
Die Fibel ist dem frühen Ha D zuzuordnen (sie ist eine ältere Variante des 
Certosoiden Types), während der quergedrehte Armring jünger ist (später Ha D).

Grabhügel 11
Aus dem Grabhügel wurden geborgen: eine Lanze, eine Gürtelseheibe aus 
Bronze, 2 Armringe, eine Gürtelscheibe aus Eisen, 2 Spinnwirtel (T. 3, Abb. 1—15; 
T. 4, Abb. 1 —4).
Beide Gürtelscheiben gehören der Form nach unter die älteren Varianten von 
viereckigen Gürtelscheiben, zeitlich könnten sie dem oberen Ha D Horizont2 3 zu- 
gewiesen werden. Die Zeitspanne des Tumulus ist zwischen dem frühen und spätem 
Ha D Horizont.
Grabhügel 12
In dem Grabhügel, dessen Umfang nicht bekannt ist, sind gefunden worden: 
eine Lanze, ein Beil, ein kleiner Ring, eine Certosafibel, der Fusstedl einer Hörn­
chenfibel, 5 Spinnwirtel (T. 4, Abb. 5—13; T. 5, Abb. 1).
Der älteste Gegenstand in diesem Tumulus ist der Bruchteil des Fusses der 
Hörnchenfibel mit einem C-Profil, das für die späte Ha C Stufe kennzeichnend ist. 
Die Zeitspanne des erwähnten Grabhügels ist zwischen dem Ha C Horizont und 
dem Ha D Horizont.
Grabhügel 13
Aus dem Grabhügel wurden ergraben: 2 Eisenbeile, eine Steinaxt, 4 Armringe, 
2 Beinringe, eine Armbrustfibel, Glasperlen, 28 Ringlein (unbestimmbar) (T. 4, 
Abb. 14—16; T. 5, Abb. 2—8).
Die eisernen. Tüllenbeile können wegen des schlanken Halses der entwickelten 
Ha D Stufe zugeordnet werden. Für diese Datierung sprechen auch die fein­
gedrehten Armring und der Beinring. Die Steinaxt ist nicht datierend, da sie für 
das eisenzeitliche Grabesin ventar nicht kennzeichnend ist.
Anderen Gräbern au Vinkov vrh entstammt Fundgut, das heute im National- 
musem mit anderen Gegenständen vermischt ist. Zu diesem Fundgut gehören: 
Eisenlanzen (T. 6, Abb. 1 —6; T. 7, Abb. 1—3, 6; T. 8, Abb. 1 —5; T. 9, Abb. 1 —7), 
Eisenbeile (T. 10, Abb. 2—8; T. 11, Abb. 1 —2; T. 12, Abb. 1 —3), ein Bronzebeil (T. 1 0 , 
Abb. 1), Eisenmesser (T. 9, Abb. 8—11), zwei Schwerter (T. 6, Abb. 10; T. 7, Abb. 5), 
Pfeile (T. 7, Abb. 7—27; T. 8, Abb. 6 - —17), Armbänder und Beinringe (T. 12, Abb. 5 
bis 9; T. 13. Abb. 1 —20), Fibeln (T. 15, Abb. 1—11), Gürtelscheiben (T. 16, Abb. 1 . 4. 
6: T. 11, Abb.il), ein Helm (T. 19), ein Scepter und Anhänger (T. 5, Abb. 9; T. 18, 
Abb. 15, 17), Metallgefässe (T. 16, Abb. 7, 8), Topfwaren (T. 1 7 . Abb. 1—8; T. 1 8 . 
Abb. 1 , 2, 16), Spinnwirtel (T. 16, Abb. 5, 5; T. 18, Abb. 3—14). Halsbänder (T. 1 4 , 
Abb. 1 , 12, 13), Halsketten (T. 20, Abb. 1 , 2; T. 14. Abb. 17), eine Quarzhspitze (T. 6, 
Abb. 8), eine Nadel (T. 6, Abb. 7), Bronzegewichte (T. 14, Abb. 15, 16). ein diskus- 
förmiger Gegenstand (T. 14, Abb. 2) und kleine Pferdefigur (T. 14. Abb. 14).
Das Fundgut ist durch Analogien zu anderen slowenischen Fundorten zeitlich 
bestimmt worden. Der älteste Gegenstand is die steinzeitliche Quarzitspitze, es ist 
aber nicht bekannt, unter welchen Umständen sie gefunden worden isit. Die Be­
stimmung der Konuskopfnadel mit drei wulstartigen Verzierungen am Halse als 
dem Typ der späten Ha B Nadeln angehörend, kann als gesichert angesehen 
werden. Das bronzene Tüllenbedl gehört den Anfangsphasen der Stufe Ha C an.

Der Grossfeil des Materials reicht von den Endphasen des Ha C Horizontes 
bis zu dem Endphasen der Stufe Ha D. Einzelne Gegenstände (Eisenbeile mit quer­
liegenden Schaftlöchern, ein zweischneidiges Schwert) gehören schon dem Anfang 
der jüngeren Eisenzeit an. Analogien zu diesen Gegenständen bestehen im Fundgut 
derjeniger Fundorte, wo der Grossteil des Fundgutes dem erwähnten Zedthorizont 
zuzuordnen ist.2
Die skythische materielle Kultur ist auf Vinkov vrli mit dreikantigen Pfeilen 
vertreten. Bei dieser Gelegenheit sehen wir uns gezwungen, wieder über die Gründe 
der Anwesenheit der skythischen materiellen Kultur in unserem Gebiet nach­
zudenken: ob diese Elemente in diese Gegend direkt oder indirekt gerieten. Wenn 
wir bedenken, dass wenigstens vom Standpunkt des Donaugebietes und des Bal­
kans gesehen die Skythen ein unstettes Reitervolk waren, könnten wir annehmen, 
dass sie bei ihren Wanderungen am Rande des Südostalpengebietes hielten und so 
auf die dortige materielle Kultur einwirkten.2 6
Unter dem Fundgut sind einige Gegenstände für die Erforschung der illyri­
schen Kunst des 6. und 5. Jahrhunderts v. u. Z. besonders wichtig — der Bronze­
anhänger und die kleine vollplasitische Pferdefigur. Beide Gegenstände sind in der 
Technik der Ausarbeitung und den Stilelementen gleich bedeutend, bei dem Stu­
dium der illyrischen Plastikkunst müsste ihnen besondere Aufmerksamkeit ge­
widmet werden.
Das Fundgut von Vinkov vrh wird erst dann zu voller Geltung kommen, wenn 
der Komplex der Siedlung und Nekropole als Ganzes erforscht werden wird.