Političen list za slovenski narod. P® poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 201. V Ljubljani, v soboto 1. septembra 1888. Letni!* XVI. Gabilo na narocbo. „SL0VEi\EC", edini katol.-konscrvativni slovenski dnevnik s prilogo „Doinoljnl)" vred veljii za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 , JTaročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z ducin naročbe. Vredništvo in opravništvo „Slovenca". Ruski gostje v Avstriji. Mično gorsko zatišje v solnici gorenje-avstrijski nad modro-zelenim jezerom travenskim, v česar bistrih valovih se zrcali mogočni in strmi Traun-stein, Gmunden, ima od ponedeljka večer visoke, da, za čarom Aleksandrom najvišje osebnosti ruske: cesarico rusko in ruskega cesarjeviča Nikolaja Aleksandroviča. Dogodjaj ta sam po sebi dokazuje, da se je od minole zime do današnjega dne mnogo premenilo v obeh sosednih državah, avstrijski in ruski, in sicer v ugodnem smislu. Še večjega pomena je ta dogodjaj vsled oflicijelnega pozdrav-ljenja na Dunaji, ko je ruski prestolonaslednik v avstrijski ulanski uniformi objel in poljubil avstrijskega prestolonaslednika v uniformi ruske garde na kolodvoru v prisotnosti cesaričinje. In kakor zadnja poročila javljajo, pripeljal se je danes dopoludne naš cesar sam in včeraj zjutraj pa cesarica v Gmunden, da pozdravita ruske goste na avstrijski zemlji. Ako se spomnimo zimskih mesecev letošnjega leta, ko je z vsakim dnevom vzajemna nezaupljivost naraščala, ko je Rusija vzlic kruti zimi kopičila vojsko in pošiljala polk za polkom na rusko-avstrijsko mejo, in pomislimo sedaj na prijateljsko dobrodošlico, s kojo so bili pozdravljeni ruski gostje, je gotovo tu razloček jasen ko beli dan. Kedar prete napetost in zapletke na obeh straneh, in se množi vojni hrup na mejah, je obisk članov vladarske rodbine, osebito tako visocih, popolnoma nemogoč. Da, tak obisk bi iznenadil vse kroge in bil bi čuden prizor, ko bi nevolja in ne-prijateljsko mišljenje razdvajalo obe državi. Zaradi tega je prihod ruskih gostov nov dokaz, ki svedoči o novi prijateljski razmeri, ki je porok ne samo za-željenemu miru, temveč tako potrebnemu sporazum-ljenju. Pač ni nikogar, ki bi dvojil o tem, da mir ni živa potreba, kojo jednako čutijo v Avstriji kakor v Rusiji. Toda i sporazumljenje med obema državama, koji si morete biti vzajemno prospešni in koji doslej niste nikedar dvignili orožja jedna proti drugi, temveč čestokrat kot zaveznika se vojskovala skupno, ni samo možno, temveč verjetno. V tem smislu izjavljajo se tudi vladni listi dunajski in petrogradski. Gre se sedaj samo za to, kdo stori prvi korak k spo-razumljenju in poravnavi. „Novoje Vremja" in drugi ruski listi pravijo, da je to dolžnost Avstrije, „Presse" pa zopet dokazuje, da se ni Avstrija, nego Rusija ločila od evropske zveze in ona ima torej prva predlagati svoje predloge in zahteve. Ko bi spor zahteval samo takih formalnostij, vže davno bil bi isti poravnan in izgubil svojo opasnost. Poglavitne stvari niso formalnosti, nego načela. Ako je sporazumljenje načelno in se postavita Avstrija in Rusija na skupno stališče, vse drugo bo samo od sebe prišlo. To stališče podajajo razmere, kar se je od obeh strani odkrito priznavalo. Kak pa je bil vzrok sporu in nesporazumljenju med obema državama? Balkanski poluotok in zadnja leta osobito Bolgarija. Velike vojne pred desetimi leti Rusija ni vojevala zaradi boja, temveč za svojoprav-nost in samostalnost balkanskih narodov. Ta načela povdarjala je Rusija vedno glede Bolgarije. Na tem stališči je sporazumljenje mogoče. Rusija ne priznava sedanjega položaja v Bolgariji, toda tudi Avstrija ga ni priznala kot zakonitega, temveč kot gotov dogodjaj, dasi proti mednarodnemu pravu. In tudi v daljših zadevah bila so načela kaj v tesni zvezi: Rusija se je izjavila, da noče z orožjem postopati v Bolgariji, in tudi Avstrija načelno trdi, da nobena država nima prava ondi postopati z orožjem. Druzega ne preostaja, nego pustiti Bolgarom, da si doma sami vrede razmere, ali pa predložiti to vprašanje mednarodnemu sovetu. Največji prospeh pa je ohranjenje mirti, po-novljenje prijateljstva, in v tem smeru so ruski gostje in njihov prihod v Avstrijo, koji jutri zjutraj odpotujejo iz divnega, ljubkega Gmundna na Dunaj in dalje domov, gotovo zelo tolažilno in veselo znamenje bodočnosti. Slovenci. A Pod tem naslovom prinesel je „Obzor" predvčerajšnjim nastopni članek: Kdor prelistava novejšo zgodovino Slovanov v avstro-ogerski državi, ta mora priznati, da so vsa slovanska plemena mnogojezične države v zadnji dobi v narodnem oziru mnogo napredovala. Naša preteklost, vseh slovanskih plemen brez razlike, je sijajna; odkar smo svojimi vladarji izbrali Habs-buržane, odlikovali smo se v stoterih bojih posebno proti Islamu, odlikovali smo se vedno lojalnostjo nasproti prestolu; nikoli nismo v obče štedili krvi, kedar je bilo treba braniti prestol in domovino proti vnanjim in notranjim sovražnikom. Slovenski sinovi so vedno navdušeno zgrabili orožje in šli v boj. Kako smo bili obdarovani za to, vsak je videl iu čul, vidi in čuje. V tej naši zgodovini pa manjka nekaj, kar LISTEK. Samotarjeva pisma. m. Povejte mi, ali je živel pod solncem mož, čegar pero je opisalo vse različne značaje človeške? Ne, ker je to sploh nemogoče! Tako različne so duševne zmožnosti, mišljenje in delovanje posameznih ljudi, kakor so mnogovrstni njihovi obrazi. Ne veliko krajša je vrsta kritikov, osebito pri nas Slovencih. Jednemu so všeč teoretične, drugemu praktične stvari. Ta pase v berilu svojo domišljijo, oni svoj razum. Kdo naj vsem ustreže? Zato sem tudi jaz strahoma začel pošiljati mej svet pisma svoja. Pošiljal Vam jih bom, dokler mi ne vržete v koš mojih sanjarij. Namenil pa sem se z okornim peresom svojim v glavnih obrisih slikati markantne značaje človeške, ki stoje kakor stebri v dolgem plotu ob cesti človeškega življenja.--- Visoke osebe so gotovo državniki. Ako se sni-deta dva, trije v razkošnih toplicah ali na zgodovinsko znanem gradu, takoj zaškripljejo peresa, jeklena in gosja, najetih časnikarjev, ki v dolgih člankih naznanjajo svetu, kako se bo nreobrazovala podoba te ali one države, kako se bo rešilo to ali ono dnevno vprašanje. Jedni slišijo grom in vidijo blisk na političnem obzorji, drugim pa se smeje nad glavo sinje nebo, čisto ko ribje oko. Kateremu naj verujemo? Moja nemerodajna misel je ta, da državniki gotovo ne pošiljajo svojih političnih načrtov v potrjenje navadnim človeškim trpinom, ki si v potu črnila služijo kruh, ker državniki so spretni igralci. Pra,vi državnik mora biti v modernem pomenu besede — kameleon. Pokazati mora barvo, ki se strinja z okolico, njegovimi načrti. Strast ali nagnenje ne sme ga vznemiriti pri igri, ker bi razkril svojo skrivnost. Ako mu igra gre slabo, tedaj je miren, neizprosen, jeklen, da ga soigralci preveč ne obero; ali pa je dobrih rok, prijenljiv, da ga drugi prosijo milosti, in da potem tudi on sme pričakovati hvaležnosti. Danes je skrivnosten, molčeč, da skriva resnico, katero naravnost odkrije; njemu je na tem, da resnico pove, drugi pa je ne verujejo. Jutri je odkritosrčen, na rokah nosi srce; tovarišem pa se smeje veselja srce, češ, da so izvedeli vse, kar so želeli, in vendar je ono zamolčal, česar ne smejo vedeti. Tretji dan govori mnogo, da tudi drugi prostodušno govore, ali da ga ne vprašujejo o stvareh, ki so njegova tajnost. Ali pa pripoveduje stvari, ki se ne vjemajo, in to vzbuja pri poslušalcih strah in upanje. Večkrat prične prvi govoriti, da sliši od vseh strani ugovore, pomisleke, skrivne spletke, in potem uravntl svoje naredbe. Govori tudi zadnji, da ve, koliko sme zahtevati in pričakovati, ko je uganil svojih tovarišev misli. Rad rabi dvoume besede in reke, katere more pozneje razlagati, kakor zahtevajo njegove koristi. Malo zahteva, kedar noče veliko dati. Veliko terja, kedar hoče vsaj nekaj doseči. Večkrat ne seže po velikem, ker upa dobiti več malih stvari, ki skupaj toliko zaležejo, kakor prvo. Zahteve druzih pretirava in navaja pomislike, svoje terjatve pa imenuje malenkostne. Ponuja tudi mnogo, da vzbuja nezaupnost in se tovariši boje njegovega daru; na to pa sam mnogo zahteva iu jim očita krivico, ako mu odklonijo zahtevo. Za malo stvar da se dolgo prositi, da mu ni treba dati večje. Posredno ali neposredno potegne se za svojega zaveznika, da ž njim deli dobiček. Govori o zvezah, miru in človeški blagodati, vendar pa misli le na svojo korist, na svojo državo. Večkrat združi one v prijateljski krog, ki so si bili smrtni sovražniki; pa tudi razdvoji prijatelje, ki so si zaupali. Mogočneže poliva z mrzlo vodo, slabotne pa maže z oljem in jih navdušuje. Združuje možičke proti velikanu, da vzdržuje ravnotežje; konečno pa se jim najdeš v novejši zgodovini drugih narodov, v teh delih, na katera smemo biti ponosni, manjka slovanski značaj. Napoleon je širil slavo Francije, francoskega naroda, Friderikova slava je bila slava naroda nemškega, Garibaldi, Oavour, Viktor Ema-nuel širi"""'J^Javo naroda italijanskega, ruska armada je v boji .roti Turčiji proslavila narod ruski — mi Slovani v Avstriji nismo se znali pokazati kot take, marveč smo pletli Iavorove vence drug.m. V novejši dobi začela se je mej nami buditi narodna zavest, volja, da pokažemo narodni svoj značaj, da se ne damo tlačiti od drugih narodov, s kojimi smo stopili v zvezo pod jednim žezlom, ne da jeden gospodari nad drugim, marveč da smo jednaki ne samo, kedar je treba državi plačati krvni in drugi davek, ampak tudi tedaj, ko je treba vži-vati blaginje, ki jih ponuja napredna država. Ta razvoj ni bil v vsakem slovanskem narodu v Avstriji na dlako jednak, kar stori različni etnografski položaj pojedinih slovanskih dežel v državi; tu se je ostreje, tam slabeje pokazala ona napominana napaka. Ko bi se je znali in mogli prej rešiti, ne čutili bi je toliko še danes, in tudi ne naši potomci. Danes pa moremo trditi, da je v Slovencih, združenih pod habsburškim žezlom z vso silo vsplamtel plamen narodne zavesti, in da se ta plamen z nobenim sredstvom ne dd več ugasiti, da se more jeden čas zakriti in potisniti pod močno železno ploščo, a da vsplamti zopet še z večjo silo. Na te misli navelo nas je opazovanje razvoja v obče slovanskih plemenih v avatro-ogerski državi, posebno pa razvoj stvari mej Slovenci, ki so nam in Srbom najbližji bratje po zemljepisni leži in po krvi. Danes imajo Slovenci zabilježiti lep in znamenit korak, ki jih približuje namen, za katerim teže: imenovanje dr. Josipa Poklukar j a za kranjskega deželnega glavarja. Ravno ta veja silnega slovanskega debla bila je kakor malo katera izročena besnim napadom tujcev. Ne mislimo sovražnika na bojnem polji, na katerem se se tudi Slovenci poslavili, marveč sovražnika mnogo nevarnejšega od onega, ki napada z mečem in pogubnim zrnjem. Tak sovražnik vzame ti življenje kot junaku, kot boritelju sebi jednakemu, a nevarnejši je oni sovražnik, ki prične proti stanovitemu narodu moralno vojsko, da ga moralno uniči, da mu vzame jezik, ime, sploh vse ono, kar narod stori narod. Takemu silnemu napadu izročeni so bili Slovenci, in njihov sovražnik po številu mnogo mogočnejši vsled sredstev, ki so mu bila na razpolaganje, mislil je, da je že spravil v grob malo slovensko pleme. Motil se je. Slovenci so odbijali one napade, jeden čas so podlegli v nejednakem boji proti presilnemu sovražniku, vendar v tem lepem listu slovanske gore ni manjkalo moralne moči, in previdnost božja dala mu je može, ki so to moralno moč v najhujših borbah vzdržavali in netili, ki so netili v svojem narodu zavest slovensko. In zmagali so! Sami misli tega dogodjaja smejalo bi se gospodujoče pleme v Oislitvaniji, kot nemogoči, kot chimeri, a danes postala je resnica. Slovenski jezik lepo napreduje v uradih in šolah, a sedaj vzdignil se je mož iz sredine svojega naroda, čiste nepokvarjene slovenske krvi, ki ve, kar je sam pridruži, in igra je dobljena. Prodaja tudi svojo moč za drag denar. Mreže razpne na vse strani, da lovi muhe in ose. Kako je večkrat usmiljen, bratoljuben in poln sočutja, da poizve revežev namene in srčne želje. In če mu stopiš ua prste, kriči, da ti zveni skozi ušesa, če ti on stopi na peto, še huje kriči, očita ti nerodnost, počasnost in zahteva, da se mu opravičiš. Koraki njegovi so veliki in mali; danes obuje rovtarske coklje, jutri baržunaste čevljičke; besede so mu odmerjene in pretehtane. Vendar se dela nevednega in o določenih poslih svojih razširja neresnična poročila. Kedar ima posebno pooblastilo, izvleče ga iz žepa, ko je skrajna sila in bi bil na škodi, ko bi suknjo zapel do podbradka. Ce te je zvodil na led, kako nedolžno je njegovo lice. Če je živina njegova na sosedovem zelniku poteptala vehe in osmukala zeleni natič, krivi so le njegovi služabniki, saj sam ne more vsega, posebno če ima veliko razvlake. če pa sosedov volek pogleda čez kamnit plot na njegov vrt, kolika gonjba in lov za sivcem. Obravnave navidezno tedaj pretrga, ko jih najbolj želi dognati in podpisati pogodbo, če dobi resno povelje, naj obravnave konča, nadaljuje jih z vsem naporom. Dobro pretehta čas, kraj, okoliščine, moč svojo in slabost; po služabnikih svojih pa poizve, kaj se njegovemu narodu treba, ki je opazoval njegove boje iu zmage, ki sam v tej borbi zavzimlje odlično mesto; ta je postal deželni glavar lepe zemlje slovenske. Vemo, da Slovenci niso še vsega dosegli, kar jim gre po božji in človeški postavi, a lepi neprestani napredek uči nje in druge slovanske brate, da nam|Jui treba obupavati; dokler bomo imeli moralno moč, živo zavest slovansko, dotlej nam se ni treba bati nobenega sovražuika. Politični pregled. V Ljubljani, 1. septembra. Notranje dežele. Prihodnji mesec bo praznoval dragonski polk št. 11 „cesar Franc Jožef" slavnost dvestoletnega obstanka. Deputacija tega polka je odpotovala na Dunaj prosit cesarja, ki je bil še kot prestolonaslednik imejitelj tega polka, naj se vdeleži dvestoletnice v Žolkijevu, kjer je sedaj polk nastanjen. Pri volilnem shodu v Toblaclni dne 26. avgusta je poročal tirolski državni poslanec dr. Kathrein svojim volilcem o Liechtensteinovem načrtu ter med drugim rekel nastopno: »Bodite preverjeni, mi poslanci poznamo svojo dolžnost in vemo, da nimamo višjega naloga, nego zagotoviti katoliškemu prebivalstvu versko šolo; v tem smislu ravnamo in postopali bomo tako, da bomo dosegli svoj namen. Mi konservativni poslanci nemških planinskih dežela smo v tem složni. Ne bojimo se niti liberalne stranke, njene pretnje nam ne imponujejo, ne bojimo se pa tudi vlade. Ako bodo zahtevale koristi stvari, stopili bomo tudi v opoziciji zoper vlado." Umrl je Anton Lonkag, vrednik katoliškega lista „Magyar Allam", 61 let star v Balaton-Fiiredu. Katoliška propaganda na Ogerskem slonela je v zadnjih 20 letih skoraj popolnoma na ramah tega vrlega, delavnega moža. Bil je odlikovan z mnogimi papeževimij:edi. K njegovi krsti je došla brzojavka: „Sanctitas sua equiti Lonkay apostolicam benedic-tionem ex corde impertitur. Galimberti." Vnanje države. Avstrija je naznanila Rusiji, da je bil sestanek K.41nokyjev s Crispijem le čin uljudnosti, ker je moral Crispi nujno odpotovati v Italijo ter ni mogel obiskati Kalnokyja na Dunaji, kakor je bilo prvotno določeno. Neko belgrajsko poročilo potrjuje, da je srbska kraljica poslala kralju Milanu minole dni pismen načrt o sporazumljenji. Načrt se v poglavitnem delu giblje v okrožji prvotnih kraljevih predlogov, ter je edini bistveni pogoj, kojega skoraj gotovo ne bo mogel sprejeti kralj, določba, v kateri deželi se mora vzgojevati prestolonaslednik. Iz Nemčije se poroča v »Presse": »Bennig-senovo imenovanje nadpredsednikom hanoveranskim smatra berolinsko časopisje kot znak, da se vladni sistem ne bo nagnil preveč niti na levo, gotovo pa tudi ne na desno. Splošnje se sodi, da bi Bennigsen ne bil sprejel pod Puttkamerom nobene službe." Bennigsen je vodja narodno-liberalne stranke. Ko se je mudil pred nekaterimi dnevi v Friedrichsruhe, upali so narodni liberalci, da bo Bismarck ustanovil parlamentarno državno ministerstvo in da bo pri tem izročil važno vlogo Bennigsenu. Toda varali so se, prostomišljaki pa se veselč, kajti Bennigsen bo težko spravil v soglasje svojo nadpredsedniško službo in pa vodstvo narodno-liberalne stranke. Ako more sploh kaj shujšati že itak napete razmere mej Francijo in Nemčijo, je to gotovo godi in govori v sosedovi hiši. Drugim pokriva z zelenjem propad, da sam vanj ne telebne. Macchiavelli ima dobre učence! Pozdravlja Vas _____ Ti ho mil. Brez napisa; samo črtica. (češki spisal František H e r i 1 e s). (Konee.) Za trenotek odvezla je četvorica bujnih vrancev kraljeviča v grad. Razume se, da je čez malo časa vedelo o činu njegovem vse mesto, kmalu vsa zemlja in telegraf raznesel je vest na vse kraje sveta . . . In vsakdo se je radoval. Pesniki segali so takoj v strune lir in opevali prizor pri cerkvi, slikarji predstavljali so ga v svojih podobah in tudi skladatelji vlivali so njegovo moč v godbene ritme. Radost bila je občna. In po pravici. Je-li zrastla jedenkrat v detečjem srci cvetka, kateri pravimo človekoljubje, ljubezen do bližnjega, usmiljenje z bedo in potrebo — nič je več ne izruje; čas morebiti iztrga pojedine cvete in časih potisnejo jo druge lastnosti v kot srca; a korenine ostanejo in vedno je pomlad, v kateri vsklije in brzo, ako treba v trenotku, zopet se razcvete . . . V gradu pritiskala sta kralj in kraljica dete ua prsi in plavala v blaženstvu; majka phkala je gi- neprestano vohunstvo, koje izvršujejo nemški sgentja na francoskih tleh. Prusi imajo zaslugo, da 7edo ta tihotapski posel gojiti v veliki meri, in vse države, ki so se bojevale v zadnjih 25 letih s Prusijo, morejo o tem pripovedovati. Navadno »e pečajo z vohunstvom umirovljeni častniki. Mej te spada tudi v Niči zasačeni Kilijan pl. Hohenburg, ki je mej cvetlicami hotel poslati v Nemčijo Lebelovo patrono. Bil je že petkrat zaprt, a nikakor mu niso mogle francoske oblastnije dokazati krivde. Naka pariška brzojavka pravi: Hehenburg biva sedem let v Niči kot učitelj jezikov. Redarstvo je tudi izvedelo, da je odposlal v svojo domovino poročilo o italijanskih in francoskih vojaških vajah. In pri teh razmerah so Bismarckova glasila še toli predrzna, da se hadujejo, ako je dobila pijanih nemških dijakov tropa nekoliko batin. Potovanje francoskega ministerskega predsednika Flocjueta v Toulon nima uradnega značaja; izostal je zaradi tega uraden sprejem, vzlic tem u pa ga je pričakovala na kolodvoru velika množica, ki ga je navdušeno pozdravila. Gobletje odgovoril na Crispi-jevo masavsko noto. Dokazuje, da je postopala Francija pravilno in da Italija ni imela pravice odurno postopati s francoskim konzulom v Masavi, kojega je odpoklicala vlada, da prepreči večjo razprtij. S tem Gobletovim odgovorom je končan masav-ski boj ua papirji. Italijanski kralj je obiskal v Forliju delavske hiše ter prijazno občeval z revnimi delavci. Z vojvodo Aosto se je potem vdeležil velikih vojaških vaj. — Ministerski predsednik Crispi je predvčerajšnjim došel v Rim. Rumunski kralj in kraljica sta se povrnila v Sinajo, kjer ju je navdušeno sprejel narod. — Mej Komano in Prundujem se je pokazala nova roparska četa 20 mož; vodja njen je zloglasni Avram Toader, ki je bil že enkrat obsojen na smrt, a je srečno ušel iz zapora. Rumunska vlada je izročila avstrijskemu ministerstvu noto, v koji je naznanila, da v zadevi trgovinske pogodbe ne bo storila prvega koraka, marveč pričakuje, da Avstrija prva prične dotične obravnave. Avstrijski poslanik grof Goluhovski je na to ministru zunanjih zadev Petru Carpu uradno sporočil, da mu bo Avstrija v kratkem izročila svoje nove predloge. Afganistanski emir je hotel očitno pokazati, da je prijatelj Anglije. Zaradi tega je izrazil željo, da bi ga obiskal kakov odličen anglo-indijski uradnik kot gost. Anglo-indijska vlada je zaradi tega sklenila, da bo dne 1. oktobra odpotoval iz Pešavera tajnik ministerstva unanjih zadev, Durand. z oddelkom konjiče ter da se bo mudil v Kabulu deset do štirinajst dni. Izvirni dopisi. Izpod Šmarijine Gore, 28. avgusta. Pri nas v Smartinem pod Šmarijino Goro je bila volitev volilnih mož in župana v ponedeljek, dne 27. avgusta. Ali kakšna je bila ta volitev? Prava krčmarska! Volili smo v gostilni pri g. županu v Tacnu »pri pijači". Ker ni šlo po volji g. župana v I. razredu, hudoval se je g. župan nad volilci in enega celo zmerjal. Tako je hotel volilce strahovati. Gosp. P. je zapisal na listek može in jih je enemu volilcu posilil, naj jih voli, kar se je tudi zgodilo. Sploh se je P. obnašal kakor volilec, da ga je moral naš prejšnji g. učitelj ustaviti. Tudi g. tajnik je rekel nekemu volilcu, zakaj tacega voli, (Dalje y prilogi.) nena in skoro bi bila kraljeviča pripravila, da za-plače, dasi ni imel vzroka, da joče. Otee naročil je, da so mu nanosili kar je najlepšega, in dal bi mu bil v navalu radosti in ljubezni tudi kraljevo krono svojo. Zvečer pa je tudi Bveti Jezušek poplačal dete kraljevo. Bil je božični večer in na božičnem drevesci kraljevičevem zibalo se je mej zlatimi lučicami polno dragocenih igraček in krasnih stvari, na vrhu smrečice pa se je lesketala nova ura, desetkrat dr&ža od one, kojo je daroval beračici. Beračica pri cerkvi ni se mogla dolgo umiriti. Nepričakovani bogati dar jo je bolj prestrašil, kakor razveselil. Gledala je začujeno, brez zahvale za odhajajočim in odvažajočim se kraljevičem. Zavistno posmehovali so se ji drugovi in se norčevali ž nje. A nagromadeno ljudstvo začelo je, vspodbujeuo po visokorodnem primeru, pokladati k nogam one, katere preje ni opazilo, bogate darove. Iz oči uboge ženske prodrle so solze zahvalnosti za toliko srečo. Provzročitelj njen izginil je že zdavna v kraljevi palači, a pred očmi beračice plavalo je ljubeznjivo detečje obličje v zarji in svetlobi žarkov, s kaker-šnimi obkladamo glave svetcev. Spravila je uro v nedrije, novce pa je zvezala v ruto. Vstala je, da bi odšla, a storila je le nekoliko korakov in se zopet ustavila. Ob vogel najbliže Priloga 201. štev. „Slovenca" dn6 1. septembra 1888. ki nima še nobenega glasu, naj voli druzega, kateri jih ima že več, kar se je tudi zgodilo. Ko bi bil vodil volitev naš obče priljubljeni blagorodui g. okrajni glavar Mah ko t, bilo bi vse drugače in on bi bil tudi gotovo željo volilcev izpolnil, da bi bila volitev v šoli v Šmartiuem, ne pa pri pijači. Kako naš g. župan za varnost skrbi, Vam bi lahko povedal, pa danes naj še zamolčim. Iz ržiške občine, 28. avgusta. Lepo vrsto popisov slavnosti, katere se letos vrše v proslavo ^letnice vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., prinesel je že Vaš cenjeni list; naj se taistim pridruži tudi moj, popisujoč slavnost občine ržiške prirejene v isti namen. Vršila se je po naznanjenem vsporedu. Na predvečer naznanjal je strel okolici, da hoče naša občina prihodnji dan svojo dolžnost do vladarja izpolniti ter veselega srca praznovati praznik avstrijski — štiridesetletnico cesarjevega vladanja. Dne 26. t. m. zbere se občinski odbor, krajni šolski svet, šolska mladina z zastavo in veliko druzega občinstva v Izlakah pred hišo županovo na mestu, kateri je bil v namen slavnosti okrašen z mlaji, venci, zastavami in z napisom: „Bog živi našega cesarja 1" Od tu podali smo se ob 9. uri zjutraj z godbo na čelu k prijaznej cerkvici sv. Aue v Šemnik, kjer je ob 10. uri č. g. Anton Brce, župnik šentlampertski, v zahvalo, da nam je Bog našega presvetlega cesarja toliko časa ohranil in v prošnjo, da bi mu dal še mnogo let, daritev svete maše opravil. Pred opravilom imel je krasen, v srce segajoč govor, v katerem je dokazoval, da smo po božji in človeški postavi dolžni cesarju pokorni biti. Po sv. maši zapel je „Te Deum" in za tem zasvirala je godba cesarsko pesem. Iz Semuika odšli smo v medijske toplice, kjer je šolska mladina dobila nekoliko piva v pokrepčilo. Ob 1. uri bil je skupen obed pri županu Bregarji. Vdeležilo se ga je okoli 40 oseb, kar je za naše razmere veliko. Kmalu po obedu pa je došlo dokaj ljudstva in nekaj gospode iz Zagorja. Prvo napitnico napil je učitelj Likar Nj. veličanstvu, na kar je ljudstvo navdušeno trikratni „živijo" zaorilo, godba pa cesarsko pesem zasvirala. Ob 3. uri pričela se je tombola, katere se je mnogo ljudstva vdeležilo; tudi kegljanje na dobitke je bilo zelo živahno. Le zadnja točka morala je izostati zaradi poslopij, katera so v bližini s slamo krita. Skromna iu majhna je bila sicer slavnost, a radi tega ljubezen do Nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa I. nič manjša, kakor povsod drugod po širnej Avstriji. Slednjič naj še v imenu občine izrečem zahvalo č. g. Antonu Brcetu, žup-N niku šentlampertskemu, v svojem in v imenu šolske mladine pa g. Šantaju, kateri je šolskej mladini podaril pivo. J. Likar. Iz Prage, 28. avgusta. Mesta in občine po češkem pri vsaki priliki tekmujejo, kako bi dostojno oslavile 401etnico vladanja cesarja in kralja našega. Tako je mestno zastopništvo na Vinohradceh, koji so priklopljeni Pragi, sklenilo v proslavo tega spomina zgraditi dostojni votivni ali obljubljeni hram sv. Ljudmile po načrtu proslulega stavitelja in arhitekta svetovidske cerkve Jos. Mockra. V dan, 2. decembra t. 1. položi se temeljni kamen. Okrajno zastopništvo se je tudi pridružilo tej slavnosti in darovalo 5000 gld. za veliki zvon, koji bode posvečen na ime Fran Josip. Slavnostni odbor s starosto mesta, mestnim zastopom in okrajni načelniki delajo na vse pretege, in bodo k slavnosti povabljeni ekscelencija baron Kraus, cesarjev namestnik češkega kraljestva, maršal knez Jurij Lobkovic, dostojanstveniki osrednjih državnih uradov, samostojnih in cerkvenih, dalje vsa društva, občinska in okrajna zastopništva. Votivni hram vinogradski bode postavljen na Piirkynovem trgu pred mestno hišo v bogatem in čistem gotiškem slogu, z dvema zvonikoma v pročelji in bode dostojen tekmec, dasi ne v tako mogočnih in velikanskih oblikah in razmerji, svetovidskemu hramu. A tudi okrajno zastopništvo mesta Smichov (Praga) ni hotelo zaostati za takimi pojavi verne udanosti do vladarja in je iz okrajnega zaklad dovolilo v ta namen svoto 10.000 gld., iz koje ima biti ustanovljen: 1. kraljevski jubilejni zaklad v vzdrževanje okrajne bolnišnice v svoti 8000 gld. in 2. kraljevska jubilejna ustanova v podporo izdavanja dobrih spisov glede samoupravne stroke v svoti 2000 gld. Ta predlog bil je enoglasno sprejet. Pred nekoliko dnevi so začeli podirati stare hiše v Poštovski ulici, kjer se bode gradila višja državna češka obrtna šola; zgradba bode stala 350.000 gld. in bode dovršena v treh letih. Temeljni zid bode globok šest metrov in bode beto-novan. Glavno pročelje izvrši se v renesančnem slogu laškem in bode imelo balustrado, okrašeno z deželnimi in državnimi grbi. Poslopje imelo bode dva dvora, jeden bode obsezal 617, drugi pa 467 štirjaških metrov. Med dvoroma razprostirale se bodo delavnice, modelarne in motori. V prvem dvoru postavljen bode parni motor. V pritličji bode ravnateljevo stanovanje, posvetovalna dvorana, knjižnica, delavnice iu učni dvorani. V prvem in drugem nadstropji bode vkupe 24 učilnih sob. In ker se pri nas vse giblje in prireja slavnosti in shode, tudi peki iz Češke, Morave in Si-lezije prirede občni shod v dan sv. Vaclava tu v Pragi; pekarski obrt bode pa na tem shodu tudi dostojno zastopan. Shod bode trajal štiri dni. Drugi dan (28. septembra) otvori se shod v veliki dvorani »Meščanske besede" in bode ukrepal osebito o točkah : a) „Ustanovljenje osrednjega društva pekarjev za dežele češke krone"; b) „Kaki koraki se imajo učiniti proti ministerski naredbi z dne 14. oktobra 1884. 1. v zaprečenje, da bi milijonarji ne pekli kruha" in c) „0 prikladah pri tehtnici in o darilcih." Kakor razvidite, jako pametne točke in hvaležno gradivo. Konečno bodi še mimogrede omenjeno o naših takozvanih ubožnih mestnih okrajih. Da bi se mogle vse zadeve, tičoče se revščine, stanujoče v Pragi, o pravem času izvrševati, razdeljeno je kraljevo stolno mesto Praga na 22 ubožnih okrajev. Za vsak tak hiše stal je deček oprt. Imel je borno suknjico s kratkimi rokavi, tako, da sta bili roki skoro do lakti goli; imeli nista okrogle oblike otroških rok, bili sta premrzli, koščeni in od mraza rudeli sta, kot kuhan rak. Nogi tičali sta v lesenih cokljah, iz katerih je molel malomarno kos slame, in na glavi dečkovi tronovala je vojaška čepica kakega odslu-ženca, raztrgana bolj od starosti kakor od strelov sovražnih. Beračica ustavila se je pred dečkom in polo-živši mu roko ljubeznjivo na čelo, sklonila se je zopet k svojemu detetu in poljubila — skorjo črnega kruha . . . Žena bila je dobra in zahvalna, kakor vidite. In mislite si še, da je segla v robec in vzela nekoliko novcev, da bi z njimi obdarovala onega, ki jej je dal danes prvi dar. Nikakor ne. Žena pogledala je dečka še jedenKrat zahvaluo in — odšla je z detetom, ki je nadalje glodalo skorjico. In tudi Jezušek ni se prikazal v blesku lučic božičnega drevesca, da bi poplačal ubornega dečka. Stanoval je v podstrešni sobici; novcev ni bilo niti za svečko, in skozi razbita okna žvižgal je veter in zanašal snežene kosmiče do peči, kjer se je k staremu, bolnemu možu zaupno stiskal — lačni deček .., Imate-li solze v oku, čitatelji? ... Ali se vas morda polašča nezaupnost v božjo ljubezen? ... O, dogajajo se v istini žalostne reči ua sveti, na jok žalostne, in čestokrat se nam zdi, da ni pravice, ni dobrote, ni usmiljenja na sveti. Naš ubogi deček, ki je daroval materi z otrokom poslednji grižljaj kruha in sam ostal lačen, bil je srečen vsled tega svojega čina ravno tako, kakor kraljevič. On ni dobil za svojo skorjico ničesa, a mogel se je dogodka pri cerkvi spominjati z istim, d& še z večjim ponosom, kakor ubogi kraljevič, kateremu so z najkrasnejšim plačilom za njegov čin odvzeli zavest, da ga je storil popolnoma brez dobička, nesamogoltno . . . In spominjal se je tudi. Spominjal se je še po letih, kadarkoli je korakal po stopnicah do znane cerkve. Niso bile več one stare, polurazrušene stopnice; bile so široke, bele od inramorja, nad njimi pa se je dvigalo v zrak krasno pročelje polno umetnih okraskov, arabesk in soh — katere je vstvaril ubogi deček, ki je postal mej tem slaven umetnik . . . Enkrat pa, ko je bil pozvan na dvorni obed, oživil je v spominu kralja, v katerega se je od one dobe izpremenil kraljevič, pripovedani dogodek pri cerkvenih vratih ... in kralj in umetnik razplakala sta se od radosti nad minolostjo . . . kajti oba bila sta dobra človeka — tudi kraljevič ostal je v dnu svoje duše tak, kakor je bil oni dan . . . Iz tega vidite, da dar ni enak daru, a dobro delo ostane dobro delo in prinese konečno vselej blagoslov... J. Z. okraj ustanovljen je ravnatelj, njemu namestnik, župnik, računovodja in gledž obsežnosti kraja potrebno število ubožnih očetov. Okrajna ravnateljstva so pa zopet podrejena vrhovnemu i> jstvu ubožnega ustava, in zelo prospešno poslujejo v r iošnjo korist mestnim revežem. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) IX. Gospod zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da je zbornica priporočila maksimalno tarifo za prodajanje govedine in teletine ua drobno, ki jo je predložila občina kamniška, in da je na to c. kr. deželna vlada v zmislu § 51. zakona od 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, maksimalno tarifo tako-le ustanovila: a) za meso od pitanih volov 36 kr. od kilograma; b) za meso od druge živine 32 kr. od kilograma in c) za teletino 44 kr. od kilograma. Proti tej naredbi pritožili so se pri c. kr. deželni vladi kamniški mesarji ter prosili za povišanje tarife. Zadruga združenih obrtov v Kamniku podpirala je to prošnjo in predlagala, da se določi maksimalna tarifa 40 kr. od kilograma in da se odpravi tarifa za teletino. Občinski urad kamniški povdarja, da se v Kamniku ne koljejo pitani voli, ter predlaga naslednjo maksimalno tarifo: a) za mesece oktober do marca 36 kr. od kilograma, b) za mesece april do septembra 40 kr. od kilograma, c) tarifa za teletino naj ostane neizpremenjena. Okrajno glavarstvo podpira predlog občinskega zastopa, ker je ta predlog primeren odnošajem. Odsek se mu pridružuje. Maksimalna tarifa more vendar-le dotle ostati v tej višini, dokler se odnošaji, na katere se opira, ne izpremene. Ko pa se ti izpremene in živinske cene poskočijo, morala se bo tarifa povišati. Odsek torej predlaga: Zbornica izjavi naj se v zmislu tega poročila pri c. kr. dež. vladi in naj priporoča, naj se v zmislu § 51. zak. od 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, ustanovi do preklica maksimalna tarifa za prodajanje mesa na drobno za občino kamniško. — Predlog je bil sprejet. X. Gospod zbornični tajnik poroča o prošnji c. kr. okrajnega glavarstva kočevskega, da se izjavi ob obsegu specerijske trgovine, odnosni o vprašanju, ali smejo trgovci s špecerijskim blagom prodajati tudi vrvarsko in ščetarsko blago, biče, bičnjake in škafe. Po § 36. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. štev. 39, presoja se obseg obrtne pravice po vsebini obrtnega lista. Po odstavku 2., § 38. reče-nega zakona upravičuje, ako se kdo prijavi za trgovski obrt, omejen na določeno blago ali na določeno vrsto blaga, trgovati le z dotičnim blagom. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo poslalo je sicer zbornici načrt imenika tistega blaga, katero naj bi obsegalo trgovino s špecerijskim in koloni-jalnim blagom. Toda ker ni še definitivne določbe, ne more se ta imenik zmatrati kot določen imenik. V tem imeniku so naslednji proizvodi: specerijsko in kolonijalno blago, južno sadje, olje in tolšče, ribe in ribji proizvodi, žitni proizvodi, sadje in semenje, kemijske pomočne tvarine in rudninski proizvodi, smola in kemijski proizvodi, barvilni les, prstene in kemijske barve, sveče, milo in umivala, pijače in žganje, užitni proizvodi in delikatese, netilno blago. Ker še, kakor je zgoraj omenjeno, ta imenik ni definitivno določen, to so še starejše določbe merodavne. Po tem in po dozdanjem običaju imajo trgovci z materijalnim in špecerijskim blagom pravico prodajati naslednje proizvode: vse vrste materialnega in barvnega blaga, kakor: semenje, korenje, zelišča, cvetje, šibe, lubje, listje, gobe, gumi, smole, trpentin, zemljo, drago in drugo kamenje, biserje, okamnine, rude, rudninske izdelke, kemijske priprave, soli, žganja, esencije, balzame, vode, likverje, očiščene iu line dišeče kise, limonski sok, različne tolšče, ribjo mast, vosek, m£d, sveže, posušeno in vkuhano sadje, kovinsko steklo, raztopnik, slonovo kost, moržje zobe, ribjo kost, žuželke, gagkunov puh, prirodne izdelke, morsko rastlinje itd., kakor tudi dišeče korenje in specerijsko blago, kakor: slador, kavo, čaj, kakao, vaniljo, čokolado, ocukrano sadje, vse vrste dišečega korenja, masliuovo olje, laneno olje, fine tuzemske in vse vrste inozemske zemlje, drevesno sadje, ribe, sir, rozoljo, vina in pisaluo orodje. Na podstavi te natančne določbe o obrtnem pravu špecerijskih trgovcev mora se vprašanje, ali imajo špecerijski trgovci pravico, prodajati tudi vrvarsko in ščetarsko blago, biče, bičnjake in škafe, zanekati in to tem bolj, ker spadajo rečeni proizvodi v branjevsko obrt. Le kar se tiče škafov, omenja se, da jih prodaje le malo branjevcev. Odsek torej predlaga: Slavna zborniea naj pritrdi tej izjavi, katero ima izreči c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevju. — Predlog je bil sprejet. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu na Rečici v savinjski dolini za razširjenje šole 200 gld., za šolo v Metliki pa 300 gld. (Novi deželni glavar) g. dr. Poklukar nastopil bo prihodnji ponedeljek svoje mesto. Ob 11. uri dopoludne predstavili se mu bodo deželni uradniki. (Slavili deželni odbor kranjski) dovolil je c. kr. kmetijski družbi kranjski 500 gld. za prireditev kranjskega oddelka na državni sadni razstavi na Dunaji in 700 gld. za deželno sadno razstavo. Teh 1200 gld. je dal deželni odbor iz zaklada, koji je deželni zbor dovolil lansko leto kmetijski družbi. (IJmrl) je včeraj ob '/s9. uri zjutraj v Ljubljani umirovljeni nadsodniški svetovalec dr. Ernest pl. Lehmann, bivši državni pravnik v Ljubljani, star 72 let. Pokojnik se je porodil v Novem Mestu, dovršil srednje šole ravno tam, pravoslovne nauke pa v Gradci. Najprvo je vstopil v Ljubljani pri finančni prokuraturi, pozneje pri deželnem sodišči, 1. 1851 je bil imenovan drž. pravdnika namestnikom v Ljubljani, 1. 1863 državnim pravdnikom v Novem Mestu. L. 1866 je bil imenovan nadsodniškim svetovalcem v Gradci, kjer je ostal do 1. 1879. Dr. E. pl. Lehmann bil je uradnik stare korenine, blag značaj, usmiljen prijatelj revežem, ki ga bodo pogrešali, in iz prepričanja vzgleden kristijan. V nemških katoliških listih, posebno v „Wahrheits-freund"-u, objavil je mnogo pesni, večinoma za mladino. Tudi naši narodnosti bil je naklonjen ter je izročil »Matici Slovenski" zbirko slovenske kazenske terminologije. Pogreb njegov bo jutri ob 5. uri. N. v m. p.! — Včeraj zvečer ob 6. uri je umrl c. kr. okrajni glavar v pokoji V. Dollhoff, star 62 let. Tudi ta je bil rodom Novomeščan. dober kristijan in uradnik. Pogreb bo jutri ob Y44. uro popoludne. N. v m. p. 1 (Državni poslanec) g. Viljem Pfeifer odpelje se v ponedeljek zjutraj v novomeški okraj in Belokrajino, da poroča o svojem delovanji iu poizve želje svojih volilcev. (Ogenj.) Poroča se nam iz Hrušice, da je včeraj dopoludne v Dobrunji pod Ljubljano pogorela nekemu posestniku hiša, hlev in pod. Od 10. do 12. ure je bilo vse upepeljeno. Iz papirnice in Bizovika so vrli ognjegasci sicer hitro s svojimi brizgalnicami na pomoč prišli, a ker je bilo že vse v velikem plamenu in je manjkalo vode, ni bilo mogoče pogasiti; ko bi jih pa ne bilo, bile bi gotovo vse hiše po vrsti zgorele, ker je sosedna hiša že tudi začela goreti. Torej srčna jim zahvala I Kakor je slišati, zažgala je hči pogorelčeva, ki je malo neumna in je v svinjak žrjavico zanesla. Otroci in norci naj bi se nikoli sami doma ne puščali. Ubogi nesrečnež, ki mu je tudi hišna oprava in vsa mrva zgorela, ni bil zavarovan ter je vreden usmiljenja. (Deželni odbor) oddal je vravnavo Bistrice pri Mojstrani in zgradbo mostu čez Savo podjetniku g. Lončariču. (Krasno sliko,) obiskovanje Marije Device pri Elizabeti, poslal je gosp. Jurij Šubic iz Pariza za cerkev na Rožniku. (Poročil) se je včeraj g. dr. Emil Bock ml. z gdč. Renato Benham. (Predrzen tat.) »Laib. Ztg." poroča, da je pred-sinoČnjem okolu 12. ure neki Flegar skušal vlomiti v cerkev na Rožniku. Ker so bila vrata dobro zaprta, sezul je škornje ter splezal po strelovodu v zvonik. Dva žandarma, ki sta v gozdu stražila, sta ga zapazila; v tem trenotku se je predrzneš spustil na tla in zbežal. (Z Bleda.) Cojzovo vilo na Bledu kupil je bankir g. Emerih Mayer. (Prememba v posesti.) Terezija Senekovič prodala je poslancu g. Mihi Vošnjaku hišo št. 32 v »Zinzendorfgasse" v Gradci za 29.500 gld. (Za preiskavanje vinogradov) v novomeškem okraji izbran je g. Kosem. o H čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju 31. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 737-1 736-4 737-2 15 0 26-2 18 8 brezv. si. zap. si. jzap. megla dol. jasno oblačno 0-40 dež **. u iuu. • <-» ' ~ -i vv w »ja. • -------- Srednja temperatura 20'0°C., za 2-7° nad normaloin. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 1. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 90 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 83 „ - „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 Papirna renta, davka prosta......98 Akcije avstr.-ogerske banke ...... 874 Kreditne akcije ..........313 London.............123 Francoski napoleond....................9 Cesarski cekini ....................5 Nemške marke ..........60 30 75 73 85 (Na državno sadno razstavo na Dunaji), ki bode od 29. septembra do 7. oktobra t. 1., poslala bode kranjska dežela 50 sadnih zbirek, torej čez ; 500 vrst. Vrhu tega bode naša dežela poslala tudi j raznih sadnih izdelkov ter se bode obiloma vdele- i žila sadnega semnja. Po poročilih sodeč, ne bodo j razstava kranjske dežele med zadnjimi. (Dirkalsko društvo v Ljutomeru) priredilo bode j dne 8. sept. ob 2. uri popoludne dirko na Oven- i skem pašniku, in sicer za kouje domačega plemena. I. oddelek: Vožnja s prvenci, dvakrat tir okrog = 2 klm., vloga 1 gld., enovprežno, za kobile in žrebce od 3-5 let stare. Darila 10 gld., 2x8 gld., 3X6 gld., 4x5 gld. II. Vožnja s konji za pleme, dvakrat tir okrog—2 klm., vloga 1 gld., enovprežno za kobile iu žrebce od 3-8 lut stare. Darila: 12 gld. 2X10 gld., 3x8 gld., 4x6 gld. III. oddelek: dvojevprežna vzorna vožnja za kouje domačega plemena, trikrat tir okrog — 3 klm., vloga 2 gld., jedno društveno, jedno zasebno darilo. Rodiu pleme mora se pri vsakem konji izkazati. Oglasiti se je treba pri g. Mat. Zemljiči v Ljutomeru. Telegrami. Dunaj, 1. septembra. Cesar je ob osmih zjutraj odpotoval v Gmunden obiskat rusko carico. Požun, 81. avgusta. V tovarni za dina-mit pripetila se je velika nesreča. Največje skladišče je zletelo v zrak. Koliko ljudi se je ponesrečilo, ni še znano. Berolin, 1. septembra. Princ se je krstil v navzočnosti saksonskega in švedskega kralja, nadvojvode Karola Ludovika in soproge, ostalih knežjih krstnih prič in skupne cesarske obitelji po napovedanem vsporedu. Krščenec je dobil ime Oskar Karol Gustav Adolf. Zvečer je bil koncert skupne godbe gardnega kora pred najvišjo in visoko gospodo, ki se je zbrala na balkonu palače. Nadvojvoda Karol Ludovik se je zvečer povrnil s soprogo na Dunaj. Pariz, 1. septembra. Pri včerašnjem obedu, koji je priredilo mesto Hyeres, je odrekel mornarični minister morskim vajam vsak voj-skin značaj. Namen jej je bil edino le poskusiti, ali je mornarica pripravljena, in to se je posrečilo. Francija noče vojske, umaknila pa se tudi ne bo napovedanemu boju. Floquet je naglašal, da republika neustrašeno postopa zoper svoje notranje sovražnike. Vremensko sporočilo. St. 14589. Razglas. a) (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekoratšr v Ljubljani, Šclcnburgovo ulieo št. Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) 1<> srl. in \isje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Cenilci ,s podobami zastonj in f ranko na zahtevanje. Ker so bili š tir j i tukajšnji konji dlje časa hudo smrkavi in je mogoče, da so tudi drugi konji od njih nalezli to nevarno bolezen, naroča so vsem lastnikom konj, d a 11 o m u d o m a objav i j o mestnemu magistratu, če p r i k a t o r e m k o n j i o p a z i j o k a k o s u m n o znamenje. Ta bolezen, katera je včasih dolgo skrita, prikazuje se s to m, da so živali začne cediti iz n o sn i c , ali da jej z a teko po d čeljustne žleze, ali da se v nosnicah spuščajo mali trdi m a z u 1 j i. Sumno je tudi, če konj jame težko sopsti, zamolklo p o k a š 1 j o v a t i in hujšati. Kdor gosposki ne oznani o pravem času, da mu je živina zbolela za sumno ali očitno boleznijo, tega je po postavi za 29. dne februarija 1880, št. 8 drž. zak., kaznovati z zaporom do 2 mesecev ali globo do 300 gld. Mestni magistrat ljubljanski dne 28. avgusta 1888. Lovski pes samec, rujav in belolisast, so je izgubil ali pa bil ukraden. Ko bi ga kdo našel, odda naj ga proti dobremu plačilu pri baronu Zoisu v graščini BRDO nad Kranjem. (1) II „aKmetovcUec" je edini stovensfii, gospodazsfii Cist s pcdoSami. „cKinc-tova® iillll«!} fEL trgovina s steklom, (8) CD P v ubij aii i, Stari trg št. 15. Uaf Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Priporoča daljo prečastiti duhovščini in sl. občinstvu svojo bogato zalogo cerkvenih svečnikov, svetilnic, oljnatih podob, steklenine, porcelana, beloprstene robe, kakor tudi izdelovanje cerkvenih barvanih oken z raznovrstnimi podobami. Tuj ci. 30. avgusta. Pri Malidu: Arthur, Bon-zoni, Bial, \Vukassinovieh in Benham z Dunaja. — Maichin-ger, nadinženir , z Gorenjega Štajerskega. — Žužek, duhovnik, od sv. Križa. — L. G. Bu-low, trgovec, iz Nemčije. — J. Gorup, zasebnik, iz Keke. — A. Parisini, e. kr. poštni svetnik, iz Tista. Pri Slonu: John, major, iz Londona. — Obag, veleposestnik, iz 55 agreba. — Sarah, Witt-chen. soproga nadčastnika, iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Henrik pl. Strobaeh, nadčastnik, iz Trsta.]— Habianith iz Maribora. — Wnamir, stotnik konjiče, z Dunaja. — Psehabusehnigg, z Dunaja. F. P. VIDIC & Co. priporočata p. t. občinstvu za salone, kavarne, gostilne, privatna stanovanja itd. lepe lončene peči po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga izdelane. («) EmMmm w sles^Ib sSs-^fg g|||j| C. kr. priv. tovarna za ■ portlandski in hidravlični cement Alojz« 99mm"^""s^ KAMNIKU i in KRANJSKEM. Ustanovljena leta 1854. Glavna zaloga y Ljubljani pri g. F. P. Vidicu & Comp., Slonov© uliee štev. 9, priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavbenim podjetnikom itd. svojo hidravlični cement (roman-eement) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mnogo lažja, nego izdelki večine ostalih cementnih tovarn, zaradi česar je za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj tega cementa glede teže. — Tudi priporočamo lope in zelo trajne moznjiške plošče, brušene in Iikane, v uajraznovrstnejših obrazcih, in enobojuate plošče od portlaudskega cementa, črne, rudeče, naravnobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodili, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in solie, cementne cevi itd. Blagovoljna naročila se najnatančneje in najtočneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Vidicu «Šc Comp., Slonove ulice št. 9. (18) lllilfillt^ C. kr. priv. fabrika za izdelovanje zarezanih strešnikov v Zilski dolini na Koroškem priporoča svoje patentovane vštricne zarezane strešnike, ki so najbolj bili odlikovani nn keramični razstavi -v Parizu. Slove že daleč po svetu, ker so lalilci, solidni, lični, po coni in ker najmanj trpe od mraza in snega, »T- Poroštvo fta tri leta. H3 Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in celo po Ameriki. — Fabrika je za vso avstro-ogorsko državo lastnica konstanškega patenta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseh patentov za izdelovanje Schmidheinijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi Passavant-patenta. Proti posuomaleom in ponarejnlccm se bode po smislu patentnega zakona najostreje ltaaseiislti postopalo. Izdeluje tudi najboljše vrste (18) zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane strešnike in strešna okna. Streha na ogled je na tukajšnjem kolodvoru lindolfovc državne železnice. Glavni nastop in zalogo za Kranjsko, Trst, Reko, Gorico kot za vse Primorsko, Istro, Goriško in Dalmacijo imata P® F® ¥1M® £ v Ljubljani, Slonove ulice št. 9. am Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesoreznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis Naš cesar (1848—1888). | Zgodovinski spis za slovensko mladino. Priredil u i* i t o 1 j. Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni Šolski svCti kranjski, koroški, primorski In štajerski najtople.je v nakupovanje, je kaj priličen zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudi zaradi bogate oprenibe svoje v stalen spomin na letošnjo štiridesetletnico vladanja >'j. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I. Cena spisu jo 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno eena zniža. (17) i/tF~ liazprodajalcem dovoljuje se rabat. ll t £leinmayr k M Buki. ]S"» |i ■■«»«! s* § ste c e n o in pod u g o^d n i m i pogoji na trnovskem pristanišči v Ljubljani hiši št. 8 in 10 s sadnim in zelenjadnini vrtom, njivo in travnikom. Hiši ste posebno ugodni za tovarniška ali vsakovrstna podjetja. Natančneje poizve se pri posestuici. (3) Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, preobložen ji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Uriidy, Kr(-inžir [na Moravskuinj. Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piceolli, lek.. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baccarcich, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. ltoblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (28) Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. Bendiksa iz St. Valentina odlikovana, patentovana in nepremočljiva hranilna mast za usnje "•s edina svoje vrste, pohvaljena od petih sedaj aktivnih generalov c. kr. vojne; ta hranilna inast naj se nikar ne zamenja z drugimi enakimi pa nič vrednimi sredstvi. Za likanje usnja vzame naj se c. kr. patentovana hranilna tinktura za m j (likalno olje za usnje) in ne apretura ali mornentni lik, ki razjedata usnje; tinktura je iznajdba, kojo varuje patent. Dobiva se v Ljubljani pri gg. A. Krisperju in Schusnig & Weberju, kakor tudi v vseh večjih krajih monarhije. Svarilo pred ponarejanji: Na vsaki steklenici in ploščevinasti pušici razvidno mora biti ime izumnika I. liomliUsa.__(7) Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medljatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likanc. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. ... . Z,a neznat,e.n denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. loto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima -w g«- m» * J* ■ ■»-» 1^ " katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki BSLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (44) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej liiši (Grosposke ulice 12.) AVGUST DRELSE, tovarnar peči iz prstenih izdelkov, v I^juTbljaiii. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših peči najnovejše sestave belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno. Zaloga kemijskih aparatov z najtršim osteklenjem, kojega se ne primejo kisline. Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z vetrnjakom, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega blaga spadajoče predmete. •EI3E3-Č] U ptsLTrb priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, Morje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in Ito-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posameznadela. i »s ♦ zrn, v 1» srn. ■■ , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urali in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. ■»«» l.j«"Cl■,§<•«f -m-' «» s (-27) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveži dovski, mavec (Lengenfeder Gt/ps) za gnojenje polja. M 1