15B. številka.
Trst v sredo 11. julija 1900.
Tečaj XXV
„Edinost" zhais enkrat nn dan. r&zun nedelj in praznikov, ob (i. uri zvečer.
Naročnina znufti :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 _
za četrt leta........ <> ..
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Nh na-ročbe brez priložene naročnine ne imrava ce ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu pp prodajejo posamezne številke po *» stotink (3 nvć.): izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.)
Telefon Atv. Mil.
/D jr •
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstan v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustim. Posiana. osmrtnice in javne zahvale «ln-inači oelasi it«i. se računajo po pogoho
V«i dopisi naj se pošiljajo uredništvu, Nefrankovani (ionini se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in opiase spre jema upravniŠtvo. Naročnino it* oglasi je plačevati loco Trst.
UredniStvo in tiskarna se nahajata v ulici C»rintia štv. 12. Upravništvo. in sprejemanje inserutov v uiici Molili piccolo stv. 11. nad.Htr.
Izdajatelj in cdgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tistu.
Proti privilegiju!
VI.
Z a k 1 j u č e k.
V seriji teh člankov smo se na kratko dotaknili vseh argumentov, ki jih navaja resolucija »Avstrijskega narodnostnega kluba« na Dunaju proti zal'te vi Nemcev, da se nemščina vzakoni kakor »posredovalni jezik« države, kar ne bi pomenjalo drttzega, nego da so pod drugim imenom utiliotapili svoj nemški državni jezik. Dokazali smo, da bi državna uprava, ako bi hotela se silo ali pa z diplomatičnimi zvijačami ugoditi tej zahtevi Nemcev, le majala temelje, na katerih sloni država : nje ustavo in nje temeljne zakone: da bi bila torej država s tako upravo podobna nespametnežu, ki žaga vejo, na kateri sedi. Povdarjali smo, da v ustavni državi vsako stemljenje, ki hoče z nasiljem in proti volji državljanov kršiti ustavo države, ali jo spreminjati v smeri, pogubni tem državljanom. pomenja revolucijo z vsemi nevarnostmi za obstanek države ! A kako ime bi zaslužila uprava države, ki bi podpirala in povspeše-vala cilje in namene revolucije ? !
Povdarjali in dokazali pa smo tudi, da je označena pretenzija nemških skupin nezaslišan čin nespoštovanja do krone, ker zahteva od isLe nečesa, kar proganja kazenski zakon že pri vsakem navadnem človeku! Povdarjali smo namreč, da propagatorji ideje nasilnega ali zvijačnega u vedenja nemškega »posredovalnega« ali pa »državnega« jezika, ne zahtevajo od vladarja nič več in nič manje, nego da isti prelomi prisego, ki jo je storil na veljavno ustavo v svojem in v imenu svojih naslednikov !
Povdarjali smo in dokazali, da to znači nezaslišano aroganco, ako nemške skupine hočejo diktirati sodbo v sporu, v katerem so same le prepirajoča se stranka.
Kako absurdna je zahteva Nemcev, smo dokazali, sklicevaje se na obstanek duvalizma, na takt, da je monarhija razdeljena v dve državi in da ti dve državi obstoj i ti vzlic temu, da nimati skupnega posredovalnega jezika.
Dokazali in povdarjali smo na dalje, da tudi sklicevanje na potrebe vojske, oziroma na nemški armadni jezik, ne velja. V prvo zato ne, ker med državo in vojsko ni analogije, ker je država pred in nad vojsko, in je ta poslednja le orodje prve, da bi bilo torej nezmiselno, ako bi se glavni namen — obstanek države — moral prilagodjati orodju, ko je neobratno pravo in odgovarjajoče zdra-
vemu človeškemu razumu : da je orodje urejeno tako, da služi namenu ! Iz tega sledi, da sklicevanje na vojsko ne bi veljalo, tudi ko bi imeli nemški armadni jezik. Ali dokazali smo tudi, da v Avstriji tudi armadnega ne more biti, ker ga izključujejo faktično obstoječe narodnostne razmere! Dokazali smo, da bi — vzlasti sedaj, ko so nenemški na-probtijeni in prošinjeni z narodno samozavestjo in narodnim ponosom — vsako nasilje v tem pogledu le škodovalo dobremu duhu v vojski, in da je torej tudi uprava vojne prisiljena, da računa z razmerami, ki so vsikdar močneje, nego pa dobra ali —kakor j hočete — zla volja ljudij, in da torej že avstrijski patrijotizem —— a kje naj bi iskali patrijotizem, ako ne v vojski — nalaga ! upravi vojske dolžnost, da ne briskira na-rodnega čuta večine svojih bojevnikov, marveč da ta čutstva modro izkorišča in jih navaja v službo za one namene, katerim služi vojska: v obrambo skupne domovine! Pri-1 znavali smo, da v obrambo domovine res treba vojne sile s puškami in topovi, ali jej treba tudi ljubezni in navdušenja v bojevnikih, katero pa se zopet more razvijati le tedaj, ako imajo vsi zavest, da so vsi jednaki, vsi enako vredni in vsi jednako cenjeni in spoštovani v vrstah vojske!
Ta kratka rekapitulacija se torej vrbovati v dokaz, da zahtevo Nemcev treba odkloniti iz ozirov: na krono, na ustavo, na zakone in na vitalne koristi države in nje ekzistenČne pogoje ; pred vsem pa Iz spoštovanja do onegra božjega in človedan-skcira prava, ki je v delež vsem stvorom božjim, torej tudi avstrijskim Slovanom, onega prava, ki je že postulat human itete : prava do svobodnega življenja in razvoja ! !
Kako torej izvesti državo iz sedanjih ho-matij, kje je ključ do rešenja nesrečnega narodnega vprašanja v Avstriji ?! Resolucija »Avstrijskega narodnostnega kluba na Dunaju«« daja jasen odgovor tudi na to vprašanje, ko pravi:
I z v e d e n j e avstrijske ustave, ali konkretneje povedano: izveden je sj 11». te u s t a v e j e p r v a državna p o -treba! In potem še le, ko bo narodom zagotovljeno, kar jim gre, bodo isti mogli razmišljati, koliko morejo odstopiti državi od tega prava, da bo nje uprava laglja! Ali le svojevoljno in brez vsake sile. In narodi storć to gotovo, oni se ne bodo branili žrtve, v resnici potrebne na korist države. Pa saj tudi sedaj je ni iz njih ust žal-besede radi tega,
da je dinastija nemška, da je občevalni jezik med vojaškimi oblastmi nemški, da se v centralnem parlamentu govori nemški itd. itd. In ravno to je, kar mora ogorčati Slovane : da se jim to patrijotiško poštevanje koristi države, da se jim to samozataje vanje vrača s pretenzijami, ki pomenjajo ne le kruto žaljenje in poniževanje, ampak celo nevarnost za njih obstanek, in da na upravi države ne le da ni potrebne odporne sile proti takim pre-tenzijam, marveč da vidimo, kako se take pretenzije od krmila države doli še favorizu-jejo, bodisi odkrito, bodisi prikrito !
Zaključujemo torej z zadnjo točko toli-kokrati omenjene resolucije: Kakov posredovalni jezik je možno umeti le kakor udobno, primerno sredstvo, in za to udobnost za upravo bi bilo možno pridobiti narode še le pO i z vede nju člena XIX. drž. temeljnih zakonov, nikdar pa se to privoljenje ne da izsiliti ! Kajti vsaka sila v tem pogledu bi bila tolika kolikor nasilje na narodih in ustavi.
K/t
TRST 11. julija 1900.
Bolgari in biskup Strossmayer.
Povodom letošnjih velikonočnih počitnic je bila tridesetorieu slušateljev bolgarskega učiteljišča v Kustendilu priredilo izlet na Ogersko, Hrvatsko in do Adrijanskega morja. Bolgarski učite-Ijiščniki so porabili to priliko tudi v to, da se poklonijo velikemu biskupu v Djakovu.
O tej ekskurziji je izšla sedaj obsežna knjiga, v kateri so seveda opisani tudi utisi, ki so jih učiteljiščniki prejeli o obisku pri Strossmaverju.
Učiteljiščniki so najprej obiskali krasno katedralko, sezidano po muniiicenci Stross-maverja. Potem pa so odšli v škofovsko rezidenco. »Zastonj bi bilo — pravi poročilo - - ako bi hoteli opisovati čutila, ko smo v prijaznem salonu čakali na prihod velikega moža. Strossmaver je stopil v dvorano skozi stranska vrata. Vsi smo bili presenečeni. Nikdo ne bi bil sodil o tej krepki elastični prikazni, tla že 85 let hodi po tej zemlji. V hipu so se vsa naša čutila obrnila do moža, kateremu se nima le hrvatski narod toliko zahvaliti, ampak tudi Bolgarska in vse Slovanstvo. Bolgarski učitelj Mahan je v imenu izletnikov nastopno ogovoril biskupa: »Nahajamo se v hiši, v kateri blesti najsijajneja zvezda Slovanstva. Ta zvezda je blestela bolgarskemu narodu že v onih časih, ko si še nikdo ni upal misliti na politiško oslobojenje istega. Z izdanjem bolgarskih narodnih pesmi ste
ekscelenca položili temeljni kamen bolgarski literaturi. Mi sinovi tega naroda zahvaljujemo Vašo ekscelenco in Vam poljubljamo svete roke. Mi vemo, da ste bili ekscelenca vsikdar zvesti devizi : »Brat je mio. llia koje vjere bio«. Tudi j cd not 11 ost cerkve med Slovani je našla v Vaši ekscelenci najvzvišenejega propagator ja. Glavni oltar v stolnici djakovski, posvečen apostoloma, ki sta skupna obema cerkvama, bo za vse čase zgovorno spričevalo o teh plemenitih stremljenjih. Bog blagoslovi Vašo ekscelenco !«
Biskup Strossmaver je odgovoril: »Jaz se veselim iz vsega srca, da je bolgarski narod dosegel svojo slobodo. -laz sem bil v vsem | življenu svojem le za mir in slogo med slovanskimi narodi. Nesloga prihaja |v s i k d ar le n a š i m sovražnikom n a d o b r o. Kar se tiče jedinstva cerkve, bi bila pač moja najiskreneja želja, da bi se obe cerkvi združili. V to trebamo ie močne volje in blagoslova božjega. Jaz sem prepričan, da bi jedinstvo vere in «* e r-k v e bilo v blagoslov nam vsem«. Zaključuje je velik biskup prosil blagoslova božjega na narod bolgarski«.
Velik utis je napravilo na izletnike, koje Strossmaver med obedom starega arhimandrita Zinovnega pozdravil z besedamiM o j ljubi brat!«
Poročilo o tem obisku zaključuje : »Biskup ni le vzvišen cerkveni pastir, ampak tudi pravi slovanski patrijot, ylovek, globoko čuteči za vse lepo in dobro, v resnici idejalna prikazen. Videli smo mnogo mest in krajev, občudovali smo Adrijansko morje in njega lepote, noben utis pa ne bo tako dolgo živel v nas, kakor spomin na obisk pri velikem biskupu, katerega je Previdnost postavila na to mesto, da širi blagoslov med svojimi Hrvati in čez vse Slovanstvo. Ono malo ur življenja našega, ki smo jih preživeli v Djako-vem, nam ostanejo nepozabne.«
Politični pregled.
TRST, 11. julija 1!»00.
Najnoveje prepričanje« dra.Eben-hoeha Nekdaj se je smatralo v obče, da najnemirneji in najnestalneji element v nemški katoliški ljudski stranki sta gg. Zeillin-ger, dr. Kathrein in morda tudi Dipauli, dočim se je v dru. Kbenhoehu v obče videlo moža z utrjenimi nazori, moža, na katerega se more z zanesljivostjo računati vsaj za naj-
P O D L I 8 T E K
20
Zvezda spoznanja.
Slika s Pomjansčine. — Piše: Slavoljnb Pod-slapiiiski/
Tu pa je spregovoril stari Santol:
—	Veste možje, dolgo časa sem bil zaslepljen in verjel sem laški gospodi vse. Sled- j njlč pa sem prišel do spoznanja in sem u videl, da nas gospoda le vodijo za nos. Sedaj sem tudi jaz Slovenec z dušo in telesom.
Vsi so prijeli za kupice in so vsklikali: Vrlo, vrlo! Živel Santol! In čase so zazve-nele . . .
Slednjič se je vendar spomni! eden iz družbe, da treba odriniti. Mahnili so jo torej proti domu. Po poti so govorili eno in drugo. Stari Santol je bil vesel in dobre volje. Bili so pač vsi več ali manje veseli tudi od zav-žite pijače.
Vanič se je kakor slučajno pridružil Santolu : in ko je menil, da je ugoden tre-notek, je vprašal Santola :
—	No, oče Santol, ali mi daste Jucko ?
—	Ha, boš vodil za nos mene in mojo hčer !
—	Kako mislite to, oče Santol?
—	Hm, kako mislim ? Sem že nekaj slišal, da si za mojim hrbtom vodil za nos mojo Jucko, a zdaj hočeš voditi še mene za nos.
—	Ne govorite tako, oče Santol. Jaz govorim resnico. Z Jucko sva si dobra in jaz jo imam rad.
—	Hm, hm, mladi ljudje ste neumni.
V	tem so prispeli domov. Pred Santo-lovo hišo so se ustavili.
. — E, ljudje, hodite z mano v mojo hišo, da pokusimo mojo kapljico !
Vstopili so vsi.
V	kuhinji ni bilo nikogar. Poseli so okoli mize. Bili so nekoliko upehani. Santol je bil šc vedno dobre volje. Rekel je:
—	Vidite, možaki, še ni dolgo od tega, ko smo si bili nasprotniki ! A danes smo vsi prijatelji, čutimo se vsi Slovence. Jaz sem bil dolgo časa obdan s temo, bil sem zapeljan. Slednjič je razsvetlila zvezda spoznanja tudi mojo temoto in odprle so se mi oči. Vidim in priznavam, da sem mnogo zagrešil na svojem narodu. Skušal pa bom, da v bodoče popravim, kar sem zakrivil dozdaj.
V tem je prišla Jucka, ki je bila dozdaj »na vrli u« in je nekaj pospravljala.
Vzrši toliko družbo z očetom in bratom, se je začudila, a ko je ugledala Vaniča, oblila jej je obraz lahna rudečica in je povesila oči.
Hotela je zbežati . . .
A Santol jej je zaklical:
—	No, deklina, kam bežiš ? Veš, Vanič je rekel, da te noče več.
Jucka je še bolj zardela in hotela zbežati. A Vanič je priskočil k njej, jo prijel za ! roko in rekel :
—	Ne veruj, kar pravi oče. On je še- j gav. Ravno poprej je rekel, da se lahko vza- I meva o pustu. Kaj ne, oče Santol ?
—	No, Če že ni drugače, pa naj bo.
"Jucka je zbežala v sosednjo sobo, a
Santol je zaklical za-njo:
—	He, čuješ Jucka, prinesi bokal vina !
Cez par trenotkov se je povrnila z vrčem vina v roki. Vrč je podala Kraševcu, ki je sedel najbližje vrat in potem je odšla zopet.
Kraševec je ustal z vrčem v roki in spregovoril:
— Pijmo na zdravje naših novozaročen-cev, a ne za bi m o niti naše ožje domovine, naše lepe, prekrasne, a tako nesrečne zemlje ; ne zabimo niti naše tužne Istre! Kakor mora tlači sila tujinstva to ubogo zemljo našo, tlači nas vseh. Ona sila je tudi kriva, da se dvoje ljubečih src ni združilo že poprej. Ono tu-jinstvo tlači z jekleno silo k tlom svobodni razvoj naše uboge domovine, naše tužne Istre. Naša uboga, tužna Istra čaka težko težko {liki bolnik v dolgi temni noči) jutranje zarje, da se prikaže izza gore svetlo solnce, ki naj nam prinese blagostanja, sreče in slobode. Mi vidimo, da ta dan ni več daleč. Prihaja vedno svetlejše, na nebu je vedno jasnejše, vedno bolj se blesti na obzorju ona zvezda, katero imenujemo : zvezda s p o-znanja. Za zvezdo spoznanja pa pride jasno in svetlo solnce, ki razsvetli vse tmine, ki začrta nova, boljša pota naši bodoči slovanski Istri ! Zato pa kličem : Bog živi našo slovansko Istro!
In zaorili so urnebesni klici :
Bog živi našo slovansko Istro !
(Zvršetek.)
bližjo bodočnost. V zadnje čase pa ravno dr. Ebenhocli kakor tla ne more dovolj liiteti z dokazovanjem, da smo se motili o njem v tem pogledu. Noben parlamentarcev menda ne govori toliko na tolikih krajih o »položaju«, kakor ravno on, in menda nobeden nima tako v malem prstu tiste umetnosti, ki ga usposoblja, da ima za vsako mesto svoje posebno »prepričanje«.
On piše v klerikalne in liberalne liste, v nemške in madjarske in si dopisuje s poljskimi novinarji in glavni namen milje, da ugaja tam — kamor piše! Zato se menjajo njegovi nazori o položaju, kakor se vrste dnevi v tednu, in njegovi recepti za saniranje razmer v Avstriji so pisani v varijacijah , kakor je že občinstvo, ki ga posluša. On je bil že cprepriča 11», da nemški katoliki morajo ostati na strani Cehov, potem je bil »prepričan*, da odnošaji med katoliki in Cehi so definitivno pretrgani; «prepričaiiJ> je bil že, da državni jezik je utopija in da se ne da izvesti, a kmalii potem je bil zopet «prepričanj da v tem je jedini rimedij za bolne odnošaje naše; <tprepriČan» je bil že, da vsako nasilje bi bilo najusodneji način rešenja avstrijske krize, sedaj pa je « prepričan®, da treba oktroirati toliko jezikovni zakon, kolikor poslovni red žbornice.
In to stalnost v nestalnosti, to vsakdanje menjavanje »prepričanja« imenuje dr. Ebeu-hoch — politično poštenje in reklamuje to poštenje — skromen kakor je že — le za-se in za par svojih somišljenikov !
Dr. Ebenhocli je torej za oktroiranje jezikovnih zakonov in poslovnika, vsejedno ali s pomočjo § 14. ali pa s cesarskimi nared-bami. Neki poljski novinar pa je bil tako nepotrebno najiven, da je naprosil Ebenhocha, naj bi mu povedal, kako si misli to oktroiranje. Dr. Ebenhocli pa, kakor previden mož, ki ima morda za jutri pripravljeno zopet kako novo »prepričanje«, ni hotel reči ni tako, ni tako, da bi ne rekli potem, da je rekel tako ali tako; previdno seje izognil temu kočljivemu vprašanju, češ, da je težko kaj reči, ker se ne more vedeti, kaj se zgodi v enem ali dveh mesecih. In dr. Ebenehoch je salvi-ran zopet, vrata za kako novo »prepričanje« so mu ostala odprta!
In potem je še čudakov tudi med Slovenci, ki ne morejo odpustiti Cehom, da se niso čutili nič kaj prav varne v soseščini ljudij, ki plavajo in "se zibljejo v celem morju »prepričanj«.
Quid ergo agendum? Kaj je storiti torej ? Pod tern naslovom prinaša praška »Politik« dolg in velezanimiv članek, ki je tem večega interesa za nas, ker ga je spisal člen »Slovanske krščansko-narodne /veze«, dalmatinski poslanec prof. Peric. Ne bi hoteli reči, da je gospod profesor povedal kaj posebnega, novega : ali vrednost njegovih izvajanj je neoporečna, ker z nepobitnimi argumenti dokazuje staro resnico.
Jutri prinesemo ta članek v doslovnem prevodu. Za danes posnemamo le, da v Avstriji ne bo miru, dokler ne bo rešeno narodno vprašanje, in sicer na podlagi popolne jednakopravnosti, kajti avstrijska monarhija sestoji iz narodnosti, ki so se pridružile hiši H a bsbaržan o v, ne pa ne m-š k e m u n a r o d u ! Avstrijska ustava ne dela nikake izjeme, zato pa tudi nobena narodnost nima pravice do kake politiške prednosti. Vse zlo je v sedanjem zistemu. Ta zi-stem treba opustiti in ustavo popolniti v federativnem zmislu. Central istiški zistem treba nadomestiti z narodno-federalistiško organizacijo, po kateri bi bilo tudi narodno vprašanje pravično rešeno.
Zahteva Nemcev po »posredovalnem jeziku« je iluzija in tisti, ki stavljajo to zahtevo niso psihologiški normalni. Uredba države pred leti je navstala v hipu zadrege in potrebuje »korekture« neizogibno. Slovani, zadovoljeni v svojih zahtevah, povzdignejo državo do novega življenja.
V tej smčri se gibljejo izvajanja prof. Perica in so vsakako velezanimivo potrdilo k našim trditvam v člankih »Proti privilegiju«.
O dogodkih v Kitaju so poročila še vedno bolj pomirljiva in zdi se, da so se kitasti državniki v državi sredine vendar malce jeli bati. To pa je gotovo, da se je evropska diplomacija kruto motila v svoji sodbi o organizaciji, kakovosti in odporni sili Kitajcev. Neko Reuterjevo poročilo zatrja, da Kitajsko topništvo pred Tienčinom strelja z izborno precizijo.
To spoznanje je menda napravilo na vlasti tak utis, da se hočejo malo bolj požu-
; riti s skupno akcijo. Listu »Neue F. Presse« poročajo vsaj iz Berolina, da so se vlasti združile za tako akcijo. Prva odpošlje Japonska veče število vojaštva, dve diviziji. Nastoji Japonske pa mora imet: značaj kooperacije z drugimi vlastmi in Japonska ne sme zahtevati nikakih prednosti.
Med vlastmi da se vrše sedaj pogajanja, kako bi se v bodoče preprečilo uvažanje orožja v Kitaj. Res čudna je ta stara Evropa in človek se mora smejati, ko se spomni, da ista Evropa poprej ni pošiljala tjakaj le orožja, ampak tudi evropske inštruktorje, ki so vežbali Kitajce, da morejo sedaj streljati j Evropejce!! i
-
Tržaške vesti.
Allirleži v Trstu. Včeraj predpoludne je podadmiral John Fisber obiskal župana 1 dra. Sandrinellija, predsednika priziv nega so-' dišča pl. Kindingerja, predsednika pomorskega urada pl. Beckerja ter vladiko mons. Šterka. Prvi trije so mu vrnili obisk, dočim se je vladika opravičil. Opoludne se je podadmiral peljal v Milje, da obišče nadvojvodo I Salvatorja na njegovem tamošnjem posestvu. Ob 1. uri pop. je bil dejeuner na avstrij-! skih ladijah »Karol VI.«, »Aspern« in »Tiger«. Istega so se udeležili podadmiral Fisher, contre-admiral Beresfor in poveljniki angležkih ladij. Ob 3. uri popoludne se je kakih 150 angležkih višjih častnikov peljalo v Miramar. V tej družbi so bile tudi soproga Fisherjeva z dvema hčerkama, grofica Goess in grofica Thurn. Oh 8. uri zvečer je bil gala-diner na admiralski ladiji »Reno\vn*. Zjutraj ob 8. uri in 50 min. je kakih 200 častnikov napravilo izlet v Postojno, kjer so si ogledali jamo. Isti so se vrnili z vlakom ob 7. uri zvečer.
Popoludne so dovolili 2000 angležkim mornarjem, da smejo iti na kopno. Kmalu je bilo vse obrežje polno mornarjev in radovednega občinstva. Nereda ni bilo niti najmanjšega.
Danes popoludne so Angleži napravili izlet v Lipico ter si ogledali cesarsko konjušnico.
Kako plemenitost — kako podivjanost !! Vemo, da se pripravljamo, da izvršimo atentat na dober ukus (prav tako, kakor da bi poleg Pegaza uprezali — osla), vemo, da se zagrešimo proti veličini moža, do katerega gledamo ne le mi z brezmejnim spoštovanjem, ampak, katerega je tudi jeden najvećih državnikov in človekoljubov tega stoletja, Anglež Gladstone, s ponosom imenoval svojega prijatelja, katerega prosvitlj ni duh jednega Leva XIII. osreča s£ svojo milostjo in iskreno dobrohotnostjo in v katerem ves civilizovani svet občuduje pijonirja miru, plemenitega mišljenja in kulture, vemo, da ni prav, ako jednega Strossmaverja, to ble-stečo zvezdo na obzorju cerk\ene hierarhije naše, v jedni sapi imenujemo z izvestnimi tržaškimi reformatorji. Ali prilika je prevab-Ijiva, da bi se jej mogli upirati.
Strossmaver je uzor višega pastirja: on gotovo ve, kaj sme in kaj ne sme, in gotovo ne dela ničesar, česar bi ne smel. Na drugem mestu najdejo čitatelji opis, kako je ta mož nedavno temu vsprejemal bolgarske izletnike, torej sinove pravoslavne vere : kako se je veselil, da je narod bolgarski zadobil svojo slobodo, kako je želel, da bi se obe Cerkvi j zjedinili in kako je prosil blagoslova božjega na narod bolgarski !!
Tako dela plemenitost duha in srca, tako dela pravi cerkveni dostojanstvenik, tako dela resničen boritelj za korist Cerkve in za božji mir med narodi !
Kakov kontrast med plemenitostjo Stross-maverjevo in podivjanostjo onih, ki baš te dni v imenu vere prižigajo plamene sovražtva in fanatizma !
On, Strossmaver, blagoslavlja pravoslavne kristijane ter jih z besedo dobrote in j I ljubezni vabi k sebi in moli za zjedinjenjei j Cerkev. Ti naši pa — nočemo jih imenovati j i po imenu, kakoršnjega zaslužijo — izrekajo j | svoje prokletstvo, ako je kakov katolik ska-j i zal pravoslavnemu poštenjaku poslednjo čast, | gazijo torej čut pijetete do mrtvih, čut, ki je | svet tudi v najbolj podivjanih narodih!
Kakov kontrast, kakov kontrast! Tu ple-j nieuitosi,, tam podivjanost! In tu in tam vidimo katoliškega duhovnika !
In efekt"? Kdo koristi več stvari Cerkve ? Da, tudi razlika v efektu je kričeča : Strossmaverja časte pravoslavni ravno zato, ker je propagator jedinstva Cerkve, imenujejo prizadevanje za to jedinstvo — pleme-
nito in se pod očarljivim utisom njegove dobrotljivosti ganjeni spominjajo onega, kar je obema Cerkvama skupno ; Strossmaver vabi in pridobiva one, ki niso naši, naši tržaški pa sfc svojimi nauki sovražtva odganjajo še one, ki so naši!! Strossmaver bi hotel videti Cerkev veliko v znamenju ljubezni, našim tržaškim pa ni mari, ako se cerkve praznijo — v znamenju soviažtva !!
Veliki biskup naj nam odpusti v svoji plemenitosti, da smo njegovo ime izgovorili v eni sapi z imenom onih, ki so — podivjali!!
Slovenci in lasko-katoliško časopisje.
Prejeli smo in objavljamo: Kdor pozna laško-katoliško časopisje v Trstu, gotovo ni pričakoval (še manje pa zahteval), da bi sc isto po žalostnih dogodkih pri sv. Jakobu postavilo v obrambo zatiranih tržaških Slovencev. Opravičeno nado pa smo gojili, da bodo i uredniki tega časopisja stvarno in trezno ! nepristransko presojali one žalostne dogo dke | in da bodo pomirljivo uplivali na laško nižje ! ljudstvo. Nadejali smo se tega tembolj, ker i so dotični uredniki duhovniki, ki bi morali ! že po svojem vzvišenem poklicu neustrašeno j oznanjati resnico in pravičnost. Žal, da nas j je ta nada prevarila. Don Giusto e compagnia si po svoje tolmačijo ono »giustizia cristiana», i katera jim je veduo na jeziku, in z drznim čelom trdč naprej, da je zastava bratovščine sv. Cirila in Metoda «una bandiera dimostra-tiva» in to le zato, ker nosi slovenski napis. ; Trst je zanje povsem laški, in gorje onemu, ki bi se itsodil prigovarjati tej dogmi: za norega (mentecatto) ga proglašajo. Ti ubogi dr. Canestrini, kam boš s tolikimi norci ? ! Čujte me, don Giusto : ne smešite se pred svetom! j Če se hočete uveriti, da je v Trstu več Slovencev nego si mislite vi, vprašajte le tržaške izpovednike! A tudi vi sami ste gotovo izkusili to, saj ste,se naučili slovenski ! Kolikokrat ste čuli : «jaz ubogi grešnik (uboga grešnica) se spovem...* Tako je dan za dnevom po tržaških spovednicah. Vi sami niti j ne sanjate, koliko Slovencev je v mestu samem ! No, ako jih nočete pripoznati zdaj, jih boste morali sčasoma, saj ste še mladi in utegnete dočakati še marsikaj druzega, ker Slovenci se g.bljejo in rastejo, četudi počasi: in v bodoče bodo še bolj tirjali svoje pravice v cerkvi in zunaj iste. Sloveneev ne zatare nobena sila, čeprav jih tudi vi, častna gospoda, s svojo «giustizia eristiana* ovirate povsod in ste na tem prizadevanju zvezani z Zidi in irredentovci, ki bi nas raje videli v inrzli Sibiriji, nego pa v Trstu, na obali morja jadranskega.
Ali kaj pomaga metati bob v steno ? ! Saj velja laško prepričanje znanih gospodov več, nego vsi stvarni dokazi skupaj. Glavni namen teh vrstic je ta, da one Slovence in Hrvate, ki v svojem optimizmu podpirajo tako katoliško časopisje, opozore na njih dolžnost, da take časopise vrnejo, ako so na nje naročeni, kakor je naredil pisec teh vrstic, da ne bodemo podobni hlapcu, ki nosi konju hrano v jasli, a za plačo dobiva večkrat hudo brco. Od urednikov tira. Mionija (Amieo),od kanonika Buttignonija (Ricreazione) in od brata mu Don Giusta (Avvenire) ne moremo več pričakovati objektivnosti in pravičnosti ! Kdor ima priložnost, naj prečita samo zadnji »Avvenire«! I)a bi tako pisali «PiccoIo», «Indipendeiite» — transeat! Ali da kat. duhoven tako rohni zoper cerkveno zastavo, da sumniči podpis kat. duhovna, tla odreka Slovencem vsako pravico, to je nezaslišano. Proč s takimi časopisi ! Tako zahteva naša čast, tla javno pokažemo, da se s dotičnim! gospodi ne strinjamo, in se ne bodemo nikdar strinjali, dokler imajo take pojme o krščanski pravičnosti.	Tudi duhoven.
Izginila je Marija S., ki je služila pri neki rodbini v ulici Acquedotto št. 41. Zapustila je pismo, v katerem naznanja svojim gospodarjem, tla se usmrti.
Najdeno. Na redarstvenein komisarijatu pri Sv. Jakobu je shranjen zavratnik z dragoceno iglo, vredno kakih 1(3 kron. Oba predmeta je našel sin Matija Gerdola iz Ro-cola št. 497. — V « narodnem domu* v Bar-kovljah so našli minolo nedeljo po veselici št.p ključev, ki so shranjeni v našem uredništvu.
Samomor. 39-letni brivec Josit> Ricci iz ulice Alighieri št. 4, se je včeraj predpoludne v svojem stanovanju ustrelil iz revolverja v srce. Nesrečnež je bil oženjen ter je zapustil udovo in 8 otrok, katerih najstarejšemu je še le IG let. Vzrok samomoru ni znan.
Dražbe premičnin. V torek dne 12.
julija ob 10. uri predpoludne sc bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Barriera vecchia 14 in ulica Solita rio 2, plinomer, zatvor iz lesa za pisarniško rabo; ulica Sette Fontane 17, pohištvo; ulica S. Sehastiano 2, lepotičje, oprema v zalogi in raznovrstne stvari; ulica Ferriera 11, kočije in konj; ulica Poste nuove 8, pohištvo; ulica Nuova 14 in ulica Rossetti 15, oprema v zalogi, pohištvo in gumnate stvari.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 19.2, ob 2. uri popoludne 23.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7t'»4*s , — Danes plima ob 9.30 predp. in ob S.7 pop.; oseka ob 2.4S predpoludne in ob 2.3S popoludne.
Pevsko društvo »Slovan* v 1'adrieu
J priredi v nedeljo dne lf>. julija 1900 svojci ( : veliko veselico s petjem, godbo, igro, dekla-; j maeijo in plesom.
Ob tej priliki razvije to društvo tudi v . i prvič svojo društveno slovensko zastavo. . i Na veselici bosti sodelovali zraven domačega društva tudi pevski društvi: «Lipa» iz I»u-
' !	.	.	r	T
zovice* in «Zvezda* od sv. Ivana.
Natančneji razpored prinesemo prihodnjič.
>
i k
. Vesti iz ostale Primorske.
■J X P o d g r a ti a v Istri nam pišejo dne 9. julija 1900.: Današnji brzojav Vam je sporočil, tla je županom naše občine ' enoglasno izvoljen gospod S l a v o j J e n k o, ! bivši mnogoletni župan in tleželni poslanec v ■ ; Podgradu. Ta vest je gotovo razveselila tudi "j one, ki ne bivajo v tej občini, a se vendar " zanimajo za naše razmere. Saj smo čitali v ' tem listu nedavno, potem, ko je javil o uspehu "j volit\e odbornikov (ki je bila seveda tudi 1 enoglasna in se vršila v najlepšem redu in miru) dopis nekega rodoljuba, ki ne biva tu, 1 i kateri dopis potrjuje to naše domnevanje. Oni časi, kakor so bili 189;"), ko je bilo naše Ijutl-1 stvo ob času občinskih volitev zavedeno in 1 do skrajnosti razburjeno po onih duhovih, ki so mu sicer mnogo obetali, ti časi so menda pač definitivno minoli in natlejamo se, da odslej v naši občini zavlada oni ljubi mir, ki bo prinašal le blagostanje tukajšnjemu ljudstvu, katero (naj si ga bijejo nezgoda za nezgodo) vendar ve ceniti prave značaje, kakor je to najsijajneje dokazalo ob se tla nji h volitvah. Enoglasna volitev odbornikov, župana in starešinstva, to je najlepše plačilo hvaležnega naroda svojim voditeljem.
Ni naša naloga, tla bi na tem mestu na-
O '
števali obilne zasluge tega občinskega zastopstva in v prvi vrsti g. žugana Jenka samega. A ne moremo nikakor prezreti zlasti delovanje poslednjega za naše tukajšnje ljudstvo ! Hvaležni mu moramo biti za skrb, ki jo ima do nas, svojih občinarjev, hvaležni tembolj, ker nas je, ako ne drugo, vsaj rešil krem-i pije v oderustva, ko je s pomočjo drugih tukajšnjih rodoljubov (kakor g. dekana Rogača in dr.) ustanovil prepotrebno, a žal, se premalo podpirano posojilnico, ki pa se razvija vedno bolj in nam pomaga, ko bodemo v začasnih denarnih stiskah. Omenjena gospoda pa se ne zadovoljujeta s tem, kar sta storila dosedaj za blagostanje našega naroda, ampak se trudita, da poiščeta Še drugih virov dohodkom ljudstva.
Opoludne, po dovršeni volitvi, zbrali - > se vsi ml borni k i z novoizvoljenim g. županom in občinskimi uslužbenci vred v dobroznani gostilni »pri Guju«, da s čašo iskrega Istrana proslavijo današnji svečanostni dan, gt»ro-ljubna gostilničarka pa je preskrbela tudi za i dobri obeti. Po obedu so se pridružili še
vladni zastopnik, nekateri gg. uradniki in | domači kapelan gospod Strnad. I meje se. da i tudi napitnic ni primanjkovalo. Zlasti pomenljiva je bila napitnica g. c. zastopnika go-p. županu, v kateri je povdarjal, da je posebno zadovoljen, da je ravno zopet g. Jenko izvoljen županom, ker da je občina jako dobro in redno upravljena. Gospod župan je napil vsemu navzočemu odboru in obe. uslužbencem, od katerih se nadeja, tla ga tudi bodo v bodoče podpirali na težavnem delovanju le za blagor občinarjev brez razlike strank ! Zahvalil se je na napitnici g. vlad. zastopnika, napil istemu, kakor tudi navzočim g. uradnikom in g. kapelanu Strnadu. Gosp. županu sta se v imenu vseh gg. dekan Rogač in naručitelj \\ aišel zahvalila na napitnici. Posebnega pomena pa je bil govor občinskega starešine, Ivana U kovica iz Podgrada, kateri je, na-glašujč, da tukaj nedostaje domače intcli-
geuee, h valil požrtvovalno delovanje g. župana Jenka in g. dekana Rogača, ki pa tudi nista tukajšnja rojaka. Gosp. župan je odvrnil, da je ravno za tak domač naraščaj treba skrbeti in se v tem oziru nadeja, da pomore mlekarska zadruga, ki se ima ustanoviti v kratkem. Kmetje bodo imeli od mleka več dohodkov, nego do zdaj. Nekaterim bo potem toliko lažje pošiljati svoje sinove v srednje šole in dalje. Na predlog g. dekana Rogača je abiturijent sitsačke gimnazije, tukajšnji domačin iz Hrušiee, Fran Cek, pobiral za dijaško podporno društvo na hrvatski gimnaziji v Pazinu in je nabral svoto 44 K 30 stot., katera se izroči gospici Lini Jenko, da jo nakaže, kamor je namenjena. Gosp. Cek je imel tudi lep govor, v katerem je omenjal, da se ima zahvaliti edino g. županu Jenku in g. dekanu Rogaču, da mu je sploh bilo mogoče iti na gimnazij. Vnemal je sorojake za nekako zadrugo, od katere bodo kmetje gotovo imeli koristi.	N.
X Razpisana služba. Na državnem nemškem gimnaziju v P ulj u je razpisana služba učitelja za nemški jezik. Prošnje do 6. avgusta na c. kr. deželni šolski svet istrski v Trstu.
Vesti iz Kranjske.
*	Osebna vest. Dež. predsednik ekse. baron Hein se je včeraj s svojim tajnikom odpeljal v Postojno na zborovanje kranjsko-primorskega gozdarskega društva.
*	U m r 1 je minoli ponedeljek v Škofji-loki nenadoma sodni kancelist Jean D e i-s i n g e r. — V Semiču je umrl dekan Anton Aleš, duhovnik viteškega reda, blag značaj in dober rodoljub.
Predminolo noč pa je umrl v Novem mestu ^.'i-letni Vlado S k e r 1 j, medieinec 11 T. leta. povsod iskreno ljubljen in spoštovan mladenič. Z neumorno pridnostjo in vnetostjo je stremil mladi mož za svojim ciljem, t. j. za dovršenjem svojih študij ter si o tem nakopal smrtonosno kal tuberkuloze. Vse mesto žaluje za blagim mladeničem, ki bi bil postal najboljši prijatelj narodov v svojem zdraviliškem poklicu. Lahka mu zemljica !
*	Sneg n a K a m n i š k i h p 1 a n i n a h. Zadnja dva dneva je padlo na Kamniških planinah precej snega in so iste pokrite s snegom skoro do zelenega vznožja.
*	X a ljubljanski semenj dne i), julija je bilo prignanih 485 konj in oslov, 154 krav in 63 telet, skupaj 702 glavi. Kupčija je bila srednja. Zunanjih kupcev ni bilo.
*	Izpiti gojencev »Glasbene Matice« v L j u b I j a n i, ki so se vršili doe 2., 3. in 4. t. m. so pokazali iznova, da je »Glasbena Matica« v Ljubljani zavod, na katerega sme in mora biti ponosen slovenski narod.
V II. letošnjem polletju je pohajalo v »Glasbeno Matico« 230 gojencev, na izpit pa je posamično nastopilo 130 gojencev, ne vštevši ustmenih izpitov iz glasbene teorije. Največ gojencev, 148, se je učilo v igri na klavirju, in sicer jc bilo prvoletnikov 37, drugoletnikov 35, tretjeletnikov 22, četrto -letnikov 2o, petoletnikov 11, šestoletnikov sedmoletnikov 3 in osmoletnikov (3. Gojenci vseh letnikov so o izpitih nastopali sigurno; vsi so kazali lepo napredovanje. Gojenke 8. razi eda pa so nastopile z vspehom, ki bi bil na čast tudi odličnemu konservatoriju,
Na gosli se je učilo pri gosp. Ved ralu 24 gojencev. Xa izpitu je nastopilo v igranju 10 gojencev z dobrim vspehom. Pri gospodu Junecku sta senčila le dva gojenca na celo in in se je na izpitu posebno eden odlikoval. Solo-petja pri g. Gerbiču in pri g. Hubadu se je učilo skupno 14 dam in gospodov. Pri gosp. Gerbiču sta nastopila gosp. Polašek, ki sodeluje v slovenski operi in gospica Jarmila Gerbič, ki je pela kanatino iz opere »Ca-rostrelca« in arijo iz opere »l'n halo in tnu-sehera« od Rossinija. Vspeh je pričal, da je pričakovati, da oba postaneta izvrstni pevski inoči — g. Polaček izboren solist- baritonist in g.a Gerbič odlična sopranistinja - solistinja. Tudi pri g. Hubadu so se na izpitu odlikovali vsi nastopajoči, prav posebno pa še gospica Mira Dev v romanci iz »Carostrelca«, katero je pela tako dovršeno, da bi z isto vspešno nastopila na najodločnejših odrih.
Harmonijo pri g. Hubadu obiskovalo je 6 gojencev, ki so se istotako odlikovali na izpitu. —
Pevski zbor, ki šteje do 130 ženskih in 30 moških glasov, ni nastopil, kar pa se je zgodilo tekom leta v enem koncertu in enkrat z zborom »Glasbene Matice«.
»Glasbena Matica« v Ljubljani vrši naj-popolneje svojo nalogo kakor odličen glasbeni zavod, katerega vspehi delajo čast slovenskemu narodu. Naj tudi nadalje razvija svoje delovanje kakor doslej :n tudi nadalje čim lepše prospeva.
Vesti iz Koroške-
Kresovi na čast sv. Cirila in Me toda. Kako zelo seje slovenski narod oklenil ideje, kateri sta simbol sv. brata in slovanska apostola Ciril in Metod, pričajo vesti, kako so njima na čast žgnli velike kresove na kršnih in krasnih slovenskih gorah in holmcih. Te vesti prihajajo iz vseh krajev slovenske zemlje, bodisi na Kranjskem, Stajarskem in Primorskem. Pa tudi v turnem
Korotanu so razsvetljevali noč ti kresovi.....
visoko gori na Viša rji h in na 2070 m. visokem Lovcu se je koprneče dvigal pod nebo mogočen plamen v čast sv. Cirilu in Metodu... Na drugih krajih Koroške je gorelo l še več kresov, nekaj že tudi 4. julija zvečer, nekaj pa 6. zvečer. To zmešnjavo je provzro-čilo, kakor tudi drugod, proganjanje slovanskih blagovestnikov v koledarju. Na sv. Vi-šarjih, kjer je gorel letos prvič narodni kres, so tudi slavili sv. apostola s streljanjem s topiči. V cerkvi pa je bila propoved primerna prazniku — o slovanskih blagovestnikih sv. ; Cirilu in Metodiju. Ti kresovi pričajo, da ■ slovenski rod še ni izumrl in se ni izsrubil v valovih tujstva, tudi tam ne, kjer je najbolj izpostavljen sovražniku. In slovenski narod sme tudi na Koraškem upati v lepšo bodočnost, ko je postal tako hude poskus nje, ako ' se tudi v nadalje in čim trdnejše oklene ideje, ki mu jo predstavljata sv. Ciril in Metod.
j „ f . . Razne vesti.
Strela ubila oseminsedemdeset oseb. Iz
Varšave javljajo: Dva dni že divja strašna huda ura v Varšavi in okolici. Toča je uničila vse setve. V mnogo hiš in skednjev je udarilo. Glasom dosedanjih poročil je strela ubila oseminsedemdeset oseb. Mednarodni kouarcs v varstvo delavcev bo zboroval v Parizu v Musče social od dne 2o. do 29. t. m. Na dnevnem redil so sledeče točke: 'I. Ustanovitev urnika potom zakonov. (Primerjanje dotičnih zakonov, utesnitev dela za otroke, mlade pomožne delavce in ženske: reforme, katere bi bilo želeti v tem oziru. Se-li more upati, da uvedejo vse industrijske države isti najvišji urnik?) H. Prepoved dela po noči. (Posledice ponočnega dela: primerjanje dotičnih zakonov. Ali je možno uvesti zakon, da se prepove ponočno delo za vse vrste delavcev in industrij ? Ali je v tem oziru potrebna mednarodna prepoved ?) III. Obrtno nadzorstvo. (Organizacija in uspehi nadzorovanja tovarn v raznih državah : udeležba delavstva na nadzorovanju : volitev nadzornikov-delav-cev; udeležitev obrtnih društev na nadzorovanju.) IV. Mednarodna zveza v varstvo delavcev, nje pomen in naloge.
Tragične posledice neumestne šaljive pretnje. Neka gospa, ki je potovala s svojimi otroci iz Dovera na Angleško, zapretila je neki dan svojemu maličku: »Oe ne boš priden, te vržem v vodo!» Pozneje je za nekaj hipov zapustila kabino. Ko se je vrnila, je takoj pogrešila najmanjše dete ter vprašala po njem, ne da bi bila slutila, kako osodne posledica je imelo njeno žuganje ! Na nje vprašanje so odgo* orili otroci: »O mama, malček je zopet nagajal, pa smo ga vrgli skozi okno v vodo«. Obupno je mati hitela k kapitanu, ki je takoj ukazal, da je šla la-dija nazaj, a otrok je že izginil v morju.
Slovanski evharistiški shod in slovesno zborovanjo apostolata sv. Cirila in Metoda
bo (kakor zadnja leta) tudi letos dne 30. in 31. julija na Velehradu na Moravskem ob grobu sv. Metoda. Dne 31. julija in 1. avgusta se bo ondi vršila tudi slavnostna akademija.
Amerikanske kokoši in solnčni mrk.
Amerika je dežela senzacijonelnih iznajdeb in prigodkov in zato se ne smemo čudili, da so znali Američani celo solnčno mrknenje izkoriščati na uprav ženijalen način. Opazovali so namreč, kako je perutnina mej zatemne-vanjem solnca postajala nemirna. Neumne kokoši so namreč menile, da se je približala noč in tako so po svoji stari navadi takoj zlezle na svoje droge. Ko pa je tema minila, prihajale so zopet doli in v svoji bedastoći so valile jajca ! To opazovanje je rodilo v ame-
rikanskih glavah divno praktično idejo . . . Neki žurnalist poroča namreč, kako farmerji v Georgiji in Alabami po onem znamenitem opazovanju na dan solnčnega mrka vsaki dan osleparijo svoje kokoši za eno jajce v svojo korist. Vsako opoludne zaprejo namreč perutnino v k urnike tako, da noben trak svetlobe ne pride notri. Ko jih potem zopet ; izpuste, mislijo neumne kokoši, da je jutro in zvale poleg jutranjega še eno popoludan-sko jajce. Srečna dežela, v kateri gre ljudem
vse tako po sreči!
-
Brzojavna poročila.
Cesar Viljelm na potovanju.
KIEL 10. (K. B.) Cesar Viljelm je danes predpoludne na krovu parnika «Hohen-zollern» odpotoval v Bergen. Ob odhodu so ga vojne ladije v Inki pozdravljale z običajnim streljanjem. «Hohenzollern» spremljajo ena depešna, ena avizna Indija in več torpedov k.
Iz francoskega parlamenta.
PARIZ 10. (K. B.) Senat je v današnji dopoludanski seji sprejel zako.iski načrt o štirih novih davkih, in sicer z 216 glasovi proti 2. Izločil pa je člen o davčnih olajšavah za vinograde, opustošene po trtni uši. Vsled tega morajo ves načrt zakona vrniti komori. Ustaja na Kitajskem. BEROLIN 10. ^K. B.) «Wolff» oporeka vesti, da bi bil cesar zaukazal takojšnjo mobiliziranje popolne divizije torpedovk za široko morje.
KIEL 10. (K. B.) Križar «Bussard» je odplul danes jutro na Kitajsko; pred odhodom si je cesar Viljelm ogledal ladijo ter jej želel srečno pot.
AVILHELMSHAVEN 10. (K. B.) Križar «Geier» amerikanske postaje in »Seead-ler» avstralske postaje sta dobila povelje, da odplujeta nemudoma na Kitajsko. Druga divizija prvega brodovja je danes predpoludne prispela v tukajšnje ladijišče.
LONDON 10. (K. B.) *Reuter» javlja iz Tientsina : 340 pešcev francoske mornarice je prispelo včeraj semkaj z šestimi gorskimi topi. Sčl, ki je prišel včeraj semkaj, pravi, I da je nekega kitajskega generala z 10.000 mož videl marširati proti Tientsinu.
LONDON 10. (K. B.) «Mor n ing Post« javlja iz Ne\v-Yorka, da je tamošnji glavni stanoviščnik dobil ukaz, da pošlje nemudoma prevozne ladije na Kttbo in Portorico, da vse redae čete, kolikor jih morejo pogrešati, I prepeljejo na Kitajsko; pošljejo jih pa čez San Francisco.
LONDON 10. (K. B.) <Reuter» javlja danes iz Shanghaia : Glasom uradne vesti iz kitajskega vira je cesarica dne 30. junija zopet prevzela vlado ter imen »vala Junglu-a prvim ministrom. Poslali so kurirja v Nan-! king, da izreče podkralju v Jangtse-ju zahvalo za zvestobo cesarici, ter mu priporoči, da čuva tujce na vsaki način.
LONDON 10. (K. B.) <Reuter» javlja ilne 1. t. m. iz Tientsina: Danes so Angleži, Rusi, Amerikanci in Japonci, skupaj okolo 1200 mož, rekognoscirali proti kitajskemu delu mesta. Zavezniki so naleteli na znaten odpor manjših sovražnih oddelkov, katere so prepodili ; o tem so zgubili nekaj vojakov. M <1 Kitajci v mestu da vlada nesloga. Zavezniki dobivajo dan za dnevom pomoči, vendar je položaj resen, ker nedostaje poročil o gibanju Kitajcev. Dva sčla sta prinesla danes iz Pekinga pismo angležkega poslanika, v katerem naznanja, da so bokserji umorili I dva visoka uradnika, ki sta se jim upirala. I Japonski pijonirji popravljajo železnico Taku-; Tientsin.
WASHINGTON 10. (K. B.) »Ueuter»
: javlja : Kitajski poslanik \Vn-Ting-Fang je i pred tremi tedni brzojavil ravnatelju brzo-j javo v Shengu, Li-Hung-Čangu in ostalim velikim podkraljem na jugu Kitajske ter jih pozval, naj delujejo v Pekingu v varnost poslanstev, ker bi imelo za cesarstvo gotovo zlih posledic, ako bi poslanstva trpela škodo. Wu-Ting-'Fang je nadalje brzojavil Shengu, j da se izplačajo velike nagrade za rešitev oseb, ki se nahajajo v poslanstvih. Teh svot da ne plačajo Zjedinjene države, nego sorodniki in prijatelji oseb, ki uživajo gostoljubnost amerikanskega poslanika v Pekingu.
LONDON 11. (K. B.) «I>aily Express» javija dne 10. t. m. iz Čifua: Kitajci so dne 4. t. in. s 75.000 možmi in 100 topovi napali Tientsin, katero mesto je branilo 1400 mož evropskih čet. Rusi in Japonci so imeli velike zgube. Od ruskega oddelka 120 mož so pali vsi razven petih. Tudi Nemci soimeli
I zgube. Angleži so zgubili 30 mož. Dne b. t. j m. so Kitajci ponovili napad na Tientsin s ; topništvom, a zvezno topništvo jih je prisililo, da so umolknili.
\V A S HING T O N 10. (K. B.) »Reuter« javlja : Okrožnica, katero je poslal državni tajnik Hay dne 3. t. m. zastopnikom Zjedi-njenih držav v inozemstvu, izjavlja, da Zje-d i njena države smatrajo razmere v Pekingu za popolno anarhijo ter so menenja, da sloni državna oblast in odgovornost dandanes v resnici na lokalnih in pokrajinskih oblastih. Dokler se poslednje ne zvežejo javno z ustaši, nego uporabljajo svojo moč v to, da čuvajo I življenje in lastnino tujcev, vidi Amerika v I njih zastopnike kitajskega naroda, s katerim hoče živeti v miru in prijateljstvu. Amerikanska politika gre za tem, da najde rešitev, ki prinese Kitaj u stalni mir ter mu zagotovi obstanek kakor teritorijalni in administrativni celoti, to pa v varstvu pravic, zajamčenih | vlastem po pogodbah in mednarodnem pravu ; vsi narodi da bodo o tem za mogli trgovati z vsemi kitajskimi pristanišči.
i
Vojna v južni Afriki.
PARIZ 10. (K. B.> Odposlanci južnoafriških republik so predpoludne oddali v ministerstvu za zunanje stvari svoje pose tu i ce.
i
-
Trgovina in promet.
Avstrijski trgovinski referenti.
Naše trgovinsko ininisterstvo je imenovalo za poškušnjo tri trgovinske referente, ki pričnejo svoje delovanje v bližnji bodočnosti, in sicer prvega za Nemčijo, drugega za Indijo, Japonsko, Sijam in Kitajsko, tretjega za južno Ameriko, zlasti za Brazil.
Žetev v Indiji.
Glasom uradnih poročil je letošnja žetev mnogo neugodnejša od lanjske. Pšenice so letos pridelali le 48*9 milijonov centov proti 63*3 milijonov lanskega leta. V glavnih pokrajinah, kjer sejejo največ pšenice, t. j. l'u-njaba, severozapadnih pokrajinah v Onohu in Bengalu je bilo pridelek še dober glede količine; v osrednjih pokrajinah, v Bombnvu in Rajputani pa je žetev docela neuspela. Letos b<» Indija zopet morala uvažati pšenico, in sicer najmanj S do milij. eeittov. To bo seveda uplivalo na svetovno tržišče ter imamo pričakovati letos zopet drag knh.
Žetev v Ameriki.
Kakor javlja kor. biro dne 10. t. m. : poročnj o z vseh strani, da se v vseh pokrajinah, kjer raste bombaž, plevel nenavadno množi ter da primanjkuje delavskih moči. Stanje pšenice-ozimine je povprečno <S0*S, jare pšenice f>fr2, oboje pšenice skupaj <>9.*, ovsa 185.5, turščice 89.5°/0. Se okolu 93°/0 pšenice z lanskega leta se nahaja v rokah farmerjev.
i
Velika zćilogs>
soIhbp pliM in tanecarii
I OOOOOOO Od ooooooo
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Criovanni list. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo. ___
| OBUVALA! ^m	|
PEPI KRAŠEVEC	v
pri cerKvi sv. Petra (Piazsa Rosario pod ljndsKo šolo)	£
priporoča svojo	£
I bogato zalogo raznovrstnega obu-	J
j vala za gospode, gospe in otroke	g
I	Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu.	|
Odpošiljatev je poštnine prosta.	£
| Prevzema vsako delo na debelo in drobno	P
I ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in	fi
točnostjo po konkurenčnih cenah.	^
Za mnogobrojne naročbe se priporoča	4
Josip Stantič	|
čevlj. mojster	^
[	Zalop ii tovarna	i
[	pohištva vsake vrste	]
!	Alessandro Levi Minzi t Trstu,	i
[	Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).	]
*	Bogat izbor t tapetarijah, zrcalili in	'
P	slikali. Ilustriran cenik gratis in frauko {
i	vsakemu na zahtevo.	j
\	Cene brez konkurence,	i
T	Predmeti stavijo se aa brod ali žele-	"
f	znieu brez da bi se za to kaj zaračuna«.	\
Hruške
in drugo sadje se kupuje na javni tehtnici (Pesa pubblica) Via Torrente štev. 32.
Tam je za vinogradnike tudi zaloga
žvepla in modre galice
Spoštovanjem
Alojzij Grebene. -—-—- ;
Trpv.-obrtBa »trovana mm
z neomejenim jamstvom.
V GOltICI, semeniška nI. Št. 1., I. nadstr.
—
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se! nah-že za najmanj je«lno leto }>o 5°/0, na-j vadne j><> 41/2 °/0 in vl«»jr«i na Con to - corrent; po ;>.0l)°/o. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačije zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOIetno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru, i Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-j lež po 300 kron po 1 krono na teden, ali , daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po (>.15°/o-
Vplačevanje vrši sc osebno ali potom i li položnic na čekovni račun štev. 842.3G6. TI Uradne ure: od 9—12 dopoludne in
od 3--1 popoldne; ob nedeljah in praznikih
od 9—12. dopoludne.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
--•#[ iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi [•* —--
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast iti odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljauje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Mala oznanila.
i
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih i cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za ! besedo ; za večkratno insercijo pa se eeua piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih i obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
V Verdeliuli i clell°Seoglio1 se
odda v
najem stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Ponudbe na upravo »Edinosti«.
Zalosra likerjev v so de i h in buteljkah.
[varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno p«>-I Ioženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in ir. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu'-
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve mice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : O. Lueiani. E. Leitenburg,
P. Prt*mlini. S. Serravallo. A. Suttiua. C. Zanetti, A. Praxmarer.
Perhauc Jakob
ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Pnf APMl!/ F flll ima gostilno v ulici Ireneo
ruiuuniK rrdii ;t 2 T()(. islrsk( dal_
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldako pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Pfttfif" ulica Riborgo št. 25. Velika
®	zaloga in delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeiearne.

SAUNIG & DEKLEVA
GORICA - ulica Municijio 1. - GORICA
(Mehanična delavnica v Nunski ulici št. 3<i.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive Šivalne stroje „PPAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (štrickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 5>0 gld. naprej.
Vsaka konkurenca nemogoča!
H. Stibiel
Piazzetta S. Giacomo -t. 3 [(Jorso) filijalka ulica liiborgo 15. ima
veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
lol/ Parhcmn Ulica Stadion 5t. 20, pe-(T JdK.	iSdUb karna iu sladčičarna,
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema
tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Se toplo priporočata z odličnim udana
■potovanjem

Sauni g & Dekleva.
i Carl Greinitz Jteffen *
*
* Ivan Pahor X-
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
Anton Šorli
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvali c
v lio rici v ulici 31orelli št. 12.
ee toplo priporoča Slovencem v mestu in 11a | deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in , pohištva v vse kraje.
>ov /aprt voz za prevažavje.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 1893.....gld. 58,071.673-84
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... „ 30,541.700*(J4
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1894. . . . ^ 169,929.625*03 Plačana povračila:
a)	v letu 1894.......„ 9,737.614-48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894......n 292,401.70651
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj* tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanja e na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Vi-della Stazione št. 888,1 v lastnej hiši.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
ij^T*" predmetov za stavbarstvo "^PS
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
tuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metile 111 pred ognjem Tane blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
K *
n n
K
x
x *
n
X X X X
Fran Hitty
Trgovci.
Ulica Barriera veeehia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tndi na deželo.
Oglje i 11 drva.
v ulici del Torro štev. 12 p:iporoča svojo dobro pre-
Muha Josip
skrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e j»eea z vsemi hanenimi in menjalnimi posli,
1
kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje:
Vrednostne papirje:
po 2%°/,, proti 5 dnevni odpovedi
" -89 1 1 —
., ♦>,'4°'u	4 mesečni
. »Vi« S
, 3V.«	1 letni
Napoleone:
po L' " „ proti 20 dnevni odpovedi
S1,'-« * -«<► -
2n4°(1 - 3 mesečni
« -i \ ^ «; _
1
laku obrestovan ;e pisem o uplačilih velja od 25 oziroma avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 23 4°() do vsakega zneska; izplačuje se do 20.(MM> gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako 11 plačilo obresti od dne uplačila in nuj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje couto - eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne i papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa- j irpje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
IVAN SCH1NDLER
Dunaj, III. Erdbergstrasse štev. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-veiisko-lirvatskeni jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje Mor drugod.
Za reelno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLE5

privilegiran lastnik
Dunaj. II! Erdbergstr. štev. 12.
Mlin na par.
Valentin Skočir ru^n^
kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike .melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla .,svoji k svojim." Andrej «Tug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
V Gorici.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega
C. It. privjliiirani kroji &
•©c fi
300©0£
x

HERA PROMETHEUS


S S
1899
U
DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU
Izvršuje napeljave za. razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom
za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov.
1MT~ Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek.
ŠEST ZLATIH KOLAJN
Zlata kolajna Berlin 1898	Zlata kolajna Budapest
»	99	» » Schiedam Haag >
Vratislava »	» » Monakovo	>
Izvršenih 2000 napeljav zn zasebnike v vseh delih sveta.
Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov.
1'islilni iu sušilni /.istem irlasom privilegija nemškega cesarstva št.	in 10*».244.
Ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z najodiičnejšimi uspehi.
Apneni ogliK najprve Trste, Ki dala največ plina, ss prodaja po ugodnili eeaaJi-Glavni zastopnik
za Istro, Goriški>t Trent nsUo, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo
EDVARD TURECK V TRSTU.
9
Civilni in vojaški krojač.
vsakemu koj razumljivi 0 troiiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku '2t I. n. ima izbox~no zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek> dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica >v. Antona št. T izdeluje sveče iz pristnega cebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2<)<X> k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbnistvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Tovarna nadplatov
i Seh u h ob e r-theil) tvorni-
ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigovez^, itd ter glavno zaloge voščila tbiksa) družbe :Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka (»orica Travnik T> Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna.


X
:khmxk:

Pohištvo in meblji.
Novoporočenci pozor! I iloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anion Breščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
„EDIONST"
se raz ven že v vseh znanih tobakarnali prodaja tudi v novi tohaknrni Bruni v ulici S. Martiri .4t. 12.
\