DECEMBER
16	č Evzebij
17	P Kv.-Florijan+©
18	S Kv.-Gracijan +
19	N 4. Adventna
20	P Julij
21	T Tomaž
22	S Servul
23	č Viktorija
24	P Adam in Ev« +
25	S Božič__
26	N Ned. po Božiču
27	P Janez Evang.
28	T Nedolžni otroci
29	S Tomaž Kant.
30	C Liberij
31	P Silvester +
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST y, AMERIKI
Getlo: Z« vero tn narod — ta pravico in resnico — od boja do tmaWl
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; VPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDEN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 244.
IN TWO PARTS — PART I. CHICAGO ILL., TOREK, 21. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 21, 1937	V DVEH DELIH—PRVI DEL	LETNIK (VOL.) XLVI.
V mestu Tsingtao pognali Kitajci v zrak japonske tovarne in povzročili do 100 milijonov dolarjev škode. — Pričakuje se, da bodo podobni čini sledili sirom eele Kitajske in bodo tvorili del kitajske ofenzive proti Japoncem.
Šanghaj, Kitajska. — Dogodek, ki se je pripetil to nedeljo v mestu Tsingtao, da sklepati na to, da so Kitajci opustili svojo dosedanjo bojno taktiko, ki jo obstojala le iz obrambe proti napadajočim japonskim četam, in bodo pričeli tudi z ofenzivo, ki pa ne bo obstojala le iz dejanskih napadov na bojnem polju, marveč bo nje važen del to, da čim najbolj mogoče škodujejo Japoncem v gospodarskem oziru.	x
In s činonj, ki so ga izvršili v Isingtao, so v resnici povzročili Japoncem škode do 100 milijonov dolarjev. Kitajske čete so namreč podminirale velike tukajšnje japonske tovarne in jih y nedeljo zjutraj pognale v zrak. Štirinajst strahovitih eksplozij je sledilo druga drugi preko bogatega industrijskega mesta, na kar so takoj izbruhnili požari, ki jih je močen veter nagloma širil. Žrtve eksplozij niso bile •"amo tovarne same, marveč tudi okoliške stanovanjske hiše, last japonskega prebivalstva.
Mesto Tsingtao leži kakih 400 milj severno od Šanghaja in je važno pristanišče. In enako važno je bilo za Japonce,ker imajo v njem investiran ogromen kapital v industrijskih podjetjih. Ravno zaradi tega, ker niso hoteli škodovati svojem podjetjim, so doslej prizanašali z napadom temu mestu, dasi so njih čete prodrle do njegove neposredne bližine na severu. Po tem dogodku se seveda pričakuje, da bodo takoj popravili zamujeno in izvršili na-Pad na mesto, da rešijo svojo imovino, kar je je ostalo še neprizadete.
Opazovalci izražajo mnenje, da bodo podobni dogodki sledili Po vseh ostalih kitajskih mestih, kjer imajo Japonci investiran svoj kapital. Predvsem utegne. Priti na vrsto mesto Hankov; tam imajo namreč Japonci svojo lastno bogato koncesijo, ki Jo bodo brez dvoma zdaj Kitaj-e* okupirali.
V Tsingtao je več sto ameriškega in angleškega prebivalstva. Obe velesile ste poslali tja bojne ladje v rešitev svojih domačinov.
fiOGATAŠINJA SE IZOGNI-LA DAVKOM
New York, N. Y. — Bogata <Jedinja Woolworth nikel-dajm Podjetja, bivša Barbara Hutton, zdaj poročena z nekim danskim Plemenitašem, je zadnji teden Podvzela korake, da se odpove ameriškemu državljanstvu. To-časno je bila državljanka dveh držav: "Po danskem aakonu je s poroko postala danska držav-'janka, toda po rojstvu je osta-'a še vedno državljanka Zed. držav. Tako je bila podvržena davkom na obeh straneh. Z nje-fto odpovedjo ameriškega državljanstva pa bodo Zed. države izgubile okrog milijonov
REZULTATI POTOVANJA
Francija bo prisiljena, zbližati
se z Nemčijo.
Pariz, Francija. — Zun. minister Delbos se je v nedeljo vrnil s svojega tritedenskega potovanja po Evropi, ki je imelo namen, utrditi stike med Francijo in njenimi zaveznicami, Čehoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Rumunijo. Dočim to potovanje, ki je znašalo calih 6000 milj, ni bilo povsem neuspešno, vendar pa je na njem prišel Delbos do spoznanja, da omenjene zaveznice niso Franciji popolnoma slepo vdane, dasi želijo biti z njo v iskrenih prijateljskih odnošajih. Francija mora zdaj izprevideti, da bo za njo nujno potrebno, da se sprijazni z Nemčijo. Omenjene države se namreč zaradi živahne trgovine, ki jo imajo z Nemčijo, nikakor ne marajo tej zameriti in si jo napraviti za sovražnico.
SKRAJNO VARČEVANJE V NEMČIJI
Berlin, Nemčija. — Ker se je tako izolirala od ostalega sveta, skušajoč se gospodarsko popolnoma osamosvojiti, je Nemčija prisiljena do skrajnosti varčevati z življenjskimi potrebščinami ter si pritrgovati pri raznih stvareh, katerih ima ostali svet v ogromnih množinah v previšku. Tako je bil zadnji teden izdan ukaz, ki določa natančno, kako dolge smejo biti moške srajce, namreč, 35 inčev spredaj in 37l/2 in-čev zadaj. Pri tem se nič ne upošteva velikost tistega, ki jo nosi. Gospodinjam pa je isto časno ukazano, da morajo varčevati s kurjavo. Kadar zakurijo peč, se ne smejo posluževati papirja ali lesa, marveč posebnih umetnih vžigalnikov. --o-
PRI ZABAVAH IZGINE VSAKA SOVRAŽNOST
Washington, D. C. — O srditi vojni, ki divja med Japonci in Kitajci, in o nSpetih odnošajih, ki vladajo zadnje dni med Ameriko in Jdponsko ter Anglijo in Japonsko, ni bilo niti sledu zadnji petpk zvečer na zabavi, ki jo je za diplomate priredil državni department. V najbolj prijateljskem duhu so tukaj neprisiljeno občevali med seboj ameriški, angleški, japonski in kitajski diplomati.
dolarjev, kadar bo njeno premo-ženje prešlo v roke njenega sina, ki je zdaj star dve leti. Premoženje namreč znaša okrog 45 milijonov dolarjev in po zakonu o dediščinah bi dobile Zed. države okrog dve tretjini. Ženska pa bo podvržena še vedno dohodninskim in drugim davkom za svoje premoženje v Ameriki.
CESAR BO ODGOVORIL?
Japonski cesar se utegne odzvati Rooseveltovemu apelu.
Tokio, Japonska. — Japonski, min. predsednik, princ Ko-noe, je bil koncem zadnjega tedna sprejet v avdijenci pri cesarju Hirohito, in domneva se, da mu je ob tej priliki razložil celotno situacijo, ki je nastala vsled potopitve ameriške ladje Panay. Tako se pričakuje, da bo cesar upošteval apel predsednika Roosevelta in osebno odgovoril. Ako se to v resnici zgodi, bo prvikrat v zgodovini Japonske, da bi se "božanski" cesar bavil z materij alnimi zadevami, ki spadajo v področje vlade.
-o-
MEHIKA PROTI INOZEM-CEM
Mexico City, Mehika. — V tukajšnjem parlamentu ima biti sprejet strog zakon proti ino-zemcem. Med drugim bo zakon določeval nekatere kraje, kjer inozemci sploh ne smejo živeti, tujezemska podjetja pa bodo morala imeti med delavci najmanj 90 odstotkov Mehikancev.
-o-
NAJHITREJŠI VOJAŠKI
AEROPLANI Washington, D. C. — Na tukajšnjem letališču se je zadnji petek napravil prvi preizkus novih vojaških aeroplanov, o katerih se" trdi, da so najhitrejša vojaška letala na svetu. Lahko namreč dosežejo hitrost 350 milj na uro.
STENSKI KOLEDAR RAZPRODAN!
Naročnikom stenskih koledarjev moramo sporočiti, da je vsled izredno velikih naročil zadnje dni vsa letošnja izdaja že razprodana. Ni ga več in z njim letos ne moremo pestreči več. Naročnike prosimo, naj vzamejo to na znanje!
vsem našim dragim naročnikom. zastopnikom, delničarjem, sotrudnikom in somišljenikom želimo blagoslovljen in srečen Božič!
Uredništvo in Uprava.
PO KALSVETU
—	Washington, D. C. — Pred nekaj dnevi je Vatikan objavil ustanovitev dveh novih nadškofij v Ameriki, namreč v Louisville, Ky.; in v Newark, N. J. S tem se ie število nadškofij v Ameriki /višalo na 19, ^u katerih jih je pet ustanovil sedanji papež.
—	Dunaj, Avstrija. — Policija je še pravočasno našla bombo, ki je bila podtaknjena na odru neke dvorane v Celovcu, kjer je imel govoriti neki jezuit. Narodni socialisti so baje na ta način skušali razbiti zborovanje.
—	Fort Wayne. — Na domu tukajšnjega škofa Nolla se je nedavno vršilo zborovanje raznih vodilnih lajikov, na katerem se je sklenilo, da bo Legija dostojnosti razširila svoj delokrog tudi na pobijanje nemoralne literature.
NEPOBOLJŠLJIV MLAD ZLIKOVEC
Chicago, 111. — Pred tremi meseci je bil 16 let stari višješolski dijak John Dobler obsojen pod obtožbo, da je ukradel avto, ter nato izpuščen pod parolo. Namesto pa, da bi vodil pošteno življenje, je fant še naprej kradel in zadnji petek zvečer bil ujet, ko je plenil neko stanovanje. Ujeti je priznal pri tem še število drugih v'omov.
DVA PREDLOGA SPREJETA
Senat sprejel farmarski predlog, dočim je zbornica zavrnila delavski predlog, a
odobrila gradbenega.
Washington, D. C. — Sedanja izredno zasedanje kongresa, ki se bliža svojemu zaključku, je koncem zadnjega tedna rodilo prve pomembnejše sadove, od katerih bodo nekateri v veliko pomoč gospodarskemu življenju dežele.
Do prvega takega pozitivnega sklepa je prišla senatska zbornica, ko je zadnji petek 0-dobrila farmarski zakonski predlog, in sicer z večino 59 proti 29 glasovom. Ta predlog, ki je bil predmet ostrih debat skozi celo seianje zasedanje, je precej kompliciran. Glavni njega cilj pa je ta, da zagotovi farmarju v čim največji meri stalen dohodek, in sicer na ta način, da se ustanovi nekaka stalna žitnica. Zakon bo preprečil, da bi farmar, kakor doslej, bil prisiljen, prodajati v dobrih letih svoje pridelke skoraj zastonj, dočim jih mora ob slabi letini sam kupovati nazaj po neprimerno višjih cenah. Predlog pa, ki ga je sprejel senat, se v mnogih točkah razlikuje od predloga, sprejetega od poslanske zbornice, in bo torej morala poravnati razlike še posebna konferenca.
Poslanska zbornica pa je isti dan pobila z neznatno večino 216 proti 198 glasovom vladni predlog za ureditev delavskih mezd in ur ter ga poslala nazaj v zbornični delavski odbor v preureditev. Bržkone pride predlog še enkrat na vrsto v prihodnjem zasedanju. Dan pozneje, v soboto, je pa nasprotno zbornica odobrila s 325 proti 23 glasovom predlog za pospešitev obrata v gradbeni industriji, kakor ga je priporočal predsednik v svoji poslanici 29. novembra.	.Altf.*'
ZNAMENITA GROBNICA V JAPONSKIH ROKAH
Bz Jfugostavije
Sezonski delavci, ki se vračajo iz Nemčije in Francije pripovedujejo, da se jim je v tujini*slabo godilo. — Usodna nesreča v Dukičevem kamenolomu na Verdu. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz domovine.

Z zavzetjem kitajske prestolice Nanking je prete kli teden padla v roke Japoncev tudi velikanska grobnica dr. Sun Jat-sena. ki leži v bližini mesta. Gornj a slika kaže del te ogromne zgradbe. Dr. Sun. ki je umrl leta 1925, je Kitajcem v nekako takem častnem s pominu kakor Washington Amerikancem.
Povratek v domovino
Maribor, 29. nov. — Že nekaj dni prihajajo v Maribor veliki transporti po več sto ljudi, ki potujejo v Prekmur-je. Sezonski delavci so to, ki se vračajo iz Nemčije in Francije, kjer so bili od pomladi zaposleni pri poljskih delih. Letos jih je bilo iz Prekmur-ja okrog 5000, ki so našli zaslužek na francoskih in nemških. veleposestvih. Prejšnja leta je bilo to število dosti večje, včasih se je mudilo na sezonskem delu do 10,000 prekmurskih fantov in deklet ter so ostajali doma čez poletje samo starci in otroci. Takrat so bili tudi dobri časi glede zaslužka, ljudje 30 se vračali v pozni jeseni z lepimi prihranki, ki so znašali po 10,000 in več dinarjev, tako da ni bilo denjarja dovolj samo za vsakdanjo potrebo, temveč ga je preostalo tudi za slabe čase. Prekmurske hranilnice in posojilnice v letih najhujše krize niso poznale pomanjkanje denarja, katerega so dobivale od sezonskih delavcev in izseljencev. Letos pa se vračajo Prekmurci slabe volje. V, Nemčiji in Franciji je bil zaslužek slab. V Nemčiji bi še šlo, če ne bi bila slaba zamenjava marke pri nas in če ne bi bila Nemčija zavrla pošiljanje denarja v domovino. Vsak delavec je lahko poslal na mesec deset mark, s seboj pa je tudi lahko vzel samo 50 mark v gotovini, ves ostali zaslužek pa je moral pustiti v Nemčiji ter si nakupiti zanj obleke in drugih: potrebščin, ki bi jih prav lahko pogrešil, ali pa jih kupil dosti ceneje doma. Mnogi delavci, zlasti ženske se vračajo v lepih novih oblekah, ki jim doma ne bodo za rabo, dosti je tudi ta^ih, ki so investirali svoj zaslužek s tem, da so si dali popraviti zobovje. Poleg tega še tožijo, da je bila prehrana slaba. Dobivali so sam krompir dan za dnem, brez mesa in druge prikuhe. Dvakrat na teden so dobili hlebec kruha, tako velik, da si ga lahko na mah pojedel. Potem so si morali kruh kupovati, stal pa je kg 50 pfenigov — še enkrat dražji kot pri nas. Tudi so si morali kupovati južinc, ker ne bi pri težkem delu vzdržali ob hrani, katero so dobivali.
^ -o-
Smrtna nesreča
Ljubljana, 27. nov. — Včeraj popoldne so razstreljevali v Dukičevem kamnolomu na Verdu, kjer lomi železniška direkcija državnih železnic v Ljubljani kamenje za nasipa-nje in popravljanje železniških prog. Okrog 5 so prižgali zopet precejšnjo mino, ki pa
se ni hotela v določenem času užgati. Delavci, zaposleni pri razstreljevanju, so pristopili in hoteli pogledati, kaj je. Tedaj pa je z veliko zakasnitvijo eksplodirala mina in plaz kamenja je zasul 32 letnega progovnega delavca Franca Prelca, rojenega v Westfaliji, in 26 letnega Pavla Kerina iz Brega. Pri tej nesreči sta manjše in lažje poškodbe dobila še dva progovna delavca. Z vlakom so oba nevarno ranjena delavca pripeljali v Ljubljano, odkoder so jih reševalci prepeljali v bolnišnico. Prelc je dobil smrtno nevarne poškodbe in je bil po telesu ves zmečkan od kamenja,eno nogo pa je imel trikrat zlomljeno. Kmalu po prevozu v bolnišnico je izdihnil, ne da bi se prebudil iz nezavesti, v kateri je ;iežal od nesreče. Kerin ima precejšnje, poškodbe po telesu in je upanje, da bo nesrečo prebolel. Druga dva ponesrečenca se zdravita doma na svojih domovih.
Smrtna kosa
V Ljubnem v Savinjski dolini je umrl tamošnji kaplan g. Franc Murko, star šele 31 let, doma z župnije Sv. Lovrenca na Dravskem polju, kjer je bil tudi pokopan. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrla Marija Škof, rojena Pregelj, mati poslovodje knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne. — V Mokronogu je umrla Frančiška Mlakar.
Nesreča
V Kolarjevi delavcnici v Šva-bičevi ulici v Ljubljani se je ponesrečil 19 letni kolarski vajenec Janez Kunstek, doma z Mirne. Med delom mu je padel na noge težak predmet in so ga morali oddati v bolnico. -	,
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-
še cene:			
V Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.55	100	$ 6.50	.... 100
$ 5.00 ...	.. 200	$ 12.25	.... 200
$ 7.20 ...	.. 300	$ 30.00	.... 500
$10.00	420	$ 57.00	....1000
$11.65	500	$112.50	....2000
$23.00	1000	$167.50	....3000
Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.7S
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
\
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak iian razun nedelj, ponedeljkov in dnsvov po praznikih.
Izdaja ia tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Nasl«v uredniitva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto .. Za pol leta .. Za četrt leta
..$5.00
....................2.S0
________________________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evrepo:
Za celo leto _______________________$6.00
Za pol leta ______________________3.00
Za četrt leta ..................................1.75
Posamezna številka..................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891,
Issued d»ily. sxcept Sunday, Monday and th* day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address «f publication office: 1849 W. Cermak RJ.,Chicago Phon«: CANAL 5544
Subscription:
For one year ______________
For half a year--------
For three months
..$5.80 _ 2.51 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$<.#0
For half a year------J*®
For three months_______1.75
Single copy ----------------------------- 3«
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«posla«i na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu j« žas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
BV • V
o z 1 C
goslovljen Božič. Naj Božje Dete prinese vsem obilo tistega božjega miru in blagoslova, ki jim je potreben za to in onostransko srečo.
"Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" — naj velja vsem!
OPET je tukaj Božič — prelepi Božji Praznik, ki mu ni enakega v letu! Koliko prelepih spominov obudi ta prelepi praznik v človeških dušah in srcih. Božič je poln tiste čiste božanske romantike, ki z nedoumljivo Božjo ljubeznijo osvaja svet in ga ob tem velikem prazniku postavlja duhovno in miselno v svoj božji paradiž.
Človek, ali čutiš božični praznik, čudo vseh čud, ali čutiš, kako v Tvoji duši vzbuja nemirno hrepenenje in v srcu budi spomine, ko se bližamo temu velikemu prazniku? Tako močan je glas svetonočnega hre-
_ penen ja, in tako domač je klic naših cerkvic,
da slehernega izmed nas zajame in nas zaziba v tista presrečna mladostna leta, ko smo tekali še doma? v mili domovini za svojimi dragimi slovenskimi mamicami kot otroci. O kako srečen je bil za nas božični praznik v naših mladih letih. Kdo se ga ne spominja? O blaženi nedolžni časi mladih let vzklikne marsikdo, ob spominu na svoje drage starše in sorodnike ter na svoja mlada nedolžna leta.
Kakor smo bili sami srečni enkrat v mladih letih ob svojih dragih in dobrih slovenskih mamicah in atekih doma v domovini, tako smo lahko srečni tudi v tujini. Ameriški Slovenci imamo po svojih naselbinah lepo organizirane slovenske župnije, v katerih čujemo božjo besedo v nam milem in dragem slovenskem jeziku. Za nami in okrog nas so že naše mlajše generacije in te, katere družine so jim dale pravo krščansko vzgojo, vred s svojimi slovenskimi starši proslavljajo z istim nedolžnim in nedoumljivim veseljem prelepi božični praznik, ki je najlepši in ki mu enakega ni.
Vsi, ki še niso zgubili v svojih srcih najdražjega zaklada sv. vere, bodo deležni prelestnega božičnega veselja, sami in njihove družine. Oni pa, ki so morda pozabili na nauke svojih dobrih slovenskih mamic in očetov, okrog katerih so v božičnem času v svojih detinskih letih vživali enako srečo, naj bi se ob božičnem prazniku spomnili svojih mladih let, svojih mamic in očetov in naj gredo sami vase ter napravijo malo revizijo v svojih dušah. Tudi njim dokler žive še vedno sije sreča božičnega praznika, ki se je lahko poslužijo v svojo lastno časno in večno srečo. Odvisno pa je od njih samih. Vprašajo se naj, čemu so tu na svetu ? Ali morda res le radi svojega časnega obstanka tu na zemlji, le radi'svojega lastnega želodca? Ali ne morda tudi radi večnosti, radi katere je prišel, da nas odreši za njo, na svet sam Zveličar v božični noči. O, kako veliko vprašanje! Ali kdaj odgovarjamo nanj ? Pogostokrat bi mogli to razmišljati in odgovarjati na to vprašanje. Zakaj naši dnevi so šteti in vsak dan smo bližje groba. Za mnoge nas je morda letošnji Božič, zadnji Božič v našem življenju. In kaj potem ? Ali bomo stopili v večnost bogati na duši, ali pa morda z prazno obupano dušo? Rojak, ki to le čitaš — to je največje in najvažnejše vprašanje zame in zate!
Dokler živimo je še čas — po smrti ga ne bo več. Zato bodimo oprezni. Približajmo se Božjemu Detetu v jaslicah z veselim srcem in z ljubeznijo — tako da bo letošnji Božič tudi za vsakega izmed nas res grečen in vesel Božič, za našo časnost in večnost.
In kar velja za posameznike velja za vso družbo! Iz posameznikov je družba. Dobri posamezniki — dobra družba. Slabi posamezniki — slaba družba. Zato je važno in to zelo važno, da prodro prava krščanska načela tudi vse kroge človeške družbe in kadar se bo to zgodilo, takrat bosta sovraštvo in prepir zginila — na mesto njih pa bo stopila ljubezen in z njo sreča, ki je mogoča edino v pravi krščanski ljubezni, kakoršno je priporočal in učil On, ki se je rodil človeštvu pred 1987 leti v Betlehemu v bornem hlevcu, da bi odrešil nesrečno človeštvo za večnost.
V tem. duhu želi list "Amerikanski Slovenec" vgem svojim prijateljem, čitateljem in naročnikom, vesel in bla
CERKVENA POBOŽNOST NA WEST ALLISU
West Allis, Wis.
Vsepovsod imajo secUj pred božičem misijone ali druge cerkvene pobožnosti, tako bo tudi v naši župniji 40 uma pobožnost, med katero bo imel vsakdo dovolj priložnosti, da se dostojno pripravi na prihod Odrešenikov. Vsakdo naj se te priložnosti posluži in o-pravi svojo versko dolžnost.
Štirideseturno pobožnost bo vodil slovenski misijonar Rev. Vital Vodušek, kateremu bodo pomagali tudi drugi če. gg. duhovniki. Vabljeni ste vsi Slovenci iz naselbine in okolice, da se udeležujete teh pobožnosti, ki se bodo vršile v torek 21. decembra, sredo 22. in četrtek 23. decembra. — Vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Odbor
BOŽIČ PRIHAJA
Milwaukee, Wis.
Kak-er vsako leto, tako je tudi letos prišel sv. Miklavž in odšel. Otrokom je bil v veliko veselje, ker spremljali so ga po ulicah, on jim je pa obljubil, da se na sveti večer vrne in bo vse pridne obdaril z darili. — Nas pa, ki smo zapustili mlada leta, bolje rečeno, mlada leta so nas zapustila, nas sv. Miklavž, ki deli otrokom darila, nič ne spravlja iz ravnotežja. Toda, vsakdo, naj bo star ali mlad, se veseli svetega večera, se veseli božični praznikov, ki zopet kot vsako leto prihajajo med nas. Zopet bo po vseh katoliških cerkvah po vsem svetu odmevala tista pesem, katero so pred 1937 leti ponavljali angelji nad betlehem-skimi poljanami, kjer je v revni štalici ležalo Božje Dete.
Več tisoč let pred roistvom Odrešenikovim, so se očaki in preroki veselili njegovega rojstva, teda niso bili tako srečni, da bi bili dočakali obljubljenega Mesijo. Koliko bolj srečni smo mi, ko bomo morda vendarle učakali svetega večera, spomina onega srečnega trenutka, ko je nebo poslalo Pravičnega, da je zaslepljeni zemlji pokazal pot resničnosti. Da, učakali bomo božičnega dne. Da bomo pa vredni v svoja srca sprejeti novorojenega Kralja, se moramo za to pripravljati z molitvijo, postom in vrednim prejemanjem angelske hrane. Če to dobro opravimo, bomo v duhu veseli in srečni obhajali božični praznik.
Se bomo li tudi mi milwau-škee Slovenci pripravili za sveti večer, za božični dan ? Ne mislim pri tem, da bi si pripravili mogočno in bogato božično drevesce, ne debelega purana, ampak mislim to, če bomo sedaj v adventu šli kaj k spovedi. Že stara navada v starem kraju je bila, da je vsak dober katoličan šel gotovo k spovedi pred božičem. Žalostno je to, da je na tisoče in tisoče Slovencev, ki so vero svojih očetov zavrgli in sedaj to, kar jim je bilo nekdaj milo in drago, sovražijo. Tudi pri nas v Milwaukee so taki kristjani ki verujejo da je Bog in da je pred skoro dva tisoč leti poslal na svet svojega edinega Sina ki je 33 let živel na zemlji in učil, trpel strašno in umrl, nato vstal od mrtvih in šel v nebesa, pa mislijo, da je za nje že dovolj, če gredo v cerkev tako le k polnočnici na sveti večer in morda na ve-likonoč. Za drugo se pa ne zmenijo in pravijo da niso nič hudega napravili, da niso nikogar ubili ne oropali. Take pravičneže bi morali blagova-ti, Pa jih moramo vendarle pcmilovati, ker pozabljajo zapovedi sv. cerkve. — Vsi (menda ja) Slovenci v Milwaukee smo katoliških staršev, ki smo prejeli zakrament sv. krsta že v stari domovini in se posluževali tudi drugih zakramentov, tukaj pa so mnogi na žalost pozabili na vero. Mnogim pa vera v Boga še ni izumrla. Zopet in zopet se jim oglaša vest ter jih opominja na pravo pot. Mnogi, ki so celo leto zanemarjali cerkev, bodo na božič zopet stopili v hram božji. Mnogi bodo šli k sv. Janezu, mnogi k sv. Trojici. Kamor že greste, povsod lahko opravite svojo dolžnost, povsod bo dovolj prostora, v obeh cerkvah bo več sv. maš. Pri nas, pri sv. Trojici bo prva sv. maša o polnoči, potem ob 6 uri, ob 7:30 in ob 9 uri s slovensko pridigo ter ob pol 11 uri. Naj tukaj sledi red, ki se bo izvajal v cerkvi sv. Trojice, kot se je lansko leto. Pri polnočnici se bomo držali tega le reda: Prvi bodo imeli vstop v cerkev tisti, ki so člani cerkve in ki imajo kuverta za kolekto. Brez kuverte bodo pripuščeni v cerkev šele ob 11:45. To si dobro zapomnite in ne jezite se. Vsak, kdor ni član in ne bo imel kuverte, bo moral plačati pri vratih ob polnoči 25c. Upam, da ste vsi na jasnem glede tega in da ne bote potem pregovarjali, če se bo
od vas zahtevalo 25c. To bo samo o polnoči. Na božični dan pa ne bo nobene vstopnine v cerkev. Člani cerkve namreč zahtevajo, da je pri polnočni sv. maši vstopnina. Zato nikar duhovnov glede tega1 po krivem dolžiti. To po^ vejte tudi drugim, da bodo morali če niso cerkveni člani, plačati, pri vratih v cerkev za k polnočnici 25c.
Želim vsem zastopnikom in zastopnicam tega lista, vsem naročnikom in naročnicam in vsem čitateljem in prijateljem vesele in srečne božične praznike.	G. W. Raly
-o-
MLADOSTNI BOŽIČNI SPOMENI Cleveland-Newburg, O.
Odkar naši slovenski časopisi tako radi priobčajo naše članke ki so pisani z žuljavo roko slovenskega delavca, naš duh kaj rad poroma nazaj čez široko morje, tja v hribovsko vas, kjer smo zagledali luč sveta. Tam smo se kot otroci igrali in uganjali vsakovrstne šale in norčije. Nikdar, v celem letu pa nam ni noben letni čas, ni hišica očetova tako živo v spominu, kot nam je božični čas. — Zdi se mi, da je bilo šele pred par leti, ko sem zadnji božični večer sedel z domačimi pred božičnim oltarjem, se tam pogovarjal s sivolasim očetom in skrbno ljubečo materjo, pa je temu minilo že 31 let. Še danes Slišim v glavi božično pesem, katero smo pred 31 leti peli bratje, sestre in še oče so se poleg oglasili, medtem ko so mati na zapečku sedeli in radostno gledali po nas mladih in veselih sinovih in nčerah. Ko odpojemo, se mati nasmeje, nakar globoko vzdihne in reče: Bog ve, če bomo prihodnje leto še vsi tako lepo skupaj. Tedaj sem se oglasil jaz m rekejt. da mene že ner bo, ker bono., IftdW- že v Ameriki. Mati zopet vzdihnejo, a ne rečejo nič, kajti mislili so, da se le šalim. — Toda res, prihodnje leto sem že odšel od doma, pa samo za dve leti. Toda tisti dve leti še sedaj nista minili in menda tudi ne bodo. Nikdar več ne bom na sveti večer sedel pred božičnim ol-tarčkom v rojstni hišici. Spomin na zadnji božični večer pred 31 leti mi pa ostane do smrti. No, saj nisem samo jaz odšel v Ameriko z namenom ostati par let, koliko vas je še dragi rojaki in rojakinje, ki ste imeli iste namene. Toda u-soda in razmere so tudi vas zadržale v novi domovini in tako smo ostali. Naj bomo že v stari ali novi domovini, naše življenje je potovanje v večnost, v večno posmrtno življenje. — Koliko naših rojakov je pretekli božični večer bilo med nami. Obujali so hožične spomine, brali dopise in drugo v Amerikanskem Slovencu. Ni jih več, odšli so v novo večno domovino. — Tudi na nas pride vrste prej ali slej, to je gotovo. Vse bomo zapustili, premoženje, kdor ga ima; prijatelji nas bodo sčasoma po-
zabili. Le ako bomo imeli'kaj dobrih del, ponesemo 3 seboj v večno domovino.
Naj bi se vsi čitatelji tega priljubljenega lista ob božičnem večeru spomnili svojih mladostnih dni, na takratno srečo ;ki nas je obdajala poleg skrbnega očeta in ljubeče mamice.
—	Vem, da so med čitatelji tudi taki, ki so svojega očeta ali mamico izgubili že v rani mladosti. Taki žal nimajo tako blagih spominov. So pa še tiudi taki, ki imajo svoje starše še žive. Srečni ste, četudi morda ne živite poleg njih. Imate pa priložnost, da jim lahko od srca želite veseli božič. Kateri pa imamo svoje dobre starše v večni domovini, pa kvečjemu rečemo lahko le: Naj jim sveti večna luč. Veselite se božičnega večera pred božjim tronom v svetem raju. Božje Dete naj se smehljaje obrrfe na vas!
Moja želja je, da vsi čitatelji lista Amerikanski Slovenec, vsi zastopniki in zastopnice, vsi uslužbenci pri upravi, imate vesele božične praznike in leto 1938, katerega bomo v kratkem pričeli, naj bo za vse obilo blagoslovljeno. — Kjer je pri hiši mir, ljubezen, zdravje in božji blagoslov, je sreča in zadovoljnost. Zado-voljnost pa je sreča v življenju.
J. Resnik; zast.
-O-
G. ANTON ŠTRUKEL V POGOVORU S SLOVENSKI-' MI PIJONIRJI V
LA SALLE
La Salle, 111.
Zadnjič sem omenil pogovor s pijonirjem rojakom Joe Bre-gačem danes sem se oglasil pri vojaku Mr. Franku Kobalu
—	Kedaj si prišel v Ameriko, sem ga pobaral. — I no, leta 1889, meseca oktobra, mi odgovori. — Kam pa, sem nadaljeval.— V državo Pennsylvania, mi zopet odgovori ter nadaljuje. — V Pennsylvaniji sem ostal par mesecev. Kc sem uvidel, da za me ni predobro, sem šel, oziroma sem se odpeljal proti Chicago, 111., kjer sem zopet ostal dobrih šest mesecev. — Kedaj si se pa poročil, mu skočim v besedo. — No, poročil sem se pa leta 1892 in sicer tukaj v La Salle. Poročal me je duhovnik z nemške fare, Father Grobošek. Ženi je bilo ime Margareta, ampak veš, družino sva pa imela fejst. Šest jih je bilo vseh skupaj, od katerih žive še štirje. Časi so pa bili slabi. Delal sem tukaj v La Salle v cinkarni in morali smo delati po 12 ur na dan za plačo $1.30. To je bilo leta 1891 in .1892. Trdo sem moral delati, da sem preživljal sebe in družino. — Kaj pa, ali si bil pri kakem društvu? ga vprašam dalje. — Da, bil sem, mi reče in sicer pri najboljšem in največjem, pri. društvu sv. Družine št. 5, KSKJ., pri katerem sem bil tudi ustanovitelj. Leta 1894 smo se zvezali s KSKJ Jedno-to. Bil sem tudi društveni blagajnik.
Pri slikarju. — Slikar: "Ta- ' ko, gospa direktorica, zdaj sem vašo sliko že toliko dovršil, da lahko začnem slikati ozadje."
Gospa: "Ali res? Ali se moram zdaj obrniti?"
* * *
Mala 'mamica". — Jelica opazuje, kako soseda koplje svojega malega in vpraša: "Koliko časa pa že umivate pupčko?" — "Sedem mesecev," odgovori soseda. -— Jelica žalostno pogleda svojo odrgnjeno in razcefrano punčko in pravi: "O, kako lepo
ste jo ohranili!"
* *
Prvi pouk. — V šoli se pogovarja prve dni učiteljica z novinci in pripoveduje, da so dečki učenci in deklice učenke. Pa se oglasi mali Stanko: "Jaz že nisem.deček, pa tudi
učenec ne bom. Jaz sem fant.
■ * * *
Nerodnica. — Gospa: "Zakaj pa takoj ne pridete, Urša, kadar kličem?"
Služkinja: "Nisem vas slišala."	,
Gospa: "Trikrat sem vas klicala."
Služkinja: "To pa že ni
res! Samo dvakrat ste me !"
* * *
Še ne gre domov. — Stražnik pijančku zgodaj zjutraj: "Morate lepo mirovati in nic razgrajati, če greste s plesa domov."
Pijanček: "Huk, huk, gospod stražnik, huk, huk. kdo pa, pa pravi, huk, da gremo že domov?"
Tter'-'je bilo delo v cinkarn^ pretežko, sem nekoliko pomislil in si kupil konje s katerimi sem vozil ljudem premog in drva. Opravljal sem to delo dokler nisem opešal, sedaj je pa sin John prevzel ta posel in ga opravlja že več let. —' Kaj pa, kedaj ste ustanovili faro sv. Roka? sem ga dalje izpraševal. — O, to je bilo v& tako le, mi reče. Č. g. Father Šuštaršič so hodili k nam iz Jolieta, da smo včasih imeli mašo, to je bilo leta 1901. Father so nam tudi izbijali prostor, na katerem še sedaj stoji slovenska cerkev sv. Roka Leta 1902 smo dobili č. S-Fathra Antona Pogorška, pod katerega Vodstvom smo si postavili cerkev, pod ccrkvij0 pa šolo; bilo je vse v eneni poslopju. Postavili smo tudi župnišče. G. Podgoršek so bil' takrat zelo dober mizar in so sami napravili oltarje za \ cerkev. — Koliko ste plačali za zemljo, sem ga zopet vprašal. — Za zemljo smo pa pla" čali celih i|J2,800.00. — To j0 bil moj drugi kratek pogovor z našim pijonirjem Mr. Frank Kobalom, ki živi na 2. cesti že več let. — (Dalje prihodnjič-)
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(17)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ko je l.ady Greystoke zaslišala lačnega leva rjoveti, je nekoliko postala in ko je uvidela, da se lev približuje, je začela hiteti proti bližnjemu 'drevju. Drevje je bilo za njo najvarnejše- kritje pred divjimi zverinami- Pri tem je pa tudi opazila, da jc princ Sborov pod drevesom, zato mu je zaklicala:
"Aleks, lačen lev prihaja za menoj in je že prav blizu. Najbolje je, da kolikor mogoče naglo splezaš na drevo, predpo tc zagrabi " Princ »o je teli besed silno prestrašil, da jc ver- po|>kdel, nato pa zaklical: "Ne znam plezati. Jo rastlinje je pa tako gosto, da se ne morem premikati. Pomagajte mi vendar!" .......... ..........
"Spusti pas nižje in potegni ga na drevo," je Lady Greystoke zaklicala Browhu 7. glasom povelja. — Spodaj pod drevesom je pa ves v strahu trepetal princ Sborov in klical obupno: "Pas, pas, hitro mi spusti rešilni pas in me potegni na drevo. Bedak, le hitro, kajti čc me lev vjame, mtf požre!"
"Saj morajo vendar tudi levi nekaj jesti, mar ne?" jc odvrnil v šaljivosti Brown, ker se mu je videlo smešno gledati tako moKoenega princa kako se trese strahu. "Po živalskih vrtovih jim dajejo manj vredne živali." — V tem je pa žc pritekla Jane in rekla naj ga potegne kvišku, kajti lev je že bli-
zu!
m >wi nw;if»'i
I^^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO


J^OOO^KWOOOOWS-O«^^
poizvedovanje za izginulim parom
Moskva, Rusija. — Pred nekaj dnevi je iz nekega tukajšnjega hotela zagonetno izginila ameriška dvojica, ki se je registrirala pod imenom Mr. in Mrs. Donald L. Robinson, katera je prispela iz New Yorka koncem oktobra. O prejšnjem življenju tega para se ne ve dosti. Znano je le, da sta v New Yorku očividno imela dosti denarnih sredstev na razpolago, in enako sta tudi tukaj prirejala razkošne zabave za odlične ameriške in angleške družine. Najprej je izginil iz hotela mož. Ko se je 2. decembra vrnila žena s trga, so ji hotelski uslužbenci dejali, da je njen soprog nenadno zbolel na pljučnici in je bil odpeljan v bolnico; nihče pa ni vedel, v katero bolnico. Na podoben način je izginila nato še žena, »in sicer 8. decembra. Ameriška vlada je intervenirala, toda sovjetska vlada je odgovorila, da ne more ničesar ugotoviti. Domneva obstoji, da sta bila omenjena dva morebiti mednarodna špijona in ju je tajna sovjetska policija na skrivaj odpeljala v ječo.
-o-
boj ZOPER krščanski božič
Nedavno je bila v moskovskem klubu brezbožnikov seja moskovskih voditeljev brez-božniške propagande, katero je vodil Oleščuk. Na tej seji so obravnavali vprašanje, kaj naj ukrenejo, da bi se za bližajoče se božične praznike že vnaprej preprečilo krščansko praznovanje teh rpiraznikov med ljudmi. Na tej seji je Oleščuk sporočil voditeljem, da je sovjetska vlada odobrila, da se bodo 24, 25. in 26. decembra letošnjega leta po vsej Rusiji vršile velike slavnosti v znamenju kladiva m srpa. Te slavnosti, katere bo plačala država, naj imajo tak značaj, da se jih bo moralo udeleževati vse prebivalstvo. Naloga brezbožnih klubov pa bo tiste dni ta, da bodo vsak v svojem področju zbrali v (svojih klubih J/se lju^. tako da se bo tako že na zunaj izkazalo, kako je brez-božniško gibanje zmagalo nad
cerkvijo.
Nekaj takega, kar izraza isto brezbožniako misel, se je te dni še ob drugi priliki pokazalo. Ljudski komisariat za notranje zadeve je prepovedal, da bi se 12. decembra, ko bodo v Rušiji volitve, po molilnicah in cerkvah obhajale kake verske slavnosti. Tega dne, ko bodo ljudje šli volit, morajo biti zaprte vse molil-nice in vse cerkve, da bi cerkve ljudi ne zadržale cd volitev. Tamkaj, kjer so ljudje še kaj vdani veri in cerkvi, bodo skrbele policijske čete skrivne državne policije, da bodo cerkve res zaprte, da se kdo ne bi skrivaj mogel zmuzniti v cerkve.	, *
2aloigra~baskovskih otrok
Ko so beli začeli zasedati ozemlje nesrečnih Baskov, so Baski hoteli najprej rešiti svoje otroke. Nekaj so jih že poprej poslali v razne evropske dežele, da doma ne bi stradali. Nekaj teh otrok je prišlo tudi v sovjetsko Rusijo, kjer se sedaj vzgajajo po boljševiških nazorih. Tfda otroci so tamkaj čisto podivjali ter hočejo domov. Kakor nam poročajo, se je samo v enem mestu Rusije uprlo v svoji koloniji 1000 baskovskih otrok, ki so glasno in divje de monstrirali zoper hrano in drugo. Sovjetska policija je morala te otroke spraviti v zapore, da
je ukrotila njihove demonstracije.
Nekaj otrok je na Francoskem, kjer so začeli postajati nadležni in uporni ter zahtevajo domov. Francozi so jih mnogo morali poslati na Dansko. V Kopenhagen je pred kakimi 14 dnevi prišlo 300 komunističnih baskovskih otrok iz. Francije, katera jih je poslala na "oddih" med dobre danske ljudi. Toda ti baskovski otroci so kmalu postali prava nadloga za tiste družine in kraje,kamor so jih spravili. Otroci so tudi tukaj sila uporni,pobijajo šipe na oknih, v katere mečejo kamenje,kradejo in izmikajo, čeprav jih njihovi gostitelji sicer dobro z vsem oskrbujejo. Glavni kolovodje so 14 letni mladiči, katere so Francozi ravno zaradi divjosti hoteli obesiti na vrat Dancem, da so se jih le iznebili. Zato se sedaj danski gospodarji boje sprejemati tiste baskovske otroke pod svojo streho, kateri so starejši, kakor 12 let. Rdeče vzgojeni baskovski otroci so živ opomin, kake sadove prinaša bolj-ševipka vzgoja.
Na tisoče baskovskih otrok pa je tudi na Angleškem, kjer jih oskrbuje poseben odbor, v katerem sedi tudi westmin-strski katoliški škof msgr. Ar-tur Hinsley, oziroma njegov zastopnik kanonik Craven. Škof pa je te dni svojega zastopnika odpoklical iz tega odbora, ker se je odbor postavil na stališče, da noče u-goditi prošnji baskovskih staršev, ki so prosili, da bi jim otroke vrnili, ker so se razmere izboljšale. 900 baskovskih staršev je namreč poslalo s svojimi podpisi podpisano
prošnjo temu odboru že meseca avgust^, naj jim otroke vrnejo. Odbor pa tega ni hotel storiti, zaradi česar je westminsterski škof izstopil iz odbora ter bo poslej v zadevi baskovskih otrok občeval z njihovimi starši samo po papeževem zastopniku v Bilbau.
-o-
srce obnovitelja olim-
pijskih iger
Grška vlada je izrazila željo, da bi srce umrlega barona de Coubertina, obnovitelja olimpijskih iger, prepeljali v Olimpijo. Baron de Coubertin počiva Lozani in švicarska vlada je odgovorila, da hoče ustreči želji grške vlade.
Baronovo srce prepeljejo v O limpijo spomladi in bo počivalo v žari pod spomenikom, ki so ga postavili Coubertinu v spomin Slavnosti, ki se bo tedaj vršila: se bodo udeležili tudi člani mednarodnega olimpijskega odbora.
-o-
dekle — letalski general
Turški diktator Kemal Ata-turk namerava svojo pastorko Sabiho Guektehen imenovati za vrhovno poveljnico vsega turškega letalstva. Ataturk namreč to deklico bolj ljubi kakor svojo rodno hčer. Dekle, ki je sicer sila lepo, je bilo docela vojaško vzgojeno, je pohajalo v vojaške šole in je torej docela vojaško izobraženo in je izvrstna letalka.
Ta mlada Turkinja je v svojem letalu izvršila že velika dela, ki so ji bila naročena. Tako je na primer na čelu oddelka letalcev sodelovala v bojih zoper uporne Kurde in je v kratkem dosegla, da so se uporniki podvrgli. Neverjetno pogumna in predrzna je namreč s svojim letalom kar pristala sredi uporniških Kur-dov, kar je te ljudi tako zbegalo, da so se takoj podali Zadnje tedne pa je dekle vo dilo boj turških oboroženih sil zoper gusarje, ki so močno
ogrožali turške vode. Tudi v tem boju se je mpčno izkaza-a. Tako torej ni nobenega dvoma, da bo tudi kot poveljnik vsega turškega letalstva storila več kakor svojo dolžnost in storila prav toliko, kolikor bi na njenem mestu mogel storiti vsak višji častnik turške armade.
težko gnezdo
Znano je, da so nekateri ptiči pravi gradbeni mojstri, ki sestavljajo prav umetniška gnezda. Zlasti pa zanimajo ljudi gnezda štorklje,ki vzbujajo naše občudovanje že zaradi njihove velikosti. Zato se je že marsikdo povprašal, koliko tehta tako gnezdo. Da ne bo nepotrebnega ugibanja, moramo povedati, d'a so tako gnezdo pred kratkim stehtali. To se je zgodilo v kraju Zob-benitz na Nemškem.
Tamkaj je na strehi gnezdila štorklja. Ker pa so morali hišo popravljati, so morali seveda štorkljino gnezdo vZeti
Živalim pustil temelj za njihovo gnezdp. Za. temelj je bilo namreč staro kolo, katero so znova postavili na streho, da bodo na njem štorklje napravile novo gnezdo.
Šele potem. — Žena .'"Umreti moram, t)i pa boš> ostal,, si izbral novo ženo in boš mene čisto pozabil."
Mož: "Najprej umri,* potem bomo pa naprej govorili...''
Zanesljiv pes. — Gost: "Pokažite mi svojega psa, ki str mi ga včeraj hvalili kot najboljšega čuvarja."
Gospodar: "Nemogoče, noči so mi ga ukradli."
Po-
Osebna božična in novoletna voščila
strehe, kjer je bilo že toli ko let. Ko pa so krovci hoteli gnezdo kar dvigniti, so videli, da ga ne morejo nikamor premakniti, ker je pretežko. Zato so morali gnezdo razde-jati ter ga kos za kosom metati na tla. Spodaj so potem kose gnezda položili na tehtnico ter tako dognali, da je vse gnezdo tehtalo nič manj kakor 19 stotov in 40 kg. Kolikokrat je pač štorkljež, kakor bi človek rekel samcu štorklje, moral zleteti s strehe na tla in tam pobirati gradivo za svoje gnezdo, preden je opravil na streho tako težo. Omeniti pa je treba, da je štorklja vsako pomlad na novo kaj doprinesla v svoje gnezdo, tako da je bilo vedno težje. Prihodnjo pomlad pa bo morala ta družina štorklje, ki je sedaj prebivala in gnezdila v tem gnezdu, zgraditi docela novo gnezdo. Lastnik hiše, ki ima rad štorklje, je pa
m
Vesele božične praznike in srečno, zdravo
Novo leto
vsem našim vlagateljem in vsemu občinstvu
Reliance Federal Savings & Loan Association
(PREJ SLOVENSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA)
1904 W. Cermak Rd. Chicago, 111.
TELEFON CANAL 7130
Vse vloge so zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation v Washingtonu, D. C.
r; tk
i.T ■ >}S
t«
URADNIKI IN DIREKTORJI:
LEO JURJOVEC, predsednik	ANTON TOMAZIN,
FRANK BANICH, podpredsednik JOHN KORENCHAN, JOSEPH KUKMAN, blagajnik	FRANK KOZJEK,
JOHN J. PETROVIČ, tajnik	JOHN SEVER.
ANTHONY J. DAROVIC, odvetnik

Ttoztor iir, vttf
ZADOVOLJNE
zdrave in vesele božične "praznike in srečno blagoslovljeno in uspeha polno Novo leto 1938, želim in voščim vsem faranom sv. Štefana in vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike in stare domovine!
MARTIN KREMESEC
Chicago, 111. ★
SREČEN in VESEL BOŽIČ
ter srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto želiva vsem znancem in prijateljem, v Cle-velandu, kakor tudi po vsej širni Ameriki; posebno pa najinim sorodnikom, prijateljem in znancem tam za morjem v dragi stari domovini. Bog živi vse in vse najboljše vsem za praznike in za Novo leto!
MR. in MRS. JOSEPH in
MARGARET POZNIČ,
Cleveland, Ohio *
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto želim posebno svoji dragi materi, bratu in sestri in vsem drugim Drašičanom, tam v vinorodni Belokrajini v Metliški fari. Posebna voščila pa še tistim, ki bodo klenkali na božično noč, katerim se bom v svojih lepih spominih na domovino v duhu pridružil.
JOŽE KOSTELEC,
Kansas City, Kans. ★
OB SPOMINU
na lepo staro domovino Slovenijo in rodno domačo vas naj izrazim^ moja iskrena voščila vsem ,mojim sorodnikom, znancem in prijateljem v Re-gerči vasi in tamošnji okolici, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem v La Salle, III., in po vsej Ameriki. Bog živi vse Slovence!
FRANK MIŠJAK,
La Salle, Illinois ★
KAKOR PTICA
rada seda na drevo, na katerem se izvalila, tako moje misli, zlasti o Božiču pohite čez morje v prelepo božjo Belo-krajino, v prelepo Suhorsko faro, kjer mi je tekla zibel. Zato potom lista "Amer. Slovenca" pošiljam iskrena voščila vsem svojim sorodnikom tja v rodno vas, da bi vsem Bog naklonil srečen in zadovoljen Božič, in zdravo srečno Novo leto! Isto voščim in želim pa tudi vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem v Jolietu, lil., kakor tudi vsem po vsej širni Ameriki. NajlepSe pozdrave vsem!
JOHN KRAMARICH, Joliet, Illinois
★
DA BI BOG NAKLONIL
prav vesele in srečne božične praznike in blagoslovljeno in zadovoljno Novo leto, želiva vsem najinim sorodnikom, prijateljem in znancem širom stare in nove domovine!
JOHN in ANA JERICH,
Chicago, Illinois *
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto, predvsem dragim domačim, očetu in materi, bratom in sestram, sorodnikom in prijateljem in znancem, v V wear jih, Breznici, Kranju, Škof ji Loki in okolici, sploh vsem želi. Iskrene in srčne pozdrave vsem!
LEOOPLD in IVANKA
POLJANEC in OTROCI Reliance, Wyoming Box 152
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem. mojim dragim staršem, bratom in sestri ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v mojem rojstnem kraju v trgu Cerknici pri Rakeku, kakor tudi po drugih krajih. Naj božje Dete vse obilo blagoslovi!
Družina FRANK ZNIDARŠIČ,
Barberton, Ohio.
★
RADOSTNE
in blagoslovljene božične praznike ter srečno zdravo Novo leto 1933, voščiva in želiva vsem najinim sorodnikom, prijateljem in znancem po vsej širni Ameriki in v stari domovini!
MR. ANTON GREGORICH, st. in MRS. MARY GREGORICH,
(roj. Kordež)
Chicago, Illinois ★
Vesele in zadovoljne
božične praznike in srečno Novo leto želim prav iskreno preč. gospodu Father L. Sre-bemaku, ki jih bote letos v prvič obhajali kot služabnik božji v vinogradu Gospodovem. Bogu na čast in vernemu ljudstvu v zveličanie, želi Vam vse to:
DRUŽINA VONČINA,
Monroe, Michigan *
Za božične praznike
pošiljamo srčne pozdrave čez široko morje, čez gore in doline, tja do naše rojstne hišice, do nam drage mamice, do brata in sestric in vseh sorodnikov! Naj Vam božje Dete prinese srečne in vesele praznike in srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto!
ANA ROSMAN;
MISS KATARINA VIDETIČ
IN BARBARA KURTIS,
Virginia, Minnesota ★
VESELE
božične praznike ter srečno zdravo in blagoslovljeno Novo leto želim vsem svojim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, širom Amerike in širom stare domovine Slovenije. Poseben pozdrav vsem Žu-žemberčanom po vsej Ameriki in starem kraju! Bog živi vse!
LEON MLADIČ, Chicago, Illinois
*
Voščilo in zahvala
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v Ameriki in stari domovini voščim in želim vesel Božič in srečno Novo leto! Obenem pa želim izraziti najlepšo hvalo vsem našim trgovcem in obrtnikom na Ely, Minn, za njihovo naklonjenost za oddane mi oglase za list "Am. Slovenec".
JOSEPH J. PESHELL, Zastopnik Am. Slovenca
Ely, Minnesota ★
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto želimo mojim bratom, Francelnoyi družini, Janezu, družini Mariji in Michael Bertoncel in vsem sorodnikom, znancem in prijateljem v moji rojstni fari v Jesenicah na Gorenjskem. Prav tako pošiljamo ista iskrena voščila vsem bratom, sestram, sorodnikom in prijateljem moje soproge v Moravčah in Domžalah. Naj božje Dete vse obilo blagoslovi!
ANDREJ in MARIJA POGAČAR,
Lorain, Ohio.
Voščila iz Kanade
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem moji dragi materi in ljubemu očetu in mojim dragim bratom in sestram ter vsem sorodnikom, prijateljem in znZtncem v moji rojstni vasi V. Lese pri Krki, Stična, kakor tudi po drugih krajih. Naj božje Dete vse obilo blagoslovi!
JOHN BLATNIK,
Edmonton, Alberta, Canada. ★
- VESELE
božične praznike in srečno Novo leto želimo Vam, našemu nekdanjemu župniku pri sv. Tereziji v Johnstownu, Pa., namreč Fathru Odilu Hajnšeku. Spomnite se tudi nas amerikanskih Slovencev na božični večer pri jaslicah, da tudi nas vse božje Dete obilno blagoslovi! Vas pozdravljamo! MARIJA LOVŠE in APOLONIJA LINDIČ,
Johnstown, Penna. ★
VESELE
božične praznike in srečno, veselo Novo leto želim vsem gl. odbornikom (icam), vsemu članstvu ZSZ., prijateljem in znancem širom Amerike, pa tudi mojima dvema sestrama in družinam in sorodnikom. Posebno pa mojemu dragemu očetu, v stari domovini pa mojim sorodnikom v starem kraju. Pa tudi tebi "Amer. Slovenec"!
ANTON J. RUPAR, Porotnik in tajnik dr. "Zapadne Zvezde" št. 16, Z.S.Z v Pueblo, Colorado.
★
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto želiva materi, očetu, sestram v Lučnah. Enako bratom, bratrancem, sestričnam in ostalim sorodnikom, kakor tudi prijateljem in znancem in pevcem in pevkam v moji rojstni vasi Stara Vrhnika in drugod. Naj Fas vse božje Dete obilno blagoslovi!
JOHN MLINAR, in
FRANCES MLINAR,
roj. Leskovec,
Waukegan, Illinois *
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem mojim dragim bratom in sorodnikom ter vsem našim znancem!
MARTIN ČESNIK, 757 N. Haugh Street,
Indianapolis, Ind. *
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem mojim setram, moji teti in vsem prijateljem in znancem v Šent Rupertu na Dolenjskem, kakor tudi po drugih slovenskih krajih in vsem po širni Ameriki. Naj Božje Dete vse obilno blagoslovi!
MRS. ANNA GRUM,
1842 West 23rd Street,
Chicago, 111. ★
VESELE
božične praznike in srečno Novo leto 1938 in obilo božjega blagoslova želim celi naši Pelhanovi družini, kakor tudi mojim sestram in njih družinam in vsem znancem in prijateljem, ter ostajami Vaš,
JOHN PELHAN Z DRUŽINO, Canonsburgh, Pa.
R.D. No. 2
RAZISKOVANJE NEZAPO SLENOSTI
Ljudje, ki dobivajo relif, niso nikaki potepuhi. V dobrih časih imeli so stalno delo za dolgo dobo. Ko so ga zgubili, po navadi se ni to zgodilo vsled njihove krivde. Od 1. 1935 skoraj polovica izmed njih se je povrnila na delo. Industrija izjavlja, da ne more dajati dela mnogim izmed ostalih, češ da so neizurjeni ali prestari.
Do teh zaključkov in dosledno do mnenja, da finančna pripomožna akcija take vrste, kot je Works Program, ostane nadalje potrebna, so prišli uredniki mesečnika Fortune, ko so v izdaji meseca oktobra priobčili pregled obširne in dragocene raziskave o ne-zaposelnosti v 1. 1937.
Revija Fortune, ki jo čitajo vodilni krogi finančnega in industrijalnega sveta, se ni o-zrla na podatke o nezaposlenosti, priobčene od drugih organizacij, češ da bržkone niso zanesljivi, marveč jc razposlala svoje lastne izurjene preiskovatelje v enajstorice krajev, ki so bili skrbno izbrani v to svrho. Izmed proučenih krajev sta bili velemesti Baltimore in San Francisco, naselbina bujno razvijajočih se petrolejskih vrelcev jBeaumont v Texasu in obubožana pokrajina trdega premoga v Pennsylvaniji.
V vseh teh krajih so pre-iskovatelji revije Fortune kar na slepo izbrali nekoliko imen iz relifnih seznamov za ja-nuarij 1917. Oni, ki so bili tako izbrani, so bili na dolgo izprašani in preiskovatelji so šli tudi k tovarniškim superinten-
dentbm in načelnikom, WPA upraviteljem, lokalnim zastopnikom relifa in starim naseljencem, da čekirajo izjave prizadetih. Našlo se je pri tem, da odstotek inozemcev na relifu, je bilo skoraj isto kot odstotek' inozemcev v vsej deželi. Od izprašane skupine manj kot ena desetinka je bila odpuščena iz razloga, ki se očividno daje pripisati njihovi lastni krivdi. Razmerje onih pa, o katerih bi se utegnilo reči, da "preleni za delo" je bilo 7 odsto.
Glede približno, polovice izmed ostalih se je prišlo do sklepa, da so odločno zapos-ljivi, t. j. sposobni za delo. Isti pa so bili ali neizurjeni ali pa izurjeni v industrijah ki so same v slabem stanju, kot je na pr. kopanje trdega premoga. Ostali so bili neza-posljivi,ker so bili telesno onesposobljeni ali prestari oziro- i ma so bili "ljudje ob robu," j namreč ljudje, ki so že pre-1 ko svojih najbolj izdatinh let in ki nimajo izgleda za zopet-no zaposlitev, razun ako bi vsa industrija, skupaj vzeta, dosegla tako višino produkcije, da bi celo presegala ono za leto 1929.
Ljudje na relifu niso imeli nikakih pretiranih zahtev za ■ pomoč. Dočim neka raziskava j vlade je ugotovila svoto od j $24.24 kot normalni tedenski preživitni znesek za družino štirih ljudi, živečo v mestu, je polovica vprašanih ljudi izjavila, da bi lahko izhajala s $22.50 in še manj. V južnih državah je znesek, ki so si ga ljudje predstavljali kot zado- !
sten za udobnost, še veliko manjši. Polovica izmed onih, ki dobivajo po $10 do $15 na teden, bi bila zadovoljna s $12.50 do $17.50.
Raziskava je dognala, da v nekaterih industrijah prevladuje pomanjkanje izurjenih delavcev, da pa te industrije smatrajo one izurjene delavce, ki so še vedno na relifu, za prestare, da bi jim dale delo; te industrije po navadi
ne izurjajo mladih delavcev,ki so ravnokar dosegli starost za delo: ugotovilo se je tudi, da je obilo neizurjenih delavcev izven WPA seznamov. V izpodbijanje nasprotnikov work-reliefa se je našlo, d'a WPA ne daje -potuhe delavcem niti da ne trati davkoplačevalče-vega denarja.
Izjavilo se je brezpogojno, da lokalne uprave ne upravljajo relifa tako dobro kot je
federalna vlada to storila do dveh let nazaj in da se v nekaterih krajih direktni relit razdeljuje v "takorekoč mi-kroskopičnih dozah." Uredniki mesečnika Fortune so prišli do končnega zaključka, na brez ozira 'na sposobnost o-skrbljenih delavcev "mašine-rija WPA uprave deluje s tako izdatnostjo, s kakršno bi se vsak industrijalec lahko ponašal."
šj[ Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Petes Garage
DODGE — PLYMOUTH PACKARD
Razprodaja in popravljalnica
ZALOGA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA □
JACOB PETE, lastnik
Ely, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Mantel Hardware & Furniture Co.
ZALOGA ELEKTRIČNIH POTREBŠČIN Ely, Minnesota
Vesele božične praznike in Novo leto!
Laing Hardware & Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN ŽELEZNINO Telefon 36	Ely, Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto!
Forest Chevrolet Company, Inc.
CHEVROLET - OLDSMOBILE
RAZPRODAJA in POPRAVLJALNICA
Telefon 178
Ely, Minnesota
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1938
želiva vsem našim odjemalcem, naše trgovine, kakor tudi vsem našim gostom, ki zahajajo v našo gostilno in se vsem še za naprej priporočava.
-- Vesele božične praznike in srečno Novo leto! ■
LEPPIE'S READY TO WEAR
ŽENSKI KLOBUKI - DARILA Ely, -:- Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto!
Ely Furnish
Stock Co.
GROCERIJA MESNICA
OBLAČILA
□
Telefon 20 Ely, Minnesota
Jos. Perko
Slovenska trgovina RAZNOVRSTNIH ČEVLJEV
2101 W. Cermak Rd.
Tel. CANAL 2521
Jos. J. Perko
Lastnik znane "PERKOTOVE" p GOSTILNE
O
III
2103 W. Cermak Rd.
Tel. CANAL 0635
CHICAGO, ILLINOIS
Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto
Vam želita
JERIN & SENICA
SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA
Slovenskim gospodinjam in družinam se priporočamo z našo trgovino z mesom.
2058 W. 23rd St. Tel. Canal 8172 Chicago, III.
11	i _ m. i_
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
vsem :.iašim*odjemalcem in prijateljem
MATH KREME SEC
SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 1912 W. Cermak Rd. Tel. Canal 6319 Chicago
Slovenskem gospodinjam se priporočamo z vedno svežim mesom, kakor tudi prekajenim mesom vseh vrst. Izvrstne doma delane kranjske klobase. Najboljša srocerija.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem Slovencem
LOUIS ZEFRAN
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI.
1941 W. Cermak Rd. Tel. Canal 4611 Chicago
Rojakom Slovencem se priporoča v slučaju pogrebov, krstinj, svatb, itd. — Avtomobili vseh vrst vedno na razoolaso.
"MAYTAG"—
Vesele božične praznike in Novo leto!
VERMILION
ELECTRIC SHOP
MAYTAG -
FRIGID AIRE
□
Nasproti poštnega poslopja
□
Telefon 60 Ely, Minnesota
—"FRIGIDAIRE
Vesel Božič in srečno Novo leto!
želi vsem
M. J. KAPSCH
GROCERIJA in MESNICA Ely, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
M. J. MURPHY
OBLACILNICA - MOŠKE POTREBŠČINE Ely, Minnesota
VESELE PRAZNIKE
želi vsem
CHERNE & CO.
PLUMBARSTVO IN VSE VRSTE PECI ZA GRETJE.
336 E. Sheridan St., Tel. 163-R Ely, Minnesota
Vesel Božič in Novo leto!
GUST A. USAKI
— OBLACILNICA -1
Ely, Minnesota
Vesele božične praznike in Novo leto!
McMAHAN
LUMBER CO.
Iiazpečevalci
JOHN'S MENVILLE & WEYERHAUSER
izdelkov
ZA VAŠ DOM
□
Ely, Minnesota
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
ELY BARBER
SHOP
□
ELY, MINNESOTA
Naroči si
'NOVI SVET'
Prva številka izide okrog 15. jan. 1938.
Vesel Božič in Novo leto!
FENSKE HARDWARE & FURNITURE CO.
Razpečevale! za
Northeast Pyrofax Plina.
Prodajajo "MAGIC CHEF" plinske peči in pogrebniškla postrežba.
ELY, MINNESOTA
Radosten Božič in srečno zdravo Novo leto želimo vsem našim gostom, prijateljem in znancem!
Vsem najiskrenejša zahvala za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za prihodnjost.
Rojaki! Kadarkoli ste v Chicagi, oglasite se pri nas za okusen prigrizek, ali čašo dobre pive, finega vina, ali kakoršnekoli pijače. Postregli Vam bomo po domačem slovenskem okusu.
Imamo tudi sobe za prenočišča in stanovanja. Sprejemamo ljudi na hrano in prenočišča.
Maryton Cafe
ANTON GOLENKO, lastnik
SLOVENSKA RESTAVRACIJA IN GOSTILNA
Vse vrste pijače in okusna domača slovenska jedila.
2246 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois
Telefon Canal 8045
Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto
želi vsem Slovencem
Anthony J. Darovic
SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI
Uraduje^na: 1901 West Cermak Road
in na:
2205 West Cermak Road
Isti telefon na obeh naslovih:
Canal 5086
Mr. Darovic je odvetniški zastopnik Slovenskega posojilnega in hranilnega društva "RELIANCE FEDERAL SAVIWGS ASSOCIATION".
Rojakom se priporoča v vseh pravnih in legalnih zadevah.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO
želi vsem
Emil A. Basener
in
Frank P. Kosmach
PRODAJALCA ZEMLJIŠČ — ZAVAROVALNINA VSEH VRST.
2116 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Tel. Canal 213/J
• l
SE PRIPOROČATA V NAKLONJENOST
VESEL BOŽIČ IN SREČNO I^OVO LETO!
želim vsem odjemalcem, prijatelj. vn in znancem
) j
John Koreochan
Slovenska groccrija
2313 So. Lincoln Street,	CPtxago, Illinois
Telefon Canal 6399
SE PRIPOROČA SLOVENSKIM GOSPODINJAM!
Slovenskim gospodinjam se priporočamo v naklonjenost. V zalogi imamo vedno najboljšo in vedno svežo grocerijo vse vrste. Vse blago je prve kvalitete. Pridite in prepričajte se!

VESELE BOŽIČNE PRAZJMIKE
želimo vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom!
Park View
Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, predscdi uik __
i t t
1729 West 21st Street Tel. cf mal 7172-7173
CHICAGO, ILLINOIS!
Obenem naznanjamo, da imamo sedaj najbolj moderno izpopolnjeno pralnico. Inštalirali smo najnovejšo sti oje. Izdelujemo vse delo doma, kar poprej nismo mogli. Zato Vam jamčimo, da bote pri nas vedno najbolje postrežnii. Za nar^ila pas pokliči*® na telefon-: CANAL 7172 - 7173.

'iWL 21. decembru Ml
•AMEkl&ANSKl {»LUVfcNEC'
i i
ll
I «?/•© ffJ
MaaaažaHBiBmaaM
Set'. Vita1. Vodušelc
ZA BOŽIČNO NEDELJO
Vsak izmed nas je že delal jaselce. Vsak izmed nas je imel tudi pastirje že v rokah in jih je postavil pred Jezusa tako, da so ga verno molili — kakor v prvi sveti noči.
Morda pa je vendar marsikdo izmed nas pozabil samega sebe prav enako pred jaselce postaviti. Čeprav nismo več otroci.
Saj to je naravnost krivica, da mislimo, da so jaselce samo za otroke.
* * *
Prve jaselce prav gotovo niso imele nič otroškega na sebi. Pač: otrok se je rodil. A s tem rojstvom ni bilo pravnic otroškega. Blizu Betlehe-ma je bil hlev, čisto navaden hlev, v katerem je smrdelo po gnoju. Vanj sta se zatekla dva revna popotnika. Mlada žena jei rodila dete in ga položila v prazne jasli. Potem so prihiteli pogledat ta čudoviti nočni dogodek pastirji, morda že prav stari možje, ki so tam v bližini pri čredah prenočevali.	'^tiffB
Ne vem,kje bi bilo pri vsem tem kaj otroškega.
Vendar — če hočemo že otrokom vzbuditi ob malem griču in lepem hlevcu nekaj otroško lepih spominov — nič za to. Veliko krivico bi pa storili svetemu večeru, če bi ga tako hoteli prepustiti samo
otroškemu občudovanju. * * *
Najbolj je pač sveti večer za nas odrasle. Česa nas hoče učiti leto za letom ?
Poklekniti pred Bogom, če prav je še tako težko. Verovati vanj, čeprav bi nas tisoč stvari motilo. Izkazati mu ljubezen, čeprav bi se na zunaj zdelo celo naspametno.
Tisoč stvari — od hleva do uboštva — je motilo prve pastirje. Tisoč stvari moti nas. A nič za to. Mi še vedno pastirje pred jaselce postavljamo : ker so oni nekoč res tako napravili: pokleknili so in molili.
To bo sveti večer: da bomo postavili samega sebe — pred Boga... Da nas ne bo zmotila in odvrnila nobena stvar, pa naj bi bila še bolj čudna kot navaden gnoj...
je končno doletela zaslužena kazen povzročitelja mnogih nesreč in ljudje bodo imeli lahko lep čas mir.
-o--
Mešani cerkveni pevski zbori — prepovedani Goriški nadškof je prepovedal mešane cerkvene pevske, zbore. Po duhu cerkvenih ka-nonov morajo biti v cerkvi ženske ločene od moških, tako utemeljuje nadškof svoj sklep. Ne da bi se spuščali z nadškofom v debato, samo ugotavljamo, da so pri nas mešani cerkveni zbori že tako udomačeni, da imajo že svojo tradicijo in bo z njihovo ukinitvijo smrtno zadeto tudi naše res lepo cerkveno petje, ki se je visoko razvilo po vseh slovenskih deželih. Tudi ni bilo nikoli slišati pritožb, da meša-nost zborov povzroča nedo stojnosti ali slične neprilike. Nadalje v večini župnij niti ni mogoče misliti na ustanovitev samo moških zborov, ker ni
IZ GORIŠKE. PRIMORJA IN ISTRE
Štiristoletnica Svete gore
Leta 1939 bo poteklo 400 let, kar se je na svetogorskem vrhu prikazala nebeška Mati preprosti grgarski pastirici Urški Ferligoj in ji naročila, naj pove ljudem, da bodo hodili romat na goro. V proslavo štiristoletnicei nameravajo izvesti številne svečanosti, po Možnosti in romanja. Dne 28. oktobra se je pod nadškofo-vim predsedstvom zbralo v škofijskem dvoru v Gorici več-je število duhovnih in laičnih odličnikov, da urede prve priprave za to izredno slavje. Izvoljen je bil glavni odbor za svečanost in pet pododborov: tiskovni, govorniški, romarski stanovanjski in oni za svete obrede in procesije. Imenovan je bil tudi častni odbor, v katerem so v prvi vrsti vsi Soriški kanoniki: Glavni odbor vodita svetogorski gvardi-Jan ( Endrizzi kot predsednik in frančiškan p. Asson kot generalni tajnik.
E
_HD—iin—im—m—«■—nn—««—nn—no—H*—M—»n—
Zanimiv proces v Kopru
Pred sodiščem je stal znani provokator Piciga Peter iz Če-žarjev, njegovi otroci in zet, ki so vsi prizadejali s svojim podlim delom domačinom že mnogo nesreč. Pred sodišče ga je končno spravila njegova prevelika vnema. Da bi spravil v nesrečo člane domače slovenske posojilnice, si je izmislil tale načrt: Članom posojilnice in še mnogim drugim uglednm domačinom, tudi iz sosednih krajev, je podtaknil protidržavne letake in tudi zastavice. Res so oblasti aretirale nad 25 ljudi in jih zaprle. Toda resnica je le prišla na dan in kmalu so mOrali aretirati prave krivce in nedolžne ljudi izpustiti iz ječe Sodišče je ugotovilo krivdo Petra Picege in ga obsodilo na dve leti in tri mesece ječe, njegove sinove in zeta pa vsakega na dve leti, dočim je hčerko, ki je zvezla zastavice, sodišče oprostilo krivde. Tako
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
CoOperative Mortuary
DOSTOJANSTVENA POSTREŽBA 202 N. 2nd Street -:- Virginia, Minnesota
..Telefon 483
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
MESABA MOTOR'S INC.
BUICK & PONTIAC - G. M. C. TRUCKS
Body and Fender Shop
Odprto po dnevu in ponoči.
Telefon 224	Hibbing, Minn.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Rupp Furniture & Undertaking Co.
Telefon 75
Kadar nas najbolj potrebujete, najbolje postrežemo.
E. RUPP	C. O. LYNQUIST
Telefon 175	.. Telefon 297
Chisholm	Minnesota
zadosti pevcev. Če pa v cerkvi ne bo lepega petja, bo trpela tudi služba božja. Uspeh bo, da bodo ljudje začeli cerkev opuščati, žel pa bo — komunizem.
-o-
Razburjenje v Podgradu
Domačine v Podgradu jc zelo razburila nestrpnost občinskega zdravnika dr. Dolce-ja. Ko je namreč pred kratkim pregledoval v šoli otroke, da bi šibkejšim predpisal potrebna zdravila,- zlasti ribje olje, ki je postalo v teh krajih nekako univerzalno zdravilo za vse bolezni in vse ljudi, je vprašal neko zelo šibko in bolehno dekletce, kako se piše. Odgovorila mu je in mu povedala tako, kakor se doma v resnici pišejo. Ko je zdravnik slišal pristno domače slovensko ime, je zrohnel "nad malo učenko in nad učiteljico, kako to, da ni dala otroku še spremeniti imena. — Ta po stopek je domačine in starše
otrok zelo razburil ter se nameravajo pritožiti na mero-dajna mesta.
Nesreča z granato
Zopet moramo beležiti strašno nesrečo,povzročeno po j vojnem strelivu. Koncem novembru se je nekega popoldneva čula z Rafuta, z gričevja, ki gre od Kostanjevice proti Vipavski dolini, močna eksplozija do mesta. Razpočila se je granata,na katero so na~ leteli štirje pobiralci vojnega materiala. Posledice so bile strašne. 57 letni Lojze Poli-cardo in 21 letni Josip Kumar sta obležala na licu mesta raz mesarjena v krvi, 50 letni M. Fogler in 25 letni Ivan Cei sta bila ranjena in sta obupno kli cala na pomoč. Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so Foglerju odrezali desno nogo, Cei pa ni posebno težko ranjen. Vsi štirje nesreč neži so bivali v Gorici.
Vesel Božič in srečno Novo leto! RAATTAMA'S
Trgovina VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Izvrstna postrežba CHISHOLM & NASHWAUK, MINNESOTA
Vesele božične praznike in Novo leto!
DR. W. L. MEDALIE
— ZOBOZDRAVNIK — *
1271/2 W, Lake Street
CHISHOLM, MINN.
Vesele božične praznike
in Novo leto! ANTON KLADINSKI
BRIVNICA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA
Candy — Cigare in Tobak 111 — 2nd Avenue S. CHISHOLM, MINN.
Vesel Božič in Novo leto!
MAKI BODY & FENDER
SHOP
□
115 Second Ave. South CHISHOLM, MINN.
Vesele božične praznike in Novo leto!
\ STOLCIS & ERSPAMER
Telefon 9 CHISHOLM, MINN.
Vesel Božič in srečno Novo leto!
HODGE CLOTHING CO.
R. HODGE, JR., Manager
100 W. Lake Street
Telefon 706 CHISHOLM, MINN.
Vesel Božič in Novo leto! CONTE'S MEAT'MARKET
1920 Fourth Avenue Telefon 309
HIBBING, MINNESOTA
Vesel Božič in Novo leto! STASCH BODY FENDERS & RADIATORS SHOP
Prevzemamo raznovrstna popravila avtomobilov in trukov. NAJBOLJŠA POPRAVLJALNICA
2113 First Avenue Tel. 675-W HIBBING, MINNESOTA
Srečen Božič in Novo leto! DELVIC CAFE
_ ODPRTO VSO NOČ —
□
2010 First Avenue HIBBING, MINNESOTA
Vesel Božič in Novo leto! MURTO AUTO REPAIR SHOP
TOIVO MURTO, lasnik
Vogal Howard St. in St. Louis Avenue Telefon 489-W HIBBING, MINNESOTA
Srečen Božič in Novo leto! JACOB TOPPILA
SLAŠČICE in CIGARE
in zraven tudi brivnica *i
220 Lincoln Street NORTH HIBBING, MINN.
Vesel Božič in Novo leto! ED KAISER
GROCERIJA in MESNICA
Telefon 866 ★
NORTH HIBBING, MINN.
Vesel Božič in srečno Novo leto!
Virginia Clearing House Association
AMERICAN EXCHANGE NATIONAL BANK -:■ FIRST NATIONAL BANK STATE BANK
Virgina, Minnesota
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem svojim odjemalcem žele
Združeni trgovci
(VIRGINIA RETAIL MERCHANTS' ASSOCIATION) Virginia, Minnesota
Sapero Style Shop
Alexander Reid & Company
F. W. Woolworth Company
Ketola & Company Departmsnt
Ketola Furniture
Stevenson's, Inc.
Sears, Roebuck Company
Turen Jewelry
Koski Hardware
Masinter Brothers
Minnesota Store
Palace Clothing Company
The Smart Shop
J. C. Penny Company
F. S. Kelly Furniture
Burgher-Williams Company Golden Rule The Hub Bonato Bootery Gamble Store The Quality Shop Gately's Supply McClellan's Store Grande Hardware Micka Electric Company Brandt Oil Company Reliance Motor Company Savolainen Jewelry Braman's Music Store Erickson Brothers
Malenfant Supply Company Economy Auto Supply Boyle and Mather Jenia Brothers Northwestern Motor Sales Art L. Mattson Kinney Shoe Store Peterson Clothing Store W. A. Fisher Company Northern Oil Company National Drug Store State Theater Garrick Theater Granada Theater Sarenen's Garage
COMPANY
Skladišča na: VIRGINIA — BUHL - COOK - CHISHOLM ELY in na GILBERTU
MINNESOTA
Želi vsemu občinstvu prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno in bolj uspešno Novo leto!
Vesel Božič in srečno Novo leto!
želi vsem
COAST TO COAST
STORES
□
HIBBING, MINNESOTA
Vesele božične praznike in Novo leto!
CHRISTEN SON & CORBETT
IZDELAVA MODERCEV (Corset Shop)
314 Howard Street HIBBING, MINNESOTA
Vesele božične praznike in Novo leto!
T. RUBEN STEIN & SONS
OBLACILNICA
Obleke, ki vam bodo pristojale, ko bi zrastle z vami.
Virginia, Minnesota -:- Gilbert, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
	Vesele božične praznike in
Vesel Božič in srečno	srečno Novo leto
Novo leto!	MAKIS TIME SHOP
BRAMAN'S	URE — DIJAMANTI
MUSIC STORE	Zanesljiva zlatnina
Nasproti pošte	2218 — 1st Avenue
	Telefon 1310-U
HIBBING, MINNESOTA	HIBBING, MINNESOTA
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
W. Af. REMINGTON CO.
LES — KURIVO
1218 3rd Avenue
Telefon -:6
HIBBING, MINNESOTA __&_
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
CHISHOLM SPECIALTY CO.
C. E. JOHNSON, vodja
Posebna izdelovalnica čolnov. — Različna lesna dela kot omare in drugi izdelki. — Popravljamo ra^no pohištvo da je kakor novo. —i Naša specialiteta so različni čolni za razne potrebe, kakor tudi športni čolni.
126 East Lake Street -Chisholm, Minnesota
(Odprto od 1:00 P. M. do 6:00 P. M.)
; Vesel Božič in Novo leto DR. WM. E. MONROE
ZOBOZDRAVNIK *
312 E. Howard Street HIBBING, MINNESOTA
Vesele božične praznike in Novo leto! HAUTALA MUSIC STORE
ZALOGA BALDWIN KLAVIRJEV — Uglaševanje klavirjev —
2321 — 1st Avenue HIBBING, MINNESOTA
Vesel Božič in Novo leto!
KING LUMBER CO.'
BARVE — STAVBNI MATERIAL — ŽELEZNINA IN PREMOG.
Postrežemo v popolno zadovoljnost. Chisholm, Minnesota
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
želi vsem
GRAHAM FUNERAL HOME
VIRGINIA	EVELETH
Tel. 46	Tel. 47
MINNESOTA
"Dušica"
n
ROMAN
SpUala B. Orczy Prevedel Paulua
In danes se bo maščevala! Vsaj eno jh ošabnežev bo zadela v srce, ponižala ') bo —.
Vrata so se odprla. Margareta je vsto-ila in ob njeni desnici mlado dekle, Juli-l :ta Marny.
Renata je vstala in se priklonila.
"Pripravljena sem, gospa!" je dejala rotko. "Lahko začnem, če želite. Sesta-ila sem majhen spored, — ali naj začnem ; veselimi ali z otožnimi našimi pesmicami?"
Še preden je utegnila Margareta odgo-/oriti, se je vroča in tresoča se roka oklenila njenih prstov.
"Kdo — kdo je tale žefiska?" ji je šepnila Julietta na uho.
Vsa bleda je bila in nemirna in njene velike oči so z neprikrito jezo visele na francoski igralki.
Margareta se je vznemirila. Ni razumela prijateljice. Brezbrižno je skušala odgovoriti.
"To je gospodična Candeille", ji je dejala, "iz varieteja v Parizu. Gospodična Renata Candeille! Pela bo nocoj par ljubeznivih pesmic našim gostom." Pomirjajoče jo je prijela za roko. Ves večer so jo begale nemirne misli, prizor v šatoru ji je spet živo stopil pred oči. Kaj pomeni Juliettino razburjenje? Zbala se je, da se je Chauvelinova igra že začela —. Pa Julietta se ni menila za njo. Njeno mlado ubogo srce še ni prebolelo bridkih udarcev, ki so jo drug za drugim zadevali zadnje mesece v Parizu, še so krvavele rane, ki jih je vsekala izguba brata in očeta, izguba premoženja —. Obubožala je, vse so ji vzeli, ostudno so jo obre-kovali, smrti je gledala v oči, komaj je rešila golo življenje. In sedaj je živela od dobrot, med tujci —.
Pred njo pa je stala hči njene kuhinjske dekle, predrzno, izzivajoče, zaničljivo je zrla na pregnano, obubožano plemkinjo in na vratu je nosila Mamyjeve dragulje, nakit njene matere, dragoceni spomin na srečne, ljube čase —.
Julietta je bila mlado dekle, ni se znala premagovati. Bridko je pozneje obžalovala svojo prenagljenost, ugriznila bi se bila v jezik, požrla in prenesla tudi ponižanje, — pa tistikrat ji je zavrela kri, preveč je bilo grenkobe zanjo in za njeno boleče, trpeče srce, prekipelo je in se izlilo v strastne, žaljive besede.
"Gospodična Candeille —! Res — ?" je pravila z brezmejnim zaničevanjem.- "Renata Candeille mislite reči, gospa — ? Kuhinjska dekla moje rajne matere, ki — ki nosi na svojem nesnažnem vratu bisere in diamante — našo last, dragulje, ki jih je — ukradla!"
Vsa se je tresla, meglilo se ji je pred očmi, solze so jo zalile, njen glas je bil zadušen in hripav.
"Julietta, Julietta —! Prosim vas, pomirite se!" jo je svarila Margareta. "Premagajte se! Morate se premagati! — Gospodična Candeille, prosim vas, odstranite se!"
Pa Renata Candeille ni mislila na to, da bi po taki nizki ceni zapustila bojno polje,
Vesel Božič! Srečno Novo leto!
4HO'S SHOE SHOP
Oglasite se pri nas
NEW LOW RUBBERS — NEW TOPS - RESOLING
NAJBOLJŠA POPRAVLJALNICA
Gilbert,
Minnesota
na katerem si je obljubovala sijijn.< zmago.
Dozorel je trenutek, ko se je mogla maščevati, si dobiti zadoščenje za vse neštete žalitve, za sramotenja in poniževanja, ki jih je z materjo in tudi sama doživela od teh ljudi. Sovražila je bogate, lene ariste in dolgo negovano in dolgo prikrivano sovraštvo je končno našlo izhod.
Nepremišljene, v slepi jezi in razburjenosti izgovorjene besede mlade, otročje potomkinje Mavnyjevega rodu so ji nudile le vse preveč dobrodošlo priliko.
Prezirljiv smeh je krožil krog njenih usten, njene podolgaste oči so bile polza-prte, zaničljivo so zrle na ponižno, tresočo se begunko. Izzivajoče je držala glavo po koncu, kot bi hotela kljubovati vsem predpisom olike, ki so bili v navadi v osovraženih krogih "višje družbe", njeni prsti so malomarno igrali z blestečim se nakitom.
Ni ji bilo treba besed, ki jih je narekoval Chauvelin. Njena lastna čuvstva so ji narekovala, kaj in kako naj govori. Njen prirojeni nizkotni značaj je bil kakor nalašč ustvarjen'za take prizore.
Na vse je pozabila, trenutno maščevalno zmagoslavje je govorilo iz nje.
"Glej glej —!" se je nasmejala. "Cujte čujte tole beračico, kako ponosno govori!"
Julietta, se je zdelo, ni čula njenih besed. Obrnila se je k Margareti in hitela praviti, vsa v solzah:
"Materin nakit —! Kje ga je dobila —? Ko so mi krvoločni revolucijonarji ukradli očetovo hišo, sem vzela naše dragocenosti seboj. Dobri abbe Fabre, — pravila sem vam že — jih je prevzel in obljubil, da jih bo skril v svoji cerkvi v Boulognu. — Sedaj pa so na vratu tele — ženske! Vem, da bi jih niti za ceno življenja ne dal iz rok!"
Ves čas med njenim govorjenjem je Margareta napenjala vse svoje moči, da bi spravila prijateljico iz sobe, ločila od nasprotnice in zabranila se hujše zlo,
Nevoljna bi bila nad Julietto in njeno nepremišljenostjo, pa na dnu duše je slutila, da je ves prizor narejen in namenoma povzročen in da nima slepa usoda svoje roke vmes, ampak hudobni, lisičje pretkani Chauvelin.
In skoraj se ji je posrečilo potegniti prijateljico seboj. Že sta stali pri vratih, ko se nenadoma odpro.
Na pragu je stal Chauvelin.
J^rav nič se ni iznenadila. Saj je pravkar mislila nanj saj je tako zahteval potek igre, usodne, nalašč prirejene igre —.
En sam pogled v njegov obraz ji je povedal, da se prav nič ne n}oti s svojimi slutnjami.
Iz njegovih bledih, lisičjih oči je sijalo zadovoljstvo, odobravajoč pogled je šinil k drzni Francozinji'— tako gleda režiser, ki je zadovoljen s svojimi igralci —.
Kaj da Chauvelin namerava z odurnim .prepirom, tega seve Margareta ni vedela. / Niti za hip pa ni dvomila, da snuje sovražne namene zoper njo in zoper njenega moža. Življenje bi bila dala, če bi se ji posrečilo, spraviti in pomiriti razdraženi ženski.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
A. /. LOPP
GROCERIJA in MESNICA
NAJBOLJE SVEŽE IN SUHO MESO
Telefon 78	Gilbert, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
M. KOHLER
TRGOVEC S PREMOGOM Telefon 19	Gilbert, Minnesota
Vesel Božič! Srečno Novo leto!
Int'l. Peoples Work Co-Op.
Gilbert,
Minnesota
Srečen Božič in Novo leto!
DR. GIL. E. SONDVAAL
- ZOBOZDRAVNIK — . Gilbert, -:- Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
DR. F. J. ZALAR
Gilbert,
Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto!
COLVIN LUMBER CO.
Gilbert,
Minnesota
Enjoy Your Next	. , v.v
Evening Out At |Vesele bozic"e Pr,azm,ke
'' in srečno Novo leto!
želi vsem
IMTIE 'j
OF FUN* L... .
gilbert, Minn. Gilbert,
JOHN T. FRANCEL
Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto!
FIRST NATIONAL BANK
ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE itf FEDERALNE ZAVAROVALNE KORPORACIJE
Gilbert,
Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
GILBERT DRUG CO.
RAZNOVRSTNI CANDIE — BOŽIČNA VINA 'n LIKERJI — DARILA SODA — LUNCH
*
Vsakovrstne potrebščine
Vesel Božič in srečno Novo leto!
JOHN ABSETZ & CO.
MOKA — SENO — KRMA □
Telefon 170
GILBERT,
MINNESOTA
Gilbert,
Minnesota
Vesele božične praznike in Novo leto!
AUGUST VERBIC LIQUOR STORE
Zaloga likerjev in najboljšega vina GILBERT, -:- MINNESOTA
GILBERT,
Pisano polje
J. M. Trunk
, Iz domačih vrtov.
Pri nas Slovencih se v javnosti prikaže marsikaj v malem, kar se drugje dogaja v velikem. V domačih vrtovih pride do prerekanj. Podlaga je ena in ista v vsakem naprednem,socialističnem ali komunističnem vrtu. Vse stoji na marksističnem materiali-zmu, in vsi so v tam bratje iste vrste. Pri uresničevanju marksizma zabredejo v politiko, in tu se pričenje prerekanje. Borba je baje med demokracijo in fašizmom. Vsaj na zunaj je zdaj pri tej obliki. Ako jaz zapišem, da je raz redna borba, precej kriva,ako pride do reakcije in do nekega fašizma, mi zabrusijo v obraz, da sem fašist. Ampak tudi kak razborit socialist ne more biti slep, da je n. pr. komunizem sam precej' kriv, ako se pojavlja, fašizem, ker ta komunizem tam, kjer je na vladi, ne prizna prave de mokracije, ali le take,kakršna je baje zdaj pri volitvah v Rusiji, ki je le za vrlo naivne ljudi kaka demokracija. Se razume, da tudi tak socialist dobi očitek v obraz, da cika najmanj na — fašizem.
Antona Gardena so novi emisarji Moskve v Pittsburg-hu vabili, naj bi vstopil v njih vrste, kakor A. Garden sam trdi. Ni šel med nje. Umevno, če ni šel, ako je o pravilnosti socialističnega političnega na-ziranja prepričan. Dalje je umevno, da on komunistom to tudi pove, in jim pomoli poa nos njih krivdo, da pride do fašizma, ker komunisti nimajo in ne dajo demokracije. Hudo pada tudi na njega. Naravnb Komunizem pa bi bil kriv, da pride do fašizma...to je za kakega komunista že od sile Odtod prerekanja v domačem vrtu in med istimi bratci, ko politika ne dela bratov, kakršne dela svetovno naziranje. ¥
Še — simpatija.
Za neko simpatijo pri igralcih, ki izvajajo kak film gre. Znano je, da je v marsičem pri "zvezdah," katere sijejo v filmih, vrlo pomanjkljivo, in taki, ki se smatrajo za poklicne sodnike v zadržanju, včasih hudo udarijo na to pomanjkljivo in manj sijajno stran takih sijajnih zvezd. Kaj boš? Denar in družba in environment in moderna rno rala. Svetnikov je malo. "Ce
drugo dobiš, pa to zapodiš". Kdor sodi, naj sodi in naj ob' soja, če misli, da je za to poklican.
Dvoje se je pa pripetilo taw doli v malo moralnem Holly-woodu. Mussolinijevem sinu, ki je prišel nekaj študirat, s« nekatere "zvezde" pokazale hrbet in...radi očetovega faši zma, pravijo, in takoj so te zvezde zasijale v sijajnem si jaju v očeh tistih, ki so hudi' na vsak fašizem, ako ni to njih fašizem. Fest fantje i" fest dečle so taki igralci, da' si imajo že po štiri in pet mož ali žen.	| i
Drugo je, da so neke zvezde tam doli sfiksale ambulance za špansko demokracijo. Am-bulanca je O.K., demokracij« pa je, da bi še pes nad nj° cvilil. Kar je pa zopet značil no o — simpatiji, je to, da s« take moralno malo sijajnf zvezde zopet postale silno sijajne prav v očeh tistih, ki se včasih ne morejo dosti zgražati nad precej pomanjkljiv0 moralo teh zvezd. Sami p0" glejte, da vidite.
-o-
KATOLIŠKI DUHOVNIKI V SOVJETIJI
Varšavski listi objavljaj" statistiko, katero je uradno iz" dala cerkvena oblast na P°<®' lagi uradnega gradiva. Po tej statistiki je danes v vsej Sot I jetski Rusiji vsega skupaj s* mo še 10 katoliških duhovif kov. To je strahotno število, če pomislimo, da y pred revolucijo med tamkaj' šnjimi katoličani delovalo * katoliških škofov in 810 dragih katoliških duhovnikov. daj je skoraj vse zatrto po/1' slugi silnega sovraštva ko#" nizma zoper vse krščans^0 življenji.
-o-
Veliko odgovornost stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo stre' ho.
ssm sagging mmat®
1 I:
| 23 LET IZKUŠNJE
) Pregleduje oči in predpisuje očala
| DR JOHN J. SMETANA
i	OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue
*	Tel. Canal 0523
55	• Q
Q	Uradne ure vsak dan od
$	zjutraj do 8:30 zvečer.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
iskreno želiva vsem našim rojakom in rojakinjam
J. Stayer in J. Stare
Lastnika
PILSEN LAUNDRY CO. 1158 W. 18th Street	Chicago, Illinois
Phone Canal 3500
Srečen Božič in Novo leto!
IN DIH AR INSURANCE AGENCY
INDIHAR BROS.
Zastopstvo vodilnih zavaro-valninskih družb
MINNESOTA
Vesele božične praznike in Novo leto!
FRANK ERCHUL
□
GILBERT, -:- MINNESOTA
liift&igfeli^^	$: iiiiriHai^^
Vesel Božič in srečno Novo leto!
LAINE'S DEPARTMENT STORE
obleke — Čevlji
□
GILBERT,
MINNESOTA
Vesel Božič in srečno Novo leto!
FARM SERVICE CO.
MOKA — KRMA "Hraniva za vsako potrebo"
Telefon 656 EVELETH, MINNESOTA
Vesel božič in Novo leto' HIGH HAT
Prireditve in zabave
vsaki večer. *
GILBERT, MINNESOTA
Naroči si
NOVI SVET'
Prva šte.vilka izide okrog 15. jan. 1938.
„
K/^vf- n
« »L
I7> JL cn

\ /
\
s

/
v
N
- ^erryQariatTTias

amerikan
SLOVENEC
Božična priloga
V DVEH DELIH — II. DEL.
Sveti božični praznik.
OŽIČM Čas traja od Gospodovega rojstva do dne 2. februarja, torej štirideset dni. V sredini teh dni je praznik Gospodovega rojstva, sveti božični dan, in okrog njega je razvrščen venec drugih večjih praznikov. Štirideset dni se praznuje Božič, ker se je tudi Mati božja štirideset dni veselila v tihi nepopisni sreči Zveličarjevega rojstva, štirideseti dan pa je bila v tempelju, da se pokori Mojzesovi postavi in tam opravi daritev, kakor druge grešne hčere Evine.
Sveti božični praznik se obhaja dne 25. decembra. Zapiski ljudske^ ga štetja, ki se je bilo vršilo ob času cesarja Augusta, so bili shranjeni v Rimu, in iz teh so kristjani lahko našli dan, kdaj sta se Jožef in Gospodova mati dala zapisati v Betlehemu.
Cerkve na vzhodu so pa praznovale Božič le dne 6. januarja obenem s praznikom sv. Treh Kraljev, Cesar Teodozij je ukazal, naj se ta dva praznika ločita.
CHICAGO, ILL., TOREK, 21. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 21, 1937
1AVAB0GUNAV1?AVAH*MIRL)UDEMNAZEML|I
IN TWO PARTS — PART II
"Dete nam je rojeno
Božična.
Rev. P. Evstahij Berlec O.F.M.
Pozdravljen, Jezušček! Ti pravi Božji Sin, Očetu v vsem enak, mogočni Kralj višin. Ti'človek si postal, med nami skriti Bog, Ti eden izmed nas, držeč vesoljstva krog.
Čudovita so pota božje Previdnosti. Sama božja Previdnost je določila, da se je rodil svetu Zveli-Čfir Jezus Kristus v siromašnem mestecu Betlehemu. Mislil bi si kdo, spodobilo bi se, da bi se Sin Božji sam rodil v Jeruzalemu, ali kje v kakem boljšem kraju. Pa ni bil. Rodil se je v Betlehemu gotovo iz dveh razlogov: Po Sv. pismu vidimo, da je hotel biti rojen v Betlehemu gotovo zato, ker je hotel biti potomec Davidov, ke4r je bil iz hiše rodovine Davidove. Drugič pa, roditi se je hotel med pravičnimi in nedolžnimi, med skromnimi pastir-	„
ci in med najrevnejšimi v deželi, v revnem hlevcu na slamici. Beseda "Betlehem pomeni "krušni dom". Tako se je v Betlehemu rodil v krušnem domu in je postal tudi, kakor je Gospod sam dejal: "Jaz sem živi kruh, ki je prišel z nebes."
Na božični praznik vsak mašnik daruje tri sv. maše. Ta navada se je pričela v Rimu. Papeži nekdaj niso vsak dan maševali, a kadar so opravljali sveto daritev, prihajali so ljudje od vseh strani in vsi so hoteli biti pri sveti daritvi, ki jo je opravil Gospodov namestnik. Saj si še danes vsak katoliški romar, ki pride v Rim, šteje v veliko čast in srečo, če more biti pri maši sv. Očeta in iz njihovih rok sprejeti sv. obhajilo.	v
Papeži so hoteli na božični praznik napraviti ljudstvu to veselje. Maševali so o polnoči v cerkvi Matere Božje pri jaslicah, zjutraj v cerkvi sv. Anastazije in pred-poldnem zopet pri jaslicah.	'
Sv. cerkev je pozneje dala vsem duhovnikom dovoljenje in naročilo, naj trikrat mašujejo na božični praznik. S tremi sv. mašami hotela je posebno počastiti pre-
sveto Trojico.	J
Potem naj vernika opominjajo tri maše na trojno Gospodovo rojstvo: Prvo rojstvo, ko je izšel v začetku iz Očeta, kakor edinorojeni Sin. Drugo rojstvo, ko je bil na svet poslan in se je iz prečiste Device oblekel s človeškim telesom in se združil s človeško naravo. Tretje rojstvo, ko se po milosti porodi v srcu kristjana, ki postane
otrok božji.	_ ;
Prva sv. maša polnočnica se imenuje angeljska maša. Po starem izročilu je gospod bil rojen po noči, in angelji so se prvi veselili njegovega prihoda ter so ga prvi počastili. — Druga sv. maša je pastirska sv. maša in nas spominja pastirjev, ki so v zmedi ljudi prišli prvi h Gospodovim jaslicam. — Tretja sv. maša se imenuje večna sv. maša, ker se pri nji bere evangelij sv. Janeza, ki opisuje, kako je Beseda izšla v večnosti iz Očeta ter meso postala.
Sveti božični praznik je najsvetejši praznik v letu. Z njim prisije na zemljo k ljudem veselje in radost, kakor ob nobenem drugem prazniku. Naj tudi letos ta veliki Božji praznik osreči vsa človeška srca po vsem vesoljnem svetu. Učimo se pri Gospodovih jaslicah ljubiti našega Zveličarja, ki je prišel na svet radi naših duš, da jih odreši in privede k svojemu Očetu v nebesa. Radujmo se Gospodovega rojstva!
Iz ljubezni do nas se Božji Sin rodi, brezmejna ponižnost Njegova je vernikom vir blagoslova, zveličanje blagim zori . . . O človek, postoi, čuj, milost te vabi nocoj: zavrzi pregrehe in zmote, okleni se Večne Dobrote in pesem hvaležno zapoj!
Pozdravljen, Jezušček! Na naš prišel si svet. v deviški Materi nadzemeljsko spočet. Devica je vsak čas Marija blažena, najlepša lilija Duha Umetnika.
DETETOM, rojenim v Betlehemu, nam je bil dan, kakor nadaljuje sv. cerkev v začetku 3. božične svete maše, Sin božji, ki je kot človek prišel na svet, da bi ljudi odrešil in svet prenovil. Zato je njegovo rojstvo najvažnejši dogodek svetovne zgodovine. Znani moderni kulturni pisatelj Chamberlain pravi v svojem delu "Osnove 19. stoletja": "Rojstvo Kristusovo je najvažnejši datum svetovne zgodovine. Če se ne bo kmalu zvršil prerod iz pogleda na Križanega na Golgoti, bo sledil propad znanosti in človeštva." Be-tlehemsko Dete je prenovilo stari svet, in tudi za sodobno človeštvo ni druge obnovitve in rešitve.
Kako je Zveličar prenovil stari poganski svet, spričuje bežen pogled v njegovo zgodovino. Če pogledamo v staro zgodovino, opazimo mogočne narode: Egipčane, Asirce, Babilonce, Perzijce, Makedonce, Rimljane. Komaj pa so ti narodi zgradili svojo narodno državo in kulturo, že se je začelo njihovo propadanje. Če pogledamo v novi svet, opazimo kraljestvo, ki sega od konca do kraja sveta. Ni zgrajeno nad mrtvimi trupli ljudi, ki so bili ubiti od zmagovalca, ne drži ga skupaj kri narodov, in vendar obstoja že 1900 let. Njegov obstoj'je neomajen, njegova edinost najtesnejša, njegova moč največja. Ustanovitelj tega svetovnega kraljestva — sv. cerkve, je betle-hemsko Dete, Zveličar sveta.
Poglejmo v stari svet! Vstajajo modrijani ter zbirajo okoli sebe učence. Imenujejo se ,ti učenci po svojih učiteljih: Pitagori, Sokratu, Platonu, Aristotelu in drugih. Še preden pa zatisnejo ti učitelji svoje oči, se razdrobijo učenci v razne skupine, ki si nasprotujejo med seboj: kar eden proglaša za resnico, to drugi pobija kot zmoto in laž. Poglejmo v novi svet! Zbira se občina za občino po širnem svetu. Ne zbira jih svetna oblast, ki jim je protivna. In vendar so člani teh občin po vsem svetu zedinje-ni med seboj v najtesnejšem edinstvu duha in vere. Vsi — Rimljani, Grki, Afričani, Azijati, Evropejci, Američani — vsi se pokorijo eni glavi, vse prešinja ena misel, vse vodi ena volja. In ta misel in ta volja je kot človek v Betlehemu porojen Sin božji, Zveličar sveta.
Poglejmo v stari svet! Vidimo večino ljudi v strahovitih verigah suženjstva, njih obupno stokanje se dviga do neba. Slišimo ječanje otrok, ki jih morijo ali za-metujejo lastni obupani starši. Na stotisoče in milijone ljudi leži na tleh kot bitja, manj vredna ko živali, nad njimi pa se dviga rimski cesar, ki zahteva za sebe božansko čast. Obrnimo od te žalostne slike svoj pogled v novi svet! Blagovest čuje-mo, da je vsak človek otrok božji, da je vsak, bodisi cesar bodisi delavec in suženj, poklican v nebeško kraljestvo, da vsakogar čaka onstran groba isti nepristranski Sodnik, da smo vsi ljudje bratje med seboj, ki se moramo medsebojno ljubiti, kakor moramo Boga ljubiti kot skupnega očeta. In vidimo, kako padajo suženjske spone, kako zmaguje čast človeka kot svobodne osebnosti, kako se dviga dostojanstvo in spoštovanje žene, kako se spreminjajo in izpopolnjujejo običaji in navade, način mišljenja in življenja po vsem svetu. In kdo je to povzročil? Svobodomiselni francoski pisatelj Voltaire je rekel: "Največji filozof (modroslovec) starega časa ni mogel spremeniti mišljenja in življenja sosedov, ki so stanovali v isti ulici." In vendar se je spreobrnilo mišljenje in življenje celega sveta. Ta preobrat se je začel, ko je angel oznanil na betlehemskih poljanah pastirjem, najnižjim v ljudstvu, da je rojen Zveličar, ki je Kristus Gospod.
Poglejmo v stari svet! Bili so modrijani, ki so ob njihovih nogah sedeli pouka-željni in poslušni učenci. Ko so ti učitelji umrli, je v srcih učencev umrla vsa ljubezen do njih. Bili so velikani med narodi, branitelji ljudstva in domovine. Ko jih je pokosila smrt, je pod njeno koso padla tudi ljubezen in čast, ki jim je bila prej skazovana. Obrnimo pogled v novi svet! Pred našimi očmi se dviga veličastni lik Njega, ki je Kralj src. Na stotisoče mlade-	(Dalje na 2. strani.)
Pozdravljen, Jezušček! Nocoj si rojen spet. — Ti v beli Hostiji prebivaš, blagi Cvet — Ovčice vabiš vse, rešenje nam deliš, z nebeško milostjo za večnost nas krepiš.
.SIlerr/QiristTnas n r-
s


r t M
"DETE NAM JE ROJENO"
(Nadaljevanje s 1. strani)
Jličev in mladenk se je Njemu darovalo celotno in popolno. Na tisoče jih je prelilo kri za Njega. Milijoni mu služijo z ljubečim srcem. Iz te ljubezni klije občudovanja vredno krepostno življenje, kakor ši ga ni mogel
misliti noben modrijan starega sveta: Iz te ljubezni izvira najčistejša in najpožrtvoval-nejša ljubezen do bližnjega. Ljubezen se ne da komandirati. Kdo je to čudovito ljubezen vnel v srcih milijonov? Božje Dete be-tlehemsko. V svoji neskončni ljubezni nas Zveličar dela deležne Betlehema ne samo enkrat, marveč trajno.
Sprava na sveti večer
—n.
' Jurij Podgornik in Frank Jež sta prišla skupaj v Ameriko. Že med potjo sta se močno spoznala po svojih zelo sorodnih nazorih. Jurij je bil rodom nekje iz Slovenskih goric, Frank pa od Krškega.
V	Ljubljani sta se spoznala naj prvo pri Zastopniku Francoske linije, ko sta kupovala vozni listek za Ameriko. Zastopnik je oba skupaj poslal na prenočišče h znanemu "Figa birtu". Skupaj na eni postelji sta prespala.
"Iz kakega namena pa ti v Ameriko?" — je vprašal Jurij Franka, ko sta legala spat pri "Figa birtu".
"Mogoče iz takega kakor ti. Sedem nas je bilo. Ta starejši brat je postal pred pustom gospodar, se oženil in zdaj gospodari. Oče in mati sta prevžitkarja. Tri brate imam že v Ameriki, enega pri vojakih, ena sestra je poročena, ena je pa še doma. Jaz imam že 19 let in je zadnji čas, da odnesem pete, drugače me bo prej ali slej Franc Jožef poklical. Pri temu služiti pa mi je brat večkrat pisal, da ni prav prijetno, zato upam, da bom v Ameriki bolje opravil. In ti? Kaj pa tebe vabi v Ameriko?"
"Malo skoro prav isti vzroki, kakor tebe. Največ pa dolg na naši domačiji. Nesrečo imo imeli, da je nam ogenj pokončal skoro vsa gospodarska poslopja. Oče je postavil druga, ali z dolgovi. Doma, dasi smo garali kakor črna žjvina, ne moremo spraviti skupaj dovolj niti za obresti, kaj še le, da bi zniževali glavnico. Zato sem sklenil, da grem za nekaj let v Ameriko, da zaslužim za dolgove ,si še kake kronce prihranim, potem pa če Bog da, se vrnem ter se bom oženil in lepo v miru živel."
Drugi dan je z ljubljanskega kolodvora odpeljal vlak proti Koroški in potem preko Tirolske v Švico, kakih 40 potnikov za Ameriko. Bila je vesela skupina slovenskih fantov in deklet. V skupini je bilo tudi že par starih Amerikancev, ki so se vračali že drugič ali tretjič v Ameriko. Slovenska pesem je veselo donela z vlaka, vmes so se čuli vriski in harmonika. Vlak je brzel naprej med visokimi gorskimi stenami in zasekami. Rezko je udarjal žvig vlaka in slovenski potniki so se bolj in bolj odmikali od svoje rojstne grude.
Tretji dan za tem so se potniki že zibali na visokem morju. Čez osem dni jih je že pozdravil veliki kip "Svobode" pred newyor-škim pristanom in čez par dni se je skupina slovenskih potnikov že razšla v razne dele Združenih držav. Le Jurij in Frank sta po naključju potovala oba v eno naselbino. Jurij je potoval na naslov svojega brata, Frank pa k nekemu svojemu sovaščanu. Oba sta se nastanila pri svojih in tudi v kratkem dobila delo in zaslužek.
V	naselbini so imeli rojaki svojo lastno slovensko župnijo sv. Jožefa. Jurij in Frank kot dobra verna slovenska fanta sta postala farana in se pridno udejstvovala pri vsem gibanju in delovanju za cerkev in šolo. Ker sta bila člana dramatičnih društev že v domovini, sta postala tudi tukaj dramatična igralca in žela v tem oziru uspehe.
Leta so hitro tekla naprej. Jurij in Frank sta se naučila jezika, služila sta dobro in sta kmalu spoznala, da Amerika nudi pridnemu človeku mnogo več, kakor more nuditi mati domovina. Misel, da bota šla nazaj v stari kraj je polagoma zamrla in ko je minilo četrto leto se je Frank že oženil, za njim pa kmalu tudi Jurij. Domov v stari kraj sta poslala ženitovanjske slike, nekaj denarja in za nju se je začelo tu novo življenje.
veliko zabavo. Jurij in Frank sta se kakor običajno veliko trudila, da sta pripravila vse najboljše za zabavo. Vse je lepo potekalo in bi se tudi lepo končalo, da se ni prikradel neljubi dogodek, ki je skalil vpdo tako velikega in čistega prijateljstva med Jurijem in Frankom. Nikakega pojasnila ni bilo, kako se je zgodilo, ali zgodilo se je, da je Jurij po nekem naključju in pri obilni zaposlenosti zgubil svoto $100., katere mu je tajnik med zabavo izročil kot izkupiček, ki ga je preje! od prodajalcev in natakarjev. Vtaknil si jih je v žep in najbrže so mu padli kako iz žepa in neljubi dogodek je bil tu. Ko so ob zaključku veselice sešteli vsa potrdila, katere je izstavil blagajnik Jurij sam, bi imel biti znesek nekaj nad $400. ali denarja je bilo in je imel samo nekaj nad $300. Ravno tisti stotak je manjkal. Vse žepe je preobrnil, vsa potrdila na novo pregledal, iskal tu in tam, ali stotaka ni bilo od nikoder. Franku in drugim društvenim uradnikom je bilo zelo težko. Dobro so vedeli, da je Jurij poštenjak, da tu ne gre za to, da bi on hotel kaj zakriti. Ali vendar denarja ni bilo. Stvar bi se bila še kako poravnala, da se ni vpletel v zadevo neki nepoklicani jezik.
Za zadevo je kmalu zvedelo vse članstvo. Neka klepetavka, ki je bila že več let jezna na tajnika Franka, je Jurijevi ženi nakle-petala, da ona Franka pozna in da mož ni res tako čistih rok, kakor si mnogi mislijo. Videla je dobro, je rekla, kako je Frank našteval Juriju desetake, ali videla je tudi, da je denar tlačil Frank nazaj v svojo mošnjo. Jurijeva žena, ki tudi ni imela premajhno mero govorniškega daru, je-stvar seveda Juriju v povečani obliki povedala. Predno je zašlo solnce tretjič od tistega neljubega dogodka, so po vsej naselbini že govorili, da Jurij ni res denarja zgubil, marveč da ga je za tisto svoto ogoljufal, ali pa okradel Frank. Slednji je za te govorice zvedel. Šel je na Jurijev dom, da bi se tamkaj lepo pogovoril z Jurijem o tej zadevi in da vidi kaj Jurij o tem misli. Jurija slučajno ni dobil doma, a njegova žena ga je neusmiljeno napadla in se z Frankom tako skregala, da mu je izustila vse mogoče priimke, samo kakega poštenega ne. S tem je bilo dolgoletno zvesto prijateljstvo uničeno. Frank je vložil tožbo in Jurij in njegova žena sta se morala oprostiti pred Frankom in plačati globo. To je zasekalo rano sovraštva še bolj. Odtedaj naprej se Podgornikovi in Ježovi niso več pogledali. Ogibali so se eden drugega, okuženi od sovraštva.
Enega je to sovraštvo med Jurijem in Frankom zelo bolelo in mu ni ugajalo. Bil je to domači gospod župnik. Poznal je obe družini kot pošteni in niti daleč ni slutil niti verjel tega, kar so o Franku govorili. Tuhtal je več let, kako bi jih spravil skupaj, da bi se Podgornik in Jež zopet sprijaznila. Taka prijatelja sta bila, zdaj pa taka nasprotnika. To ni prav — to se mora popraviti, je večkrat izjavljal gospod župnik.
"Ni tako čiste vode, da se ne bi nikdar skalila" — pravi pregovor, pa ga ni tudi prijateljstva, ki bi se ne skalilo. Jurij in Frank fta bila velika prijatelja. Povsod sta. bila skupaj in najboljša sodelavca na društvenih in drugih poljih. Katoliška društva v na-selbini so bila do njunega prihoda skoro mrtva v naselbini. Jurij in Frank pa vajena društvenega delovanja že iz domovine, sta krepko prijela in se udejstvovala vsepovsod. Člani so v obeh kmalu spoznali dobre moči in poverili so njima najvažnejše urade pri društvih. Jurij je bil bolj tihega značaja. Pri društvu je bil že več let blagajnik. Frank pa je bil bol j živahnega značaja, dober v peresu in govoru, on pa je bil že večletni tajnik. Lepo sta vozila in člani so njima rekali: To sta kakor par pridnih konjičkov, tako skup vlečeta in lepo sodelujeta.
Prufctvb, katerega sta tako vzorno vodila Že več let je na Delavski pravnik priredilo
Teden pred Božičem je bilo. V naselbini se je raznesla vest, da je v bližni sosednji naselbini ubilo slovenskega rudarja, Bil je to neki bi ezveren mož, ki v cerkev ni hodil in živel nekam čudno" samosvoje življenje. Pokopali so ga civilno in menda nihče ne ve odkod prav za prav je bil dotičnik. Čudno je živel po svoje, pa je tudi čudno umrl po svoje.
Zadnjo soboto pred Božičem pa potrka na duri slovenskega župnišča neki drugi slovenski rojak.
"Dober večer, kaj želite?" — je vprašal g. župnik.
"Prišel sem, da vam nekaj povem. Ste li sami in sc lahko zaupno pogovoriva?"
"Čisto sam sem in mi lahko vse zaupate, kar hocqte."
"Gospod župnik- Te dni je umrl nesrečne smrti rojak N. Ubilo ga je v rudniku, kakor že veste. V cerkev ni hodil, živel je čudno življenje. Naj bo kakor hoče — na pravici je sedaj in sam odgovarja. Naredil je pa ta človek nekaj v svojem življenju, ki ni bilo prav in je to povzročilo tisto veliko smrtno sovraštvo med dvema poštenima rodbinama, to ste Podgornikova in Ježeva družina. Tistih 100 dolarjev je ta mož, ki ga je sedaj ubilo našel na dotičnem vrtu, kjer se je vršila društvena veselica, pa jih je spravil in porabil. Jaz sem ga videl in on me je videl, da sem ga videl, ko jih je našel. Prišel je k meni in rac prosil naj molčim, in da bo on najdbo v redu vfftil m da b'o Vse dobro, da
"naj"bom čisto tiho. Jaz sem mu poyedal, da to ni prav in da je dolžan vrniti..' Ni pa vedel kdo jih je zgubil. Takrat, ko so veselico zaključevali in ko se je zvedelo, kdo je zgubil pa njega in mene ni bilo več zraven. Šel sem naslednji dan k njemu, a ga ni bilo doma. Popival je nekje in menda že velik del najdbe zapil. Ko ga dobim, mu povem kdo je denar zgubil. Obljubil je, da bo vrnil, a da zdaj ne more. Zagrozil mi je, da moram molčati, da on bo že svoje storil, če pa ga izdam, da me bo ubil. Pod pritiskom te grožnje sem seveda molčal — dasi me je to hudo bolelo, ko sem videl kako sovraštvo se je razvilo med Podgornikom in Ježem. Pa kaj sem hotel. Vedno sem mislil, da bo nesrečni človek N. najdbo vrnil in da bo vse v redu. Zdaj ga je ubilo — prehitela ga je smrt in meni vest ni dala miru, da bi ne prišel in vam to povedal. Kaj naj storim?"
"Torej tako je bilo? Bog bodi zahvaljen!" — je vzkliknil župnik. "Vam pa hvala, da ste mi prišli povedat. To bo najsrečnejši Božič zame — samo Vi bote morali storiti kakor bom Vam naročil," je še pristavil g. župnik.
"Prav rad" — je odgovoril rojak.
"Pojutrišnjem je sveti večer, ko bomo obhajali spomin rojstva božjega Deteta, ki je prineslo svetu ljubi nebeški mir in spravo z Bogom. Vi s to izpovedjo pa bote prinesli mir Podgorriiku in Ježu. Kako velika dobrota! — Pomnite: Pojutrišnjem ob 6. uri zvečer pridite v župnišče. Povabil bom tudi Jurija Podgornika in Franka Ježa. Vi bote njima vse to povedali, kakor ste meni. Za denar ne gre — magari, če jaz dam tisti stotak, gre le, da se pokaže tema dvema, da sta bila v tako velikem sovraštvu za prazen nič. In ko bota sprevidela — bota zopet prijatelja in v miru in to bo sreča zame, za vas — najbolj pa za ona dva. Pojdite in pridete, kakor prosim."
Veselega srca je hodil tista dva dni okrog g. župnik. V nedeljo na to je imel krasno pridigo, v kateri je prikazoval, kako nespametno je gojiti medsebojno sovraštvo. "Kristus je vesel le ljubeznivih in ljubezni polnih src", je povdarjal.
* * *
Naslednji dan je bil dan pred Božičem. Župnik je imel obilo posla. Celo popoldne je spovedoval. Tudi Podgornik in Jež sta bila pri spovedi. Malo pred 6. uro na sveti večer pošlje g. župnik nekega dečka k Pod-gorniku, dp ga želi g. župnik videti. Prav tako je poslal drugega dečka k «5ežu. Medtem je dotični rojak, ki je povedal vso skrivnost o dotični najdbi, bil že v župnišču. G. župnik mu je dal navodila, kako naj stvar obrazloži, ko bota navzoča Podgornik in Jež.
Ni bilo dolgo, ko potrka na župnijska vrata Frank Jež.
"Le notri in sedite," ga je pozdravil župnik.
Komaj se je Frank dobro vsedel in spregovoril par stavkov z g. župnikom, je že zvonec zapel. Bil je Jurij Podgornik.
"Dobrodošli Podgornik. Kar naprej in sedite tu le," je pokazal župnik na drugi strani sobe, tako, da je sedel ravno nasproti Franku. Oba Jurij in Frank sta bila v vidni zadregi in je bilo obema zelo neprijetno, da sta prišla skupaj. Iz jedilne sobe je med tem privedel k njima pa rojaka, ki je imel srečno in veselo vest za oba.
Gospod župnik je začel:
"Draga moja farana in prijatelja. Prepričan sem, da vidva-vesta, da je mene vsa ta leta, ko sta bila vidva v neprijateljstvu zelo, zelo bolelo. Oba' sta mi enako draga. Kot duhovnik vidim le v obeh enako vredni ne-umrjoči duši in mi je veliko na tem, da bi živela v tistem srečnem prijateljstvu, kakor .';ta preje pred vajinim sporom. Resnično povem, molil sem za vaju večkrat, da bi vaju zopet vajina stara, ljubezen osvojila. Nikdar nisem dvomil v Frankovo poštenje in nikdar verjel, da bi on kaj takega storil. In nisem se varal. Prišlo je med vaju nekaj, kar je mogel menda zasejati le zli duh, ki je sovražil ono vajino medsebojno ljubezen in prijateljstvo. Da je bilo res tako in moja domneva v tem slučaju prava, bo vama pojasnil s svojo izpovedjo vse, ta le tu pričujoči rojak. Vi pa dragi rojak povejte zdaj še njima vso zgodbo, kakor jo veste in kakor se je vse zgodilo."
Mož, ki je sedel nekako sredi sobe je spregovoril in ponovil o onem dogodku isto, kakor je pred dvema dnevoma vse povedal gospodu župniku. Najprvo sc jp začel jasniti obraz Franku in je prvi spregovoril:
"Vesel sem gospod župnik, ker to izpriča mojo poštenost, katero so hudo ranili hudobni jeziki. Bolelo me je, ko ni nihče vedel kako in kaj, pa so me vendar obirali 'in dolžili. Zdaj je dokazano. Nič nisem jezen, saj' v srcu sem že vse odpustil, ali želim le, da oni, ki so me po krivici dolžili tega, priznajo, da so se motili in da so mi krivico delali. To je vse, kar zase želim."
"Well, če je tako, tudi jaz vse odpustim. Tu je moja roka Frank," je dejal Jurij. "Kar sem jaz ka| izustil, da bi te zadelo, te prosim prav iskreno odpuščanja moj dragi prijatelj. Hudo mi je; da je moralo kecjaj do tega priti.
Odpusti mi, meni in moji ženi. Ta rojak pa naj bo toliko dober, da naj to objavi v kakem časopisu, da bo tudi javnost za. to zvedela in da boš tam dragi Frank dobil zadoščenje. Prijatelj odpusti, pozabiva in bodiva zopet kar sva bila — namreč dobra prijatelja."
V roke sta segla in si dolgo držala desnici. K njima je pristopil še g. župnik in dejal: "Tako prijatelja, zdaj vidita, da se ljudje na svetu v največ slučajih sovražijo za čisto prazen nič. Veseli me, bolj kakor ne vem kaj, da je prišlo do tega in verjemita draga moja, da je ta letošnji sveti večer najveselej-ši moj sveti večer. Dal ga je sam Bog ob spominu rojstva Njegovega Sina. Bodita vesela tudi vidva in uživajta to veselje v polni
meri. Lahko noč moža in dobro se imejta."
Razšli so se vsi v veselju. Prihodnje jutro pri polnočni sv. maši sta pristopila h mizi Gospodovi oba Podgornik in Jež. Kar veselega in razigranega obraza sta bila oba. Ko sta po maši skupaj šla domov so sofarani začudeno vpraševali, kaj se je zgodilo, da sta Podgornik in Jež zopet skupaj in se prijateljsko razgovarjata. Čudili so se hitri spremembi pri obeh. Ko so pa par dni zatem brali v listu objavljeno izpoved dotičnega rojaka, so bili tudi drugi vsi veseli, da je zopet prišlo do prijateljstva med Jurijem in Frankom.
Tako je prišlo na tisti sveti večer do sprave med dvema prijateljema.
O doktorju, ki je znal rezati
-n.
Letos je pobrala smrt znamenitega slovenskega kirurga Dr. Petra Defrančeškija, ki je bil dolgo vrsto let primarij bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Za časa njegovega zdravnikovanja, se je kirurstvo na Dolenjskem še le začelo uveljavljati. Do tedaj dolenjski kmetje niso mnogo verjeli v operacije z nožem. Mnogi je rajši umrl, kakor bi se dal operirati. "Nak, pod nož pa ne, tudi raje v grob," so rekali kmetje, ko jim je visoki zdravnik s črno brado omenil, da bo treba na operacijo. In marsikateri je res šel, ker se je noža bal. Ta bojazen pa ni izvirala toliko iz strahu pred nožem, saj so se drugače včasi vinjeni Dolenjci ob žegnanjih klali, da je tekla kri kar v potokih in pravega žegna-nja sploh bilo ni, če niso enega ali dva na drugi svet spravili. Ampak znali in vedeli niso, oziroma poučeni še niso bili, da so operacije v gotovih slučajih koristne, potrebne in edino zdravilo v gotovih boleznih. Zato tudi nikakor niso mogli zaupati, pa naj je bil to že kdorkoli hoče, da bi jim kaj z nožem pod kožo, ali pod rebri, ali pa trebuhu iskal. Zato so Dr. Defrančeškija kmetje kaj sumljivo gledali, ker so ga v tistih prvih njegovih letih proslavljali, kako vešč kirurg je in kako mojstersko zna izvrševati operacije z nožem. Toda ker so njegove operacije uspevale, je s temi rapidno rastla tudi slava slavnega doktorja Defrančeškija. Tako so se govorice o tem kirurškem mojstru širile ddleč ven na deželo. Prodrle so v slavno Podgorje in tam to v, fr^ji domišljiji kovali nove'verzije in tu in tam so vedeli slavni Podgorci povedati o vseh vrstah operacij. Jaz se še danes spominjam te le:
"Tam v neki grajščini se je ta mlademu gospodu grajščaku mešalo. Na Francosko, na Nemško, se je že šel zdravit, pa ga ni bilo doktorja, ki bi mu znal pomagati. Naš De-frančeški ga je pa "zrihtal". Odprl mu je glavo in tam našel nekaj narobe. Zrezal je r.o-kaj ven in gospod je zdaj zdrav, ko riba in se že ženi." — Tako je pripovedovala neka ženska pri nas. Vsi smo z odprtimi ustmi poslušali.
Kaj je rekel na take govorice zdravnik Dr. Defrančeški sam, mi ni znano, vendar dobro se mu je moralo zdeti. Bil je velik mož, nosil črno brado, cvikarje in širok klobuk. Vse ga je spoštovalo in občudovalo.
Do njegove dobe in še zdaj marsikateri dolenjski kmet bolj verjame puščanju krvi, ali pa sesanju krvi po pijavkah, kakor pa pravemu in veščemu kirurgu.
Ko sem bil še doma je nekega grajskega hlapca začelo hudo grizti po trebuhu. K mojemu očetu so prišli po "firkel" brinovca. Vse je popil, ali grizlo in zavijalo ga je naprej. • Pojedel je ne vem koliko glavic češnja in greli so ga na vse načine, pa vse dorpače "arcnije" niso pomagale. Nazadnje so poklicali Dr. Defrančfcškija. Prišel je, preišče bolnika in ugotovil je, da ima hudo vneto slepo črevo in da edina rešitev bo pod nož. Naročil je naj ga čimpreje pripeljejo v Kan-dijo v bolnišnico.
Hlapec se je zvijal naprej v bolečinah in prosil in rotil vse, da ga nikar pustiti pod nož, da bi ga tisti visoki "dohtar" raztranči-ral. Šli so preje še po "šintarico", ki je menda znala tudi zdraviti na vse viže. Še neko ciganko so poklicali iz Petelincev. Nazadnje so mu celo na koleno vsekali in pritisnili rog, češ, da ima premočno kri. Defrančeški je čakal že tretji dan, ko hlapca še vedno niso pripeljali v bolnišnico. Da se prepriča kaj je na stvari, se je dal peljati v dotični kraj in ubogega hlapca še malo živega našel. Nato jc pregovoril grajščaka, da je ta ukazal hlapca prepeljati v bolnišnico in Defrančeški je hitro izvršil operacijo. Cez dva tedna je hlapec že prišel domov in kmalu popolnoma okreval.
"Ta dohtar ti je pa z vražjo žavbo namazan, z noščem ti najde vsakega vraga v tebi," so rekali okoliški kmetje.
Pa v "slavnem Podgorju" dolenjski kmetje niso kar tako verjeli, da ima ta visoki doktor res sam tako moč, ali da sam zna od sebe take reči tako zdraviti. Zakaj pa preje niso doktorji bolezni z nožem iskali. "Kdo naj to '.erjam'e," &'o rekali- He, »as <ie ne bote. Ta
visoki gospod je v zvezi z duhovi, ali pa bog-vedi s kom, ker mu vse tako rata. Vse take reči so Podgorci ugibali.
Najboljša, kar sem jih o njem slišal je pa bila tista, kako je nekega Dolenjca operiral na želodcu. To je večkrat, povedal pokojni Štemburjev oča, pa tudi šmihelski stari mež-nar g. Knafeljc, jo je vedel.
Nekega mladega gospodarja je močno bolel želodec. Hodil je daleč na okrog po zdravila. Ta mu je svetovala to in ono šintarico, druga tega in onega čudodelnika in mož je veroval, da bo pomagalo in je hodil okrog, kupoval to in ono, kar mu je kak padar svetoval, da je dobro in to drago plačeval. Dolgo časa se je zdravil na take načine. Ali bolezen ni hotela jenjati in ker je slabel naprej in naprej se je končno, če tudi ne rad, podal še k visokemu zdravniku v Kandijo, o katerem je šel glas, kako strašansko zna rezati in da se mu ljudje prav nič ne smilijo. "Tran-čira jih, kakor pri nas peteline na mizi," je rekla neka kmetica. Šel je in strašno nerad in tudi s sklepom, da rezati se ne bo dal, pa magari takoj umrje.
Strahoma potrka na duri.
"Prosto!" — zadoni iz sobe odgovor.
"Dober dan gospod dohtar."
"Sedite in malo počakajte tu le na klopi, takoj pridete na vrsto," mu odgovori zdravnik.
Kmet sede in se od bolečin nekam zvito drži. Iz sosednje sobe, kjer je zdravnik ravno nekaj pfei?kovarl nčko-^acfjentinjO je' pa za-čul krike: ou, ou . . . Že ga je bilo strah, da je mislil, kar skozi vrata planiti in jo pobrati domov. Le kaj bo še le z njim delal. Prepričan je bil, da dohtar v drugi sobi reže z nožem in da uboga ženska upije, ker jo boli. To ti je pa res neusmiljen človek, ker tako rad reže. Nak, rezati se pa4ne bom dal, pa je amen, je delal sklep. Med tem časom je bil zdravnik s preiskavo gotov in ko je žena, ki je bila na preiskavi izstopila, mu je zdravnik rekel: vstopite!
Ves tresoč se, je kmet vstopil.
"Kje vas boli?"
"Oh, gospod, hudo. To je za umret, tako je hudo."
"Umreti pa vas ne bomo pustili, če se le pomagati da. Kar rekelc in lajbelc slecite, da vas preiščem in vidim kaj je z vami narobe!"
"Ja, pa gospod . . .?"
"Kaj gospod? Kaj se obotavljate? Le hitro naredite kar sem rekel. Mudi se mi, imam iti še v bolnišnico na nujne slučaje."
"Rezali me ne boste, tist se pa ne pustim — tako mi pomagajte, če morete."
"Kaj ste tudi v; tak strahopetec, kakor mnogi drugi? Ali ne veste, da so včasih operacije neobhodno potrebne in da ni druge pomoči? Kako naj n. pr. kdo ozdravi vneto slepo črevo, če ga ne izreže. Nemogoče."
Zdravnik ga je na to pregledal in ugotovil, da ima neko čudno bolezen. Iz bolnikovih ust je zvedel, da hrana ne ostaja v njem, ne meče nazaj ampak le v posebnih slučajih nastajajo bolečine. Ne more biti drugega, kakor da nekje okrog želodca rastejo izrastki in ti povzročajo bolečine. Ako je to, bomo kmalu pogodili, je dejal zdravnik.
"V bolnišnico bote morali in bote teden dni pod opazovanjem, da ugotovim, če so moja dognanja pravilna."
"V bolnišnico pojdem, ampak če ne bote gospod dohtar rezali?"
"Takoj ne. Najprvo se bomo prepričali kako bolezen imate. Ako se pokaže, da so izrastki, potem pa ne bo druge pomoči, kakor nož. Treba bo iz želodca izrastke izreza-ti ven ter jih skušati zamoriti, da ne bodo rasti i naprej in dobri bote."
Kmetu so pri zadnjem stavku lasje pokonci! stopili. Torej bo moral nazadnje, če bo tako, le pod nož. "Nak tega pa ne, pa ne," je na tihoma sklepal kmet.
Čez teden dni je doktor Defrančeški res ugotovil, da možu rastejo okrog želodca izrastki in da edina pomoč bo operacija. Med tem so pa kmeta na lep način v bolnišnici le prepričali, da operacije so v gotovih slučajih neobhodno potrebne in da v takem slučaju se smrti ni prav nič bati, ker zdravniki so vešči
(Dalje na 5 strani)
Torek, 21. decembra ,r ,, __.. ... A ___
[fi^JUJ.ji i " " i j ■ t,'
Brata Janez in Peter
Stran 3

B.ilp je pi'ed dayniitii leti.	Jan,ez in
Peter, sinova posestnika Bre2arja V Vrhov-ju, sta bila podobna kakor bob bobu. Ker je njuna starostna razlika znašala le šestnajst mesecev, sta se lahko še skupaj igrala. Mleko sta pila iz iste skodelice, spala sta v eni postelji, pretepala sta se in skupaj trgala hlače.
Ko sta se v osnovni šoli naučila brati in pisati, je njun oče, majhen posestnik, začel tuhtati, kako bi oba spravil do kruha. Eden bo na posestvu, a drugi mora po svetu. Za študiranje ni bilo sredstev, a bi bilo tudi sicer neplodno, ker učenost ni kaj rada prihajala v glavice Brezarjevih dečkov*
Ker je bil Janez močnejši, so njega dali v trgovino, a Petra so določili za bodočega hišnega gospodarja.
Janez se je učil najprej v bližnjem mestecu. Tu je v trgovini razvijal tak talent, da ga je neki ljubljanski veletrgovec, ki je prišel v mestece, vzel v svojo službo. Še prej pa je bil Janez šel domov, da se poslovi od očeta, matere in Petra. Oba brata sta se dolgo držala objeta in sta si med solzami v očeh stiskala roke.
"Ti se jočeš, Janez," je rekel Peter in pogledal skozi okno, da bi skril svoje solze.
"Ne, ne, zelo . . . sem . . . vesel;" je stokal Janez in si brisal z rokavom oči.
"Zdaj se ne bova . . . kmalu . . . videla," je rekel Peter.
In res so potekla leta, da Janez ni mogel priti domov. Oče je umrl; bilo je prav nekaj pred božičem, ko je toliko dela v trgovini. In seveda je važnejše, prodajati dobrote živim ljudem kakor žalovati za mrtvimi. Tudi mati je umrla; bilo je tisto jesen, ko je trgovina z jabolki tako lepo uspevala. Razume se, da Janez tudi zdaj ni mogel na pogreb.
Nekoč je imel Peter že prihranjen znesek za pot v Ljubljano. Toda zmagal je razum, k znesku je še nekaj prihranil in še nekaj, pa si je kupil kravo.
Toda pisala sta si vsak mesec. Janezova pisava je postajala vse lepša z vse lepšimi okraski, a Petrova je bila zmerom bolj okorna, tako da so se videle vrste kakor late v razpadajoči ograji. Njuno dopisovanje je bilo preprosto in brez mnogih besed, vendar pa. je bilo ogledalo velike bratovske ljubezni;. , "Samo enkrat sta potekla dva meseca,.-pre- -
den je sp.et dospelo pi^mo od Petra. Janez je bil neutolažljiv in je pisal in- ga prosil, naj saj z dvema vrstama javi, če je že morda mrtev. Peter je odgovoril, da nI umrl, nego je nasprotno začel'novo življenje, zvezal se je s sosedovo plavolaso Ano, za katero mu je že dolgo časa tolklo srce.
Samo enkrat se Janez dolgih sedem tednov ni oglasil s pismom. Peter je hodil okrog in vzdihoval in zmerjal vse povprek, dokler ni dobil dopisnice z obvestilom: Janez Brezar in Katrica Smrekarjeva, zaročena.
Potem je dopisovanje bilo spet v redu in se skozi dvajset let ni ustavilo.
Bila je hčerka Janezovega gospodarja, ki se je Janez z njo oženil. S Katricino okroglo ročico je prejel'Janez tudi ključe do skladišč in tako je Peter sredi zime dobil iz Ljubljane izdaten zabojček, v katerem so bile salame, gnjat in še druge dobrote. Na zaboj-čku pa je bilo ponosno zapisano: Janez Brezar, trgovina z živili in vsakovrstno tkanino.
Tudi Peter si je povečal posestvo in bi zdaj prav' Z lahkoto žrtvoval potreben; znesek za pot k bratu. Ko se je že pripravljal na pot, je bilo treba hlev popraviti, kar se seveda ne da napraviti brez denarja.
In vsako leto, kadar se je delo' na polju' malo uneslo in bi ipiel Peter nekaj več časa, se je kaj zgodilo, da nI mogel od doma. Ko je spet nekoč mislil na pot, je njegova Ana legla na posteljo in'kmalu se je iz spalnice zaslišalo drobno vekanje — znamenje, da se je Petrov rod pomnožil za novega člana.
Kmalu so se začeli izmenjavati pozdravi med otroci Brezarjev. Štirje so bili v Ljubljani in pet v Vrhovju. Na krstnih / listih Janezovih otrok sta bila kot botra zapisana:: posestnik Peter Brezar in posestnica Ana Brezarjeva iz Vrhovja. A na krstne liste Petrovih otrok je župnik pisal za botra trgovca Janeza Brezar ja in trgovko Katrico Bregarjevo iz Ljubljane.
In redno po vsakem krstu je vprašal župnik v Vrhovju: "Ali vaš brat in svakinja ne prideta nič pogledat svojih krščencev?"
In redno je župnik dobil odgovor: "Da, najbrže poleti,''
Toda v najlepši sobi je visela v lepem okviru tako v Vrhovju kakor v Ljubljani slika ene: in" druge Brezarieve družine."' Cesto, sta postajala Peter in Janez vsak v svojem domu.
pred sliko in jo gibala, dokler se jima niso p$i.' Vendaf fa S.q Ž,e zmerom b.ila mesečna pisma edina vež me.d obema Arharjevima družinama. Bila s.o pa res. tudi prav ljubezniva pisma:
"Moj starejši sin že zna brati. Tako rad govori o stricu Petru. Čisto je podoben rajnkemu očetu. Prav tako rjave oči ima'. Dragi Peter, ali je na grobovih očeta in matere zasajeno lepo cvetje?"
*
"To poletje smo.dali napraviti sobo na podstrešju, kjer je bila prej shramba za suho meso. Saj se še spominjaš! Ana jo je prav lepo opremila. Nekoliko drago je bilo. Ljubi brat, če nas boš s svojo družino kdaj obiskal, lahko stanujete v tej sobi."
"Letos sem napravil izvrstno kupčijo. Nakupil sem poceni kave in počakal, da so se cene dvignile. Za deset odstotkov so zrasle. Zato bom tvoji Ani poslal prav lepo obleko. Ali še živi stara Neža v Cešnjevcu. Saj se še spominjaš, kolikokrat sva pila pri njej mleko, ko sva pasla krave na našem travniku poleg njene hiše?"
*
"Letošnja letina je bila zame prav dobra. Pridelal sem petdeset metrskih stotov pšenice. Samo na tisti njivi, kjer sva tedaj ujela mladega zajca, saj se še spominjaš, je je bilo čez dvajset metrskih stotov. Pa tri krave sem prodal po lepih cenah."
Na ta način sta se'obe družini vživljali v življenje druge. Na ta način se je držala vez med obema bratoma, ki nista videla drug drugega že trideset let. Celo obe svakinji, Petrova Ana in Janezova Katrica sta pisali druga drugi, kakor bi bili prijateljici izza otroških let.
Tedaj pa so tisti kraji okoli Vrhovja dobili železnico. Štiri kilometre od Vrhovja so zgradili postajo. Čudne reči so govorili ljudje o železni kači, a najbolj čudna je bila ta, da se lahko z njo v petih urah pripelješ v Ljubljano za poldrug goldinar.
Najprej so mislili, da bi se pripeljal Janez z ženo in, otroki v Vrhovje in slavili svidenje v stari očetovi hiši, kjer sta očetova zofa in materin naslanjač stala še na tistih prostorih kakor pred davnimi leti.
Ker Janez ni utegnil zaradi trgovine od
Iti !f!!t'IIW=
doma, a Ana bi vendarle taljo rada videla Ljubljano, sp sklenili, da s>e n.appti vs.a Petrova družina z vlakom k Janezu.
Vlak je odhajal okrog poldneva, a Peter je bil s svojimi že zjutraj ob osmih na postaji. Še nikdar se ni vozil z vlakom, zato mu je bilo kar tesno pri srcu. Hlapca, ki je pripeljal družino k postaji, je Peter po dolgotrajnem' opominjanju, naj pazi na živino, in s kupom naročil za dekle, poslal domov. Sedem oseb Petrove družine je stopilo v postajno poslopje, da si kupi vozovnice. Promet je bil tedaj še majhen in zato takrat kar štiri ure pred odhodom vlaka še ni bilo na postaji ne uradnika, ne postajnega načelnika.
Posestnik Brezar pa ni utegnil čakati, zato je poiskal načelnika v njegovem stanovanju, da se z njim porazgovori zaradi cene.
"Dobro jutro, gospod postajni načelnik! Moje ime je Brezar, Peter Brezar iz Vrhovja, če ste že kaj slišali o tem kraju. Potoval bi rad s svojo družino k bratu v Ljubljano, k trgovcu Janezu Brezar ju če vam je znan." : Tak nagovor seveda v tistih časih prvih železnic ni bil tako čuden, kakor bi bil danes. Na :podobne reči. so bili takrat navajeni. Zato je postajni načelnik tudi prijazno odgovoril:
"Cisto. prav. Vlak odhaja ob 12. uri 15 minut." '	:
"Pa; hotel bi-se z vami porazgovoriti tudi zaradi Voznine. Slišal sem, da stane vlak za oSebO poldrugi goldinar." "
"Res je, poldrugi goldinar."
"No, no, malo boste že popustili. En goldinar bo dovolj, saj se nas pelje sedem, jaz, žena in pet otrok."
"Za otroke pod 12 leti plačate le polovico."
"Vem, a tudi sicer boste morali popustiti od te cene."
"Nemogoče, gospod, mi moramo državi odšteti polno ceno za vsako vozovnico."
"Saj vendar ne boste zaradi nas priklopili nobenega novega vagona?"
"Ne, gotovo ne, toda . . ."
"Pomislite, da lahko najmlajša dva, Mihca in Pepco, pošljem s hlapcem domov, saj tako ne moreta ničesar imeti od tega potovanja, ker sta še premajhna."
"Lahko. To je vaša reč."
"A država izgubi potem zaradi vaše trme znesek za dve vozovnici."
"Cena je tako predpisana, če potujete ali ;ne."
"Pa naj bo, samo prosil bi, da se vlak med vožnjo'malo ustavi v Zabrdju, kjer'bi obiskal
prijatelja iz mladih let Jakoba Sorštnarjž.
"V&Me watavjja samp na p,ostajal, ki zapisajne v Vernem, re,du," je pojasnil pest*., ni načelnik.
"Dovolite mi pripombo, da na tako ne strežljivega človeka še nisem naletel," je m. • nil Peter Brezar.	*
Naposled so bili v kupeju. Vrata so zap. li za njimi, postajni načelnik je zapiskal i piščalko, lokomotiva je zajuckala, stare: otroci so veselo vzkliknili, mlajša dva sta z \ ■ jokala in žena Ana je padla možu okrog vi\ tu ter zašepetala: "Peter, če se nam zgc kaj hudega, naj se ti zdaj zahvalim za devc najst srečnih let, ki sem jih preživela s teb kot tvoja žena."
No, pa se ni zgodilo nič in proti večeru r bili že v Ljubljani. Kaj je res brat Jani ta sivolasi; častitljivi mož z zlato verižico i telovniku. Ali je res svakinja ta elegantr.. dama,v imenitni obleki? In potem otroci!
Stiskanje rok. Oko se je vprlo v oko. Bi! je, kakor bi se delali vozli v grlih. Srečne m sli so iskale izraza, viharni občutki so hlepc li po besedah, vepdar se niso čule druge b< sede kakor: "Brat Janez, kdo bo vzel naš-, prtljago?"
Toda nekaj trenutkov pozneje, ko so v; ' sedeli na balkonu trinadstropne hiše trgov ca Janeza Brezarja v krogu čebljajoči!; otrok, so kar sami od sebe prihajala vprašanja in odgovori "Ali se spominjaš?" "Ali s še;spominjaš?" Ljubeznivi pogledi in poljubi obeh svakinj in ropot otrok so sestavljal1 prisrčno skladnost. Vmes se je vriskajoče veselje včasih poleglo in misli so pohitele da leč tja v Vrhovje, kjer tako tiho počivata oče in mati.
In trideset let, kolikor časa se oba bratr. nista videla, je izginilo.
Trideset let!
Somrak je legal na zemljo in na balkonu jc postajalo hladno. Nastopil je čas, ko je trebr. k počitku.
Janez ili Peter naj spita v isti sobi.
Vse kakor nekoč; V pol ure je bilo vse tiho v hiši.
Le še enkrat je tiho in previdno, da ne b! bil zbudil brata, če je že spal, dvignil Janez syojo sivo glavo in pogledal proti bratovi postelji. Da, še je bedel.
"Lahko noč, Peter!"	*
..."Lahko noč, Janez!"
(Po -Hedenstjerni M. J.)
Vesele in zadovoljne božične praznike, ter srečno in zdravo Novo leto želi vsem svojim
vlagateljem in klijentom ter vsemu narodu
URADNIKI:
JOHN B. BRENZA. predsednik STEVEN S. TYRAKOWSKI, podpreds. JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blag.
S • '(».-fef' y •• v vi?'**';-«,, >i ».,.!;
Banka, ki je preizkušena glede varnosti in zanesljivosti
DIREKTORJI:
JOHN B. BRENZA STEVEN S. TYRAKOWSKI DR. SYLVESTER A. BRENZA JULIUS C. BRENZA
2201 W. Cermak Rd.
CANAL 1955
Chicago, Illinois
Naša banka ima rekord |,®®®e««3®®<| Varnost in jamstvo
Da jo ni bilo treba nikdar reorganizirati Nikdar ni bilo-potrebno nas obveščati v naprej za dviganje hranilnih ali pa ko-mercijalnih vlog. — Ni bila nikdar zaprta za promet. — Bila je vedno otvorjena za business na vsak poslovni bančni dan. — Nikdar ni dolgovala računov. •

Vse vloge na naši banki so zavarovane pri "FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION", katere ustanove je ta banka član. — Vsaka posamezna vloga je zavarovala do višine $5,000.00.— Trgovci, obrtniki, ustanove, društva so vabljeni, da začno pri nas s čekovnimi in hranilnimi vlogami.
Vedno smo na razpolago
Posameznikom, ustanovam in komurkoli potreba, kadar potrebujete kakih nasvetov, bodisi glede vlaganja vaših prihrankov, investiranja vašega denarja, ali v kakoršnihkoli denarnih ali gospodarskih zadevah. — V vsakem slučaju vas vabimo, da pridete in se z nami ; posvetujete.
Prebrisan kmetič
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem prijateljem in odjemalcem želijo
A.GrdinainSinovi
DVE TRGOVINI S POHIŠTVOM NA: 6017-25 St. Clair Ave. in 15303 Waterloo Road
POGREBNI ZAVOD NA: 1053 E. 62nd Street
CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
JERRY BOHINC in JOHN SUŠNIK, lastnika
6104 St. Clair Ave. in na 6119 St. Clair Ave.,
Bolje blago po znižanih cenah in prvovrstna postrežba.
CLEVELAND, OHIO
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
DANIEL STAKICH
INSURANCE AGENCY - REAL ESTATE
15813 Waterloo Road -:- Cleveland, Ohio
Miha s Homa je v grof o vem gozdu ustrelil srnjaka. Njegov sosed je bil tako dober in ga je zatožil. Zakon pa je strog, to je vedel tudi Miha. Kar vroče mu je postalo, ko je dobil povabilo na sodišče.
"Prekleta skušnjava, da me je premotila!" se je jezil, ko je bilo že prepozno.
V mestu je vedel za slovitega advokata. K temu se je podal in mu potožil nesrečo. Advokat je pomežiknil z očmi, s kazalcem si je po-gladil nos in menil:
"To je sitna stvar! Nekaj mesecev bo — ne pomaga nič."
Ko je Miha le tako milo gledal, je advokat dejal:
"Za eno modro vem; ta vas bo gotovo rešila. Povem pa jo le, če mi obečate, da je nikomur ne izdate, in če plačate tisoč dinarjev."
Tiho bi Miha že bil; toda tisoč dinarjev — nak, tega pa ne!
Že mu je advokat odpiral duri; tedaj se je Miha odločil:
"Naj bo! Toda le tedaj, če me sodišče oprosti."
Zdaj mu je advokat razložil svojo misel. Svetoval mu je, naj pred sodiščem ne zine nobene druge, naj reče na vsako vprašanje le: Beee. Naj mu oberejo kar koli, odgovori naj vedno le: Beee. Ce hoče, lahko reče tudi: Muuu. To je vseeno.
Miha se je široko nasmejal; advokatov nasvet se mu je zdel dober.
Ko je prišel Miha določenega dne z advokatom pred sodnika, se je natanko držal tako, kakor mu je bil advokat velel.
Sodnik je začel:
"Ali ste Ocvirk Miha s Homa?"
"Beee!"
"Kaj?! Kako pa odgovarjate?"
"Beee!"
"Ali ste v hlevu ali na sodišču?"
"Muuu!"
"Če ne boste spodobno odgovorili, vas dam zapreti, da boste črni, vi —"
"Beee!"
Pisarja sta se komaj držala, tako ju je silil smeh. Advokat pa je bil resen, medtem ko je sodnik ves divji od jeze nekaj zapisoval. Zopet je vprašal:
"Ali ste v grofovem ukradli srnjaka?"
"Beee!"
"Ali morete tajiti, da ga niste skrili v svoji kleti?"
"Beee! Beee!"
Tedaj pa je bilo sodniku dovolj. Skočil je pokonci in velel pisarju, naj gre po paznika, naj zapre predrzneža, da mu bodo pri kruhu in vodi ušle njegove muhe.
Zdaj se je oglasil advokat:
"V obrambo obtoženega Ocvirka moram povedati, da je popoln norec. Njegova žena mi je pravila, da že pol leta sem ni pri zdravi pameti. Obtoženi misli, da je ovca ali krava, in govori le s kravjimi ali ovčjimi glasovi. Ako je res ukradel srnjaka, je storil to v popolni duševni zmedi."
Gospodje so se nekaj časa posvetovali. Iz kmetiča ni bilo mogoče kaj drugega spraviti kakor "beee" in "muuu"; še celo glavo je stisnil med ramena, kakor da bo koga trknil. Zato ga je sodnik spoznal za zmešanega in ga je oprostil.
Advokat in kmetič sta odšla. Ko sta za sodiščem zavila v stransko ulico, sta se pogledala in namuzala; rekel pa nobeden ni nič. Šele v advokatovi pisarni sta se jima zopet razvezala jezika. Advokat je prasnil v hrupen smeh in je dejal:
"Imenitno je šlo. Kajne, to je bil zlata vreden nasvet?"
Miha pa je zavil oči, stisnil glavo med ramena in zamekal:
"Beee!"
"No, zdaj pa je dosti norcev," se je zasmejal advokat, "zdaj spet lahko po pameti govorite."
"Beee!"
"Ocvirk, dosti! Kar v glavi se mi že suče (Dalje na 6. strani.)
THE BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO.
(SLOVENSKO PODJETJE)
22290 St. Clair Avenue, ' Euclid, Ohio
Telefon Ken. 0808
Želimo vsem odjemalcem in prodajalcem našega podjetja vesel Božič in srečno Novo leto!
J. VOELKER MOTORS
Prodajalci slovečih
HUDSON - TERRAPLANE AUTOMOBILOV
in
INTERNATIONAL TRUKE
6225 St. Clair Ave. Tel. En. 2222 Cleveland, Ohio
Želimo vsem vesel Božič in srečno Novo leto!
Vesele praznike in srečno Novo leto
želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem!
JOHN ASSEG
GROCERIJA, MESNICA in ZELENJAVA 15638 Holmes Avenue	Cleveland, Ohio
Telefon Liberty 3139
Prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto
želim in voščim vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem!
GABRIEL DR ASLER
SLOVENSKA
grocerija in mesnica
519 - 10th STREET,
Telefon No. Chicago 613 NORTH CHICAGO. ILLINOIS
Kakor druga leta, imamo tudi letos v zalogi vse stvari, ki jih potrebujejo gospodinje za božične praznike. Vse vrste sveže meso, perutnine, suho pre-kajeno meso, domače klobase in vse drugo.
Slovenskim gospodinjam se priporočamo v naklonjenost in obenem se jim najlepše zahvaljujemo za naklonjenost v preteklosti.
Blagoslovljen in radosten Božič
ter
srečno in zdravo in zadovoljno Novo leto
želim vsem prijateljem in znancem
J. Androjna
NAJBOLJŠE PIJAČE in PRIGRIZKI.
i DRAFT BEER
[SERVED I HERE
1008 South 44th Street
Tel. Orchard 6044
WEST MILWAUKEE, WIS.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
vsem odjemalcem in orijateljem želi
JOHN ROŽANC
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
Trgovina za ženske, moške in otroške potrebščine. — Blago :ia jarde.
15721 Waterloo Road -:- Cleveland, Ohio
Tel. Kenmore 1308
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
J. GABRON
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 16016 Parkgrove Avenue -:- Cleveland, Ohio
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
LOUIS OSWALD
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
Mi razvažamo naročila na domove.
17205 Grovewood Avenue -:• Cleveland, Ohio
Telefon Ken. 1971
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želim vsem rojakom po širni Ameriki, kakor tudi v stari domovini.
Ob tej prliki se posebno zahvaljujem vsem mojim odjemalcem, in se še za naprej priporočam!
JOHN POTOKAR
The Double Eagle Bottling Co.
6511-6519 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND, OHIO
KADAR POTREBUJETE POHIŠTVO
mislite na te le tri stvari:
9
1.	Na za $35,000 blaga, ki je na izbero!
2.	Na kvalitativnost blaga!
3.	Na zmerne cene!
ŽELIMČ VAM PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO!
The Krichman & Perusek
FURNITURE CO.
15428 Waterloo Road.
Cleveland, Ohioi
ANTON GUBANC
— MODNA TRGOVINA — 16725 Waterloo Road -:- Cleveland. Ohio
Želi vsem srečne in zadovoljne božične praznike!
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
AUGUST SVETEK
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD 478 East 152nd Street -:- Cleveland, Ohio
Tel. Kenmore 2016
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem odjemalcem in prijateljem
Prva slovenska cvetličarna
JOHN DOBNICK, iastnik
935 West National Ave. -:- Milwaukee, Wis.
Tel. Orchard 3546
Vesel Božič in srečno Novo leto
želimo vsem
GROVE HOTEL & TAVERN
FRANK SEDMAK, iastnik
616 South 5th Street -:- Milwaukee, Wis.
Phone: Bdy 5947
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želimo vsem!
4U TAVERN
FRANK GREGORČICH, iastnik
601 South 6th Street, -:- Milwaukee, Wis.
Tel. Broadway 4178
NOVAK'S FOOD MARKET
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
Vse vrste sveže meso, perutnina in vse vrste suho meso.
607 So. 5th Street	-:-	Milwaukee, Wis.
Tel. Marquette 4662 — Daly 4490
2climo vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto vsjnt odjemalcem, prijateljem in znancem!
DRAGI ROJAKI V MIWAUKEE (N OKOLICI!
Vsem Vam želim vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto! Vsem hvala za.naklonjenost v preteklosti in sc za isto So v bodoče priporočam. V zalogi imamo ^sakevrste sdravilsjce rastline. Moja trgovina je najstarejša slovenska trgovina, v kalevi dobite vse, kar potrebujete za kuhinjo in to po zmerni ceni. — Privažam
na dom.
GEORGE RITONIA
713 So. 5th Street	-:- Milwaukee, Wis.
Tel. Orchard 0383 CHICAGO!	CHICAGO!	CHICAGO!
Želimo vsein odjemalcem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
FIDELITY ELECTRIC SHOP
FRANK SCHONTA, lastnik 2049 W. Cermak Rd. Tel. Can. 5190 Chicago, 111.
Mi prodajamo tudi vse vrste moderne plinske peči za gretje in električne piči za kuhanje. Tudi peči na olje. Pridite si ogledat. NASE CENE. SO ZMERNE!
tU


HELPS HARDWARE & UNDERTAKING
312 Grant Ave. Telefon 58 Eveleth, Minn.
Javnosti se priporočamo s MODERNO TRGOVINO ZA POHIŠTVO in z našim MODERNIM POGREBNIŠKIM ZAVODOM.
©
O DOKTORJU, KI JE ZNAL REZATI mastno pripovedko, ki so si jo dolenjski kme-
n;.,r„„ • 0 .	tje kaj radi pripovedovali.
(iNaclhljevanje s 2. strani)	j j i j
Vsem vesele in srečne božične praznike
PARK'S LIKE NU SHOPPE
popravljamo čevlje
čistimo obleke in "šajnamo" čevlje. — Čistimo in oblikujemo klobuke.
Telefon 616	-:-	Eveleth, Minnesota
— SREČEN in VESEL BOŽIČ VSEM! —
Srečen Božič in veselo Novo leto!
RESMAN SHOE STORE
— PRVOVRSTNA —
popravljalnica čevljev 420 Pierce Street Telefon 699 Eveleth, Minn.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
NELSON PHOTO STUDIO
IZDELUJEMO SLIKE, KI VAS BODO RAZVESELILE. Fotografije — Povečanje fotografij — Fotografska dela.
422 Pierce Street Telefon 294 Eveleth, Minn.
ZA VSA DELA JAMČIMO!
Vesel Božič in srečno Novo leto
G. H. PERLMAN
IZVRSTNE OBLEKE VEDNO V ZALOGI
Ustanovljeno 1903
301 Grant Avenue
Eveleth Plumbing & Heating Co.
Vse vrste material za PLUMBARSTVO in PECI.
Prodajamo peči na olje in takoimenovane "STOKERS", ki automatično polnijo peč s premogom.
407 Grant Avenue Tel. 187-W Eveleth, Minn.
CHERNE & ANDERSON
PLUMBARJI ' 211 Grant Avenue -:- Eveleth, Minnesota
Vsem našim odjemalcem in prijateljem SREČEN BOŽIČ in | ZDRAVO in USPEŠNO NOVO LETO!
božlc bo KMALU TUKAJ!
THE FAIR STORE
Mi smo pripravljeni z vsemi zalogami za Božič in naše blago vas bo sigurno zadovoljilo. Naše velike izbire vas bodo razveselile m zagotavljamo vam, da vam bodo naše cene ugajale in tudi s°^asal®,f vas° denarnico. Pri nas lahko kupite za manj denarja. POSKUailii. NE BOSTE OBŽALOVALI.
105-109 Grant Ave. Tel. 130 Eveleth, Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto
GOLDEN RULE TRGOVINA
A. GOLDBERG, lastnik
ZALOGA PERILA. OBLEK in VSAKOVRSTNIH ČEVLJEV.
323 Grant Avenue Tel. 115 Eveleth, Minnesota Vesele božične praznike in Novo leto!
THE PACIOTTI GROCERY
trgovina najboljših kvalitativnih jestvin.
TOČNA IN PRIJAZNA POSTREŽBA
512 Hays Street Telefon 239 Eveleth, Minn.
tega dela in vedo kaj delajo.
"Če je tako" — je dejal duhovniku kmet, potem že, "drugače bi se pa ne dal tudi za vse na svetu ne."
In tako so pripravili kmeta, da se je udal v božjo voljo in se pustil operirati slavnemu kirurgu. Ali, kadar ljudje delajo načrte, tedaj vedno kdo drugače obrne. Je že moralo priti nekaj vmes. Kmet na operaciji sicer ni umrl, ampak hudomušneži so iz tiste operacije kovali kapital cela desetletja po njej in jo menda še danes pripovedujejo okrog. Od ust do ust je šlo. Kaj se je pa zgodilo?
Takole je bilo, govorice hudomušnežev so vedele tako-le povedati. Kar seveda gotovo ni res, ampak tako je ugotovila dolenjska huda domišljija.
Bolniku so baje želodec ven vzeli in enega izmed bratov ali strežajev pa poslali h Krki, da ga naj gre dobro oprat, pa bo dober. Ta je šel, kakor se mu je ukazalo, želodec dobro opral, potem ga je pa na bližnji plot malo obesil, misleč da bo dobro, da se malo osuši. Ko se je ta nekam drugam malo zagledal pride po plotu maček, zgrabi tisti želodec in z njim izgine. Ko se strežaj ozre, ni želodca več videl. Kaj pa zdaj tristo ta kosmatih? Z veliko žalostjo se je vrnil v bolnišnico in razodel, kaj se je zgodilo. Nastalo je razburjenje. Ali kmalu so našli izhod. Le hitro po srednje velikega pujska, pa so mu hitro želodec ven vzeli, ga oprali, pa so ga kmetu zašili. Operacija se je posrečila, kmet se je prebudil in tudi kmalu popolnoma okreval. Kmet ni ničesar vedel več o kaki bolečini, vse je bilo v redu. Le jesti pa potem ni hotel nobene druge stvari, kakor samo korenje, pa peso, to mu je šlo pa tako v slast, da so morali po eno celo njivo korenja in pese vsejati vsako leto več, samo radi gospodarja.
Tako je napravila ljudska domišljija prav
W
m
Vesel Božič in srečno Novo leto!
Je pa resnica, da je bil Dr. Peter Defrančeški izvrsten in slaven kirurg. Marsikomu je na Dolenjskem rešil življenje radi vnetja slepiča ali drugih takih nevarnih bolezni, pri katerih je edina pomoč operacija in nož.
Pisec teh vrstic se ga dobro spominja. Ko smo šli iz šole, je nas šolarje večkrat dohitel, ki smo šli proti Šmihelu ob potoku, mimo Šukljetovega gradička na Kamnu. Včasih smo mu skušali slediti. Ali visoki gospod je delal tako velike korake, da smo jih morali mali šolarji napraviti po tri za enega njegovega. Tako smo morali skoro teči, če smo hoteli gospoda zdravnika dohajati. Od daleč smo ga radi gledali, ali drugače smo pa tudi na tiho rekali: "samo Bog daj, da mu v roke ne pridemo, pa pod njegov nož ne."
«
Tak je bil tedaj v naših mladih očeh zdravnik Dr. Defrančeški. Bodi mu ohranjen prijeten spomin.
KOVANJEM! AUTO SALES
Chevrolet postrežba |
trgovina
217-219 Grant Ave. Tel. 307 Eveleth, Minn. |
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
PHILIPS BROS. COAL CO.
PREMOG — KOKS — PREMOG V KOSIH (Bryquet's) & SCREENING
Telefon 660
Eveleth, Minnesota

BOŽIČNE POZDRAVE
- od -
First National Bank
EVELETH, MINNESOTA
Vesel Božič in srečno Novo leto!
OTTO R. NELSON
PREMOG - PESEK — GRAMOZ
216 Grant Avenue
Telefon 160
Eveleth, Minnesota
Eveleth, Minnesota
Srečen Božič in Novo leto!
PRVOVRSTNO PECIVO
Henrickson s
BAKERY
Izdelovalci
domaČega kruha
Telefon 112
Eveleth, Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto!
TYSSEN FLO WER SHOPPE
VENCI in ŠOPKI ZA POROKE POGREBNI VENCI SO NAŠA SPECIALITETA
419 Pierce Street Tel. 244 Eveleth, Minn, f
Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želimo vsem!
Range Hardware & Furniture Co. 1 The Miners National Bank
319 Grant Avenue
Eveleth, Minnesota
eveleth,
MINNESOTA
Božična voščila in poklon od
BETTER FOODS MARKET
(PRIMOZICH'S)
Najbolje kvalitete
meso in grocerija
Vesel Božič in srečno Novo leto!
seli vsem
JARVE'S
Telefon 415
Eveleth, Minnesota

Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto!
THEO. HAMMBREWING CO.
GEO. J. BRINCE, Agent Eveleth,	-:-	Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo ieto!
LESTER SAGEN
Trgovina pohištva in železnine. Prodaja "MAYTAG" pralnih strojev in "MONARCH" peči.
Oglejte si novi "MAYTAG" $59.50 — $69.50 — $109.50
NEKAJ NOVEGA! NEKAJ BOLJŠEGA!
Eveleth, Minnesota
VESEL BOŽIČ in NOVO LETO!
The Wholesale & Retail
MEAT SUPPLY
Za najnižje cene in najboljšo postrežbo se oglasite pri nas.
MI PRODAJAMO CENEJE!
Eveleth, Minnesota
- ŽELEZNINA in POHIŠTVO
Zaloga vsakovrstnega pohištva, barv, varnišev in železja.
114 Grant Avenue Tel. 30 Eveleth, Minn.
Za olepšavo in ureditev vaših las in za trajno m skravžljavo (permanent wave) za praznike
pridite k
FRANCES BEAUTY SHOPPE
mrs. f. moriarity, lastnica -418 Jones Street Phone 303 Eveleth, Minn.
Obenem želimo vsem vesele in zadovoljne praznike in srečno Novo leto!
Graham pogrebni zavod
POGREBNIKI in SPREVODNIKI
— na —
EVELETHU in VIRGINIA, MINNESOTA
Telefon 47
Želimo Vam vesele božične praznike in srečno Novo leto!
STEBLAY MOTOR SERVICE
_____ Prodajamo
, DODGE in PLYMOUTH AVTOMOBILE
jih popravljamo in smo na razpolago z vso tozadevno oostrežbo. ZENITH RADIO. — PRIDITE IN VIDITE DEMONSTRACIJO.
502 Grant Ave. Telefon 499 Eveleth, Minn.
VESELE PRAZNIKE VSEM!
Iskrena božična voščila vsem!
WIITAMAKIS
VODILNA ZLATARSKA TRGOVINA NA EVELETHU.
214 Grant Ave.
Tel. 94
Eveleth, Minn.
VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO
•— želi vsem —
SAM PRESS
Eveleth,
Minnesota
M
. - Stran G ' ~	.'i... - ■ /
.LU !' ' „ 'IffMB'tf!	.I'H'WgpW
JOHN A. BLUTH
"Royal Blue Store"
— SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA —
1207 Cora Street, Joliet. Illinois
Telefon 2-3390
NAŠE POSEBNOSTI ZA PRAZNIKE:
Orehova jederca (oružena), funt..........................-45c
Najboljše suhe klobase, funt....................................31c
Pillsbury ali Gold medal moka, 24 funtov za85c
Najboljši orehi — 2 funta za....................................41c
Lepe bele in okusne rozine — 2 funta za—..........->25c
V zalogi imamo vedno suho in vse vrste sveže meso in vso groce-rijo. — Vsem odjemalcem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO ZDRAVO NOVO LETO!
I U
•AMEWKANSK! SLOVENEC'



_Tpr,ek'. 21. dqcgn^ra 19?t7-
PREBRISAN KMETIC
(Nadaljevanje s 4. strani,.)
od tega mekanja. Povejte, ali ste zadovoljni!" "Muuu!"
"Salabolt, ne razjezite me! Po pameti povejte, ali imate denar pri sebi!" "Beee!"
"Dosti mi je. Plačajte, kakor sva se pogodila, potem pa se mi izgubite!" "Beee—beee—beee!"
Advokat je postal zelen od jeze in je srdito
prag.
"Kako je bilo V" je penila žena vanj.
"Muuu," je r a tulil Miha in s,e zakrohqteL
"Ali si se napil? Kaj? Povej!"
Zdaj se Miha ni mogel več držati; do kraja se je nakrohotal, potem pa je svoji Lizi povedal vse, kako je bilo.
Ko o kmetiču več tednov že ni bilo ne duha ne sluha, mu je advokat pisal in ga opomnil češ, vsak delavec je vreden svojega plačila. Če mu ne pošlje denarja zlepa, ga bo moral zgrda.
Miha se je nasmejal. Napisal je pod pis
premeril nekaj krati sobo gor in dol. Cez mo z mastnimi črkami "beee" in vrnil pi-nekoliko časa se je ustavil in dejal navidez sanje.
Čez teden dni je prišel hujši opomin: Ako
mirno:
"Oevirk, danes ste res cel norec in ni kaj z	ne plača v treh dneh, ga bo advokat tožil,
vami. Pa pojdite! Saj drugič opraviva, ni	Miha je napisal pod opomin trikrat mast-
treba ravno danes. Drugič, ko boste	no in veliko: Beee! in je vrnil pisanje advo-
spet pri pameti." -'	katu. Ta je bil tak, da bi se bil od jeze naj-
'Beee," je zameketal kmetic in strumno	rajši snedel. Saj tožiti kmeta ni mogel, kaj-
odmahal.
Zena ga je v strahu pričakala. "Beee," se je zadri, ko je stopil na domači
ti sodba bi bila advokata huje zadela kakor kmeta.
Tako je kmetič nabrisal advokata.
VESELE PRAZNIKE VSEM!
Zanesljiva postrežba z premogom v vseh slučajih.
TOM MEERS COAL CO.
Za smeh in razvedrilo
VSE VRSTE PREMOG —
254 Columbia Street
Joliet, Illinois
Telefon 5441
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
RUBY ST. GROCERY & MARKET
154 Ruby Street
A. GREGO RICH, lastnik
Tel. 6886
Joliet, Illinois
V zalogi vedno najboljše domače meso in domače mesene klobase. Obiščite našo prodajalno za pravnike! Se. priporočamo! . t - ».;.!
Prav radostne in zadovoljne božične praznike < in srečno Novo leto želi vsem
JOLIET SLOVENIC COAL CO.
A. GOLOBITSCH
Vogal Jackson in Indiana Street, Joliet, Illinois
Trdi in mehki premog, gasoline in vse vrste olje za avtomobile. Se priporočamo vsem Slovencem! — PODPIRAJTE SLOVENSKO PODJETJE! —
Vesele božične praznike ter srečno Novo leto
voščim in želim vsem odjemalcem, prijateljem in znancem.
JOSEPH SLAPNIČAR
SLOVENSKI KAMNOSEK
VELIKA ZALOGA RAZNOVRSTNIH NAGROBNIH SPOMENIKOV.
DOBER ODGOVOR. — Ocvirek je kupil	PROTI SVOJI VOLJI. — Tat stoji pred
na sejmu kravo, ki ni bila dosti vredna. Ko	sodnikom zaradi ure, ki jo je ukradel:
jo je privlekel domov, ga jelena ozmerjala:	"Verujte mi, gospod sodnik, da sem ukra-
"S teboj pa res izguba. Še nikoli nisi nič	del uro zoper svojo voljo."
dobrega pripeljal k hiši."	Sodnik prikima: "Ravno prav, boste pa še
"Da, res je," je žalostno odvrnil Ocvirek,	dva meseca sedeli zoper svojo voljo."
"In s teboj se je začelo."	*
*	STRAH. — Bilo je poletje in ves svet je TEŽKE POSLEDICE. — Berač: "Milo-	hodil na izlete. Tako je šel tudi neki Ljub-
stiva, včeraj so me šele izpustili iz bolniš-	ljančan na Gorenjsko. Gori grede je bilo
nice . . ."	vreme lepo, na povratku pa ga je zajel dež in
Gospodinja: "Ne lažite, saj vas poznam!	moral je vedriti pri nekem kmetu.
Pred petimi dnevi ste bili tu, pa sem vam še	"Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vse prilezlo
dala kosilo."	iz zemlje," je dejal.
Berač: "Da, res je. Potem sem pa moral	"Za božjo voljo, samo tega ne," se je zgro-
iti v bolnišnico."	zil kmet.
*	"Zakaj pa ne?". .	, KAPITAN NOVEMU POMORŠČAKU:	"Kaj bi potem jaz siromak počel," je za-
"Take tiče že poznamo! Kdor doma ni nič	stokal kmet. "Tri žene sem že pokopal."
prida, ga starši pošljejo na ladjo!"	★
"Ne, gospod kapitan! Dandanes ni več ta-	UČENO. — Vrtnar: "Ta roža tu je tobak
. ko, kakor je bilo takrat, ko ste bili vi mladi!"	v polnem cvetu."
*	Dama: "In kdaj dozori v cigare?" IZDALA SE JE.—Gospodinja: "Neža,	*
to-le obleko vam pa danes darujem!"	MODERNA DEKLETA. — "Ali ni imel
Neža: "Kako imenitno gospa! V tej-le	premoženja, da bi te poročil ?"
obleki svojim prijateljicam najbolj uga-	"Kaj še! Niti take plače ni imel, da bi mo-
jam." ^	gel biti z menoj vsaj tri tedne zaročen!"
527 N. Chicago Street
Joliet, Illinois
Vesele božične praznike ter srečno Novo leto
želi vsem
COLUMBIA BAKING CO.
- WHITE SWAN BREAD —
G01-7 N. Chicago Street -:
Telefon 20552
Joliet, Illinois
VESEL BOŽIČ IN. SREČNO ZDRAVO NOVO LETO ŽELI VSEM
PHILIP P. BLISS
Zastopstvo za vse vrste zavarovalnino
175 West Jackson Boulevard , Telefon Wabash 3620 Chicago, 111.
Mi Specializiramo že dolgo vrsto let poklicno v zavarovalninstvu. Posebno se priporočamo društvam, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu :td. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočile nam, kake vrste zavarovalnine želite in skušali Vam bomo postreči :ni.
Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine.
M. GORSICH
- SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA -900 Hickory Street Tel. 2-2628 Joliet, Illinois
Newyorska Ajdova moka, po........ 7c funt
Domače mesene klobase, po............29c funt
Želimo vsem odjemalcem vesel Božič in zdravo, srečno Novo leto!
FITZGERALD FURNITURE CO.
JOSEPH E. SPELICH
TRGOVINA POHIŠTVA in OPREME 355 Cass & Herkimer St.,	Joliet, Illinois
Telefon 5301
Želimo vsem'vesele in zadovoljne božične praznike! Vesel Božič in srečno Novo leto
želi vsem
DR. JOSEPH A. ZALAR, M. D.
ZDRAVNIK in KIRURG
Ordinira od 2 do 5 ure pop. in od 7 do,,9 ure zvečer razven ob sredah. V nedeljo od 10 do 12 dop.
-:- Joliet, Illinois
Rezidenca: 9044
Prav vesele in radostne božične praznike in srečno Novo leto 1937. vsem odjemalcem in prijateljem!
401 No. Chicago Street,
Telefoni; l{rad 983,0
2107-11 W. Cermak Rd., Chicago
TELEFON: CANAL 6138
Vsem našim odjemalcem iskrena hvala za patroniziranje v preteklosti in se za isto še nadalje priporočamo.
Kadarkoli rabite pohištva, peči, karpetov in drugih raznih kuhinjskih predmetov, vedite, da je naša trgovina z vsem tem vsak čas najbolje založena, ki Vam nudi vse take predmete po zmerni ceni.
Vabimo Vas, da kadar se mudite v naši bližini, da pridete in si ogledate našo trgovino.	.	^
PIJTE in NAROČA JTE VEDNO	b||t
in VSEPOVSOD	B)^
"LAGEFT PIVO Zm
ki ga dobite svetlega in temnejše barve.
Izdeluje ga:
Acme Brewing Co.
JOHN J, WEBB, predsednik
412 No. Scott Street, Joliet, Illinois
Telefon Joliet 3-1611
VSEM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želimo vsem!
AMERICAN COAL CO.
Joliet, Illinois

F. W. EGGER
Chicago & Columbia Sts.
Telefon 5267
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
___želi vsem!'
~ DR. JOSEPH W. ZELK0
— DENTIST -
Ordinira od 9 do 12 dop. in od 1 do 5 pop. Zvečer od 7 do 9 :n * ob nedeljah od 9 do 12 dop.
Telefon: 2-1764
Corner €hica go and Jackson Streets, Joliet, Illinois jj
Najbolj .bote razveselili svoje prijatelje za praznike, če jim kupite znane "101" CIGARE, ker so najboljše in jih izdeluje slovensko podjetje.
MARTIN BRUNSKOL
IZDELOVALEC FINIH CIGAR 903 No. Broadway St. Tel. 5947 Joliet, Illinois
Želim vsem Slovencem in bratom Hrvatom vesel Božič
in srečno Novo leto!	|
i
i
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in blagoslovljeno Novo želi vsem odjemalcem ■in prijateljem!
JOHN GORSICH
-':- SLOVENSKA TRGOVINA
Pueblo, Colorado
Telefon 1934
WHITE FEED STORE
PRODAJAJO VSE VRSTE KRME 812 % East C Street Pueblo, Colorado
Phone 1085
Želimo vsem vesel Božič in srečno Novo leto!
V	--------
Vesele božične praznike ter srečno in blagoslova polno Novo leto želi vsem Slovencem
SLOVENSKA GOSTILNA
JOSEPH GACNIK, gostilničar 901 Np. Ketchan\ Street, Indianapolis, Indiana
Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto
želi vsem Slovencem
ANTON KEGEL
SLOVENSKA GOSTILNA NA DEŽELI.
Lastnik krasnega vrta, pripraven za poletne izlete ali piknike. SE PRIPOROČA.
Archer Avenue,	Willow Springs, 111.
Tel.: Willow Springs 99

Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želimo vsem našim odjemalcem :n prijateljem!
WENCEL'S DAIRY
-:- SLOVENSKA MLEKARNA -:-
2380-82 Blue Island Ave., Chicago, Illinois
Telefon: Monroe 3673