Novice izhajajo v Ljubljani [| vsak teden dvakrat, nam-řeč v sredo in saboto. narodskih v f Odgovorni vrednik Sir. «fanez Bleineis reci ^ ■ ■ ' ■■ --- || Veljajo za celo leto po posti ^<4 fl., scer 3 fl., za pol leta ,v ||2fl. po posti, scer 1 fl.30kr. Tečaj XI. sredo 1. junia 1853. List 44 Vrabce pitate in plevel sejete Î Tisti ki so pred let dili elićansko raz tudi to od angleških kmetovavcov učiti: kako ko nje kermití. Da mi konjem ovsa ne meljemo, nimamo dru i »i ou pieu u icii viuiii vijiivoiianu i a/i- i/a m i ivuiijcui uvaa uu uicijcmu , iiiiiiamu u 1 U" stavo blaga in mnogoverstnih obertnijskih izdelkov zega vzroka, kakor edino to, da ga riaš stari oče m Vf » t At V •! • I t m V . v i • a mm arm-m * a A « in masm v Lond pri nekterih mašínah žala. 5 se boj se spona i da je b a v 1 j i v a podob eni strani je bil namreč nam in očeta oče tudi ništa mlela. Tak vzrok pa ni piska staro veljati in vega oreha vreden. Če bi imelo bi mogli tudi naši kmetje se dandanašnji vole za ? debel konj; zraven njega je ležala na tleh tro- rep vpregati, ker dosto tacih narodov v staro so vpregali vole za rep v J ? v y "J ^ & ** J^ "v hica tičjih kosíc; podpisanega pod podobo nic druzega kakor ime „Anglesk~a bilo drugi ' ^ ť * r * ^ é» » « j davnih časih je bilo Konjem oves mleti je pa velik dobiček i kdor 1.XII, „x* «1 £ x v, c O. V . "1 " s; »J F« Will* UUM.ttn ,- niltl strani je bil namalan konj, kterega je bilo malo vec ne stori tega, pita vrabce in seje plevél. Bomo vi kot kost in k truma debelih, dobro pitanih zraven njega pa je bila cela dili: zakaj. (JKonec sledi.) bc ? pis pod to podob škc cl JUUUU ! Kj bil. i a u t u ^ IV u ni li t' m Tlili* i • t «i t i • v še pristavili „Slavjansko«. Te za- Po KÍCH VCrStl naj S6 0 ZlđanjU hlSC pOSa mi pod Francosko in Nem a bavljice so ležale pri nekterih večih in manjsih ma šinah, na kterih se žito na debelo melje. Kaj nek so pomenile omenjene zabavljice ? Bomo kmalo povedali. Če kdo kakemu angleškemu kmetovavcu pripo raezne delà opravljajo Preden se temelj izkoplje, mora kamnitno gradivo za podlago in temeljno zidovje na stavišu biti. Natanjko obděláno kamnje in opeke, će imajo veduje, da pri njem doma, postavim, na Nemškem pripravljene čez zimo ležati, je treba dobro hra ali kje drugod, so tudi ljudjé v kmetijstvu izurjeni ga bo Anglež (Englendarl kmalo ustavil z vpraša niti dile 5 mokrine zavarovati, na vsaki način pana stare njem v kolik s klajo?" na slamo ali pesek položiti. Verh tega naj del svojega zemljiša obdelujete se opeke, ki od tal so mokrotě se napile, nikdar bi tigo kmetovavec bo premišljeval kaj 9 in čeravno misii, da je prav dobro odgovoril, mu Anglež zaverne: „to je slabo i-« Pa mi imamo še ---- 5 da pn je vse premalo 5? V hoče A Dvakrat » 5 to t nas kmetovavec popraviti svoj odgo senožeti še imate! Kolikrát jih kosite?a daj kot mogoče u veliki meri si pripraviti krat le?" z glavo. » Dva mu odgovori nas kmetovavec pravi angleški kmetovavec in kima njavno se praznite in napolnite. ne porabijo u zunanje lege zidovja. Prostor za staviše je tako oddeliti pravljeno gradivo, kolikor je moč, prikladno je pri rokah , in da nikjer dovozu ni na poti. Za mavto potrebno apno je treba tako zgo in koj ugasiti, ter ga u dveh jamah hraniti, ktere pome gašenju apna 5 Pa mi imamo tudispašnik tovavec nezadovoljnega Angleža tolaži V vas imate se g maj 9 v Kaj kme- se mora pažljivo na to gledati, da vode se ne pre 5 pri nite dobro živino ^ ui uj li \y » SO ZílCUdl Ailglez, Uti ^u— uj/im u? u uv/iu t v/uv j/uiu^uuaw j/iui vuvm^ vvjua stradat in gnoj trošit ; Bog vam daj pa se apno vedno premešuje. Pogašeno apno mora ? da go malo, ne preveč jemlje. Navadno se enimu delu apna dva delà vode polagama prilivata, med tein kmetovavec sramote omolkne. Anglež po s peskam pokrito biti. Ker gašenje apna veliko vode potřebuje 5 bo prime spet za besedo in dalje praša našega kme- jako u prid, posebno pri večjih stavbah, žlebe na tovavca: .,S čem kermite ffutrate^ svoje konje?" peljati od bližnje vodarne do gasiviša. Sploh je 7> jravta« .. KJJ ^tin jvti iiiut/ Seno in ovès jim pokládán cc boljsi prasa Anglež dalj Kaj mislite ovès konj ?? kakorsin je, ali zdrobljenega?" „Zdrobljenega dajati mu . Dalje še se Visnutu pridajate imeni 1. Kršna (Vocabularium Amarasinha I. 1. pod besedo »Krsna«) niger. in Kešava, crinitus, — primeri slovenske besede krško, to je, černo, krn, crn, in staroslověnsko kasa, kasa st, kosa, kosast uz lasast, comatus. Po priimenu Kešava so nastale imena na rimskih kamnih CASIL. CASIVS, CASSIANVS (Ankershofen p.5tl, Muhar I. 426), ktere se polatinčane najdejo pod imeni Comatus (Muhar 427.), Crispin u s (Ankershofen 520.) Rodovine Kasian (v Pušavi, v Lučah) in Kosil (v fari sv. Križa pri Lotmergu) in polatinčeni Krišperi (v Rogatcu, v Celi) še današnji dan živijo. Imena Krsna dozdaj še nisim najšel na rimsko- celo majhin znesek 5 hvalevredno priča, da so si gosp slovenskih kamnih, ali ime A mar o v latinsko přestav- spisatelji komaj le stroške za papir in přepis povernitî za pisarne potrebe se je izdalo 32 fl. 37 kr. dali ljeno Nigellus , Nigellio (Ankershofen 510.) večkrat od staroslověnské besede m or = crni, zato imena Mar, tudi ti stroški so tako majhni, da se iz njih očitno vidi Mark o, Muršec, in besede mura (krajnski ma vra) kako varčno ravna vodstvo z drozbenim premozenjem f crna, in kamara (kalmura) beločernkasta krava. Be eeda kam ura je še običajna v okolici Lotmerški sim si jo zapisal v fari sv. Tomaža. stroški za postní no so bili 100 kr. y * za razne ? jaz druge potrebe pa 48 fl. Po poplaćanih stroških je konec leta družtvu ostalo Na koncu tega članka V se omenim , da je zname- gotovine 678 13 kr. nito viditi, da so noricki Slovenci ravno tako last na imena pisali, kakor Rusi še današnji dan, postavim: Na svitlo dane so bile lani sledeče knjige: 1) Blagomirpuscavnik (podučivna in kratko-Adjatullus. Yrepotalis. Filius. Tatucae. Vervici. filiae. časna povest za mlade in odrašene, po nemškem) v 1000 7) uxori" (Muhar 385) primeri rusko: „Konstantin Ni- iztisih. 2) Povestnica goriške skofije v 600 bolajevič Romanov Olgi Nikolajevni Romanovi sestri", iztisih. 3) Šola veselega petja v 1000 iztisih« Rimljan postavi na ravnost: „Marcus Tullius Cicero 4)Domaći ogovori (pridige) po nedeljskih evan-Tulliae suae salutem piurimam dicit". Kdor pri takih dokazih še dvomi o resnici, daNo- kvenega leta v 1000 iztisih. Razun teh novo tiska in Pa non ci niso bili celtogalsko, temoč nih knjig je vodstvo nakupilo in tudi družbenikom raz geljih v 1000 iztisih. 5) Gofina razlaganje cer r i ča ni indoslavensko pleme, takega slepí narodna strast, poslalo 735 iztisov g. Robidovega naravoslovja 5 m takšni nima dobre volje in r e s ni co 1 j ub i vega serca. pa 145 iztisov Slovenske Bcele. Slovenski mladenci! vas pa prosim: nabirajte Ce pregledamo petero na svitlo danih novih veči vse narodne povesti. Iz tega članka vidite, kako del zlo obširnih knjig, moramo tudi od te strani vodstvu so važne za historické dokaze. Pa nujte! scer jih ljud- čast in hvalo dati, da je marljivo dělalo, ker toliko knjig stvo bode pozabilo, zakaj poveršina sadanjost je sovražna na dan spraviti, prizadene mnogo skerbi in truda. Taka všemu vlastovitemu, všemu starému, čeravno ne zna z delavnost pa zasluži tolikanj veči spoznanje, ker se vse ničim nadomestiti starih seg in običajev, kteri so y ako edino ie iz čiste ljabezni do domovine opravlja. hoče narod samostalen in zdrav ostati, njemu ravno tako vodju Einšpieler-u in odbornikom g. Robidu potrebni, kakor jesti in piti. Izrodili narodi so naj masu in y £ Gosp. Rud- ■fpp ■ ■ hujši in naj sovražniši pozitivni veri in deržavljanskim tr Janežič-u gré tedaj o tem očitna hvala! Ako se tedaj ozremo od ene strani na delavnost krepostim; ne imenujem druzih, pokažem le na poturče- družtva o preteklem letu, moramo hvaležni biti za to, niake Bošnjake. kar je lepo doveršilo y ako se ozremo na mn ož i co Slednjič se se podstopim vprašati: ali je predikat družbenikov, moramo veseli biti, da tako obilo napre kakor nemški učeni navadno govo- duje in da je v kratkem času iz njeznega deblica V ze V . • „indoger manski", rijo o indoeuropejskih narodih: Nemcih , Romanih, precej močno drevó postalo, kterega sad ima biti večji Gerkih, Litvanih itd. temeljiti, in ali bi se ne smelo z omika slovenskega ljudstva — njegova dušna in posvetna večo pravico rêei „in došla venski", ker so Slaveni sreća, v veči sorodno8ti z Indiáni, kakor narodi srerman ski? Pa naj so le drugi » . » narodi proti nam pravični y mi Slaveni na taksoo gizdost malo porajtamo. Pomenki o družtvu sv Mohora Slavno vodstvo družtva sv. Mohora v Celovcu je razglasilo te dní imenik družbenikov v letu 1852 in račun dohodkov in stroškov. evilo družbenikov, ki se je dosihmal naraslo St Omenivši z veseljem in z zasluženo pohvalo delav-nosti našega družtva bodemo na dalje preiskali : ali dosega pohvaljeno družtvo po ti poti svojnamen vsled svojih postav? Odkritoserčno bodemo svoje misli in svoje želje razodeli, pa ne da bi jih komu vrivati hotli, ampak le v prevdark in pretres jih podamo slavnému vodstvu in vsim g. družbenikom. Zoa biti, da so naše misli krive; radi borno po tem spoznali svojo pomoto; zna pa tudi biti, da se ne bojo — saj popolnoma ne-overgle, in veseli bodemo potem, ako smo kaj pripo- že čez 800, je zneslo konec preteklega leta 71 kterimi je nar ? med mogli gosp >dov duhovnega stanu (okoli 530) k popolni dosegi blažega druztvenega namena. (Konec sledí.) i za temi nar vec gosp stotina pa je teljev (okoli 60 70) ostala iz mnogoverstnih druzih je ti imenik nov dokaz d * • nar veći stanov. Spet nam i nar krepkeji pod Novičar iz slavenskih krajev t pora domaćega slovstva so bili od nekdaj in so še dan današnji duhovni gospodje. na pervi strani ime Terst 29. maja. Ni ga lepšega bolj sloves Z 3. Slava! veseljem smo tudi brali nega dneva v Terstu kakor je dan sv. Resnje lesa. Ko se po Korsu dolj ozreš proti morju ni ka da pod krilom svitlega knezoškofa Lavantinskega V buj Slomseka ornenjeno druztvo stoji, ktero ravná in osker > en gosp. vodja s tremi odborniki v Celovcu ? zra vodstva je imenovanih še 10 odbornikov bivajočih v Celji y Gorici, Ljublj 5 Mariboru in Terstu, kterih opra vila pa nam niso znane. ga te-, ti vi- hrava nasprct iz vsih okenj in balkonov svila, barzun in škerlat, ter se spreminja v solnčnem blesku. Vèsspre- menjen je Terst; sicer golo ozidje se spremení v čarobno krasoto, da duh in serce visoko dviguje. Krepki glasovi moških korov done po prostornih ulicah in kaj pri- jetnoodmevajeodzida do zida, ter napolnujejopersisvetim Znesek vsih dohodkov iz vpisníne, letnine in posebnih daril preteklo leto je bil 3054 fl., med kterimi nam je hvaležnega serca omeniti krasnega dara s 500 fl., s kterim so svitli knezo-škof pokrovitelj lepo podlago položili družtvu in tudi po tem načinu djansko razodeli vnovič iskreno ljubav do naroda našega navdahnutjem. V barkostaji vihravajo praznična bandera po vsih brodovih in barkah, na gradu pokajo topovi, po cah svira trojna muzika iaška , mornarska in oko lične straže. Slovesni obhod terpi kakih pet ur y h kte remu se snide silna množica iz cele teržaske okolice Bilo je dopoldne lepo vreme in precej vroče, ali ravno poldne se je tako dež vlil, da je mno obhodnikov 12 ^ v^uiuui/ CTv/ jg IU(\U uvii ▼ } ----------- Stroški so znesli v vsem skup lani 2375 fl. 37kr. verste stopilo, med kterimi je bil tudi svetovavec de tn scer za tiskanj i n 2077 49 kr > za kop je 117 danih knjig želnega poglavarstva grof Gleisbach, kterega je y ko 12 kr., zares se je domu peljal y v kocíi mertud zadel, da so neza 176 vednega iz nje vzeli, vendar ee je potem spet pa po 103.115 oseb vjeli, med kterimi je bilo 36.466 vlača eni plati omertuden zavedel H 9 kjer se ima kol od za železnico za garjev, 8010 razsajav y 7704 beracev, 11.790javni in osebni varnosti nevarnih, 9626 tatov itd četi zidati, se marljivo podirajo, da bo skoraj celi pro- so našli 483 mertvih 163 tega njenih in bolnih ; sicer so stor spraznjen ; tudi stare mesnice se mu bojo vmaknile, , ki bojo bili delà pri 9230 hišnih preiskavah, za priče pri sozidane pa so že namest starih nove mesnice, ki bojo 2419 sodniških preiskavah; pomagali so pri 731 pogorih z vsim potrebnim tako previđene, da smejo po pravici in 97 povodnjih itd.; o silni zoperstavi in begunstvu vsacemu velikemu městu v izgled biti je 10 oseb ob življenje prišlo Zdaj je gotovo da Lloyd društvo ozuanuje zopet nove vožnje v se turška vlada in k i poslanec knez Menčikov Benetke in sicer vsak torek; jutro bo obhajalo veliko sta mogla zediniti in d J I jo t k T slovesnost, ker bo položilo temeljni kamen k novei licemu arsenalu blizo Servo le, kjer je mnogo u ve- c i j o z a p u s t hriba se ne vé. Cer Kaj se bo iz tega pertja zgodilo ii v n o se je imelo 29. dan letošojega maj razkopati in morja zasuti dalo. Merzla in pozna pomlad nika tisto preroštvo izteči, ktero pripoveduje konec Tur je storila. da smo še le přetekli teden p J dobili; vročina že jako pritiska; Teržačani se selijo v bližnje kampanie, v hlad, pod senco zelene oljke. Z Bogom! v velike Nedle pri Ormoèu na S taj. 3ga Tela je bila letos tù procesia s cii v Europi, se vendar obeta od vsih straní, da se bo rusko-turška razpertija z lepo poravnala. Cudno je, da Turčija v ti zadregi misii vnovič Cernogorce na ker je nek O m Na sveti den božjega tako slovesnostjo obhajana, kakorsne morebiti pri tukajšni fari še nikdar ni bilo, in ki zasluži, da jo „N je tekel 12. dan pa teg orce napasti, njim naznanil, da čas pomirja rnesca. Černog se morejo v spominu ohranijo. Kardelo tukaj vkvartiranih ulanov, banda íepo muziko in grom možnarjev je povekševalo cerkveno svečanost, ki bi bila še s tem veksa bila, a dosto čuditi o tem , ker nihče ne vé, da bi bilo v po slednji vojski kakošno pomirje sklenjeno bilo, in ker je celemu svetu znano, da je austrianska vlada vojski konec storila. — Angleška vlada je poslala 4 vojne ko bi bilo barke v srednje morje, d pripravljene, ako bi kai vreme lepo in cesta suha. Po dokončani procesii je bila velka masa, ktero so peli gosp. tehant Peter Dajnko. Iz Ljubljane. Ravno je v tiskarnici gosp. Jožef Blaznika na svitlo přišel zemljovid Palestine, ali mesta, kraji, goré, reke itd. svete dežele, kakoršna je bila ob času Kristusa. Prav lično je gosp. August Pappermann, kterega delà so po kamnorisih Blazni-kove tiskarnice dobro znane, tudi ti zemljovid po angleškem izdelal na veliki poli in različne kraje razjasnil z barvami. Posebno gosp. katehetom, ki razlagajo mla- nepričakovanega imelo prihodnjič v Turčíi zgoditi V rimskem časniku „Custodia della Terra 5? berem» zapisano, kar katoljška ce sveti deželi: 1) le katoličanom k od sultana terja v m i m naj pravica, na grobu Izvelicarja službo božjo opravljati, kakor so jo opravljali do leta 1808, ko je kupla cerkve božjega groba pogorela, 2) privoli naj se jim kupio tako S dat i, kakor je pred ognjem bila ne dini sveto povestnico, bo ti zemljovid gotovo prav vsec ker jim bo lep pripomoćek učeneom zgodbe teh krajev še bolj v glavo vtisniti. Je scer v nemškem jeziku spi- pa kakor jo staroverci po svojem hočejo, 3) kerstni kamen naj bo le katoličanom lasten , ne pa, kakor je se- vsih skupej, 4) tako imenovanih sedmero obokov ce Marie , ki so obstojni del božjeg a grob a, naj se san i al to ne overa veliko, da bo tudi korišten za slo vensko šolo, ker imena krajev, gorá, jezer itd. osta daj vs divíce ízročijo spet v last katoličanom Betlehem 5) lk k v ki je bila 1757 katoličanom vzeta se jim nazaj da, 6) ravno tako tudi b t nejo večidel v vsih jezicih enake. Veljá ti zemljovid le cerkve, 7) tudi ga po 30 kr. in ker smo nagovorili gosp. izdatelja, naj šije tudi v Celovec, Celje itd., se bo dobil tudi ondi. so i grobi k poleg J , naj poleg kteri sv. Marie, sv. Joahima, sv. Ane, sv. Jožefa Vipavke so nam letos prinesle pervence letošnjega in sv. Simna, in ki je bila 1707 katoličanom vzeta, naj pride spet v v njih lastníno nazaj, 8) tudi podzemelj sadja perve češnje v saboto 28. majnika, tedaj k jama pastirj v N a c a r e t ki jim je bila le za 3 dní ka s ne je kakor lani, za 8 dní pa kasneje kakor predlanskem , in za 10 dní pozneje , kakor v letu 1850. — V krátkém je v Ljubljani in bližnji okolici 5krat gorelo, pa k sreči ni oginj nikjer segel čez po 1828 vzeta, ii sa v Nacaret vzeli, naj se 9)katoIjšk t jst Krist ki so ga jim Greki 30. oktobra 1847 izroči spet katoličanom Med časniki bulgarskimi (slavjanskimi) in gerškimi, ki hodij slopje, kjer je vstal; oginj na Viču v nedeljo se je nek po žerečem pepelu vnel, ki je bil nečimerno pod streho nešen. v Carigrad na itlo, se je vnel hud prepir, ki na tem se menda ne dajo nasi kmetje zmodriti, da bi ne spravljali še živega pepela pod streho, in da bi ne jedli gób, kterih natanjko ne poznajo. Koliko ne~ srec se primeri vsako leto po teh razvadah ! znanja sovrastvo med Bul niki hodijo pod turško cer in Greki. Ker vsi ti čas dan dnevnik" pravi „ Serbski vidi Zdaj se se sme misliti, da vlada to razpertje rada 9 ktero brani edinost dvéh nji h narodov jelo govoriti, da se bo dal cesar Napoleon 10 p t e m b kronati, da sv. i Novičar iz mnogih krajev papež ne gré v Paris blagoslovit 9 da pa hoče nadškofa Rejmske za svojega Amerik namestnika poslati, po železnicab, zato se ondi veliko dan je zderčnulo v New-Havenu več vozov z mosta v Po novi vojaški vredbi je naše cesarstvo v armadne poveljstva in 2 glavarstvi razdeljeno; v ob sežje perve armade spadajo: Česko, Marsko, Siležko, vodo in 52 ljudi je strašno smert storilo Austrijsko, Solnograško, Štajarsko, Tiroljsko; v obsežje druge armade: Koroško, Krajnsko, Primorsko in La- se vozijo kot reč primerja 9 um ško ; v obsežje tretje armade: Ogersko in Erdeljsko; v obsežje če terte armade: Galieia in Krakovo; v obsežje perve ga glavarstva: Banat in Vojvodina, druzega glavarstva: Horvaško, Slavonsko in Dalmatinsko. — Dunajski časniki naznanjajo delavnost žandarma-rije od 1. svečana do 1. majnika, iz kterega naznanila Vganjka kmetijske zastavice v listu 41 : 66% funtov trave, — zakaj v 100 funtih trave je 70 funtov vode, tedaj da 100 funtov ali cent trave 30 funtov sena. Pogovori vredništva Gosp. L. K-ć-ku : Lepa hvala za poslano pesmicoj shra se razvidi, da so žandarji o tem času v celem cesarstvu nili jo bomo v dragi spomin lepo v