Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 20. APRILA 1995 Sklicana 4. seja občinskega sveta Osnutki občinskega statuta in proračuna Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je za sredo, 19. aprila, sklical 4. sejo občinskega sveta. Čeprav predlog dnevnega reda tokrat obsega samo šest vsebinskih točk, so nekatere med njimi še kako pomembne za nadaljnje delovanje občine in seveda tudi samega občinskega sveta. To velja zlasti za osnutek statuta občine Kamnik in osnutek prvega občinskega proračuna občine kot lokalne skupnosti. Nič manj pomembna pa ne bo razprava o osnutku lokacijskega načrta za avto cesto na odseku Vransko-Blagovica in s tem povezane spremembe prostorskih sestavin občinskih družbenih planov. Na tej seji bodo svetniki imenovali tudi 7-članski nadzorni odbor občinskega sveta, komisijo za določitev datuma občinskega praznika in spremenili sestavo komisije za volitve, imenovanja, administrativne in kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja. Naj povemo še to, da osnutek občinskega statuta, ki ga je pripravila komisija občinskega OB 27. APRILU, DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, IN 1. MAJU, PRAZNIKU DELA, ISKRENO ČESTITAVA VSEM OBČANOM Predsednik občinskega sveta Kamnik Igor Podbrežnik Župan Tone Smolnikar sveta pod vodstvom Janeza Jegliča, obsega 115 členov, kar je pol manj, kot jih je obsegal prejšnji statut. Osnutek občinskega proračuna za leto 1995 predvideva za 1,402 milijarde prihodkov, od tega 616 milijonov iz dohodnine, država pa naj bi za finančno izravnavo prispevala okrog 228 milijonov tolarjev. Odhodki so načrtovani v enaki višini kot prihodki. Izdatki v tekočem delu proračuna so načrtovani v višini 807 milijonov SIT in so za dobro desetino nižji od lanskih, zaradi delnega prenosa nekaterih nalog iz občine na državo. Za investicije naj bi bilo namenjenih 332 milijonov SIT ali dobro petino proračunskega denarja. Od tega naj bi za investicijsko vzdrževanje v krajevnih skupnostih porabil 86 milijonov SIT, pri čemer je za 33,4 milijona SIT pogodbenih obveznosti iz lanskega leta.Za sklade in ostalo investicijsko vzdrževanje pa naj bi namenili 247 milijonov SIT. F. S. Širokim poljanam narcis, ki te dni cveto v Volčjem Potoku, se bo kmalu pridružilo na tisoče pisanih tulipanov, (foto ES.) Obisk ministrice za delo, družino in socialne zadeve Podpora razvoju ZUIM-a in programu zaposlovanja v Titanu V začetku tega meseca je na pobudo kamniške LDS naše mesto obiskala Kina Klinar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Najprej si je ogledala Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer jo je vodstvo zavoda z direktorjem Davorjem Domnin-kušem na čelu seznanilo s problematiko dela in z načrti za nadaljnji razvoj te ustanove. Nato je sledil obisk podjetja Titan in razgovor z ing. Jožetom Brlečem, direktorjem podjetja, ter njegovimi sodelavci. Ministrico pa je sprejel tudi kamniški župan Tone Smolnikar in jo seznanil z aktualnimi vprašanji pri uvajanju lokalne samouprave, pri čemer je posebej izstopala problematika financiranja občin. Ob zaključku obiska pa si je ministrica ogledala še novo kamniško modno hišo. V razgovorih je sodeloval tudi Maks Lavrinc, poslanec DZ. V Titanu so vodilni delavci ministrico seznanili med drugim tudi z uresničevanjem programa zaposlovanja delavcev in uporabo sredstev za te namene, ki jih je prispeval zavod za zaposlovanje. Poleg tega so spregovorili tudi o problematiki zaposlovanja invalidov, o porastu bolniških izostankov, stroškov zaradi dopustov ob krvodajalskih akcijah, sorazmerno velikem obsegu letnih dopustov itd. V Titanu so ugotovili, da se je obseg bolniških izostankov po ukinitvi obratne ambulante skoraj podvojil. Ministrica je soglašala s tem, da je treba vprašanje pravic iz dela, ne posamično, pač pa celovito urediti.To naj bi storili z novim zakonom o delovnih razmerjih, ki je v pripravi. O svojem obisku v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine pa je ministrica Klinarjeva za Kamni- na to, da imajo nekaj načrtov v zvezi z usposabljanjem in izobraževanjem invalidov in ker je to tudi eno izmed delovnih področij našega ministrstva, smo se dogovorili, da v zavodu pripravijo predlog, kako si zamišljajo izvajanje tega programa, da bi se potem lahko dokončno dogovorili, v kakšni obliki bo pri tem sodelovalo ministrstvo. (Nadaljevanje na 2. str.) Adiiatic zavarovalna družba d.d. noAtlf ENOTA KAMNIK, €t fiL C II 1 d.o.o. MAISTROVA 14 4=7 tel./faks: 817-486 SPOZNAJTE PONUDBO KAKOVOSTNIH ADRIATICOVIH ZAVAROVANJ, OD TEGA IMATE SAMO KORISTI! SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ IN NUDIMO NEKAJ POSEBNIH POPUSTOV. VEČ INFORMACIJ NA POOBLAŠČENI AGENCIJI AGENT d.o.o., MAISTROVA 14 (»velka gasa«) vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Prijetne prvomajske praznike vam želimo! Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela izrekam iskrene čestitke. V. D. NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE KAMNIK MIHA NOVAK škega občana povedala: »Naše ministrstvo je eden od sofinancerjev programa zavoda. Mi sedaj financiramo tudi del programa, ki bo v prihodnje prešel v Ministrstvo za šolstvo in šport. Eden od namenov obiska je bil tudi seznanitev s pogoji dela in z načrti razvoja zavoda. Glede Naslednja, 9. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 11. maja. Prispevke sprejemamo do srede, 3. maja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 9. maja. V Arboretumu od sobote, 22. aprila Cvete dva milijona tulipanov »Vrh praznovanja letošnje pomladi v Arboretumu v Volčjem Potoku bo prireditev z naslovom Dva milijona tulipanov, ki jo bomo odprli v soboto, 22. aprila, in bo trajala do torka, 2. maja,« je na tiskovni konferenci povedal Aleš Ocepek, direktor Arbore-tuma. To bo cvetličarsko vrtnarska razstava in tradicionalni vrtnarski sejem. V tem času bo simfonija barv številnih čebulic dosegla svoj vrhunec in za letos končala svoje poslanstvo. V okviru te prireditve bosta odprti tudi dve slikarski razstavi in sicer bo v prostorih Arbore-tuma razstavil svoje akvarele naš slikar Dušan Lipovec, slikarka Dora Trstenjak pa bo svoje slike postavila na vodni gladini jezera v parku. Tudi razstava rezanega cvetja, ki jo bodo pripravili slovenski vrtnarji, bo letos nekaj posebnega. LIP Radomlje bo denimo postavil na vodo svoje mize in stole, na katerih bodo vrtnarji razstavili svoje cvetlične aranžmaje. Sodelovala pa bodo tudi nekatera druga podjetja. Indu-plati iz Jarš bo postavil na grede s tulipani lutke iz blaga in podobno. Kot je dejal Ocepek, bo razstava postavljena tako, da ne bo meje ločnice med cvetjem in okoljem. Za ljubiteljske vrtnarje bo prav gotovo zanimiv tudi vrtnarski sejem, kjer bo mogoče kupiti cvetje, sadike drevja in vrtnarske pripomočke. Kot je povedala akademska slikarka Dora Trstenjak, bo v Arboretumu na vodi razstavila okrog 15 oljnih slik, hkrati pa bo istočasno potekala tudi njena razstava v prostorih LIP v Radomljah. »Moje slike predstavljajo atmosfero v Volčjem Potoku ali kozmično atmosfero, močnih energij in različnih cvetnih kompozicij in mislim, da se bo zelo dobro vključila v ta am-bient,« je še dodala. V Arboretumu predvidevajo, da bo do otvoritve razstave končana tudi razširitev ceste od Duplice do Arboretuma, na voljo pa bo tudi zadosti parkirnih mest. Le če bi v soboto ali v nedeljo prišlo do močnejših konic, bodo uvedli enosmerni promet. V času razstave bo vstopnina za odrasle 500 SIT, za osnovnošolce 300 SIT in za skupine 400 SIT, predšolski otroci pa bodo imeli brezplačen vstop. Ker je delež države še dokaj skromen, morajo z zbranim denarjem poleg stroškov razstave kriti tudi vzdrževanje samega parka, ki pa ni poceni. Zadnji aprilski vikend in za prvomajske praznike se nam torej ponuja možnost ogleda v čudovito barvno ogrinjalo, stkanega iz dveh milijonov tulipanov, odetega parka v Volčjem Potoku. F. SVETELJ SQ9» Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Trgovina :9. sobota: 8. -19. ura -13.« Moste mm Komenda tel.:841-524 OPREMA ZA DOJENČKE IGRAČE VSE NA ENEM MESTU!*- KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 20. APRILA 1995 Lončarsko podjetje Komenda posodobilo cvetlični in kmečki lončarski program Od Kitajske do Komende - dober mesec V Titanu so ministrico Klinarjevo seznanili s številnimi problemi s področja delovnih razmerij in socialnega varstva. Obisk ministrice za delo, družino in socialne zadeve (Nadaljevanje, s 1. str.) Moram pohvaliti organizacijo dela v Zavodu in njihova prizadevanja za uvajanje novih programov, v izobraževalni program. Dejavnost tega zavoda je dokaz, da imamo vendarle posluh tudi za te prebivalce in nas ni treba biti sram pred Evropo. Na naše vprašanje, ali je tokrat prvič v Kamniku, je ministrica Klinarjeva dejala, da uradno tokrat prvič, sicer pa je bila zasebno že večkrat tu, pa tudi kot bivša predsednica izvršnega sveta občine Jesenice je večkrat obiskala Kamnik. Najbolj ji je všeč lepo ohranjeni stari del mesta. Tu pozna nekaj ljudi, saj je končno, kot pravijo, tudi Kamnik del Gorenjske. F.SVETEU Na kratko Širša cesta Duplica - Volčji Potok Te dni delavci Cestnega podjetja Ljubljana končujejo prenovo 1860 m dolgega odseka od Duplice do Volčjega Potoka. Predvidevajo, da bodo dela končali do 22. aprila, ko bo v Arboretumu velika vrtnarska prireditev. Sedanji trimetrski pas asfalta ni omogočal normalnega srečavanja avtomobilov. Obnovljena cesta pa bo imela elemente regionalne ceste. Asfaltno cestišče bo široko 5,5 m, s polmetrskimi bankinami na obeh straneh pa /Sa cesti sredi Volčjega potoka urejajo tudi prostor za avtobusno postajo. bo cesta široka 5,6 m. Zato bodo cesto lahko označili s talnimi oznakami (sredinsko črto), kar doslej ni bilo mogoče. Modernizacija te ceste je še toliko pomembnejša, ker bo ob zgraditvi avtoceste to najbližja povezava Kamnika s priključkom na avtocesto v Dobu. Dela bodo veljala okrog 50 milijonov tolarjev, denar pa bo v celoti zagotovila občina Kamnik, delno je to storila Že lani, ostali del pa bo zagotovljen v letošnjem proračunu. Treba pa je tudi povedati, da so izvajalci imeli precej težav s pridobitvijo zemljišč. F. S. Kakšna cesta skozi Šutno? Zadnji čas je precej razprav o tem, kako bo urejena cesta skozi Šutno v Kamniku. Slišali smo že mnenja o za nekatere spornih kockah nacestišču, zdaj pa tudi različna ugibanja o tem, da za pešce ne bo pločnika, da bodo ob straneh m u Ide, da bo cesta ustrezala le pešcem in podobno. Zato smo povprašali Franca Nograška, strokovnega sodelavca Sklada stavbnih zemljišč, ki je investitor teh del. Povedal nam je, da je prvotni projekt res predvideval rešitev brez pločnika in z muldami ob straneh. Vendar so se pred nekaj dnevi v dogovoru s projektantom odločili za nekaj dodatnih rešitev. Peščene površine ali pločnik bo nekoliko dvignjen nad cestiščem in bo obrobljen s posnetim granitnim robnikom. Pločnik, ki bo na obeh straneh širok od 2 do 5 m, bodo tlakovali s hrapavimi granitnimi ploščami namesto s prvotno predvidenimi betonskimi ploščami. Stiki pa bodo zaliti s cementno malto. Samo cestišče bo široko 3,6 m in bo torej dopuščalo samo enosmerni promet z motornimi vozili. Tlakovano pa bo z desetcentimetrskimi granitnimi kockami na peščeni podlagi, zalitimi s cementno malto. Sedanji način odvodnjavanja torej predvideva namesto gladkih betonskih muld, da bo voda tekla po cestišču ob robniku. Vse komunalne vode, ki jih bodo obnovili, bodo položili v cestišče zaradi lažjega dostopa ob popravilu. Z deli bodo pričeli v torek, 18. aprila, končali pa naj bi jih v dveh mesecih. Pri sprejemanju končnih rešitev so poleg projektanta (CP Ljubljana) sodelovali predstavniki FAGG, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in projektant plinovoda. F. S. ludi v Motniku in Špitaliču se marsikaj dogaja Podružnična osnovna šola Toma Brejca v Motniku je 24. marca proslavila materinski dan. Na proslavo so povabili vse mamice, šolski otroci pa so jim pripravili prijeten kulturni program Motnilčani so zelo zadovoljni z obnovljeno cesto skozi Motnik, a si kljub temu želijo še obvoznice. Kot je videti, bo tudi ta dolgoletna želja Lončarsko podjetje Komenda, ki je desetletja pomagalo lepšati podobo slovenskih oken in balkonov z domačimi cvetličnimi lonci in koriti, se zadnje čase vse bolj posveča uvozu in slovenske domove na veliko bogati s kitajskim porcelanom. Čeprav imata domača komendska glina in podjetje ugledno tradicijo, se s kitajsko vendarle težko merita. Če prištejemo še cenovni razkorak, se tehtnica še bolj nagne na stran uvoženih izdelkov, še zdaleč ne le cvetličnih loncev in vaz. Lončarsko podjetje Komenda namreč uvaža pestro paleto skoraj vsega gospodinjskega porcelana, a ob njem hkrati prav nič ne zanemarja domače proizvodnje. »Gre preprosto za to,» pravijo v podjetju, »da želimo slovenskemu trgu ponuditi čimbolj pestro lončeno izbiro, kajpak po primernih cenah. »Ne nazadnje podobne izdelke danes delajo in jih na veliko uvažajo tudi druga domača podjetja. »In kot so z uvozom cenenih izdelkov najprej drugi znižali veljavo in ceno komendskih cvetličnih lončkov, tako zdaj mi izdatno zalagamo slovenski trg s svojimi izdelki, ki so zdržali konkurenčni boj, in hkrati z uvoženimi - le da smo zaradi direktnega uvoza (brez posrednikov) od 20 do 50 odstotkov cenejši kot konkurenčni ponudniki kitajskega porcelana,« pristavlja Rok Souček. Kajpak se Rok Souček ni kar tako podal na Kitajsko, naložil porcelan v avto in ga pripeljal v Komendo... »Tudi temu poslu je botroval splet okoliščin. Naneslo je namreč, da so bili na lanskem obrtnem sejmu v Milnchnu predstavniki šestih kitajskih tovarn porcelana odrinjeni iz elitnih dvoran v šotor, ki ga ni nihče obiskal. Sam sem vanj bolj zašel kot ne in za »nagrado« uspel skleniti posel - za Kitajce lani na tem sejmu edini. Ker so bili tako odrinjeni, so se že lani odločili, da jih v Milnchen več ne bo in jih letos res ni bilo. Zanimivo pa je, da se je letos v istem šotoru predstavila Slovenija, ki je bila doslej vedno v dokaj obiskani dvorani. Ne vem, če se bo zgodbica ponovila in naslednje leto več ne bo na sejem Slovencev, zagotovo uslišana. Začetna dela že tečejo in prvi metri tako potrebne obvoznice so že zgrajeni. V podružnični šoli Motnik pripravljajo Dan odprtih vrat. Ta bo konec junija. Organizirali bodo razstavo, ki bo prikaz vsega dela v šoli. Takrat bodo pripravili tudi zaključno proslavo. Meseca decembra lanskega leta so v podružnični šoli dobili lutkovni oder. Izdelal ga je mizar Branko Hribar iz Motnika, opremili pa so ga otroci in učiteljice. Pesnik Vojan Tihomir Arhar, ki jih je obiskal, jim je podaril 20 lutk. Za lutkovni oder so otroci sami napisali lutkovno igrico Medved peče palačinke, ki so jo uprizorili tudi na občnem zboru društva upokojencev Motnik-Špitalič. špitaličani gradijo mrliško vežico. Gradbena dela kar dobro napredujejo in krajani upajo, da bo zgrajena do konca tega leta. S. S. pa vem, saj sem videl na lastne oči, da je na letošnjem sejmu, kljub velikemu številu obiskovalcev, šotor spet sameval. A je to povsem druga zgodba, zato naj povem, da sem se po lanskem dogovoru v Milnchnu kmalu zares odpravil na Kitajsko. Kitajci so zelo gostoljubni, a zelo zviti in prekaljeni trgovci. O tem sem se prepričal na lastni koži in tako so mi povedali vsi, ki so že imeli z njimi opravka,« je še povedal Rok Souček. Za vsa naročila, denimo, zahtevajo izključno predplačilo. Kakorkoli, obisk je uspel, tako prvi kot naslednji. V kratkem bo Rok Souček spet odplul na Kitajsko, pred tem pa bo v Luko 'Koper prispela še ena velika pošiljka za Komendo in Ljubljano (Lončarsko podjetje ima trgovino tudi v BTC na Šmartinski cesti v Ljubljani), ki bo, prav tako kot pošiljka na začetku tega meseca, premagovala morske valove dober mesec dni. Sicer pa se v teh dneh v Lončarskem podjetju Komenda tudi že lastninijo, saj so za to že dobili dovoljenje agencije za privatizacijo. Kajpak so si izbrali pot notranjega odkupa. V podjetju je še vedno zaposlenih 12 delavcev, za občasna dela pa si najraje zagotovijo mlade moči prek študentskega servisa. Poudarek njihove dana- šnje proizvodnje je na ročnih delih, ki so v lončarstvu ohranila primerno veljavo, ceno in ugled, pa naj gre za ročna lončarska dela ali poslikave. Za nameček so tudi svoj klasični kmečki program malce posodobili da je bolj primeren in uporaben v sodobnih gospodinjstvih. To so dosegli zlasti z rustikalno (bolj patina-sto) glazuro. Klasičnih cvetličnih loncev, nekoč paradnega konja njihove proizvodnje, več ne bodo izdelovali, saj se ob tolikšnem (cenenem) uvozu to ne obnese več. Zato pa več pozornosti odmerjajo engobiranim rdeče-be-lim glinastim cvetličnim loncem, ki so hkrati tudi okrasni in namenjeni direktnemu sajenju rož. V komendski prodajalni je mogoče izbirati tudi med drugorazrednimi (cenejšimi) izdelki, sicer pa so cene v obeh njihovih prodajalnah tovarniške. Pa še to: kupce, ki jih pot zanese v prodajalno v Komendi, že leta navdušuje prodajna galerija Tera zraven podjetja, kjer ob domačih unikatnih mojstrovinah predstavljajo tudi izbrane izdelke najnovejše kitajske pošiljke. Dobršen del pomladno obarvane ponudbe so tudi predstavili na sejmu Alpe-Adria s podnaslovom Svoboda bivanja. A. P. Čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela Uredništvo Ocenili delo Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik Prav na materinski dan, 25. marca, so člani Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik namenili pozornost delovanju njihove zadruge, ki samostojno deluje tretje leto. Tudi rezultati poslovanja kažejo, da so tako kot prvo leto tudi lani uspešno poslovali. Kot marsikje, se je tudi pri njih pokazalo, da vendar le niso tako dobro delali, da ne bi mogli boljše. Od 125 članov zadruge se je občnega zbora, ki ga je vodil predsednik KGZ Vid Kadunc, udeležilo 55 članov. Prisoten je bil tudi Stane Šinkovec, direktor KGZ. Kot gostji pa sta sodelovali še Bojana Hočevar iz Zadružne zveze Slovenije in Francka Fuger iz Hranilno kreditne službe Domžale. Slednji sta pohvalili dobro sodelovanje s KGZ Kamnik in povabili vse, ki še niso oddali certifikata, da se odločijo za Kmečko družbo. Priporočili sta nov plačilni instrument - kmečko kartico, ki sta jo izdali Zveza hranilno kreditnih služb in Zadružna kmetijska banka Ljublana. Vpisi za pridobitev kmečke kartice potekajo preko HKS Domžale. Navzoča svetnika Peter Štele in Anton Hočevar sta se odgovorno vključila v razpravo in obljubila, da se bosta v občinskem svetu prizadevala za čim- hitrejše reševanje kmetijske problematike. Na občnem zboru, kot najvišjem organu zadruge, so člani sprejeli poročilo o lanskem poslovanju zadruge. Ugotavljali so, da je v lanskem letu zadruga živela od odkupa mleka in ne od lesa in mesa, kar bi bilo donosnejše. »V bodoče je treba v to vložiti nekaj več naporov,« je komentiral najaktivnejši v razpravi Ivo Orehovec iz Kotnika. Predsednik Vid Kadunc je razložil plan za letošnje leto in opozoril, da bo delo uspešno le, če se bodo zadružniki zavedali, da je zadruga njihova. Nekateri člani so kritično ocenili ugotavljanje kakovosti mleka - tolšče kot iz Inštituta Biotehnične fakultete v Grobljah. Pojasnjeno jim je bilo, da takemu rezultatu botruje več dejavnikov - od jemanja vzorcev do ohlajenosti mleka (npr. zelo ohlajeno mleko pokaže manj tolšče). Vzorce pobirajo pri vseh dvakrat mesečno. Zadruga plačuje jemanje vzorcev za količino nad 500 litrov kvalitetnega mleka. Zadružniki so bili kritični tudi do direktorja zadruge. V pogajanjih so le našli skupni jezik in se dogovorili za obojestransko boljše sodelovanje. Vid Kadunc je več pozornosti namenil problemom pri uresničevanju letošnjega obsežnega plana, v katerem so bistvena denacionalizacijska prizadevanja zadruge, lastninjenje klavnice in realizacija težko pričakovanje tr- govine s kmečkimi proizvodi na novi tržnici. Plan dela so prisotni soglasno sprejeli. Čeprav je kazalo, da bo precej zapletov pri izvolitvi novih članov upravnega in nadzornega odbora, so le soglasno sprejeli in potrdili predlagane kandidate. Naloge upravnega odbora bodo v novem mandatu opravljali: Maks Slapar, Ciril Perne, Mirko Svetlin, Vid Kadunc, Alojz Kralj, Franc Arnež, Janez Tre-bušak, Peter Berlec in Srečo Urankar. Stane Rozman je bil izvoljen za predsednika odbora KGZ, člana pa sta Tomaž Žavbi in Mirko Železnik. VERA MEJAČ Zaposlimo prodajalko v živilski trgovini. Informacije po telefonu 841-437 (dopoldne) in 816-127 (popoldne). Voditelj občnega zbora, hkrati tudi prejšnji in zdajšnji predsednik KGZ Kamnik, Vid Kadunc (četrti z leve), je v hudih polemikah večkrat pokazal svoj uglajen nastop. Svetniki sprašujejo in predlagajo Za novo telovadnico v Mostah Krajevna skupnost Moste se v pobudi, ki jo je posredoval svetnik Vinko O vijač, zavzema za to, da bi se nova telovadnica, ki je predvidena pri osnovni šoli Moste, prilagodila potrebam društev v krajevni skupnosti. Zato naj bi jo podaljšali za dolžino gledališkega odra ter za prostor za shrambo stolov in opreme. Uredila pa naj bi se tudi možnost zatemnitve dvorane. V odgovoru, ki ga je pripravil oddelek za družbene dejavnosti, je med drugim rečeno, da so se na sestanku predstavnikov KS, šole in občine dogovorili za priporočilo skladu stavbnih zemljišč, naj za letos predvidi polovico potrebnih sredstev za pripravo spremembe prostorskega akta za Moste. Občina bo takoj posredovala pri projektantu Hri-berniku, naj že oktobra lani naročeno idejno zasnovo za sanacijo osnovne šole Moste čimprej dostavi občini. Po uskladitvi te zasnove z vsemi zainteresiranimi bodo z njo seznanili Ministrstvo za šolstvo in šport. Urediti lastništvo Kulturnega doma na Duplici Alenka Koželj je predlagala županu, da v najkrajšem možnem času stori vse, da se reši status lastnice Kulturnega doma na Duplici. Kulturni dom na Duplici je vključen v otvoritveno bilanco Stola Kamnik in je zato tudi predmet lastninskega postopka v Stolu, pravi v svojem odgovoru občinski oddelek za družbene dejavnosti. Po sklepu župana občine Kamnik je bila 13. marca vzpostavljena javna infrastruktura na področju kulture v občini Kamnik, kar pomeni, da je ta dom v primeru prodaje zavarovan tako, da se po zakonu v njem odvija le dejavnost, za katero je bil zgrajen. Referendum o prometu preko Šutne? Na pobudo krajanov Šutne o ponovnem odprtju te ulice za Promet, ki jo je posredoval Ivan Tokmadžič, je občinska uprava odgovorila, da je promet skozi Sutno urejen z odlokom o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik, ki gaje občinska skupščina sprejela 29. maja 1991. Na podlagi dveh študij o prometni ureditvi v mestnem središču Kamnika bi se bilo treba odločiti za eno izmed možnih variant in potem spremeniti omenjeni odlok, upoštevajoč predlagano pobudo. V zvezi s tem bi veljalo razpisati svetovalni referendum, ki naj bi bil občinskemu svetu v pomoč pri odločanju. Skorajšnja rekonstrukcija Šutne s komunalnimi vodi bo upoštevala tudi odprtje ulice za promet. Kako je z investiranjem v otroško varstvo? Kdaj bo občinskemu svetu predložen v sprejem sklep o in- enega voznega pasu začela pogrezati v strugo. Čimprejšnja ureditev te ceste je potrebna tudi zaradi tega, ker bo v izgradnjo povezovalne ceste ŽelocJnik-Vodice verjetno postala občinska in bo za njeno vzdrževanje morala denar zagotoviti občina. Zato naj občina čimprej opozori pristojne republiške organe, da poskrbijo za ureditev ceste. Sicer se lahko zgodi, da bodo morali zaradi posedanja promet kmalu zapreti. Proti uporabi javnih površin na Šutni. Lastnikom lokalov na območju Šutne naj bi občina prepovedala uporabo pločnikov in ceste Takole pa izgleda kamniška Satna-, kljub zaprtemu prometu., vestiranju v otroško varstvo, je vprašal svetnik Miha Novak. Ta sklep je sestavni del dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti ob oddaji vloge za sofinanciranje. Občina seje namreč javila na razpis Ministrstva za šolstvo za sofinanciranje investicijskega vzdrževanja otroških vrtcev. Lahko se zgodi, da če ne bo tega sklepa, občina ne bo mogla pridobiti denarja za nov vrtec v Novem trgu. Urediti cesto skozi Moste Vinko Ovijač je ponovil odločno zahtevo Meščanov, da se čimprej v skladu z interesi krajanov uredi jama za prekladanje odpadkov v Suhadolah, sicer jo bodo krajani fizično zaprli. Predlagal pa je tudi obnovo republiške ceste skozi Moste, zlasti ob potoku Pšata, ker se je na posameznih delih do širine za potrebe lokalov (postavitev miz in stolov), je predlagal Rajko Bajde. Menil je, da sedanje stanje povzroča zaplete v prometu* in da bi prepoved pomenila prvi korak k normalizaciji razmer v Kamniku. Kako poteka lastninjenje Komunalnega podjetja? Veliko se govori o lastninjenju Komunalnega podjetja Kamnik, vendar občinski svet o tem ni nič obveščen, je dejala Marjeta Hu-mer in vprašala, kako lastninjenje poteka, kaj se lastnini in kaj bo z drugimi deli Komunalnega podjetja. (Is) Vi sprašujete, župan odgovarja O pristojnostih občine Ustavno sodišče je pred kratkim razveljavilo 101. člen zakona o upravi, ki je določal, da s 1. 1. 1995 prevzame država od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva. Kako bo to vplivalo na opredelitev pristojnosti občine v občinskem statutu in posredno tudi na sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi? (J. C, Kamnik) Tako razveljavitev smo tudi pričakovali, saj je dosedanja zelo nejasna opredelitev pristojnosti občin v zakonu povzročala vrsto zapletov. V naši občini smo ie takoj po novem letu predlagali ministrstvu za okolje in prostor, naj bi urejanje prostora (tudi lokacijske in gradbene zadeve) v celoti vrnili občinam. Dobili pa smo negativen odgovor. Kasneje mije minister Gantar dejal, da bodo večjim občinam te pristojnosti ostale. Ob razveljavitvi omenjenega člena zakona o upravi se seveda postavlja vprašanje, kako bo državnemu zboru uspelo do določenega roka, do konca junija, te pristojnosti razmejiti oz. jasno opredeliti. Kot mi je znano, se večina županov zavzema za to, da bi v zakonu taksativno našteli pristojnosti občine. Nekatere pristojnosti so namreč občinam ie sedaj pustili, vendar je bil s strani ministrstva za finance proračunski denar omejen. Za izvajanje pristojnosti pa je treba občinam prepustiti tudi denar. S proračunskimi navodili pa so nam za petino zmanjšali sredstva v primerjavi z lanskimi, čeprav bi po zakonu o financiranju občin morala posamezna ministrstva izdelati merila, na podlagi katerih bi potem zagotavljala sredstva občinam. Teh kriterijev pa še danes ni. Treba je še povedati, da so sedaj ministrstva ustanovljena za vsa področja, tudi za tista, ki nedvomno spadajo v pristojnost občin. Zlasti to velja za obrt in podjetništvo pa tudi za turi- zem. Državni uradniki pa ne vedo, kaj naj na teh področjih v občini konkretnega počno. Prav gotovo bo potrebno občinski statut, ki ga bomo predvidoma sprejeli prve dni maja, naknadno dopolniti. Isto velja tudi za občinski proračun. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi moram predlagati občinskemu svetu v enem mesecu po sprejetju statuta. Zato že sedaj predvidevamo, da bomo z njo predvideli določena delovna mesta v občinski upravi za področje podjetništva, turizma in podobna. Kdaj bo red na Malem gradu? V zadnjem času se prebivalci hiš v Parmovi ulici pod Malim gradom vse pogosteje srečujejo s posledicami rušenja in metanja kamenja, steklenic in drugih predmetov z Malega gradu. To povzročajo večkrat tudi pijani obje-stneži sredi belega dne. Sprašujemo, kdo je dolžan nadzorovati in skrbeti za red na tem osrednjem kamniškem kultur-no-zgodovinskem spomeniku? (A. F., Kamnik) Moram reči, da posebnega skrbnika Mali grad v celoti ni imel, ker ni bilo potrebnega denarja. Za kapelico je kot lastnik dolžna skrbeti cerkev. Ključe Župan Tone Smolnikar od vhodnih vrat na Mali grad pa ima Turistično informativni center, ki skrbi tudi za organizirane obiske in za zaklepanje vrat po opravljenih ogledih. Žal pa so si nekateri nepridipravi sedaj utrli pot mimo vratprotima-lograjskemu stolpu. Dogovoriti se moramo, kako to preprečiti. Vsekakor se bomo s policijo dogovorili za pogostejši nadzor tega območja. Kot kaže, z najemnikom Omanom ne bo nič. Morali bomo poiskati drugega in sicer v racionalnih investicijskih okvirih. Če pa tega ne bomo našli, se bomo v občinskih službah dogovorili, kako stranske dostope preprečiti, saj obstaja tudi nevarnost nesreč. Morda bo potrebno dolgoročno razmisliti, da bi z ustanovitvijo javnega podjetja to območje celovito uredila in upravljala občina, (fs) Čeprav so malograjska vrata zaklenjena z debelo verigo, to vsakodnevnih obiskovalcev stražnega stolpa ne moti. Ubrali so pot po strmini mimo vrat. Upravičeno je vprašanje, če smo sposobni zavarovati in nadzorovati našo kulturno zgodovinsko dragocenost. Konec agonije komendskega samoprispevka? OBVESTILO Občina Kamnik v dneh od 3. do 7. maja organizira na celotnem območju občine Kamnik čistilno akcijo Pomladansko urejanje in čiščenje okolja. Akcija poteka v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter s Turistično zvezo Slovenije, saj poteka Evropsko leto varstva narave. Zato vse zainteresirane občane, društva, šole In delovne organizacije, ki jim nI vseeno, v kakšnem okolju živimo, naprošamo, da se v čim večjem številu udeležijo akcije. Zaščitne rokavice in vrečke so na voljo v vseh krajevnih skupnostih pri predsedniku sveta krajevne skupnosti), kjer dobite tudi vse ostale informacije v zvezi s potekom in organizacijo akcije. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR SPOŠTOVANI STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK! Vse starše, ki želijo v šolskem letu 1995/96 vključiti svoje otroke v VVZ Anton Medved Kamnik v dnevno vzgojo in varstvo, prosimo, da prošnje za sprejem oddajo do 10. 5.1995 na UPRAVO VVZ ANTON MEDVED, Raspov prehod 2. Prošnje za sprejem dobite v eni izmed naših enot, za vse ostale informacije pa pokličite telefonski številki 831-327 ali 817-017! V obvestilu z gornjim naslovom neki samozvani gradbeni odbor seznanja krajane Komende in bralce Kamniškega občana z odločbo ustavnega sodišča (U-I-245/94-18). Odločbi glede na 160. člen Ustave Republike Slovenije ni mogoče oporekati. Zaradi s to odločbo prekršenih določb 2. in 155. člena Ustave Republike Slovenije pa je v skladu s L, 3. in 216. členom zakona o upravnem postopku dopustno vložiti na isti naslov zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe iz razlogov zmotne in nepopolne obrazložitve o stvari sami (o vsebini pobude) ter zmotne in nepopolne uporabe (spregleda) veljavnih predpisov, kot to določa 6. člen Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije. Zapletom z zlorabo metode pravnih praznin očitno še ne bo kmalu konec, kajti poleg zah- Popravek V zadnji številki smo pomotoma objavili, da je občinski svet v svet OS Komenda-Moste imenoval Angelco Žerovnik, dejansko pa je občinski svet izmed dveh kandidatov, ki jih je predlagala pristojna komisija, imenoval Ferdinanda Laha. Obema se za napako opravičujemo! Uredništvo teve o ponovnem odločanju zaradi zmotne in nepopolne uporabe veljavnega prava, ustav- nih načel pravne države, ostaja še možnost varstva pravic pri mednarodnem sodišču. ARBORETtfJM Volčji Potok RAZSTAVA OD 22.4. DO 2.5. 1995 Tulipan za vsakega Slovenca Vrtnarska razstava in sejem od 22. 4. do 2. 5. 1995 V ARBORETGMC1 bo na pragu pomladi pognalo iz zemlje 2 milijona TULIPANOV. To bo resnično neponovljiv dogodek! Razkošje spomladanskega cvetja bosta od 22. aprila do 2. maja popestrila VRTNARSKA RAZSTAVA in VRTNARSKI SEJEM! VABLJENI! Istočasno obveščam vse so-krajane Komende, da je zahteva za plačilo samoprispevka za nazaj (objavljena v Kamniškem občanu, 6. 4. 1995, št. 7) nezakonita, kajti v 5. točki sklepa piše: »se do končne odločitve zadrži«; v novem sklepu pa piše: »da se lahko nadaljuje«, kar pomeni nadaljuje z dnem objave odločitve! Če kdo želi drugače, mora predložiti veljavno pravno razlago. Vse gospe in gospode iz Komende, ki se zaradi nerazumne odločitve ustavnega sodišča počutite pravno in materialno ogrožene, ogoljufane in prevarane, pa vabim, da svoje občutke zapišete in jih pošljete na moj naslov, kajti če bo vaša podpora dovolj številna, bom sprožil spor za varstvo pravic in zakonitosti pred mednarodnim sodiščem. Po statutu namišljene KS podpisi 5% krajanov zadoščajo za obvezni sklic zbora krajanov. Predlagam, da na zboru krajanov razrešimo sporne dileme ter se opredelimo do projekta izgradnje popolne osnovne šole, kot je bil sprejet s sklepom Skupščine občine Kamnik, dne 6.7.1994. S spoštljivimi pozdravi PAVEL OCEPEK Breg pri Komendi 21 p. Komenda 61218 KAMNIŠKI OBČAN gospodarstvo - šolstvo 20. APRIL 1995 110 let šole v Stranjah Še ne tako dalnjega leta 1885 se je po vseh svetih zbralo v hiši Zagorica št. 3 nekaj preplašenih, a vedoželjnih otrok v prvi zasilni šoli. Povedano jim je bilo, da se bodo učili brati, pisati in računati. Vsak bo za pouk prispeval 20 krajcarjev in prinašal s seboj tudi potrebno kurivo za ogrevanje šolske sobe. Pričetek šole, kakršenkoli je že bil, je bil prisiljen, ker se farani z ustanovitvijo šole niso strinjali. Šolo bi lahko imeli že prej, če bi v njej videli kaj koristnega zase in za svoje otroke. A bilo je nasprotno, zdelo se jim je, da jim šola jemlje otroke, ki so veljali kot uporabna delovna sila, hlapci in dekle. Razvoj šole v našem kraju je že naslednje leto. Prva svetovna vojna je močno vplivala na slabši obisk otrok pri pouku. Po koncu vojne so se razmere nekoliko bolj uredile. Pouk je bil moten le ob veliki povodnji ali ob hudi zimi. Šola je pripravila sadjarsko razstavo in ob 25-letnici izgradnje nove šole proslavo o svojem delovanju Julija 1941 so morali šolo zapustiti slovenski učitelji. Prva nemška učitelja sta takoj pričela po-nemčevati mlade in odrasle. V šoli se je zamenjalo več nemških učiteljev in učiteljic, a dolgo ni ostal nihče. 14. decembra 1943 je šola pogorela in s tem je bilo nemške šole konec. Po 2. svetovni vojni se je pouk začel že 5. junija 1945. Ker je bila šolska zgradba požgana, je bil Program praznovanja 110 let šole v Stranjah Sobota, 22. aprila, od 8. do 12. ure: Občinsko matematično tekmovanje za Vegovo priznanje. Ponedeljek, 24. aprila, od 8. do 14. ure: Športna srečanja kamniških šol v športnih igrah in tenisu. Torek, 25. aprila, od 8. do 13. ure: Interdisciplinarno delo učencev po interesnih skupinah, odprta vrata šole. Ob 19. uri: Promenadni koncert mestne godbe Kamnik. Sreda, 26. aprila ob 13. uri: Otvoritev razstave o delu šole. ob 19. uri: 110 let šole v Stranjah. Proslava učencev šole. ob 20.30: Družabno srečanje delavcev šole in gostov v avli šole. bil počasen prav zato, ker so se gospodarji upirali ustanovitvi enora-zrednice, saj so menili, da je zasilna oblika šole za njihove otroke dobra. Ker pa so bili pritiski oblasti močni, je bil krajevni šolski svet skoraj prisiljen, da je leta 1900 kupil od kmeta Uršiča iz Zgornjih Stranj (po domače Španca) parcelo, na kateri stoji sedanja stara šola. Gradnja te šole se je pričela šele leta 1912, res pa je, da se je pouk v novi šoli pričel pouk v hiši pri Petru Prodniku. Bolj zares pa se je začelo jeseni 1945/46. Učna snov je bila prepuščena učiteljem, saj je bilo znanje otrok močno različno in skromno. Popravljena, nekoliko povečana šola je bila pripravljena za pouk že jeseni 1947. leta. Šolski prostori so postajali tesni in pretesni, posebno po letu 1963, ko si je šola pridobila status samostojne osemletne šole s podružnično šolo Gozd. Učenci niso ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - bojlerjev, - malih gospodinjskih aparatov, - napeljava In popravilo elektro inštalacij. več odhajali v šolo v Kamnik, razen redkih izjem. Želja vseh učencev in učiteljev je bila, da bi se pouk odvijal v modernih učilnicah s kabinetnim poukom, telovadnico, igrišči, kuhinjo in še čim. Občinski samoprispevek za gradnjo šol je bil končno usmerjen v Stranje in jeseni 1971 smo začeli pouk v novih prostorih nove šole in v prenovljenih prostorih stare. Osnovna šola Stranje Tako smo se pred desetimi leti spominjali stoletnice od ustanovitve šole v Stranjah,ki sojo imenovali zasilna šola. Pot, ki jo je prehodila stranjska šola prvih sto let, je bila takrat podrobno opisana. Ugotovili smo, da je bil razvoj šole v začetku zelo počasen, večje spremembe so se zgodile z zidavo nove šole 1912. leta, prezidavo 1947. leta in dozidavo pretežnega dela sedanje šole v letu 1971. V vsebinskem in organizacijskem smislu je šola pomembne prelomnice doživljala v letu 1912 z ustanovitvijo enorazrednice, 1963 z ustanovitvijo zavoda Osnovna šola Stranje in samostojno osemletno šolo, ob večjih spremembah šolske zakonodaje, posebno v osemdesetih letih s programom življenja in dela OŠ in v zadnjem obdobju z uvajanjem novosti pri organiziranju novih vsebin dela v šolah. Pripravljajo se novosti, ki bodo v marsičem spremenile dosedanji koncept šole v vsebinskem in še bolj v organizacijskem pogledu. Tu predvsem mislim na razvoj javne in zasebne šole s pravicami otrok in staršev, da se odločajo o izbiri možnega. V obdobju 110 let je velika razlika med tempom dela in razvojem dogodkov nekdaj in danes. Današnje spremembe se dogajajo hitro in si tudi sledijo ena za drugo skoraj brez odmorov. Po prenovi celotnega predmetnika oziroma učnih načrtov od 1. do 8. razreda smo kar hitro pričeli z raziskovalnim in projektnim delom, uvajanjem integriranega, nivojskega pouka, računalništvom in še in še je bilo raznih novosti. Po evforičnem uvajanju raznih novosti smo v zadnjih letih že znali ločiti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Zato je naše delo usmerjeno le na področja, ki pomenijo razvoj za učence, z uporabo preizkušenih oblik in metod dela. JANEZ ANDREJAŠIČ (nadalj. prihodnjič) » Vaša želja biti boljši in večji naj se vam izpolni,« je zaključil svoj govor župan Tone Smolnikar ob predaji Modne hiše namenu. Kočnina Modna hiša odprta V prenovljenih prostorih nekdanje Novotehne na Medvedovi 1 a v Kamniku je Kočna 30. marca odprla vrata Modne hiše. Kamničani in drugi kupci bodo lahko odslej na enem mestu kupovali oblačila in druge izdelke iz tekstila za vso družino. Ta ponudba je bila dose-daj raztresena po mestnem središču in ločena na trgovine za ženske, moške in otroke (Konfekcija, Oblačila, Ciciban in Čenča). Združitvi in selitvi je botrovala tudi denacionalizacija, zaradi katere je Kočna izgubila že deset trgovin, med njimi tudi Čenčo in Delikateso, ki jo nameravajo preseliti v Oblačila.Tudi stroški najema prostorov trgovine Ciciban so bili za Kočno prevelik zalogaj. V ureditev Modne hiše jih je prisilila tudi konkurenca, saj je v Kamniku zraslo kar precej tekstilnih trgovin. Konkurenčen pa si lahko le s kakovostjo in pestro ponudbo. V Kočni z dobro premišljenim gospodarjenjem sledijo razvoju trgovine, zato so razdrobijenost tekstilne ponudbe združili v donosnejšem prodajnem centru, ki bo modernejši in bo lažje sledil sodobnim razvojnim trendom. To je že peta adaptirana trgovina, odkar teče prestrukturiranje 411' Marljivim prodajalkam je nazdravil direktor Jože Kopušar in jim zaželel zadovoljstvo v prijetnejšem delovnem okolju. Kočne, poleg Diskonta na Pero-vem, ki so ga odprli junija 1993. Imajo kar obetavne načrte za naprej. Na kamniškem želijo ostati vodilno trgovsko podjetje in hkrati čim bolje zadovoljevati potrebe Kamničanov in kupcev od drugod. Po pozdravnih, uvodnih besedah Jožeta Kopušarja, direktorja Kočne, ob odprtju nove pridobitve je Branko Bremšak, vodja Kočnine maloprodaje, spregovoril o namenu in poteku gradnje Modne hiše. Prenova je Kočno veljala preko 30 milijonov tolarjev, v zalogo blaga v tej privlačno urejeni trgovini pa so vložili 55 do 60 milijonov tolarjev. Pridobili so približno 400 kvadratnih metrov prodajne površine, kjer bodo kupci izbirali med izdelki naj-' boljših domačih, pa tudi tujih proizvajalcev. Po zagotovilu Bremšaka bodo skrbno zasledovali modne novosti doma in po svetu, da bodo s svojo ponudbo lahko postregli tudi najzahtevnejšim kupcem. V Kočni želijo, da bi z Modno hišo zaživel tudi Kamnik kot turistično mesto, kakršen bi moral biti zaradi svojih čudovitih naravnih danosti. Župan Tone Smolnikar je čestital prizadevnim delavcem Kočne ob odprtju trgovine, ki je še pred pol leta kazala dokaj klavrno podobo. Pohvalil je njeno urejenost in bogato založenost. Hkrati je govoril tudi o obnovi Šutne, ki bi morala tako kot drugi predeli Kamnika v prihodnje še bolj zaživeti. Prisotne je seznanil z že precej zrelo idejo o gradnji prepotrebne blagovne hiše Kočne, na katero Kamnik čaka že 20 let. Tega trenutka pa se gotovo vsi veselimo. VERA MEJAČ Na podlagi programa lastninskega preoblikovanja podjetja »SVILANIT« Kamnik, d. d., ki ga je z odločbo št. 0639/94/2-MR z dne 4. 3. 1995 odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ter skladno z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetje »SVILANIT«, tekstilna tovarna, d.d. Kovinarska 4,61241 Kamnik objavlja program lastninskega preoblikovanja podjetja »SVILANIT« d.d. 1. Firma: »SVILANIT« Kamnik, tekstilna tovarna, d.d. Sedež: Kovinarska 4, Kamnik Matična številka: 5036500 Podjetje je vpisano v sodni register pravnih oseb Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, na registrskem vložku št. 696/00. 2. Osnovne dejavnosti: - proizvodnja bombažnih tkanin, - proizvodnja svilenih tkanin, - konfekcioniranje bombažnih in svilenih tkanin lastne in druge proizvodnje, - oplemenitenje preje in tkanin za lastne in druge potrebe, - proizvodnja pare za lastne potrebe in prodajo drugim, - prodaja svojih izdelkov in nakup, dodelava in prodaja izdelkov dopolnilnega asortimana, - storitve prevozov za lastne in druge potrebe, - druge storitve za lastne in druge potrebe v okviru dejavnosti. 3. Pravna oblika organiziranosti Leta 1990 se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo v mešani lastnini. V kapitalu družbe predstavlja delež družbenega kapitala 93,86%. Delež znanega lastniškega kapitala domačih fizičnih oseb je 6,14%. 4. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja - 9,39% Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - 9,39% Odškodninski sklad -18,77% Sklad Republike Slovenije za razvoj -18,77% upravičenci iz naslova interne razdelitve - 30,04% upravičenci iz naslova notranjega odkupa - 7,50% upravičenci iz naslova javne prodaje delnic - 5,60% obstoječi individualni lastniki - 0,54% denacionalizacijska upravičenca S. Predvidena kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja 5.1. Prenos navadnih delnic na sklade v višini 40% družbenega kapitala, od tega: -10% na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, -10% na Odškodninski sklad, - 20% na Sklad Republike Slovenije za razvoj. 5.2. Interna razdelitev delnic do vseh možnih 20% družbenega kapitala. 5.3. Notranji odkup delnic v višini 32% družbenega kapitala. 5.4. Javna prodaja delnic v višini 8% družbenega kapitala. 8. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic 6.1. Interna razdelitev delnic Podjetje "SVILANIT« poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence, da v 30. dneh po objavi In pozivu v dnevnem časopisju in na oglasni deski podjetja predložijo lastniške certifikate in potrdila za neizplačani del neto plač - iz 25. a člena (potrdila) v zameno za začasnice (kasneje delnice) interne razdelitve ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi. Če v navedenem roku ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20% delnic, namenjenih interni razdelitvi, bo z objavo internega razpisa začel teči nov 10-dnevni rok za vpis delnic ožjih družinskih članov, zaposlenih v podjetju. Če tudi v drugem krogu ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20% delnic, bo podjetje preostanek delnic do 20% preneslo na Sklad Republike Slovenije za razvoj. V primeru predložitve lastniških certifikatov in potrdil iz 25. a člena, ki presega vrednost delnicnamenjenih interni razdelitvi, se interna razdelitev delnic izvrši proporcionalno za vse upravičence, presežek certifikatov pa se lahko uporabi za kupnino za prvi paket delnic v programu notranjega odkupa delnic podjetja. V primeru preplačila ožjih družinskih članov zaposlenih se interna razdelitev za ožje družinske člane zaposlenih izvede proporcionalno, za zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja - upravičence interne razdelitve pa v celoti. Delnice, pridobljene v interni razdelitvi, so navadne delnice, glasijo se na ime in so dve leti od njihove izdaje neprenosljive, razen z dedovanjem. Nominalna vrednost delnice je 2.000 SIT, prodajna cena delnic, ki velja za program lastninskega preoblikovanja, pa je 2.632 SIT za delnico. 8.2. Notranji odkup Podjetje »SVILANIT« poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja, da v 30. dneh po objavi v dnevnem časopisju in rta oglasni deski podjetja vpišejo in vplačajo delnice s 50% popustom. Upravičenci bodo delnice lahko vplačali z: - zamenjavo eventualnih presežkov lastniških certifikatov in potrdil iz 25. a člena iz interne razdelitve delnic, - gotovino, - obračunanim, toda neizplačanim delom plače po poravnavi davkov in prispevkov iz plače, če se zaposleni s tem strinja. Delnice notranjega odkupa, odkupljene s presežnimi certifikati in potrdili iz 25. a člena, so delnice oznake »D«, ki se glasijo na ime, dajejo pravico do upravljanja in dividende, so neprenosljive dve leti po njihovi izdaji, razen z dedovanjem, po preteku dveh let od izdaje pa so prenosljive v okviru programa notranjega odkupa med udeleženci notranjega odkupa. Delnice, ki jih podjetje odkupi od Sklada Republike Slovenije za razvoj v korist udeležencev programa notranjega odkupa pri ostalih načinih vplačila, so navadne delnice oznake »C«. Delnice oznake »C« dajejo pravico do upravljanja in dividende, so neprenosljive zunaj programa notranjega odkupa za čas trajanja programa notranjega odkupa, razen z dedovanjem, prenosljive v okviru programa notranjega odkupa z omejitvijo, da vsaj 1 /3 delavcev ostaja med udeleženci notranjega odkupa. Družba bo v naslednjih štirih letih odkupila od sklada vsako leto najmanj eno četrtino delnic, ki jih bodo upravičenci odkupili iz njim pripadajočega dobička, plač in drugih sredstev. Prodajna cena delnice, določene v programu lastninskega preoblikovanja, ki znaša 2.632 SIT, se za vplačila v gotovini revalorizira z rastjo maloprodajnih cen do dneva vplačila. Gotovinsko vplačane delnice se vplačajo na poseben privatizacijski podračun z navedbo »plačilo kupnine za delnice podjetja v notranjem odkupu«. Podjetje bo delnice vodilo v demateriaiizirani obliki, udeležencem pa bo izdalo potrdila po predhodnem sklepu organa upravljanja. Delnice iz interne razdelitve in delnice iz notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali in vplačevali v blagajni na sedežu podjetja »SVILANIT«, tekstilna tovarna, d.d., Kovinarska 4, Kamnik od 8. do 12. ure v okviru zgoraj opredeljenih rokov. Upravičenci pristopijo k programu notranjega odkupa s podpisom izjave ob vpisu in vplačilu delnic. Podjetje uredi organizacijo programa notranjega odkupa s pravili, ki jih sprejmejo vsi udeleženci programa notranjega odkupa v 30. dneh po preteku roka za vplačilo. 7. Dodatne Informacije v zvezi s programom In pogoji vpisa In vplačila lahko upravičenci dobijo vsak delovni dan od 8. do 12. ur« pri ga. Alenki Čas, dipl. oec., ali ga. Barbari Rems, dipl. oec., tel. 061 811-711. Simboli in formule Tone Ftičar Vigredno cvetje mladih glasov Koso v sosledju koledarskih ritmov znamenja zgodnje pomladi nakazana komajda v sramežljivem brstenju, je napoved prihoda vigredi mogoče spoznati tudi v drugačni govorici, takšna je lahko v dobesednem ali metaforičnem pomenu stmitev doživetij druge letošnje aprilske sobote z Revije otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik '95, kjer je številnemu poslušalstvu pisan šopek glasbenih cvetov poklonilo več kot petsto naših mladih pevk in pevcev. Na tradicionalni prireditvi, ki organizacijsko že desetletje poteka v okviru ZKO Kamnik in po ene od sodelujočih osnovnih šol -letos je bila to OŠ Komenda-Moste, se je na skupnem koncertu v revialni obliki letošnjo soboto, 8. aprila ob 18. uri v avli Srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku predstavilo štirinajst pevskih zborov; več kot kdajkoli doslej. Poleg najmlajših, ki se s petjem v zborčku pod vodstvom Darke Skalar pripra vljajo za šolanje na glasbeni šoli Kamnik, je v kategoriji otroških zborov nastopilo še deset pevskih skupin iz osnovnih šol in njihovih podružnic na Kamniškem: OŠ Frana Albrehta, podružnica Tunjice - zborovodkinja Ana Štele, OŠ Toma Brejca, podružnica Sela - zborovodkinja Ema Berlec, OŠ Frana Albrehta Kamnik - zborovodkinja Maja Benkovič, OŠ Marije Vere Duplica - zborovodkinja Petra Grbec, OŠ Stranje, podružnica Gozd - zborovodkinja Karla Vrh, OŠ Toma Brejca, podružnica Zgornji Tuhinj - zborovodkinja Danica Lah, OŠ Toma Brejca, podružnica Šmarno - zborovodkinja Lučka Drganc, OŠ Toma Brejca Kamnik - zborovodkinja Jelka Podgorelec-Srebrič, OŠ Komenda-Moste - zborovodkinja Alenka Drčar in OŠ Stranje - zborovodkinja Karla Vrh. Trije pevski zbori, zaradi večinske sestave učencev višjih razredov osemletke kategorizirani kot mladinski, pa so bili: zbor iz OŠ Frana Albrehta Kamnik - zborovodkinja Marinka Apamik, pevke in pevci iz OŠ Toma Brejca Kamnik - zborovodkinja Jelka Podgorelec-Srebrič, prireditev pa so zaključili mladi iz OŠ Stranje z zborovodkinjo Karlo Vrh. Pisan program več kot štiridesetih pesmi (vsak zbor je nastopil s po tremi) smo slišali zvečine ob klavirski spremljavi korepetitorjev Martine Bohte, Marije Holcar in Sebastjana Vrhovnika, le OŠ Stranje je tudi letos nadaljevala oz. ohranila svojo posebnost v tej zvrsti glasbe in nastope svojih zborov pospremila z osvežujočo spremljavo Orffovega instrumentarija. Mladi pevci so za svoje nastope poželi navdušene aplavze mnogoštevilne publike, ki je tega dne napolnila naše edino (še) primerno koncertno prizorišče, avlo Srednje šole Rudolfa Maistra. Vsi navzoči, nastopajočih in poslušalcev je bilo na prireditvi preko tisoč, so pritrdili uvodnim besedam ge. Marije Mojce Maleš, ravnateljice OŠ Komenda Moste, ki je spregovorila o pomenu zboro vskega petja med mladimi ter prizade vanjih za u velja vijanje kulturnovzgojnih programov, kar se kljub ne najbolj naklonjenim razmeram vendar uspeva uresničevati; zgovorna potrditev tega je tudi ta prireditev, ki tako programsko kot organizacijsko dostojno sooblikuje našo identiteto. Doživetja z letošnje revije mladih pevcev bo mogoče shraniti med prijetne spomine. Člane zborov, njihove mentorje, spremljevalce in vodstva šol bodo k temu lahko spodbujala spominska priznanja in knjiga nedavno izdanih Izbranih del Antona Medveda, ki sta ju kot izraz čestitke in zahvale za nastop sodelujočim skupinam v imenu soorganizatorjevpodelila ravnateljica OŠ Komenda-Moste Marija Mojca Maleš in predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič. Gotovo ne samo iz vljudnosti ali zgolj zaradi protokolarnega bontona; pravzaprav si ob tej uspešni in pomenljivi prireditvi pohvalo zasluži vsak, kije kakorkoli prispeval k njeni izvedbi, to pa so ob mladih pevcih, njihovih mentorjih, spremljevalcih in vodstvih šol tudi spodbujajoči starši, različni vodniki in organizatorji ter ne nazadnje tudi številni sponzorji, ki so finančno in materialno omogočili ta koncertni dogodek. Naj bo zapisano še: doživetje, v katerem je poleg estetskega pomemben tudi manifestativni značaj. Zakaj? Zato, ker mora biti naša skupna radost, naša skupna potreba, del naše skupne kulturne usode, skrbi in zavzetosti, da prav mladi lahko zaživijo, zaplešejo, zažvrgolijo, zapojejo, zaigrajo v prihajajoče mladoletje! Nedvomno prej in bolj kot to, da zaradi ohranjanja slovesa na druge (drage) načine nanašamo sveže opleske na sohe nečimrnega sprenevedanja naše dostikrat povsem odrevenele - »kulture«! V prejšnjem sestavku, ki sem ga naslovila Kako se pišejo kratice, smo pregledali rabo ene vrste krajšav, in sicer kratic. Med krajšave pa sodijo še simboli, formule in okrajšave. Simboli in okrajšave se uporabljajo v vsakdanjih pisnih sporočilih in v strokovnin besedilih, formule pa se navadno uporabljajo za zapis fizikalnih, matematičnih, kemijskih in drugih dejstev v strokovni besedilih. Kaj so simboli? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so opisani takole: dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simbol za števila. Katere vrste simbolov ločimo in kako jih pišemo? Največ je simbolov za merske enote in kemijske elemente, za denarne enote in avtomobilske oznake. Kako se piše posamezen simbol, je treba vedeti. Če tega ne vemo, moramo pogledati v ustrezno strokovno knjigo, priročnik, slovar. (Za tovrstno rabo je zelo dober priročnik Draga Bajta z naslovom Vsevednik, ki je izšel leta 1991 pri Tehniški založbi Slovenije.) Osnovno načelo pa velja za vse vrste simbolov: za njimi Cvetlična tihožitja Leona Homarja v Majolki Strokovno še dokaj neraziskana likovna zapuščina kamniškega rojaka akademskega kiparja Leona Homarja nam odkriva vedno nova presenečenja. Predvsem gre za njegov slikarski in risarski opus, ki ga podrobneje poznajo le redki posamezniki, umetnikovi prijatelji, sorodniki in poznavalci. V preteklem letu smo si v galeriji Majolka že lahko ogledali cikel Homarje-vih laviranih risb s tušem - kamniških uličnih in vedutnih ter okoliških panoranskih pogledov, ki imajo poleg umetniške še povsem dokumentarno vrednost. Tokrat spoznavamo Leona Homorja kot slikarja, izbornega kolorista, lahko rečemo kar slikarskega poeta cvetlic, katerim se je približeval z nežnostjo in občutljivostjo. Te slike so pravzaprav pravo odkritje, saj so verjetno v večini prvič javno predstavljene. Cvetlično tihožitje je poleg človeške figure in krajine verjetno najbolj pogosto uporabljala slikarski motiv, saj poznamo primere že iz antike, svoj kvalitetni vrh pa je ta žanr dosegel v nizozemskem slikarstvu 17. in 18. stoletja /takoimenovana holand-ska cvetlična tihožitja/ in seveda v novejši dobi. Homarjevi akvareli, gvaši in tempere na večjih formatih predstavljajo najrazličnejše cvetlice, pravo bogastvo rož v igri barve in svetlobe. Avtor jih je upodobil v sicer neproblematičnem klasičnem realizmu, vendar z izbruše-nim občutkom za barve in prostorsko plastičnost. Njegove rože nam posredujejo prijetna razpoloženja, nagovarjajo nas z barvnim šepetanjem in nas radostijo. Slovenski slikar Ivan Vavpo-tič tudi kamniški rojak, je poleg tega, da je silno rad upoda- bljal cvetlice, napisal še študijo z naslovom »O rožah in izžarevanju, kjer trdi, da izžarevajo cvetlice neko posebno notranje žarenje svetlobe in barv, ki jo lahko občuti, dojame in upodobi predvsem izbrušeno oko slikarja -umetnika. Vrtnar je vse življenje s svojimi rožami: goji jih, zaliva, presaja, obrezuje, spleta jih v poročne šopke in pogrebne vence. Botanik jih znanstveno proučuje in secira, slikar pa lahko preživlja z njimi najlepše trenutke svojega življenja. Približal se je rozini -duši! Tudi roža ima dušo! DUŠAN LIPOVEC ne pišemo pik. Beremo pa jih neokrajšano. Merske enote se pišejo tako, kot je dogovorjeno v strokah, kjer se uporabljajo: z včliko ali malo prvo ali drugo črko, samo z malimi ali včlikimi črkami. Naj za ponazoritev navedemo nekaj simbolov za mere: m (meter), kg (kilogram), dag (dekagram), cm (centimeter), sek (sekunda), h (ura), MV (megavolt), MW (megawat), dB (decibel), N (njuten ali neper), K (kelvin) ipd. Največja pa je gotovo skupina kemijskih simbolov. Ti zamenjujejo poimenovanja za kemijske prvine. Njihova pisava je mednarodno dogovorjena. Sestavlja jih ena sama ali kvečjemu dve črki: prva je zmeraj včlika, druga pa mala, npr. takole: C (ogljik), H (vodik), Ca (kalcij), Pu (plutonij), Rn (radon), Na natrij ipd. Razmeroma velika je skupina simbolov za denarne enote. Ti se pišejo samo z včlikimi črkami, ki so mednarodno dogovorjene, in seveda brez pik, npr,. CHF (švicarski frank), SIT (slovenski tolar), USD (ameriški dolar), NLG (nizozemski gul-den), DEM (nemška marka), ITL (italijanska lira), CAD (kanadski dolar) ipd. Tudi ti simboli se berejo neokrajšano. Med simbole sodijo tudi avtomobilske oznake za registrska področja in države. So mednarodno dogovorjene. Pišejo se samo z včlikimi črkami in brez pik, berejo pa neokraj- šano, npr.: A (Avstrija), AL (Albanija), AUS (Avstralija), PAK (Pakistan), GB (Velika Britanija), SLO (Slovenija); IJ (Ljubljana), CE (Celje), GO (Nova Gorica), MB (Maribor) ipd. Posebna skupina krajšav so formule. Uporabljajo jih matematiki, fiziki, kemiki, jezikoslovci, statistiki, računalničarji, skratka različni strokovnjaki v strokovnih in znanstvenih besedilih. Formule so sestavljene iz simbolov in številk. Berejo se po posameznih znakih, npr.: ćs je ve krat tč, kar je zapisano v obliki formule s - v x t. Za njimi ne pišemo pike. V zvezi z rabo formul v besedilu je treba opozoriti še na rabo ločil, ki je dogovorjena: med formullami, ki jih naštevamo v vodoravni vrsti, pišemo ločila kot med navadnimi besedami. Če pa se formula zaradi večje preglednosti postavi sredi vrste, za njo ni ne vejice ne pike, čeprav bi jo sicer besedilo zahtevalo. Prvi primer rabe formul v besedilu: CaO, HJ, CO, drugi primer: Središčna enačba krožnice je: x2 + y2 = r2 kjer je... Kdaj drugič pa si bomo ogledali še okrajšave. MARJETA HUMAR Vprašanja in mnenja, ki se nanašajo na slovenski jezik, pošiljajte na naslov Kamniškega občana s pripisom: Za kulturo jezika. Matična knjižnica Kamnik Govorica številk Prvi trije meseci v letu so mnogokrat namenjeni analizi preteklega leta, kakor jo lahko osvetlijo samo številke. Tudi v naši knjižnici smo zbrali vse statistične podatke. Število izvodov temeljne zaloge našega knjižnega gradiva je 78 -799, od tega je 2843 knjig v drugem jeziku, 16.462 knjig pa je namenjenih mladini. Žal prirast novih knjig upada. V prejšnjem letu smo nakupili 2941 izvodov novitet, od tega 1153 za mladino. To je pač povezano s knjigotr-žnimi gibanji. Cene knjig neza- držno rastejo, proračunska sredstva pa se temu bolj slabo prilagajajo. Skušamo se najbolj racionalno obnašati, poiskati ugodnejše in boljše ponudnike, vendar pa kljub vsemu zaradi finančne stiske ne dosegamo predvidenih standardov. Nekaj smo nakupili tudi neknjižnega gradiva, in sicer 254 izvodov. Žal so CD-ji in videokasete zelo drage, tako da prevladujejo avdiokasete. Vendar pa imamo v načrtu urediti tudi izposojo videokaset, saj smo jih nekaj tudi že nabavili. Od vsega knjižnega in neknjižnega gradiva skupaj smo dobili v dar 240 izvodov. Največ novih knjig je seveda s področja leposlovja - 882 za mladino in 1076 za odrasle. Precej Še enkrat o monografiji Sv. Primož nad Kamnikom Kolega Marko LESAR1 Po za vis ti, s kakršno si se spra vil nad knjigo o Sv. Primožu, sklepam, da te je udarila kot strela z jasnega. Preseneča me »poznavalski« način pisanja, s katerim si se zaletavo lotil razsojanja, a ne vem, ali je bila temu kriva huda kratkovidnost ali zlonamernost, ki je tako pogosta spremljevalka našega časa. Zabavalo me je tvoje čudno preštevanje, odštevanje in seštevanje strani in reprodukcij, kot tudi spotikanje ob opremo knjige. Najbolj pa me preseneča tvoja škodoželjnost, ki kot ferment kvasi tvoj um. Spominjam se najinega sodelovanja od prvega dne, ko si nastopil službo v Kamniku in ti je ob seznanjanju z muzejskim gradivom bila dobrodošla moja druščina. Ko si leta 1987 pripravil razstavo Vmetnine iz depojev kamniškega muzeja, si v katalogu prijazno omenil prijetno in koristno sodelovanje. Najino prijateljevanje pa ni bila muha enodnevnica, saj sva se ponovno skupaj lotila popisa frančiškanske umetniške zbirke. Kar nekaj dela sva opravila v skupno zadovoljstvo in ker ob slovesnosti 500-letnice kamniških frančiškanov zaradi daljše odsotnosti nisem mogel pripraviti referata o samostanski zbirki slik, sem ti brez oklevanja vse prepustil za tvoj nastop. Vidiš, kolega Marko, koliko let skupnega sodelovanja in skupnih načrtov, izmenjav, obiskov pa tudi skupnih razmišljanj o često nerazumljivih poteh, ki vodijo našo stroko. Dobro se spominjam, kako si obsojal sebičnost nekaterih starejših kolegov, ali tega, kako si pogosto krivil arheologe ki se vpletajo in te du-šijo pri tvojem delu... Iz načina tvojega oglašanja v tem časopisu na račun knjige o Sv. Primožu, ki po tvojem »ni ne monografija ne spomeniški vodnik«, pa sem uvidel, da si tudi ti prisluhnil nekaterim kolegom. Kako znano zveni tvoja trdite v, da smo s knjigo o cerkvi na Gori dobili vabo za krajo cerkvenega inventarja. Še več! Zašel si na pota kratkih nog in še krajše sape. Očiten primer tvoje škodoželjnosti, s katerim zavajaš bralca z mnogimi trditvami in namigovanji, je tvoja sodba, da o Sv. Primožu z zgodovinskega stališča ne vem več, kot je o njem vedel že V Ste-ska (1916), ko pa lahko na številnih straneh prebereš moje upoštevanje piscev, ki so o tem kraju pisali vse do danes. Praviš, da so mi nekatere stvari ušle skozi prste. Rekel pa bi, da prej skozi tvoje, ko na »domačem dvorišču poznavalsko« ponavljaš stare zmote o pro-titurškem taboru pri Sv. Primožu in trditev, da je oltarna slika delo J. Potočnika, zmote o kamniškem župniku M. Raspu, kot tudi o sliki Križanja v prezbiteriju. Odstavek o gotski Pietš je pa tako zmeden, da mi resnično ni jasno, kaj si hotel z njim povedati. Zato še enkrat: Pieta je bila po vojni vandalsko uničena. Zares čudno, da tako razmišljaš ob nastajajočem magisteriju Barok na Kamniškem, ki, kakor mi je znano, zori že lep čas Zato je povsem razumljivo, da ti nisem dal besedila v branje, zaupal sem ga tistim, ki imajo do našega gradiva odgovoren, predvsem pa strokoven odnos. Tudi ti priznavaš, da smo končno dočakali knjigo o enem naših najpomembnejših umetnostih spomenikov. Da je to šele sedaj, ni moja krivda. Toda kot sem že v uvodu knjige zapisal, so božja pota kaj čudna in tako je naneslo na mojo malenkost. Zapisal si, da smo pričakovali, da se bo dela lotil kdo, ki je o Sv. Primožu že pisal. Dragi Marko, tudi ti dobro veš, da se je dolga leta obljubljala monografija, a žal iz obetavne in že ne »permejdun« dane besede ni bilo nič. Šele po dolgih letih čakanja sem pristopil. A še takrat, preden sem sprejel ponudbo, sem s spoštovanjem omenil oziroma predlagal primernejšega pisca. Kolega Marko, če si se že spra vil nad monografijo, ki si ta pridevnik po tvojem zasluži bolj zaradi trdih platnic, lepih posnetkov in opremi knjižnega formata, pa si se s pravo poniglavostjo obregnil ob založnika g. Milana Šuštarja, ki tega gotovo ne zasluži. Že zato, ker dobro veš, koliko časa in naporov je tudi danes potrebnih za izid knjige, še zlasti, če izide v samozaložbi. Da izid monografije o Sv. Primožu ni bila reklamna poteza, si se lahko prepričal že na drugi strani knjige. Torej še en dokaz, da si se pisanja lotil zgolj zato, da bi dobronamernost vseh, ki so sodelovali pri nastanku knjige, preprosto izničil. Zato po bolj zmedenem kot zbranem udrihanju po knjigi, ki je po tvojem zagledala luč sveta s toliko prirojenimi hibami, kolega Marko, manjka samo še pika na »i« in sicer svetopisemski rek: »Kdor je spačenega srca, ne doseže sreče, kdor pa je lažnivega jezika, pade v nesrečo» (Prg 17,20). Naš Plečnik pa je na »tvojem terenu«, na spomeniku človeškega brezumja, že zdavnaj zapisal: »Molimo za zdravo pamet.« Lov je torej odprt, čakamo na tvojo popravljeno in dopolnjeno knjigo, ki si bo končno zaslužila spoštljiv ugled monografije in upam, da bošpri pisanju na svojem terenu imel dovolj dolge prste, da ti ne bo ušlo toliko stvari, kot jih očitaš meni. FERDINAND ŠERBEU jih je tudi s področja medicine, tehnike in uporabnin ved - 285, 234 s področja politike, prava in pravosodja in 233 s področja umetnosti in športa. Naši bralci močno pogrešajo leposlovje, zlasti prevodno literaturo. Splošna (finančna) naklonjenost kulturi se odraža namreč tudi pri prevajanju tuje literature, še zlasti sodobne. Ker prevodi niso v zadostni meri subvencionirani, jih je pač premalo, če pa že so, so največkrat to komercialno uspešne knjige. V lanskem letu se je vpisalo 422 novih članov, kar je manj kot v letu 1993. Vseh vpisanih članov je 13.074, kar je zares nad-standardno. Vendar pa moramo upoštevati, da je številka kljub vsemu drugačna od dejanskega stanja, saj je aktivnih bralcev precej manj. Zato pa se je močno povečal obisk knjižnice - kar 65.650 jih je bilo. Od tega 48.039 ob izposoji na dom, 11.265 ob izposoji v knjižnici, 3413 ljudi je prišlo na prireditve. Na dom smo izposodili 107.929 knjig, od tega 46.344 za mladino. Izposoja knjig prav tako narašča. Krepimo tudi informacijsko dejavnost, zlasti z iskanjem informacij preko COBISS/OPACA. Ocenjujemo, da smo posredovali približno 41.000 pisnih in ustnih informacij, največ induvidualnim uporabnikom ob dnevni izposoji in v čitalnici, kjer morajo naše knjižničarke iskati zelo različne podatke. Imeli smo 111 prireditev 3 raziskave (Mamut, otroške ilustracije Dušana Sterleta in Andreja Peklar), 32 ur pravljic (vodi jih Helena Strle), 2 kviza, 22 srečanj z ustvarjalci, 10 predavanj in 42 organiziranih predstavitvenih ogledov knjižnic. Očitno je, da tudi številke vsebujejo prav posebno sporočilo. Želimo si le, da bi jo razumeli tisti, ki nam namenjajo denar za nakup knjig in vso našo dejavnost. Prav tako si želimo, da bi bilo iz vsega tega prepoznano in priznano, da je veliko Kamničanov, ki radi berejo in ki imajo primeren odnos do samoučenja! Obnova Šutne in stare (ne)z(n)anke Na zadnji seji upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč, ki je bila v ponedeljek, 10. aprila 1995, se je, ne da bi bilo to na dnevnem redu, ponovno razvila ostra in polemična razprava o nameravani obnovi kumunalnih vodov na Šutni in izgradnji novega zgornjega ustroja cestišča. Razprava je bila na eni strani formalistična, češ da naj odločitve prepustimo strokovnjakom, na drugi strani pa vsebinska, ute-meljevana z zahtevo po možnosti odločanja naročnika o projektiranih rešitvah ah vsaj njihovih variantah. Pri tem se je za najbolj pereče izkazalo vprašanje, kakšni naj bi bili materiali za zgornji ustroj, ali po domače, po čem bomo v prihodnje po Šutni hodili (se vozi-h?). Razprava je že kmalu pokazala, da nastaie dileme ni mogoče rešiti povsem ločeno od druge dileme, ki prav tako zadeva Šutno in ki smo jo Kamničani za nekaj časa bolj ali manj uspešno pome -tli pod preprogo. Gre seveda za vprašanje ureditve prometa skozi Šutno. Polemike o prometu na Šutni so bile v preteklosti nekaj časa zelo glasne, potem pa so kmalu kar utihnile, saj se je na terenu vzpostavilo takšno stanje, ki nikogar več ne moti. Zagovorniki zaprtega prometa imajo svojo rešitev uzakonjeno v odloku, na- sprotniki tega pa so nekako zadovoljni s tem, da prepovedane vožnje po zaprtem delu mesta že dolgo nihče več ne preganja. Eni in drugi pa se le redko najdejo istočasno kot uporabniki prostora na Šutni in tako niti več ne opazijo, da je bilo ali bi sploh moralo biti kaj ali kdaj drugače. Te »idile« pa bo seveda z nameravanim posegom konec, kajti po predlogu nove ureditve naj bi se pločniki bistveno razširili, v sredini pa naj bi ostal z granitnimi kockami tlakovan pas, za katerega smo diskretni slišali, da naj bi omogočal (ne pa tudi že dejansko dovoljeval) enosmerni promet. Menim, da je treba kot nadomestilo sedanjemu stanju istočasno podati novo rešitev, če ne, jo bo pač našlo, izsililo ali vzpostavilo življenje samo, podobno kot jo je sedaj. Ne verjamem namreč, da bi lahko kakršnakoli sprememba sedanjega, čeprav divjega stanja, lahko stekla nekonfliktno. Ne vidim tudi institucije prisile, ki bi to uresničila samo zato, da bo redu zadoščeno, pa čeprav je to nesmisel. Ne smemo namreč prezreti, da se bo v kratkem na novo lokacijo preselil tudi centralni vrtec, kar bo ob striktni popolni zapori prometa še dodatno znatno zmanjšalo vsakodnevni obisk mesta in prisililo še tiste trgovce, ki vztrajajo na Šutni, da si začno iskati nove lo- kacije, kamor bodo stranke pripravljene hoditi in tudi kaj zapraviti, ne pa le občudovati lično urejeno peš cono. Na omenjeni seji je bil podan zelo zanimiv predlog rešitve prometa, za katerega smo slišali, da ni nov, vendar ni bil nikoli resno obravnavan in predstavljen javnosti.Odločil sem se, da ga delno dopolnjenega posredujem Kamničanom v razmiselek. Po tem predlogu naj bi bila Šu-tna odprta za enosmerni promet v smeri od juga proti severu. Na levi in desni strani ulice naj bi bili izmenično žepni rokavi za bočno parkiranje. Izmenično menjavanje parkirnih žepov naj bi delno zvijugalo linijo vožnje, kar bi preprečevalo prevelike hitrosti pri vožnji skozi mesto.(Podoben primer sem pred časom videl v nemškem mestu Neuburg na Donavi, ki je kar staro in ugledno mesto, nekaj večje od Kamnika, pa »peš cone« očitno ne potrebuje.) Enosmerni promet bi potem za- So trenutki v življenju, večkrat žalostni kot veseli, ko preprosto ostanemo brez besed. Četudi jih imamo v mislih in srcu in bi jih najraje izkričali, tega preprosto ne zmoremo zaradi občutka bolečine, razočaranja ali preprosto zato, ker bi naletele na gluha, nerazumevajoča in brezčutna ušesa. Četudi smo ranjeni do dna duše, molčimo in pe-stujemo bolest, da mine. Včasih ostane za vedno, prikrije jo le prah časa, da ne boli več tako močno. Ena od dejavnosti Mladinskega centra oziroma Kluba staršev, ki deluje pod njegovim okriljem, je prizadevanje, da ponudi vsaj toplo besedo vsem mladostnikom in njihovim staršem v času, ki ga vse bolj zaznamujeta uničevalnost in samouniče-valnost. Posebno med mladimi dobivata v tej naši majhni deželi že kar grozljive razsežnosti. Mnogi naši otroci in mladostniki so kot popki, ki venejo, namesto da bi vzcvetali. Toda, naj bodo naša prizadevanja še tako velika, je vse zaman, če nimamo na voljo ustreznega prostora, za katerega bi otroci vedeli, d a jih pričakuje odprtih rok. A kot sem že zapisala, to je le eno od številnih prizadevanj Mladinskega centra Kamnik. Zato bi svoj prispevek vil v Kolodvorsko ulico, enako kot je to že sedaj. Pri Samčevem predoru bi bila popolna zapora, ki bi preprečevala kakršenkoli tranzitni promet skozi mesto. Po predoru bomo lahko šli le peš. V prihodnosti bi na podoben način lahko uredili tudi Samčev predor in mu končno namenili markantno vrednost, ki si jo zasluži. Sedaj pa ga Kamničani poznamo le po tem, da se tam zanesljivo v koga zaletiš, če že ne tvegaš, da stopiš pred v to ali ono smer vozeči avto. Možno je, da ima ta predlog tudi slabosti oziroma pomanjkljivosti, ki bi lahko izničile njegove prednosti, zato naj vsakdo, ki se zanima za to, pove in doda svoje mnenje. Še nekaj besed o zgornjem ustroju. Predlog, da bi bilo morebitno vozišče tlakovano z granitnimi kockami velikosti 10x10 cm in po dodatnih zahtevah fu-giranih s cementno malto, se mi ne zdi dovolj premišljen in ute- lahko začela tudi drugače. Lahko tudi tako: Čigava pesem rabi naš glas?! Morda pesem kakšne stare hiše v Kamniku, ki kot ukleta grajska gospodična čaka na toplo ognjišče, skrbnega gospodarja in sledi otroških čevljev, ki so se, kot vedno, v mladostni brezskrb-nosti, pozabili podrgniti ob predpražnik?! Ali pa je to morda He-ienina pesem, ki zaman prepeva milostne prošnjena občini, da bi se vendarle našla hiša, v kateri bi bilo dovolj prostora za otroke, mladino in starše. Z eno besedo, za dejavnosti mladinskega centra Kamnik, ki že peto leto deluje brez ustreznega prostora. Ne, da bi ne bili hvaležni mladinskemu študentskemu servisu, ki nam že nekaj let prijazno odpira svoja vrata v skromno »izbo«, ki je še zanj (pre)majhna. Kadar se v njem zbere več kot pet članic Kluba staršev, šesta že stoji, za vse ostale pa zmanjka tudi »stojišč«. Tudi kamniška knjižnica, ZKO in šole nam še nikoli niso odrekle gostoljubja. Pa nam je kljub vsemu »gostovanja« in preseljevanja po tujih hišah dovolj! Hočemo svoj prostor, v katerem bo dovolj zraka za vse, ki se trudimo pri dejavnostih Mladinskega centra, predvsem pa dovolj prostora za vso mladež in njihove starše, ki nas »slišijo« meljen. Izkušnje so pokazale, da so za motorni promet edino primerna asfaltna in betonska cestišča. Kako to uskladiti z zahtevami po čimvečji skladnosti z drugimi gradbenimi in arhitektonskimi elementi, ki krasijo stara mesta in še posebej z našimi željami po ustvarjanju in ohranjevanju značilne podobe Kamnika, ni lahko vprašanje.Vendar o nekem mestu človek ne more dobiti slabšega vtisa, kot če ga vidi umazanega in zapacka-nega. Granitne kocke so na žalost zelo primerno leglo za nesnago, saj je ni možno stalno in učinkovito odstranjevati. Zato predlagam, da se poskuša najti rešitev v betonskem vozišču, ki naj bo primerno dilatirano na kvadratne plošče (naprimer dimenzij 1,5x1,5 m). Za večjo pestrost kvadratnih plošč bi zadoščala že uporaba različnih cementov ali agregatov, mogoče pa bi bilo v beton dodati celo nekaj naravnega barvila. Tudi pri asfaltih bi imeli možnost različne izbire glede na možnost dobave asfalta iz porfir-nih agregatov, kar bi dalo nekaj zelenkaste barve. Možna je celo šahovska mešanica betona in as- in radi sprejemajo sadove našega dela. Preveč suhoparno bi bilo naštevanje vseh prireditev za otroke, saj ni izpuščen noben pomemben praznik in običaj, pa številna srečanja staršev s priznanimi slovenskimi strokovnjaki, ki so jim blizu vse radosti in bolesti odraščanja otrok v ta veliki, včasih tako neprijazni in nerazumevajoč svet. Otroški živ-žavi, okrogle mize in otroški parlamenti so bili vedno obiskani z vso vnemo in živahnostjo, ki jo pozna svet mladih. Pa tudi tedni otrok, ki so včasih, izpostavljeni milemu nebu, resnici na ljubo, tudi propadli. Prizadevanja organizatorja in otroško veselje je ničkolikokrat že spolzelo z dežnimi kapljami. Kot vsako leto je bil tudi letošnje leto na Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik posredovan program dela Mladinskega Centra Kamnik. Suhoparne besede, morda, a le za tistega, ki prizadevnosti peščice entuziastov pri mladinskem centru ne pozna. Poudarjen je bil tudi problem primernega prostora, kjer bi dejavnosti in delavnice za otroke in mladino lahko potekale vse leto in kjer bi se tudi našlo dovolj prostora za starše, ki želijo oplemenititi svoj odnos do otroškega sveta. falta ali celo litega asfalta, ki daje večjo možnost barvanja. Idej je torej kar nekaj, le preučiti jih je treba. Odločitvi, da javno predstavim nekaj teh idej, je botrovalo tudi dejstvo, da se je na omenjeni seji UO SSZ pokazalo, da smo vsi prisotni šele po daljšem pojasnjevanju drug drugemu s težavo skupaj sestavili sliko o tem, kaj naj bi se na Šutni sploh gradilo in kako bo to izgledalo. Da se o tako pomembnih stvareh odloča v zaprtih krogih, seveda ne morem trditi. Vendar pa ne bi želel dobiti vtisa, da tudi sedanje občinske oblasti ne zanima, kaj o prometu na Šutni misli ljudstvo.Prejšnja občinska skupščina je namreč na eni izmed sej najprej sprejela moj amandma k spremembi odloka o ureditvi prometa na območju občine Kamnik, ki ji je nalagal ivzedbo referenduma o prometu na Šutni. Pred potekom roka za izvedbo referenduma pa je skupščina sprejela novo spremembo odloka, ki je referendum opustil in podaljšal staro stanje.Lahko sedaj vendarle kaj spremenimo? BOGDAN JAMŠEK Potreba po redno zaposlenemu delavcu, ki bi vodil in koordiniral delo na področju otroške, mladinske in starševske organizacije, je več kot očitna, a vse tako kaže, da jo vidimo in občutimo samo tisti, ki nam ni vseeno, koliko imajo naši ljubi mladi popki možnosti za vzcvetavanje. Ne gre le zato, da je potrpežljivost in dobra volja peščice ljudi na preizkušnji. Gre predvsem zato, da je skrajni čas, da se v Kamniku najodgovornejši ozrejo vase in se vprašajo, koliko volje in moči imajo (ali jim je ostaja v poplavi vsemogočih prireditev, ki tako ali drugače iščejo svojo potrditev ugleda in popularnosti), da bi Mladinskemu centru pomagali stvarno: z ustreznimi prostori. Ko se bo »kupč-kalo« s prostori nekdanje kinod-vorane v Kamniku, nikar ne pozabite na Mladinski center, predvsem pa naj kriteriji dobičkonosnosti ne prevladajo. Kajti največ in najbolje bo občina naložila -v otroke. Če se to ne bo zgodilo, potem bomo morah skromna sredstva iz občinske vreče vrniti in se ji zahvaliti za »sodelovanje«. Odgovornost do dejavnosti za otroke in mladino bo seveda - njena. IVANA SKAMEN za klub staršev j0Ss. POMLADANSKI ODVOZ «•0» KOSOVNEGA pubucus MATERIALA Obveščamo, da bomo odpadni kosovni material odvažali po naslednjem razporedu: petek, 5. maja: KS Duplica, KS Zaprice, sobota, 6. maja: KS Kamnik center, KS Tunjice, četrtek, 11 maja: KS Nevlje, KS Sela, KS. Srednja vas, petek, 12 maja: KS Motnik, KS Špitalič, sobota, 13. maja: KS Šmartno, KS Tuhinj. Prosimo krajane, da do 6. ure zjutraj na običajni prostor za kontejnerje pripravijo odpadni kosovni material. KOSOVNE ODPADKE ODLAGAJTE SORTIRANO. V odpadni kosovni material spadajo neuporabni predmeti kot npr. pohištvo, gospodinjski stroji, školjke, kolesa, smuči, embalaža, umivalniki in podobno. Lepo prvomajsko praznovanje vam želimo! Odprto pismo odgovornim v občini! Čigava pesem rabi naš glas?! %Umm> mnenja, odmevi - Plsista, ns«te»|a, odmevi - Pisma, materija, odmevi Pisma, mnenja, odmevi Dopolnitev članka g. Staneta Simšiča »51 let od ustrelitve kamniških rodoljubov« (Kamniški občan, 9.2.1995) Ker sem mnenja, da je ta članek preveč pristranski, torej pisan s stališča prejšnjega komunističnega enoumja, čutim dolžnost, da stvari uravnotežim z dogodki, ki sem jih v Kamniku tedaj sam doživel.Poleg tega ne morem sprejeti piščevega stališča, da za te lokalne kamniške dogodke krivi le izbrane širše in svetovne politične vplive, nekatere najvažnejše pa zamolči.Mislim, da je temu glavni vzrok notranja politika (volitve 19%), da bi levim strankam pomagal s prikrivanjem dejstev in s slikanjem brezmadežnosti OF in KP. Tako sploh ne omeni dejstev, ki smo se jih učili vseh 45 let po vojni, npr. socialistično revolucijo, monopolizacijo celotne NOB s strani KP in glavnega zmagovalca 2. svetovne vojne - ZSSK: Vendar ne bi utemeljeval svojega ugovora s splošno priznano svetovno zgodovino. To naj stori g. Simšič sam, tako da prebere še kaj drugega kot zastarele partijske priročnike, za katere trdim.da so neobjektivni. Ne morem pa mimo njegovega citata: »50-letnica zmage... bo primeren trenutek, ko bo treba svetu povedati, na kateri strani je bila NOB in na kateri sile, ki so sodelovale s sovražnikom.« Glede tega mu dobrohotno svetujem, da naj raje molči, ker vsaj vsa Evropa dobro ve, kje je bilo bistvo. V dokaz temu navajam samo 50-letnico izkrcanja zahodnih zaveznikov v Normandiji. Francoski predsednik, socialist Mitterand, namreč tja ni povabil naše Zveze borcev (niti drugih Jugoslovanov), pač pa neodvisne Čehe in Poljake. Mislim, da se to ni zgodilo slučajno. V celoti pa se strinjam in odobravam besede Mitje Rotovnika, da so bili ustreljeni zavedni Slovenci in rodoljubi. In dalje, da so Nemci ubili ljudi, ki jim je bila svoboda najvišja humanistična vrednota. Vendar imam tudi o tem svoje pomisleke in vprašanje: »Zakaj ravno te može?« Vem, namreč, da so bili to glavni »buržuji« v mojem mestu. Seveda moram v zvezi s tem pojasniti nekaj zgodovine: Poleg teh 14 ustreljenih Kamničanov so Nemci tedaj zaprli v Begunje vsaj še toliko drugih, celo žene. Med temi je bila tudi moja mama, ki je imela tedaj doma osem otrok, in pa tovarnar (usnjarna) Tone Knaflič. Kot 14-letni otrok se spominjam preplaha in groze, ki je takrat zavladala v Kamniku. Glavni povod za preplah pa je bila vest, da so Nemci dobili v roke seznam darovalcev pomoči partizanom. In še huje, da so ta seznam partizani namenoma prepustili Nemcem. To seveda z namenom, da bi se KP znebila možne politične reakcije po vojni. Gospoda Knafliča je rešila gotove ustrelitve njegova žena, ki je šla prosti zanj na komando Gestapa na Bledu. Nemci so ga pomislostili, ker je bila njegova usnjarna uspešna in pomembna za vojno. Naša družina je imela srečo, ker je bila na seznamu mama in ne oče. Zato ne verjamem g. Simšiču.da bi bila 50-letna zgodovina Slovenije kaj drugačna, če bi se tudi vsi domobranci vključili v OF, saj je bilo v NOB in v partizanskih odredih dovolj rodoljubov, ki so se požrtvovalno borili in trpeli v gverili. Menim, da je bilo temu krivo vodstvo, ki ni postopalo pošteno in za življenja vseh borcev ni dovolj storilo. Za to trditev lahko navedem svojo izkušnjo iz nemške Hauptschule, šole v Kamniku. Tam smo morali znati povedati, da so Čehi narod tujega slovanskega izvora, ki so se kot velik trn zadrli v nemško narodno telo in ga bo zato pač treba polagoma izdreti. Vendar so imeli med okupacijo, ki je trajala dalj časa, kot pri nas, le 13.000 žrtev, mi, Slovenci, pa kar 56.000 (o tem sem pisal pred več kot letom dni v Delu in Slovencu, pa ni bilo ugovorov). Tudi Simšičeva opazka glede vloge Cerkve nima trdne podlage. Odgovoril bom le z opisom stanja v našem mestu. Nemci so takoj, t. j. že aprila 1941, izselili vse duhovnike, nune in frančiškane. Na celem območju sedanje občine Kamnik je ostal le pater Evstahij, ki so ga že prej odpustili iz samostana v domačo oskrbo, ker je bil na smrt bolan, čeprav je nato živel še več kot 10 let. Vendar so Nemci dovolili prihod trdega Švaba g. Hauschela iz Bavarske, ki ni znal niti besedice slovensko in je ostal v Kamniku vsaj še do junija 1945. Jaz namreč to dobro vem, ker je bil moj oče svečar in cerkveni ključar - jaz in moj brat ter najini prijatelji pa smo nemškemu župniku do konca ministrirali in ga tudi »učili« slovensko.Trdno sem prepričan, da se »ta edini far« ni v ničemer vpletal v slovenske politične zdrahe in tudi ne v nemške. Tu naj še dodam, da je bil med okupacijo problem za mlade kamniške gimnazijce učenje slovenščine. To je opravljal med drugim tudi v Šentvidu ustreljeni talec prof. Karel Rotovnik, h kateremu sva hodila z bratom na instrukcije v njegov dom pod gradom Zaprice, čeprav je oče kot znan klerikalec vedel, da je ta profesor vsaj socialističnega, če ne celo komunističnega prepričanja. Strinjam se sicer z g. Simšičem, da v teh vojnih dneh človeško življenje ni imelo nobene cene, vendar moram dodati, da žal tudi v povojnih ne. Vsaj trikrat v juniju 1945 sem namreč gledal na hišnem pragu domače hiše na Glavnem trgu 16, žalostne sprevode nesrečnikov (starce, žene z otroki, večinoma base), čeprav to niso bili Slovenci. Vsi so hodih, seveda pod oboroženo stražo, proti severu - kot smo izvedeli kasneje, v Kamniško Bistrico. V obratno smer nismo videli nikoli nobenega sprevoda. Torej so vsi ostali tam, v našem gorskem raju. Ker tega nisem mogel verjeti, sva šla s sošolcem s kolesom gledat, kje so pravzaprav. Ugotovila sva najhujše - na licu mesta. Če mi kdo od takratnih osvoboditeljev tega ne verjame, mu lahko sam pokažem mesta, kjer naj koplje, da bo odkril skupinske grobove na Kopiščih (menda za več kot 2.000 ljudi). Vem tudi, da so nekateri naši kamniški zreli mladinci tedaj šli pomagat pri tem »družbeno koristnem strelskem športu«. Iskreno se strinjam in odobravam željo g. Simšiča v predzadnjem odstavku. Dodal pa bi, da so nas v šoli po vojni učili Titovega izreka »Človek je naše največje bogastvo!«. Mislim, da mi nihče ne more zameriti, če jaz tega v času enoumja nisem nikoli verjel in sem delal po svoji glavi. JERNEJ ŠTELE Ljubljana Koga imate za norca? V svojem pisanju v prejšnjem občanu nam gospod državni svetnik razlaga, zakaj je vladni glasovalni stroj onemogočil spremembo zakona, s katerim bi bila odvzeta državljanstva bivšim (in sedanjim) kriminalcem in agresorjem. Navaja dva »dobra« razloga, zaradi katerih so jim (LDS-u) ti ljudje tako pri srcu. Terme v Kamniku? IVadicija kamniškega turizma sega že v prejšnje stoletje. S tako bogato dediščino se lahko pohvali malokatero mesto v Sloveniji. Žal pa je večina mest s krajšo turistično zgodovino Kamnik že močno prehitelo. V mestu, kjer ne premoremo niti enega hotela in skromno število tujskih sob, težko govorimo o uspešnem turističnem razvoju, čeprav bi se glede na lego in naravne danosti lahko potegoval za najvišja mesta. Mesto na žalost ne nudi take ponudbe kot nekoč, če se ob tem spomnimo samo na nekdaj znameniti Kurhaus. Ena od možnosti oživitve kamniškega turizma pa se nakazuje prav v razvoju term. V tem prispevku poskušava na razumljiv način osvetliti pomen in nastanek zemeljskih termalnih anomalij ter lokalne možnosti za izkoriščanje geotermalne energije. V okviru globalne energetske bilance v svetu dobiva geotermalna energija v zadnjem času čedalje bolj pomembno mesto. Poleg nespornih prednosti, ki jih ima ta energija z ekološkega stališča, pa do sedaj predstavlja v Sloveniji predvsem možnost zdraviliškega turizma oziroma povečanje turistične aktivnosti in ponudbe lokacije. Po Sloveniji že nekaj časa opazujemo razcvet zdraviliškega turizma. Zato se odločajo za raziskave za termalno vodo tudi kraji (Bovec in Gozd Martuljek), kjer se ne morejo pohvaliti s primarnimi vrelci kakor npr. v Čatežu. Geotermalna energija se na svetu v najbolj kvalitetni obliki pojavlja v visokotemperaturnih rezervoarjih fluidov (150° do 350° C) na ozemljih, ki so vedno v bližini mladih geoloških struktur ali na območjih recentnoga vulkanizma. To vrsto zemeljske toplote lahko relativno enostavno in z uveljavljeno tehnologijo spremenimo v električno kot najbolj dostopno uporabno obliko energije. Na svetu je takih sistemov malo (Nova Zelandija, Islandija) in v globalni energetski bilanci niso pomembni, čeprav nanje odpade skoraj polovica uporabljene geotermalne enegije. Pri nas takih pojavov na srečo (ah morda na žalost) že nekaj milijonov let ni več. Širše so uporabljeni nizkotem-peraturni viri geotermalne enegije (pod 150°C), ki imajo v splošnem drugačen sistem nadgrevanja in ki služijo predvsem neposredni uporabi: za ogrevanje, v balneologiji in rekreaciji ter v različnih tehnoloških procesih. V to skupino spadajo vsa do sedaj poznana geotermalna področja v Sloveniji. Za Slovenijo lahko trdimo, da nastanek vseh znanih termalnih anomalij temelji na tako imenovanem učinku odeje (blanketing ef-fect). V taki situaciji, ki je tipična predvsem v mladih sedimentacij-skih bazenih, prevzame slabše toplotno prevodna krovnina funkcijo toplotnega izolatorja, kar zmanjšuje sevanje Zemljinega toplotnega polja in s čimer je omogočeno nad-grevanje v spodnjih plasteh. V primeru, da so te razvite v taki obliki, da nastopajo kot vodonosilniki, v katerih je zaradi upočasnjene hitrosti pretakanja vode zmanjšano tudi ohlajanje, obstajajo realne možnosti za razvoj hidrotermalnega vo-donosnika. Voda v takem primeru služi kot medij prenosa toplotne energije na površino, pri čemer pa je seveda za izkoriščanje takega toplotnega sistema neizogibno potrebno izvrtati vsaj eno globoko eksploatacijsko vrtino. Širše področje Kamnika pripada tektonski enoti Južnih Alp, za katero je značilna izredno dinamična tektonska aktivnost, ki se kaže v razgibani strukturni zgradbi področja. Poleg zelo globokih sub-vertikalnih prelomov je tipična nagubana, sinklinalno antiklinalna zgradba, v kateri prevladujejo pretežno karbonatni sedimenti triasne starosti. Nad njimi, kot pokrov, leže mlajši miocenski sedimenti: večinoma pesek, lapor, glina, melj, peščenjak in konglomerat. Glede na znano mineralno sestavo teh sedi-mentov lahko celoten sklop uvrsti-mov toplotno slabo prevoden pokrov, ki prekriva starejše karbonatne sedimente, v katerih so akumulirane precejšnje količine podzemne vode. Po že omenjenih meha- nizmih segrevanja je ta voda lahko topla. Segreta voda lahko ob bolj prepustnih tektonskih conah zaradi konvekcijskih tokov v primernem termalnem vodonosniku priteka tudi do površja, kar potrebujejo tudi površinske indikacije (hipoter-malni izvir) in meritve v vrtinah pri Vasenem. Vsekakor pa poteka ta tektonska cona preko področja termalnih vrtin do samega mesta Kamnik. Na področju severno od obstoječega kopališkega kompleksa, ob sotočju Bistrice in Nevljice, se ta prelomna cona odkloni proti severu in jugozahodu in predstavlja stično točko treh prelomov. Na tem področju sta tudi debelina in razprostranjenost miocenskega pokrova največji, kar omogoča nastanek termalnega bazena z globoko cirkulacijo, kjer bi lahko zajeli toplo vodo s temperaturo preko 30°C. Metodologija raziskav kateregakoli novega hidrotermalnega polja je znana in"v svetu že uveljavljena. Zaradi relativno visokih stroškov in precejšnje rizičnosti potekajo raziskave običajno v več fazah, ki se smiselno nadgrajujejo, tako daje po vsaki fazi možno oceniti primernost nadaljevanja del: ali z deli nadaljevati ali pa jih prekiniti. Za celovito raziskavo možnosti izrabe termalne vode v Kamniku Mercator živilska industrija Kamnik d.o.o. Kajuhova pot 4, Kamnik KAKO IZKORISTITI PROSTE KMETIJSKE POVRŠINE IN ZDRUŽITI PRIJETNO S KORISTNIM Naj vam predstavimo našo dejavnost. Smo tovarna ETA Kamnik, specializirani smo za vlaganje in predelavo svežega sadja in zelenjave. Ker v kmetijskih organizacijah - zadrugah na tem področju ne najdemo interesa za organiziranje pridelovanja vrtnin, se obračamo neposredno na vas, cenjeni bralci in potencialni kooperanti. Nudimo vam možnost pogodbenega sodelovanja in pridelovanja naslednjih vrtnin: - kumarice za vlaganje, - rdeča pesa, - zelje. Pogoj za sodelovanje je sklenitev in podpis pogodbe, lahko za eno ali več let. Zagotavljamo in dobavimo vam visokokvalitetna semena, pisno tehnologijo pridelovanja z vključeno agrotehniko, kakor tudi s Škropilnim koledarjem in zaSčito. V primeru podpisa in sodelovanja za 5-letno obdobje nudimo dodatna sredstva, kot je črna folija, oprema za kapljično namakanje in mreža za vzgojo na opori - brezplačno. Nudimo stimulativne odkupne cene. Ker Je do setve še malo časa, pričakujemo vaše odgovore. Lahko nas pokličete po telefonu 061 813-311 aH se osebno oglasite v naši tovarni v sektorju nabave, kjer vam bomo postregli z ostalimi podatki. Z željo po dobrem sodelovanju vas pričakujemo! je torej potrebno izvesti naslednja dela: - 1. faza: določitev tektonsko strukturnega in litološkega sklopa preiskovane lokacije; - 2. faza: vrtanje serije termome-tričnih vrtin, globokih do 200 m (običajno 2 do 5), za določitev formacijske temperature in temperaturnega gradienta; - 3. faza: vrtanje globoke eksplo-atacijske vrtine, izvedba črpalnega poskusa in definiranje hidrodinam-skih parametrov termalnega vodo-nosnika za optimalno izrabo vrtine. Ob zaključku lahko poveva, da je s takim pristopom uspelo geologom odkriti terme v Zrečah, čeprav na površini ni bilo večjih znakov termalne anomalije. Glede na osnovno poznavanje geološke in strukturne zgradbe v Sloveniji lahko torej geologi predvidimo možna področja s povišano geoter-malno stopnjo in eno od takih odro-čij je, po vsem naštetem, tudi samo mesto Kamnik. Kot rečeno, leži na stičišču treh geoloških prelomnic, od katerih je ena dokazano nosilka termalne vode. To je prelom preko Tuhinjske doline, na katerega so vezani tudi termalni izviri v Vasenem. Ker je na podobne razmere -globke prelomne cone in primerno geološko zgradbo terena, kakršna nastopa tudi v okolici Kamnika -vezanih večina termalnih zdravilišč v Sloveniji, lahko sklepamo, da bi v Kamniku (področje severno od kopališkega kompleksa) z izvedenimi uvodnimi raziskavami zajeli termalno vodo podobne temperature in kvalitete kot v Snoviku. Glede na bližino prometnih tokov, smučišč in možnosti gorskega letnega in zimskega turizma bi bila izgradnja termalnega središča v mestu privlačna turistična točka. Če pogledamo primer Zreč, kjer se je na podlagi termalnega zdravilišča razvilo tudi močno smučarsko središče Rogla, bi tak razvoj lahko pričakovali tudi v zaledju Kamnika. Prav na koncu pa misliva, da je zaton kamniškega turizma potrebno povezati tudi z miselnostjo preteklega polstoletnega obdobja, za katerega je bilo tipično, da je krajevni razvoj vezalo izključno na izgradnjo industrije, katere dobršen del danes hira. Kljub temu pa radikalnih zasukov v krajevnem turističnem razvoju zaenkrat še vedno ni, saj ostajajo tudi začetna raziskovalna dela pri Snoviku, kljub vzpodbudnim dosežkom, na pol poti in brez potrebnega zanimanja za nadaljevnaje. Raziskave, ki so namreč potekale na tem področju, so nakazale možnost izrabe termalne vode, vendar pa vrtina V-15 ni prevrtala termično zapornih plasti, zaradi česar voda dosega prenizko temperaturo. Dotoki termalne vode na tem področju so značilni za kontakt med skrilavci in karbonati, katerega pa vrtina ni prevrtala, ker se nahaja globlje, kot je celotna globina vrtine. Meritve v vrtini so to tudi dokazale, saj je od globine 530 m temperaturni gradient povečan za 40%. Mag. Josip M. Sadnikar, dipl. ing. geol (Kamnik) Vojko Juvančič, hidrogeolog (Ljubljana) OBVESTILO V imenu investitorja Sklada stavbnih zemljišč Občine Kamnik obveščamo vse prebivalce Kamnika, da smo 18. aprila pričeli z gradbenimi deli pri rekonstrukciji SUTNE na odseku od Sadnikarjeve ulice do Usnjarske ceste. Rekonstrukcija bo trajala predvidoma do 30. junija 1995. Vse prebivalce Kamnika in lastnike lokalov v Kamniku prosimo za razumevanje in potrpljenje. Vse morebitne nesporazume ali probleme v zvezi z rekonstrukcijo pa sporočite na nadzorno službo SKG Kamnik, telefon 811-067, od 8. do 12. ure. SKG Kamnik Komisija za politične zapornike, Intemirance, izgnance In vojne ujetnike pri ZB NOB občine Kamnik Društvo taboriščnikov - ukradenih otrok NIKOLI VEČ Razstava v počastitev 50-letnice konca druge svetovne vojne, zmage nad nacifašizmom in osvoboditve koncentracijskih taborišč. Razstavišče VERONIKA, Kamnik od 26. aprila do 14. maja'95 Vsebina razstave: - fotografije taborišč in spomenikov ter znamk iz zbirke g. Ferda Cvetka - filatelistična zbirka pisem internirancev - iz zapuščine g. Bojana Pečarja - fotografije in dokumentarno gradivo o ukradenih otrocih - dokumentacija Muzeja Celje Razstavo bomo odprli v SREDO, 26. aprila, ob 19. uri z rGcitniorn A V SRCIH VSEH SVOBODE PESEM ŽIVO KUJE-Vabljeni! OBČINA KAMNIK POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER organizira v mesecu maju 20-urni posvetovalno izobraževalni tečaj OSNOVE FINANČNEGA POSLOVANJA Tečaj je namenjen podjetnikom malih in srednje velikih gospodarskih družb. Obravnavane teme: - plačilni promet - finančno poslovanje - poslovne knjige - predpisi, davčna zakonodaja Predavala bo Mirjana Zejnelagič, dipl. oec. Tečaj bo potekal v prostorih občine Kamnik. Prispevek posameznega udeleženca je 5000 SIT. Prijave zbiramo do 10. maja v Poslovno Informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23, 61240 Kamnik, tel. 817-443. Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmeviPisma, mnenja, odmevi Pisma, mnenja, odmevi Citiram prvega: »Ali si predstavljate, kako bi do njih (potrdil o nekaznovanju) prišli tisti iz Velike Kla-duše, Sarajeva in drugod, kjer divja vojna? Nekateri bi zato tvegali življenja, drugi, ki tja sploh ne bi upali, pa bi že zaradi tega izgubili državljanstvo. Noro, mar °e?« Konec citata. Naj spomnim g. Lavrinca, da na celotnem oze-jnlju Hrvaške, Srbije z obema Krajinama, Črne gore, Makedonije in večjega dela Bosne NI NOBENE VOJNE!!! BRAĆA se kolje in posiljuje med seboj na manj kot 10% ozemlja bivše Jugoslavije! In zaradi tega Slovenci ne moremo vzpostaviti reda in polne suverenosti v lastni državi. NORO, MAR NE?! Spomniti ga želim tudi na to, da smo mnogi Slovenci v osamosvojitveni vojni tvegali svoja življenja z»to, da imamo danes SLOVENSKE potne liste. Ni 8e nam zdelo noro, čeprav smo bili predhodno razo-foženi in sproti izdajani. V sili odločni ljudje najdemo Poti in sredstva za ohranitev naroda! Tudi drugi (dober) razlog je na majavih nogah. Državljanstvo ni pridobljena pravica, pač pa podeljen (nekaterim podarjen) STATUS, ki se v določenih razmerah lahko spremeni! Obstoji pa še tretji razlog, ki ga g. Lavrinc sicer ne omenja: Za LDS je dobrodošel vsak volilec, pa čeprav kriminalec ali agresor!!! ANTON VIDMAR Še o plačilu komunalnih storitev V Kamniškem občanu (6.4.1995, št. 7) občan)(ka) M. J. sprašuje g. župana o cenah komunalnih storitev. Zaradi razbitja plačila komunalnih storitev na "i zneske in s tem na tri položnice se trikrat pove- čajo stroški plačevanja položnic. Banka zaračunava za posamezno položnico 1% od zneska oz. najmanj 40 SIT. Obenem z drugimi položnicami (elektrika, RTV, časopis, stanovanje, voda idr.) pomenijo bančni stroški kar lep znesek. Imetniki tekočih računov teh težav nimamo, saj za 180 SIT mesečno vse to opravi za nas banka, pa še v vrsti ni treba čakati ali se bati, kdaj bomo pozabili plačati položnice. S plačilom preko tekočega računa zmanjšamo tudi stroške Komunalnega podjetja in mogoče bomo občani dočakali, da se zneski na »komunalnih« položnicah ne bodo tako vztrajno povečevali. Lep pozdrav MARKO TROBEVŠEK Odziv na članek »Kocke po celi Šutni?« Oglašam se v podporo d. ing. Bojanu Pollaku oz. njegovemu članku »Kocke po celi Šutni?« v zadnji, 7. številki Kamniškega občana. Že leta dolgo spremljam in podpiram njegova prizadevanja za mestno jedro Kamnika, ki naj bi bilo prijazno in po meri njegovim prebivalcem in uporabnikom. Vedno znova pa se na tem področju pojavljajo neki strokovnjaki, ki nočejo in nočejo prisluhniti prizadetim temveč v imenu »stroke« posiljujejo s svojimi neživljenjskimi idejami. Z njegovimi stališči in utemeljitvami v članku se v celoti striniam. IVO GAŠPERIČ Op. uredništva: Na izrecno željo avtorja prispevek ni lektoriran! Vsaj trohica spoštovanja Nedavno sem bil priča mučnemu dogodku, ki mi ne da miru in mi je potisnil v roke pero. V kamniškem zdravstvenem domu sem čakal na pregled, poleg pa še peščica bolj ali manj bolnih pacientov. Nasproti mene sta sedela malce starejši moški in ženska srednjih let. Zatopila sta se v dokaj glasen pogovor (vsaj njega se je precej razločno slišalo, njo pa manj), katerega predmet je bil opravljanje in obrekovanje župnikov kamniške dekanije. Najprej je prišel na vrsto tunjiški, sledil mu je stranjski, končala pa sta pri selškem. Vse tri sta bolj ali manj »temeljito obdelala«. Nekaj od tega je bilo po vsej verjetnosti res, vendar podano v takšni neokusni mešanici, da ni imelo ne repa ne glave. Seveda »začinjeno« s sočnim komentarjem. Iz povedanega sklepam, da velik del njunega »umovanja« ni zrasel na »domačem zelniku«, marveč v kakšni tovarniški menzi, vaški gostilni ali bogve katerem srečanju in klepetu. Sodil bi celo, da gre za »verna človeka«, vsaj iz vsebine pogovora, kar je zame še toliko bolj boleče spoznanje in še bolj žalostno dejstvo. Mogoče je opravljati duhovnike res poseben užitek, kot je nekoč dejal bogoslovcem danes že visok cerkveni dostojanstvenik. Opravljanje je ena od slabosti prenekaterega človeka. Čudi pa me, in to močno, da »sogovornika« iz čakalnice v Kamniškem zdravstvenem domu nista našla niti ene pohvale, pozitivne besede za omenjene duhovnike. Kot da tega ne bi bili vredni! Duhovnik je kot »božji služabnik« na zemlji res samo človek, vendar si kot vsak drug zasluži pravično oceno, če se že spuščamo tako daleč in tako nizko, kot sta se »pacienta«. Težko bi za koga od omenjenih duhovnikov dejal, da na pot duhovništva ni stopil iz čistega idealizma, ljubezni do Boga in bližnjega in končno želje, da po najboljših močeh pošteno služi obema. Ljudje pa polena pod noge! Dogodi se, da ta ali oni duhovnik zagreši kaj slabega, saj je končno samo ČLOVEK! Kako to, da vidimo le to, da ne opazimo nič dobrega, da se njegove besede odbijajo od cerkvenih sten, namesto da bi jih vsrkavala naša ušesa, da njegova dejanja naletavajo na odpor namesto na posnemanje. Ljudski pregovor pravi: Po duhovnikih vera gor, po duhovnikih vera dol! Včasih je res tako, saj se od duhovnika (oziroma vernih ljudi) ne znamo dvigniti do Kristusovega zgleda, do najčistejšega pričevanja. Ustavljamo se tam, kjer smo mi sami, na ravni naSih duhovnih zmožnosti in sposobnosti. Če se že odločimo, da bomo »vzeli v precep« kakšnega duhovnika, potem prej premislimo svetopisemski nauk: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen!« Seveda pa morajo duhovniki storiti vse, kar je v njihovih močeh, da bodo v zgled in ne v pohujšanje svojih župljanov. Prav posebej naj pazijo verni ljudje, kako se na javnih mestih izražajo o duhovnikih, Cerkvi, svetih stvareh, saj ti lahko naredijo veliko moralno škodo. Neverni jih sicer poslušajo, se smejijo njihovim pripombam, sami pri sebi pa mogoče mislijo: »Da te ni sram!« Spoštujmo druge, da bomo tudi sebe in sebe, da bomo lahko druge! Mednje tudi sodijo duhovniki, brez katerih bi bil slovenski narod in njegova kultura močno osiromašena. Bodimo pravični, ko od-stranjamo »iver« iz očesa svojega bližnjega, »bruna« v lastnem pa ne vidimo! JOŽE PAVLIC KAMNIŠKI OBČAN iz življenja strank in društev 20. APRILA 1995 Pobuda Svetu občine Kamnik V Kamniku že nekaj let nismo praznovali občinskega praznika. Zato bi bilo prav, da novi Svet občine Kamnik in župan ta problem čim prej uredita. Ker se je general in pesnik Rudolf Maister, eden največjih mož slovenske moderne zgodovine rodil 29. 3.1874 v Kamniku, predlagamo, da z datumom občinskega praznika počastimo prav njega. Rudolf Maister je bil rojen na Šutni v hiši blizu župnijske cerkve. V Enciklopediji Slovenije je predstavljen takole: »Zaradi zgodnje očetove smrti je po 6. razredu gimnazije v Ljubljani vstopil 1892 v dveletno domobransko kadetnico na Dunaju. /.../ L. 189S je postal poročnik, nato opravil več šol za častnike, na vojaških vajah pa spoznal večino slovenskega narodnega ozemlja. Po demonstracijah septembra 1908 v Ljubljani ga je armada premestila v Prze-myšl v Galiciji, kjer je napredoval v stotnika in postal poveljnik podčastniške šole. Hudo je zbolel; še ne povsem ozdravljenega so premestili v črno vojsko /.../. Služboval je v Celju, po začetku 1. svetovne vojne pa v Mariboru, kjer je kot major postal poveljnik črno-vojniškega okrožnega poveljstva. Tu je bil povezan z vodilnimi slovenskimi poveljniki in ob koncu vojne sodeloval z Narodnim svetom za Štajersko. Svet ga je povišal v generala. V Mariboru, katerega mestni svet se je odločil za priključitev k republiki Nemška Avstrija, je imel Maister na razpolago le malo slovenskih vojakov in častnikov. V svoje čete je vabil slovenske vojake, vojake nemške narodnosti pa odslavljal. Pod pritiskom številnega vojaštva, ki se je vračalo s fronte skozi Maribor zaradi stavk socialdemokratskih železničarjev, je razglasil mobilizacijo na območju Štajerskega obmejnega poveljstva, kateremu je poveljeval. Narodna vlada v Ljubljani ni podpirala Maistrove iniciative, kljub temu je ustvaril novembra 1918 slovensko vojsko na svojem območju z okoli 4000 vojaki in 200 častniki /.../ pa tudi prvo slovensko vojaško realko. Dne 23. 11.1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo /.../, vojsko nemškega mestnega sveta, ki mu je bila podrejena, in jo razpustil. Tako je postal edini vojaški dejavnik v Mariboru. Zasedel je slovensko narodno mejno območje na Štajerskem, po katerem je po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti potekala tudi državna meja. Z avstrijskim območnim poveljnikom /.../ je 27. 11. 1918 sklenil pogodbo o črti med svojo in avstrijsko vojsko na Štajerskem in Koroškem. S tem je pripravil izhodišče za zasedbo Koroške, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja. V slabo zasnovani slo- venski ofenzivi na Koroško konec aprila in v začetku maja 1919 je bilo Maistru naloženo, naj pripravi obrambno črto. Ko je konec maja 1919 prišlo do jugoslovanske ofenzive na Koroško je Maister uspešno vodil enega od petih napadalnih odredov, Labotskega. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva. Njegova oblast je zajemala cono A plebiscitnega ozemlja. Maister je bil izvoljen za častnega predsednika Narodnega sveta za Koroško. Z različnimi akcijami je želel pridobiti prebivalstvo, da bi pri plebiscitu glasovalo za Jugoslavijo. Dne 18. 9. 1919 se je moral po sklepu plebiscitne komisije kot ta- kratni poveljnik policijskih sil z njimi vred umakniti s Koroškega. /.../ Leta 1923 je bil v nejasnih okoliščinah upokojen kot divizijski general, odlikovan z redom belega orla z meči.« Maister je bil tudi pesnik. Leta 1904 je izdal zbirko Poezije, leta 1929 pa Kitica mojih. Tudi njegove pesmi izražajo ljubezen do slovenstva. Z Maistrom smo Slovenci začeli uresničevati davno željo po državnosti in združitvi vseh Slovencev v eno državo, kar smo deloma uresničili v našem času, zato predlagamo, da Kamničani praznujemo občinski praznik na rojstni dan velikega rojaka Maistra: 29. MARCA. Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem Zveza borcev in 50. obletnica zloma nacifašizma Zveza borcev in udeležencev NOB pripravlja vrsto prireditev, srečanj in proslav ob 50-letnici konca II. svetovne vojne in končnega poraza nacifašističnih sil. Leto 1945 pomeni končni zlom sil, ki so povzročile največ gorja in največje število žrtev do sedaj na sploh. Zveza borcev se s svojim članstvom želi vključiti v številne aktivnosti, ki bodo potekale v Sloveniji. Izvršni odbor ZB občine Kamnik bo posebej organiziral udeležbo na naslednjih prireditvah: 1. Obisk grobov ustreljenih rodoljubov v Begunjah in Dragi, ki bo 6. maja 1995. 2. Poljana na Koroškem, 13. maj: počastitev 50. obletnice zadnjih bojev v 2. svetovni vojni na slovenskih tleh. 3. Šentgotard, 3. junij: srečanje borcev Šlandrove in Zidanškove brigade, mladine in občanov v počastitev 50. obletnice zmage nad nacifašizmom. 4. Podljuhelj, 10. junij: proslava 50-letnice osvoboditve in vrnitve slovenskih žrtev fašističnega nasilja iz koncentracijskih taborišč v domovino. 5. Triglav - Pokljuka v petek, 21. julija, in soboto, 22. julija: vsakoletni pohod borcev in mladine na Triglav, v soboto pa bo zaključna prireditev pred Šport hotelom na Pokljuki. Avtobusni prevoz bo organiziralo Društvo upokojencev Kamnik. Poleg teh bodo pripravljene še številne druge prireditve. Pregled vseh možnih prireditev si je mogoče ogledati na občinskem združenju ŽB Kamnik. Za vse naštete prireditve bodo organizirani avtobusni prevozi po zmerni ceni, če bo dovolj prijavljenih. V Kamniku bo v sredo, 26. aprila, odprta razstava interniran-cev, izgnancev in ukradenih otrok. Razstava bo v prostorih razstavišča Veronika Kamnik v organizaciji komisije za internirance in Zveze kulturnih organizacij. Prikazala bo slikovno gradivo iz življenja in trpljenja v koncentracijskih taboriščih, zbirko pisem in-ternirancev iz taborišč (zapuščina pokojnega Bojana Pečarja iz Ljubljane) ter slikovno gradivo iz življenja in trpljenja ukradenih otrok. Ostale zanimivosti Nošenje odlikovanj: Zveza borcev Kamnik sporoča vsem imetnikom odlikovanj, da po uradnem listu R Slovenije (1/95) ostajajo v veljavi vsi prejšnji predpisi o odlikovanjih. Po teh določbah udeleženci NOB in drugi lahko nosijo vsa pridobljena vojna in povojna odlikovanja. Priporoča vsem odli-kovancem, da jih na organiziranih pireditvah nosijo. Občinski praznik. Glede na različna mnenja o občinskem prazniku 27. juliju, ki je bil posvečen spominu na vstajo iz leta 1941 Zveza borcev občine Kamnik priporoča županu in svetu občine Kamnik, da se ta praznik ohrani tudi v prihodnje. Tak predlog je v pismeni obliki podprt tudi s konkretnimi argumenti. ZB Kamnik upa, da bodo pristojni pri odločanju upoštevali mnenje, ki je navedeno v pismu. Vse občane ZB Kamnik vljudno vabi, da se udeležujejo teh in drugih aktivnosti in s tem dostojno proslavijo zgodovinske dni iz pred 50 let. STANE SIMŠIČ LDS o težavah Kamničanov Po sprejetju stanovanjske zakonodaje in spremembe lastniških odnosov v večstanovanjskih zgradbah smo priče neurejenosti razdeljevanja, uporabe, prisvajanja ter pomanjkanja funkcionalnih zemljišč, ki sodijo k večstanovanjskim zgradbam. Zasebnemu lastništvu stanovanj v večstanovanjskih zgradbah namreč ni sledila tudi vertikalna razdelitev lastnine in razdelitev funkcionalnih zemljišč, še zlasti parkirišč. Kako razreševati to vprašanje v stanovanjskih soseskah, je bil predmet problemske seje, ki je bila v ponedeljek, 10. aprila 1995, ob 20. uri v prostorih KS DUPLICA. Ker smo se dotaknili tudi prometne varnosti, uporabljanja in uničevanja zelenic v teh soseskah, smo povabili na sejo predstavnike večstanovanjskih zgradb, Policijske postaje Kamnik, WZ Anton Medved, OŠ Marija Vera in seveda sveta KS Duplica. Sejo je vodil predsednik OO LDS Kamnik g. Stane Zamik, pomagala pa mu je tudi svetnica ga. Biserka Močnik. G. Zamik je povedal, daje komunalni prispevek KS Duplica izredno velik, vendar ta krajevna skupnost od tega nima skoraj ničesar. Nato se je razvila razprava o pomanjkanju parkirišč in prometni ureditvi v blokovskih naseljih. Ugotovili so, da so bili narejeni neki okvirni načrti za gradnjo parkirne hiše na Klavčičevi ulici in pri železniški postaji na Duplici, vendar pa takrat ni bilo dovolj zanimanja za nakup parkirnih prostorov, ker je bila cena previsoka. Predstavniki KS Duplica so povedali, da parkirni prostor znese približno 50.000,00 SIT. Povedali so tudi, da so pred leti opravili anketo, če si krajani želijo parkirao garažo ali ne. Nekaj krajanov je opozorilo, da se je v tej anketi pojavilo tudi vprašanje gradnje cerkve, zato so ljudje mislili, da bodo morali financirati tudi gradnjo cerkve. Nekaj krajanov iz Groharjeve ulice in Ulice Matija Blejca je povedalo, da zaradi prevelikega števila avtomobilov sedaj tudi šola nima več prostora okoli zgradbe. Ker je poleg tudi vrtec, obstaja velika nevarnost tragične nesreče. Še večja možnost nesreče pa pomenijo vozniki, ki vozijo skozi naselje z veliko hitrostjo, vendar pa ne stanujejo tukaj. Zato je prišlo do predloga, da se ulica zapre. Predlagano je bilo, naj se ponovno ustanovi komisija za prometno varnost. Ker se je razprava vrtela v krogu, je svetnik LDS g. Perčič predlagal, naj KS Duplica naslovi prošnjo na sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik za financiranje projekta izgradnje novih parkirišč, G. Zarnik pa je dodal, da bo Poslanska skupina LDS storila vse, da bo KS Duplica dobila čimveč sredstev iz občinskega proračuna. Na koncu je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, ki pa jih bomo reševali na kakšni prihodnji seji. Seveda pa se krajani KS Duplica lahko obrnejo na dva svetnika LDS, ki sta bila izvoljena v vaši volilni enoti, to sta Biserka Močnik in Brane Golubovič. BRANE GOLUBOVIČ koč na PE POHIŠTVO (tel. 816-296) Kuhinjsko in sobno pohištvo v aprilu in maju po izrednih pogojih: — 18-mesečni kredit — fiksne 19% obresti — samo 5% polog TAKIH KREDITNIH POGOJEV NIMAJO NIKJER DRUGJE! SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA (tel. 813-352) NUDIMO VAM: — balkonsko cvetje: bršljinke, pelargonije, vodenke — enoletnice za cvetlične grede in grobove — sezonske sadike vrtnin — zemljo za lončnice Obiščite nas od 7. do 16. ure, v soboto do 12. ure. ZAGOTAVLJAMO KAKOVOST! PE ELEKTROŠPORT (tel. 831-436) — AKCIJSKA PRODAJA KOLES samo še do konca aprila! — AKCIJA AKUSTIKE od 25. aprila do 15. maja; UGODNE CENE! PE MODNA HIŠA (tel. 831-404) — bogata ponudba modnih oblačil priznanih domačih in tujih proizvajalcev za vso družino — posebna ponudba za otroke: velika izbira igrač LEGO — izkoristite 10% POPUST pri nakupu s KUPONOM! PE OBLAČILA (tel. 831-369) — znižane cene do 50% za opuščene programe ženske, moške in otroške konfekcije Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure DEŽURSTVA: — četrtek, 27. april: BAKOVNIK in NEVLJE od 8. do 11. ure — torek, 2. maj: METKA, KOMENDA in MERCATOR od 8. do 11. ure V mesecu maju bodo ob sobotah dežurne trgovine METKA, KOMENDA in MERCATOR od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa trgovini METKA in MERCATOR od 8. do 11. ure. KOČNA ŽELI SVOJIM KUPCEM LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! SLEDITE MARKACIJI — OBIŠČITE KOČNO! Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik Mladi radi prepevajo Otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca - podružnica Zgornji Tuhinj z zborovodkinjo Danico Lah. V kamniškem muzeju Razstava likovnih del učencev 5. razredov OŠ F. Albrehta Kulturni center Kamnik je v sodelovanju z Osnovno šolo Frana Albrenta pripravil v renesančnem pritličju gradu Zaprice zanimivo razstavo likovnih del učencev 5. razredov OŠ Frana Albrehta z naslovom Kulturna dediščina Kamnika. Tako kot v vseh ostalih muzejih so tudi v Kamniškem muzeju najštevilnejši obiskovalci šolske skupine različnih starosti. Posebej pohvalno je prizadevanje obeh mentoric Mojce Kon-cilja in Ivanke Učakar, ki sta učence seznanjali s kulturno dediščino našega mesta. V okviru računalniškega projekta »PETRA« (gre za projekt ministrstva, ki v 5. razredih uvaja pouk tehničnega risanja, likovnega pouka in slovenskega jezika s pomočjo računalnika) so si učenci petih razredov v manjših skupinah v spremstvu mentoric ogledali in spoznali kamniški muzej, Galerijo Miha Maleša in Sa-dnikarjev muzej. Ob strokovnem vodstvu in izbrani razlagi muzej- skih kustosov so otroci spoznali razstavljene muzejske predmete, njihovo uporabnost, pomen in si potem o njih ustvarili svojo podobo. Po ogledu so izbrali predmete, nad katerimi so bili najbolj navdušeni in ki so jih znali najbolje narisati, bodisi s svinčnikom, tušem, barvniki bodisi z vodenimi barvami. V njihovih delih ni v ospredju umetniška ali dokumentarna vrednost, pač pa lastno opažanje, dojemanje in ustvarjanje. V mnogočem se njihove slike razlikujejo od originala, poudarjene pa so tiste bistvene značilnosti, ki kažejo na likovno občutljivost učenca in njegovo dojemanje pomena, vrednosti muzejskih predmetov. V prijetnem programu ob odprtju razstave, ki bo za obiskovalce predvidoma odprta do konca aprila, so nastopili mladi glasbeniki, sicer učenci 5. razredov OŠ Frana Albrehta in tudi avtorji razstavljenih likovnih del: flavtist Robi Breznik citrarka , Sabina Kastelic, kitaristka Ines Novak in violinistka Špela Rode. O sami razstavi in drugih aktivnostih pa so spregovorili direktorica Kulturnega centra Kamnik Mirina Zupančič, ravnatelj OŠ Frana Albrehta Anton Kamin in kustos Marko Lesar. VERA MEJAČ Kolektiv osnovne šole Komenda-Moste in Zveza kulturnih organizacij Kamnik sta ob pomoči sponzorjev v soboto, 8. aprila, v Srednji šoli Rudolfa Maistra organizirala revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik '95. S svojim prisrčnim nastopom sta povezovalca revije Denis Gr-kman in Jerneja Jeraj, učenca 6. razreda OŠ Komenda-Moste, dala prireditvi še poseben čar. Nastopajoči pa so s petjem izkazali svojo predanost zborovskemu petju, od najmlajših pa do tistih, ki že skoraj zapuščajo šolske klopi in bodo morda nadaljevali s petjem v katerem od odraslih pevskih zborov. V imenu kolektiva OŠ Komenda-Moste in ZKO Kamnik sta Marija Mojca Maleš in Tone Ftičar zbrane pozdravila in jim predstavila pomen te množične, tradicionalne, že desete prireditve, katere se udeležuje čedalje več otrok, saj so se zborom iz centralnih šol priključili še zbori iz podružničnih. Revija je predstavljala enega najmnožičnejših nastopov kamniških osnovnošolcev, saj se je na odru zvrstilo 541 mladih iz enajstih otroških in treh mladinskih pevskih zborov, ki delujejo po vseh osnovnih šolah v naši občini ter v glasbeni šoli Kamnik. Ubranost petja jih učijo zbo-rovodkinje Darka Skalar, Ana Štele, Ema Berlec, Maja Benko-vič, Petra Grbec, Karla Urh, Danica Lah, Lučka Drganc, Jelka Podgorelec-Srebrič, Alenka Drčar in Marina Aparnik. Začetki tovrstnih revijalnih nastopov segajo deset let nazaj, ko je leta 1985 ZKO skupaj s takratno OŠ Kamniškega bataljona pripravila 1. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov naše občine. Za trajnejši spomin sta ravnateljica OS Komenda-Moste Marija Mojca Maleš in predsednik ZKO Kamnik Božo Matičič, vsem pevcem in mentorjem izročila spominska priznanja. V. MEJAČ Srednješolci so razstavljali Od 24. marca do 5. aprila so v razstavišču Veronika razstavljali člani likovnega in fotografskega društva SŠRM. Društvo aktivno deluje pet let. S svojimi likovnimi deli se dijaki redno predstavljajo kamniški kulturni javnosti. Mladi avtorji, slikarji, risarji, in letos prvič kot kiparji in fotografi, imajo za seboj že pet razstavŠtiri smo si lahko ogledali v tem razstavišču, eno pa v avli SŠRM. Društvo je začelo delovati na pobudo vodstva šole, mentorja pa sta Andrej Schlegl in Marko Novak. Likovnim izdelkom so mladi ustvarjalci letos dodali fotografije in izdelke male plastike. S svojimi deli so se pod vodstvom Andreja Schlegla na razstavi predstavili s fotografijami: Tatjana Divjak, Mateja Kalušnik, Barbara Vrhovnik, Anka Staniša, Matic Pošebal, Dušan Prašnikar, Primož Mahkovec, Tanja Potočnik, Janez Sušnik, Primož Šon in Katja. Pod budnim očesom Marka Novaka pa so svoje male plastike za razstavo izdelali: Mateja Ocepek, Ema Grkman, Katja Podbevšek, Barbara Mušič, Katarina Spruk, Ana Malovrh in Tina Berlec. Ob odprtju razstave so dijaki pripravili pester kulturni program, ki so ga obogatili Kamniški koledniki, skupina Arche, Andrej Brnot in Petra Potočnik, Brane Bičanič, Frenk Vengust, saksofonist Domen, Mesng trio ter Robi in Natalija Piki. Slednja je tudi povezovala kulturni večer. VERA MEJAČ Gostišče Stari grad nad Kamnikom tel. 831-531 vabi na praznično prireditev v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri. Igral bo ansambel 12. nasprotje. V zgodnjih jutranjih urah pa vas bo zabaval trio Ivana Korošca. Pridite, ob kresu boste uživali, mi pa bomo poskrbeli za dobro postrežbo. Lepe praznike vam želimo in vas vabimo! Glasbeni skupini Arche so mladi navdušeno prisluhnili Ljudje izpod kamniških planin Krojaški mojster Ivan Debevec... Krojaškega mojstra, modnega kreatorja, ki ga poznajo vsi Kamničani, se je že zdavnaj prijel vzdevek slovenski DIOR. Res je, primerjava je morda nekoliko pretirana (tudi sam pravi tako), gotovo pa je, da imajo Kamničani med seboj človeka, pravega Kamničana, rojaka, kije s svojo neverjetno ustvarjalnostjo oblikovalca lepih in modnih oblačil že zdavnaj prodrl v svet, med medijske ljudi, ljudi politike, kulture, poslovnosti. Z občutkom za tisto, kar je objektivno lepo, živi mojster Ivan Debevec naprej v čase, kjer somu velika ljubezen njegovi spomini na številne modne revije za nazaj in načrti, ki jih goji za naprej. TU so zbrani drobci, pomembni drobci iz njegovega življenja.... Rodil se je Ivan v družini, kjer je bilo troje otrok in sicer 16. maja 1919 staršema, ki jima v hudem za preživetje družine in otrok ni bilo z ničemer pri-zanešeno. Kmalu po Ivanovem rojstvu se je družina preselila na Duplico pri Kamniku. Oče je bil hlapec in v takem vsega hudega vajen, mama pa se je morala po živalsko gnati za preživetje: za poplačilo stanovanja in za pet-člansko družino. Oče je kmalu oslepel, to so bile posledice vojne, vendar oblasti o kakšni pokojnini ali invalidnini niso hotele niti slišati.... V človeku se med življenjem zbere veliko grenkobe, takšni so tudi Ivanovi spomini na očetovo smrt. V družini ni bilo niti toliko denarja, da bi ga pokopali, kot je treba in kot je bil običaj. Pokopal ga je njegov prijatelj pater Evstahij, saj župnik brez plačila za pokop še slišati ni hotel... Krojaštvo bo moj poklic. Ko je oče nenadoma umrl, se je Ivan že dve leti učil za krojača. Še na dan pogreba mu je mojster dejal: Dve uri imaš za pogreb, potem pa takoj nazaj, da pri delu ne boš preveč zamudil....* Spomini segajo na učna leta. Tri leta so bila. Dala so znanje, veščino, pa tudi ljubezen do poklica, ki jo Ivan v srcu nosi še danes zlasti, do oblikovanja oblačil. Delovni dan se je tedaj pričel zjutraj, končeval pa ob 9.tali 10. uri zvečer. Tudi ob sobotah ni bilo drugače, ob nedeljah pa so vajenci nosili po domovih izdelana oblačila z željo, da bo vendarle padel kak krajcar. V službi pri mojstru Piklu... Kamniška leta so bila leta učenja. Včasih je bilo dela dovolj, včasih pa ga ni bilo in takrat tudi plačila seveda ne. Preživeti pa se je moralo. Službo je Ivan Debevec po vojni našel pri kamniškem mojstru Jožetu Piklu. Kasneje so mu na občini, ker je bil delaven in ustvarjalen, ponudili, da gre za leto dni v Maribor, da bo kdaj mojster. Tako je tudi bilo. Ko se je vrnil k mojstru Piklu, so ga ob stečaju ene od kamniških šivalnic poklicali, da jo prevzame: »Socialistično podjetje ne more in tudi ne sme propasti" so dejali in ga postavili za vodjo. Ivan se je z vsemi močmi vrgel v delo in v šivalnici je bilo kmalu kar 21 zaposlenih. Povojna leta za nikogar niso bila lahka. Ni bilo materiala, ne surovin, kopičili pa so se tudi problemi vodenja, samoupravljanja, tako da se je vse bolj nagibal k odločitvi, da nekaj ukrene. Četudi je delal po svojih najboljših močeh, to mnogim ni bilo po volji... Na Ivanu so iskali napake, naposled pa so mu dali odlločbo, brez podpisov in žiga, da mora zapustiti podjetje... In je šel... Mengeška doba... V bližnjem Mengšu so krojaškega mojstra potrebovali, tako je pisalo v krajevnem časopisu.« Samo začni so dejali Mengšani, ki so bili za napredek kraja vedno zelo zagreti.... Tedaj, na začetku, v Mengšu ni bilo kaj prijeti v roke. Mojster Debevec je moral celo likalnik in opeko podenj prinesti sam, da so lahko začeli. Že kmalu je bilo v mengeškem krojaštvu zaposleno vsega 10 do 12 ljudi. Naklonjenost obrtnim delavnicam pa je kmalu pošla in nekega dne so dejali: »Na svoje boš moral, Ivan, ali pa vse skupaj zaprite! Mi vas ne moremo več podpirati!« Tako je Ivan Debevec postal zasebnik: s petimi vajenkami in tremi pomočniki. Prve modne revije... Ivan Debevec je prvi modni reviji priredil še v svojem Kamniku. Ko so obleke šivali in pripravljali, so ga spraševali, ne ve-doč, kaj da je to modna revija, če bodo obleke visele po stenah kot slike... Obe tedanji modni reviji sta uspeli, ljudje so bili zadovoljni, tudi oblast ni imela nič proti... Ivan ni želel ostati v zakotju. Prvi uspehi so bili kažipot, ki so mu kazali smer. Pričel je prirejati modne revije. Z velikim uspehom: odmevne, v medijih in tudi v poslovnem svetu, tako domačem kot tudi tujem. Ob številnih domačih modnih revijah je pripravil dve modni reviji v Tuniziji v Hamametu, izdelal 3 modele za evropsko nagrado - Globus, leta 1963 pa ga je povabil k sodelovanju eden največjih modnih kreatorjev Italije ANGELO LETR1CO. De-bevčeve modele je nosila manekenka v Parizu in svetu slovečega kreatorja SAINT LAURENTA. Prireditve, prireditve... Ivanovo svetovljanstvo in drzno, a vseskozi estetsko oblikovanje oblačil je bilo vzrok, da so se pri njem oglašali ne le naši pevci, kot so najuglednejša imena s tedanje jugoslovanske popev-karske scene: Ljupka Dimitrije-vska, Tereza Kesovija, Jasna Zlo-kič, Mišo Kovač, Ivica Šerfezi, Novijosili in mnogi drugi. Največ modnih revij so priredili v Mengšu, nekaj v Hali Tivoli, Festivalni dvorani, Cankarjevem domu; ob nastopih, srečanjih, . kongresih, tekmovanjih. Povabili so ga tudi na reprezentančni objekt v grad Brdo na GALLUSOV PLES, kjer je pripravil kronološki pregled svojega bogatega ustvarjalnega dela... Rad se spominja, da je pripravljal mnoge blejske modne prireditve v Casinoju Bled, posebej pa se rad spomni različnih humanitarnih prireditev, denimo za onkološki inštitut, pa za prizadete v potresu na Tolminskem, humanitarne prireditve za begunce s Hrvaškega (Maribor, Domžale, Sežana) in še mnogih drugih prireditev po vsej Sloveniji tja do Trsta. Od vsega tega dela, kije za eno samo in kratko človeško življenje dokaz silovite Ivanove ustvarjalnosti, se tudi rad spominja filma MAŠKARADA Boštjana Hladnika. Za ta film je mojster tudi izdelal kostume. Modna pista je moje življenje.. Mojster Ivan Debevec je ob vsem, kar je dosegel, skromen človek. »Biti krojač,« pripoveduje, »pomeni živeti z lepoto.« »Jaz z lepoto rad živim, nič drugega nimam v mislih, kot modele, oblačenje, kreiranje. To je zame najlepše opravilo, kar jih more biti... To delo me veseli, saj po mojem mnenju ni večjega zadovoljstva, kot je veselje ustvarjanja.« Svet oblikovanja je moje življenje... »Ponoči se velikokrat zbudim, premišljujem in ko si nekaj domislim, nato takoj vsta-nem. Nemudoma narišem, kar sem se domislil, saj bi se sicer naslednjega dne zamisli ne mogel več spomniti. To mi je v veselje, tak način življenja mi najbolj ustreza. Vem, da je nekakšno življenjsko darilo, če moreš pri svojem delu še uživati.« V največje veselje pa je mojstru Ivanu to, da sede v svoj naslonjač v stari mengeški delavnici in vrže pogled po ustvarjenih kreacijah minulih desetletij. Od leta 1952 so se zbrali modeli v dveh sobah in govore z govorico barv, blaga, oblik, zamisli in mojstrovih rešitev. Tedaj se mu zazdi, da je življenje spet na začetku in da je bilo vredno, kar je počel. »Ko sem sam, vem, da je modna pista moje življenje. Brez nje bi bil revnejši, brez nje bi mi življenje ne bilo lep sončen dan... Z vsem, kar mi je dala modna pista, je bilo sončen dan, ki še vedno prijetno sije v ta leta zrele moje ustvarjalnosti...« M. BROJAN Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXX/ Kamniška jama Velika jama v Zeleniških špicah nad dolino Kamniške Bele, z značilnimi jamskimi tvorbami, nmv približno 1400 m. Pretežno apnenčasta zgradba tega dela Kamniških Alp, množica kraških pojavov, brezen, kotličev, škrapelj, vrtač pa tudi jam (Ljubljanska jama v Koglujama Saše Kamenjeva v Vršičih) je dala slutiti, da mora biti ta svet še bolj prevotljen. In skrita želja vsakega jamarja je, da bi odkril »pravo« jamo. Tudi kamniški jamarji niso pri tem nobena izjema. Tako jim je po večletnem načrtnem raziskovanju kraških pojavov v kamniškem delu Kamniških Alp le uspel »veliki met«: leta 1978 so odkrili vhod v pravo, veliko, vodoravno jamo. Toda tudi tu je naključje odigralo odločilno vlogo. Ogromen spodmol z močno nagnjenim dnom, podoben še nekaj drugim jamam s tega konca, je bil domačinom in lovcem znan že od pamtiveka. Kljub svoji velikosti pa ne daje niti slutiti, da se čisto na koncu skriva vhod v najdaljšo vodoravno jamo v Kamniških Alpah. Vhod v jamo je nizek in zavit, ne samo levo in desno, ampak tudi gor in dol, vendar se kmalu razširi. Levo se odpre rov Za slapom, ki vodi navzgor v črno dvorano in naprej v še neraziskana področja. Desno se odcepi Spodnji del, ki po nekaj metrih preide v okoli 90 m globoko brezno Drenovcev in naprej v ilovnati rov. Oba rova gresta v smeri zahod-jugozahod. Sama jama pa se nadaljuje v nasprotni smeri in se potem, ko pridemo mimo druge vode, po nekaj ovinkih razširi v Glavni rov, ki preide skozi Dvorano podornih blokov v Aragonitno dvorano. Tu je posebna znamenitost, ki je v kraških jamah relativno redka. To so aragonitni kristali. Aragonit je v iglicah kristaliziran apnenec -kalcijev karbonat, ki ustvarja sku- zavarovalnica triglav d.d. Območna enota Ljubljana Poslovna enota Domžale-Kamnik PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Maistrova 18 tel.: 817-056, 817-110, 831-261 faks: 831-261 Vsem zavarovancem in drugim občanom čestitamo ob h maju in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. calc i T RUDNIK KALCITA KAMNIK d.o.o. se pridružuje čestitkam ob prvomajskem praznovanju! razvojni zavod domžale, p.o. domžale, ljubljanska 76 OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM NAŠIM KUPCEM, OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM pine iglic v obliki ježkov. Iglice so zelo krhke, zato pa toliko lepše v soju umetnih luči. Barva sicer ni snežno bela, kar je osnovna apnenčeva barva, ampakjjava. To barvo dajejo usedline, ki pričajo, da aragonit v zadnjem času ne nastaja več. Za aragonitno dvorano je kratek prehod v Veliko dvorano, kjer pa se jama nenadoma konča z gladko steno. Ta je nastala zaradi tektonskega preloma pred približno dvema milijonoma let. Glede na obliko preloma lahko sklepamo, da se jama še nadaljuje, vendar više ali niže, bolj levo ali bolj desno. Poleg aragonita v jami ni veliko kapniških tvorb, zato pa je zanimiva sama lega jame. Ta poteka vzporedno z grebenom Zeleniških špic, kar daje slutiti, da je jama nastala v času, ko so vode z osrednjega dela Kamniških Alp odtekale še proti Savinji in je moralo biti dno sedanje doline Kamniške Bistrice bistveno višje. Takrat verjetno tudi še ni bilo tektonske dolinice Repov kot in tudi dolina Kamniške Bele je morala biti precej višja. Ko so se doline na zahodu poglobile, se je voda pretočila in bilo je konec nastajanja vodoravnega dela jame. Leta 1982 so v jami odkrili tudi edinstvenega hroščka (aphaeno-pidius kamnikensis - v čast tega odkritja je slovenska pošta leta 1993 izdala celo posebno znamko za 40 SIT), do 15 mm dolgega, ki živi samo v Kamniški jami. Nekateri uvrščajo to odkritje med najpomembnejša odkritja jamske favne v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Poleg njega živi tu še en hrošček, ravno tako endemit (orotrechus slapniki sp. n.) in še nekaj drugih. Od ostalih jamskih prebivalcev lahko omenimo še netopirje, ki pa jih je malo. Vseh raziskanih rovov je več kot 1.600 m, višinska razlika med najnižjim in najvišjim raziskanim delom jame pa je 230 m. Poleg dveh siapov v jami praktično ni več tekoče vode, vendar pa je je nekoč moralo biti precej, saj so nekateri deli še vedno polni strjenega blata in ilovice. Seveda pa jama ni povsem suha, saj skozi razpoke v kamnitih, apnenčastih skladih pronica voda, tako da so stene vedno vlažne. Vhod v jamo je zaprt z jeklenimi rešetkami, da ne bi nepovabljeni naredili opustošenja med aragonitnimi ježki, pa tudi, da se ne bi zgodila nesreča, če bi kakšnega neizkušenega, neprimerno opremljenega in nepripravljenega zamikala notranjost. DOSTOP: Od mosta čez Kamniško Belo po označeni poti do križišča, kjer na smerni tablici piše »Presedljaj 2.15«. Tu zavijemo levo in po levem (orograf-sko) regu hudournika do grape, ki pride izpod Rzenika. Čeznjo in po stezici desno od Ogrlic navzgor na lovsko pot. Po njej levo do hudournika, čezenj in po približno 40 metrih čez drugo strugo, skoraj do tretje. Tam se začne slaba lovska pot, ki vodi po gozdu navzgor, najprej rahlo proti levi. Nato pod skalnim grebenčkom zavije na desno skoraj v strugo hudournika in se dvigne levo na sedelce. Po grebenčku gre naravnost strmo navzgor in malo desno do solnice. Tu se pot neha, naprej je v glavnem le shojeno po strmem pobočju navzgor do skalne stene in nato levo pod to steno okoli 200 m do velikega spodmola - vhoda v Kamniško jamo. Od Predbele približno 2 uri in pol. Za dostop do vhoda je zaradi orientacijskih težav zelo priporočljivo spremstvo primernega vodnika (B). Če bi si radi ogledali tudi notranjščino jame, se moramo dogovoriti z jamarji za vodstvo (JV). Seveda moramo takrat imeti s seboj tudi primerno obleko, obutev in drugo opremo, ker jama ni posebej prirejena za turistični obisk, ampak je v glavnem še prvobitna. Že na začetku se je potrebno plaziti in tudi pozneje se je nemogoče izogniti bližnjim stikom z vlažno zemljo. Običajno organizirajo kamniški jamarji v času prvomajskih praznikov turistični obisk jame. Takrat tudi poskrbijo za primerno ' vodstvo in varovanje. Če pa bi kdo hotel jamo obiskati kdaj drugič, naj le pokliče Vida Kregarja (061 815-062), ki mu bo svetoval o vseh podrobnostih. Če pa hoče kdo o jami in njenih prebivalcih zvedeti še kaj več, si to lahko prebere v člankih Janka Urbanca Kamniška jama (Naše jame, 1980,15), Božidarja Drove-nika Jamski in slepi hrošči Kamni-ško-Savinjskih Alp (Naše jame, 1987, 29), pa tudi v knjigi Petra Skobrneta Sto naravnih znamenitosti Slovenije (Prešernova družba, 1988). B. POLLAK Vhod v Kamniško jamo. Kamniški planinci o svojem delu Za vsakega planinca je redni letni občni zbor zelo zanimiv. Tokratni je bil v petek, 31. 3. 1995, v dvorani razstavišča Veronika Kamnik. Ob napovedani uri je bila dvorana polno zasedena. Na začetku je društvo pripravilo zelo dober kulturni progra-m.Nastopila sta Božo Matičič s harmoniko in znana domačinka ter odlična pevka Jožica Kališnik. Oba sta zelo uigrano predstavila planinske in narodne pesmi. Njun nastop je bil za udeležence zbora čudovit. Predsednik PD Kamnik Slavko Rajh se je nastopajočima zahvalil in pričel z rednim občnim zborom ob 102. obletnici PD Kamnik. V svojem poročilu je orisal delo kamni-, škihplanincev na vseh področjih. Raznolikost dela je zahtevala polno angažiranost članstva. Društvo je med letom dobro gospodarilo, načrtovane naloge je skoraj v celoti realiziralo ali pa se še izvršujejo. Planinske koče na Kamniškem in Kokrškem sedlu so bile dobro oskrbovane. Obisk v tem Delovno predsedstvo med občnim zborom. Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: Jupol (30 kg) 2.760 SIT, 8 kg 870 SIT, gašeno apno 39 SIT/kg, Belton, Beltop, nltro razredčilo (11) 320 SIT, set čopičev 4 delni 640 SIT, Armal armatura za kad 14.160 SIT, za umivalnik 10.970 SIT, za kuhinjo 11.830 SIT, likalne mize že za 2.320 SIT, zidarska zajemalka 520 SIT, lepilo za les in parket, cev za zalivanje 20 m 1.580 SIT, kopalniške preproge 1.300 SIT/m, krožniki garnitura 4.600 SIT, korita PVC za rože 60 cm 620 SIT, žeblji, razno ročno orodje, kolesa Rog, bela tehnika Gorenje, Candv, porcelan, steklo, kristal, posoda emajl, rostfrei, gospodinjski strojčki, rezalci za salame 5.200 SIT, palični mixer Braun 7.550 SIT in še in še... Prodaja na 3 čeka Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Homar, d. o. o., trgovina Veriga se priporoča In vam želi lepe prvomajske praznike! delu gora se vsako leto povečuje. Največ je enodnevnih obiskov, ponovno se vračajo tuji planinci, čeprav jih ni toliko, kolikor jih je naše gore obiskovalo pred zadnjo desetdnevno vojno. V obeh kočah na sedežu društva je bilo opravljenih več gradbenih del, veliko truda je bilo vloženega v oskrbovanje in obnavljanje poškodovanih cest, zlasti je bilo to zelo pereče po lanski ujmi. Število Članstva je ostalo na lanski višini, obisk pa ni bil manjši kot v jubilejnem 1993. letu. Zanimanje za planinske pohode in ture raste. Varnost hoje je zagotovljena in vsi pohodi so strokovno vodeni. Osrednja vsakoletna prireditev Dan kamniških planin na Kokrškem sedlu je bila dobro obiskana. Poročilo o delu Alpinističnega odseka je bilo posredovano ločeno. Naši alpinisti so tudi s podporo PD Kamnik v letu 1994 dosegli izredne uspehe v svetovnem merilu, zlasti v tujegorju. Enakega zanimanja je bilo deležno poročilo Gorske reševalne službe. Opisovanje posameznih reševalnih akcij, ki so bile večinoma uspešne, je bilo zelo zanimivo. Poročilo nadzornega odbora in poročilo blagajnika je občni zbor prav tako kot ostale sprejel in potrdil. Razvila se je vsebinsko bogata razprava. Beseda je naprej tekla o tem, zakaj se je gorska reševalna služba osamosvojila. Nato pa se je vnela dokaj ostra in vroča polemika o vprašanjih lastninjenja planinskih koč. Na koncu je prevladala zamisel, da bi se o teh vprašanjih morali tvorno in dokumentirano dogovarjati s Planinsko zvezo Slovenije. Tak predlog je bil soglasno sprejet. Imenovana je bila posebna komisija, ki naj posreduje PZS stališča, ki so bila sprejeta na tem in tudi lanskem občnem zboru. V razpravi so sodelovali tudi številni gostje iz sosednjih in prijateljskih PD. Razpravljala so ugotavljali, da je bilo delo društva v preteklem letu uspešno in naloge izpolnjene, finančno stanje je zadovoljivo in tudi število članov se ni bistveno znižalo. Po podatkih PZS je PD Kamnik po velikosti na drugem mestu v Sloveniji, saj šteje nekaj nad 2800 članov in članic Pred zaključkom je občni zbor še sprejel naloge in program dela za leto 1995. Med ostalimi nalogami. so pomembne zlasti tiste, ki se nanašajo na vzdrževanje obeh planinskih postojank in končno kolovdacijo. Da bi bilo obiskov v gorah več, je treba ljudi seznanjati z zanimivostmi s tega področja. Razprava je načela tudi vprašanja varstva narave in dela komisij, odborov, sekcij ter društva kot celote. Po zaključku so se Člani zbrali še na družabnem delu v prostorih društva. STANE SIMŠIČ 75 let kamniškega nogometa (6) Igralci Obdobje let med 1946 in 1968, kot pomembnih mejnikov delovanja kluba, je iz množice igralcev vendarle prineslo posameznike, ki so s svojo kvaliteto ali popularnostjo ostali v spominu naslednjih generacij. Pričenši z možmi med vratni-cami, na prvem mestu omenjamo Franca Koširja, postavnega in atletskega vratarja, ki mu je ravno športna aktivnost olajšala premagovati kasnejše težke življenjske preizkušnje. Po popularnosti pa ni bilo enakega vratarju Ivanu Gorjanu. Igralec, ki ni priznal zakona težnosti. Nič enostavnejšega, kot leteti 3 metre po zraku, ujeti žogo in se mehko spustiti na tla. Za vratarja nekoliko prenizek, toda hitrega refleksa, odličnega odriva, suverenost na gol črti, vedno v črnem dresu z visokim ovratnikom. Kočevje, 1962. Kamnik vodi 2:1. Devetdeseta minuta - enajstmetrovka za domače. Obupani gostje. Bliskovit odriv črnega telesa. V diagonali, kot iz katapulta. Iztegnjeni roki se srečata z žogo. Odbito preko prečke. Zaključni žvižg. Belo-modri dresi prekrijejo črnega. Ivan Gorjan. Branilci so vedeli, kaj pomeni »štemanje.« To igralsko obrt je obvladal tudi Jože Rutar. Rajši pa je dajal prednost drugim vešči- nam. Kot predhodnik današnjim zunanjim branilcem je dokazoval spretnost, zanesljivost in stabilnost. Franc Slabajna. Žoga mimo, igralec ne. Čvrst, bojevit. »Igra na prvo«, ampak živci, Žan, živci Ljubo Kos, Rambo v obrambi, ni prizanašal sebi niti nasprotniku. Dvoboji in pokrivanje, po angleško. Halfi in vezisti, danes jim pravijo igralci v manevru: Peter Windschnurer, tehnika in hitrost, Miran Potokar in Božo Urh, graditelja igre, podaljšek trener-jeve žoge, velik manevrski prostor, pregled igre, skok. In skromnost ter poštenost, Dr. Janez Bogataj, ideolog igre, motiviranost, koncentracija. Kasneje profesionalni prestop k Olimpiji. Poklicni nogometaš. Ne, težka poškodba noge, postopno slovo od nogometa. Napadalci uživajo privilegij. Deset zgrešiš, enega daš, pa veljaš. Zvone Rostan. Zadetek si je serviral sam, ni potreboval pomočnikov. Klasični napadalec. Jože Klemene - »Pečn'k«, kralj šestnajsterca. Mojster nemogočih zadetkov. Okoli njega so se vsi neprestano držali za glavo, kot bi se bali, da jim bo ušla. Škoda, da mu kilaža ni dovoljevala, da bi se kdajkoli pojavil na polovici terena svoje ekipe. Od »tujcev«, takrat iz Mengša, je bil najpopularnejši Vili Majdič. Golgeter. Stadion in predstave Ker so se pogoji na stadionu v Mekinjah do leta 1966 poslabšali v taki meri, da je tekmovalna komisija NZS postavila nastopanje članske ekipe NK Kamnik pod vprašaj, so se člani kluba prizadevno lotili rešitve tega problema. Izhod so našli v zbiranju denarnih sredstev iz razpoložljivih klubskih virov, v neizogibni finančni pomoči Skupščine občine Kamnik ter v aktiviranju mladinskih delovnih brigad. V letih 1967 - 1970 so dokončali drenažo terena, izravnavo in ureditev travnate površine, obliko- vanja zemeljskih nasipov za tribune in ograjo okoli stadiona. Posebno pridobitev je pomenila stavba, v kateri so igralci po natanko 50. letih delovanja kluba končno dobili ustrezne garderobe, kopalnico, pisarno in pomožne prostore. Športni objekt so imenovali »Stadion prijateljstva«. Pomenil je velik prispevek k množičnosti telesne kulture v Kamniku. Uporabljali so ga tudi člani Atletskega kluba Kamnik, vendar, žal kraljica športov med kamniško mladino ni uživala posebne priljubljenosti. M. M ihelčič (Nadaljevanje prihodnjič) Leto 1964, moštvo Kamnika v Vevčah (od leve zgoraj): Rutar A., Mali, Gorjan, Kos J., Koželj S., Vavpetič, spodaj: Klemene, Medmeš, Majdič, Slapničar in Sitar Veleslalom za Kamniški memorial V soboto, 1. aprila, je Področni zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja kamniškega področja priredil na Veliki planini tradicionalni 19. Kamniški memorial. Idealne snežne razmere ob tem času in lepo pomladno vreme je v Tiho dolino privabilo številne smučarje - strokovnjake, ki so imeli ta dan poleg tekmovanja tudi področni posezonski seminar alpskega smučanja. Po končanem seminarju je tra-ser Peter Sitar postavil VSL progo ob takoimenovani »Dvojki«, da bi strokovni kadri alpskega smuča- Vaterpolo Pokalno prvenstvo do 15 let V soboto, 18. 3., in nedeljo, 19. 3. 1995. je bilo v Mariboru pokalno prvenstvo za pionirje do 15 let, ki se ga je poleg petih drugih ekip, udeležila tudi ekipa Kamnika pod vodstvom Dareta Homarja. Prvi dan je ekipa odigrala kar tri tekme, med katerimi so imeli igralci le po eno uro počitka. Žreb nam je dal za prvega na- sprotnika ekipo Ljubljane. Po slabem začetu in rezultatu 6:2 so igralci le zbrali moči in tekmo zaključili z neodločenim rezultatom (7:7). Že uro po končani prvi tekmi pa so se pomerili s prijatelji iz treningov v Kranju, s Triglavom L, ki je bil tudi tokrat nasprotnik brez primere, kar pove tudi rezultat 32:1. Trener je omogočil igro Pionirska ekipa Kamnika do IS let AMD Kamnik v sodelovanju z AMD Cerklje, Šenčur, Lukovica, Mengeš in Obrtno zbornico Domžale prireja TURISTIČNI AVTO RALLV MCK PLANIKA 95 13. maja od & ure dalje. Start bo izpred kina Dom Kamnik (KIK). Prijavite se lahko v navedenih AMD in tudi pred startom. Informacije po telefonu 831-320. VABLJENI! vsem igralcem, ki so tako lahko preizkusili svoje moči in nabrali izkušnje. V večerni tekmi s Probanko Maribor so bili fantje zelo borbeni, dobro organizirani. Morala pa jim je padla ob izključitvi enega ključnih igralcev, Davida Baša, pri rezultatu 8:7 v našo korist. Takrat so Mariborčani dobili krila in samo v zadnji četrtini dali kar 8 golov. Prvo tekmo v nedeljo so bili nasprotniki igralci Micoma Koper. Rezultat (16:9) o sami igri ne pove dovolj. Na naši strani sta bila kar dva pomembna igralca (Urh in Kralj) izključena in v strahu pred novimi izključitvami si preostali igralci niso upali srdi-teje ovirati nasprotnika. Tudi tokrat so bili v igri vsi člani ekipe. Zadnja tekma, za 5. mesto, z ekipo Triglava II., in rezultatom 7:9 za nasprotnika je bila zelo kvalitetna. Strelci golov v prvenstvu za Kamnik so bili: Baš 13, Kralj 6, Urh 5, Šenica 4, in Jure Mali 3 gole. Trenerje o prvenstvu povedal: »Ne glede na zadnje mesto sem z igro zelo zadovoljen, posebno z igralcema Bašem in Kraljem, ki sta bila zelo dobra v vseh elementih igre. Kamnik je edina ekipa, ki nima lastnega pokritega bazena v mestu bivanja in tudi zaradi tega ima najslabše pogoje za trening. Zelo se že veselim maja, ko bomo začeli s treningi zunaj na kamniškem bazenu.« Kvalitetni napredek pionirjev se objektivno vidi tudi v bistveno manjši razliki v golih v primerjavi s prejšnjimi prvenstvi. Dobro skrbimo za podmladek, saj se nekateri pionirji, vpisani pozimi, že lepo vključujejo v igro, v ekipah svojih starostnih kategorij. MačVa AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. nja tudi na tem področju pokazali drug drugemu, kdo je kdo. Iz razpisa tekmovanja je bilo razvidno, da se tekmovalcem, ki so starejši od 30 let (ženske 25 let), za vsako leto življenja upošteva določen bonus časa, ki je odvisen od absolutno najboljšega časa, doseženega na progi, in faktorja za izračun bonifikacije. Račun je sicer malo zapleten, vendar zelo realen, saj dopušča zmago res najboljšim tako mlajšim kot starejšim tekmovalcem. Takšen način izračunavanja rezultatov, kjer tekmujejo vse generacije skupaj, ločene le po spolu, uporabljajo v svetu že nekaj časa. Strokovni smučarski kadri tak sistem uporabljajo na državnih in svetovnih prvenstvih. Naj mimogrede omenim, da je takšen izračun letos na državnem prvenstvu na Pohorju postavil na najvišjo stopničko našo učiteljico smučanja Snežano Žlindra, ki je tako postala državna prvakinja med strokovnimi smučarskimi kadri. No, Snežana je imela tudi sicer najboljši čas na progi. Na tekmovanje pa se niso prijavili vsi udeleženci seminarja, kajti obračun med strokovnjaki je ve- Igralci, ki so vztrajali do konca. Z leve stojijo: Danilo Džunov, Sašo Palma, Andrej Farazin, Jure Zagoričnik, Grega Vrhovnik in trener Franci Obolnar, klečijo z leve: Mitja Spur, Dušan Plahuta in Janez Turk. Odbojka Druga ekipa pri vrhu V letošnji sezoni so bili člani druge moške ekipe ob uspehih prve, predvsem pa ob uspešni vrnitvi ženske ekipe, kar nekoliko odrinjeni na stran. Vseeno pa so mladi odbojkarji igrali zelo dobro in na koncu zasedli odlično četrto mesto za ekipami, ki so se vse leto borile za uvrstitev v drugo ligo. Kamničani so na lestvici sami tvorili nekak drugi razred po točkah, saj so za tretjim zaostajali za osem točk, prav toliko pa so imeli prednosti pred petouvrščenimi. Prvo mesto so v tretji ligi zahod zasedli Portoro-žani, druga je bila Prvačina in tretji Triglav. Kamniška druga ekipa je v letošnji sezoni zamenjala trenerja, ki pa se je moral že na začetku spopasti z velikimi teža- vami. Ker je bilo v prvi ekipi premalo igralcev, so morali iz druge ekipe oditi v prvo Orel, Šnabl in Ribič, s katerimi bi ekipa zagotovo krojila vrh lestvice, tako pa se je moral trener zadovoljiti predvsem s kadeti. Vseeno pa so Kamničani nanizali v ligi kar štirinajst zmag in le osem porazov, zamerimo pa jim lahko le poraz v gosteh proti Bledu. Vse ostalo pa je bilo le pohvale vredno. Kot sem že omenil, se je ekipa skozi celo sezono zelo spreminjala, na koncu pa so le ostali tisti, ki z veseljem igrajo odbojko. Na koncu lahko še enkrat pohvalimo to ekipo, ki bi lahko v enaki postavi že čez nekaj sezon prav gotovo krojila vrh tretje lige. CICO I. A1^ SPOKfNAlBGOVINA sporl mmšmmimm ^ PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 Nudimo vami * GORSKA KOLESA SC0TT, SCHVVIN, VHEELER IN DODATNO OPREMO TER REZERVNE DELE SHIMAN0 * VSE ZA TENIS - LOPARJE, ŽOGICE, S TRUNE, OBLAČILA * ANORAKE, TRENIRKE, OPREMO ZA POHODNISTVO, ŠPORTNE COPATE * ŠPORTNA OBLAČILA FANATIC, O'NEILL, MISTRAL, MM, BELFE * NAHRBTNIKE IN IGLU ŠOTORE — JVtTB + TENIS SERVIS V SERVISU VAM POPRAVIMO GORSKO KOLO ALI NAPNE-MO TENIŠKI LOPAR NA ELEKTRONSKEM NAPENJALCU S KVALITETNIMI STRUNAMI PACIFIC, GAMMA, BABOLAT. dno zagrizen. Kljub vsemu pa se jih je zbralo 20, od tega 5 deklet. Večina jih svoje sposobnosti pozna, vendar se vedno želijo primerjati z drugimi. To pa je bil razlog več, da se je teh 20 smučarjev vsak po svoje pognalo na lov za dragocene sekunde in stotinke. Najbolj vneti so pred startom mazali smuči z raznimi skrivnostnimi mažami,ki naj bi jim prinesle kakšno stotinko ali celo sekundo prednosti, drugi so zopet nemo strmeli proti cilju in v mislih vozili med vratci, nekateri pa so pretegovali svoje ude, da bi se jim v zadnjem trenutku kar se da povečala gibljivost. Tik pred pričetkom tekme še spominski posnetek, potem pa težko pričakovani obračun. Padle so še zadnje stave, presenetljivo, tudi za deseto mesto sta se dva kar glasno potegovala. Medtem sta predvozača Bojana Podjed in Luka Schnabl, že opravila svoje delo in postavila orientacijski čas. Takoj za njima se je pognal na progo brezkompromisni novopečeni vodnik alpskega smučanja Tomaž Hribar s štartno številko 100. Njegov čas je bil 0:29,51. Nikomur od ostalih nastopajočih ni bilo dano, da bi ta čas izboljšal. Tej magični meji sta se nevarno približala le Matej Lah s časom 0:29,58 in Snežana Žlindra s časom 0:29,80. Tekmovanje je bilo hitro končano, kajti potekalo je brezhibno in ob 14. uri so bili že napovedani uradni rezultati z upoštevanjem prej omenjenih bonifikacij. Vse do končnega izračuna se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Računalnik je množil, delil, sešteval in odšteval ter končno izdelal rezultatno listo s pomočjo »peš« tehnike. Razglasitev je bila kar v Tihi dolini pred Brunarico točno ob napovedanem času. Marjan Schnabl je zbranim spregovoril o pomenu tega tekmovanja, ob katerem se spomnimo naših pokojnih učiteljev in vaditeljev smučanja: Janeza Sadjaka, Janeza Klemenca, Janeza Nograška, Jureta Matjaža, Ceneta Kramarja in Mihe Laha. Z enominutnim molkom smo počastili njihov spomin, potem pa na stopničke za zmagovalce poklicali najboljše. V ženski kategoriji je po pričakovanju zmagala Snežana Žlindra s korigiranim časom 0:28,77. Ostali rezultati: 2. Patricija Ver-bole 0:30,47, 3. Neva Suhadolčan 0:32,88,4. Sabina Žagar 0:34,94,5. Petra Vovk 0:35,21. V moški kategoriji pa je presenetil odlični Alojz Zaje, ki je s korigiranim časom 0:29,18 ugnal vso moško elito. Ostali: 2. Matej Lah 0:29,37, 3. Tomaž Hribar 0:29,51, 4. Aleš Doplihar 0:29,80,5. Alfonz Boltar 0:39,08,6. Marjan Schnabl 0:30,25, 7. Bojan Rode 0:30,47, 8. Jože Škorjanc 0:30,84, 9. Vlado Vučko 0:31,56, 10. Miha Prosen 0:31,61. Najboljšim sta medalje podelila predsednik Področnega zbora Kamnik Matej Lah in tajnik Marjan Schnabl. Za najboljši čas na progi je Tomaž Hribar prejel pokal v trajno last. Predsednik se je po končanem uradnem delu zahvalil vsem prisotnim za udeležbo na seminarju in borbenost na tekmovanju ter jih povabil na 20. Kamniški memorial v prihodnji sezoni. V prijetnem sobotnem popoldnevu je še dolgo tekla beseda o vsem, kar zanima smučarje tako glede tehnike, opreme, popustov, kot tudi same organiziranosti in vloge smučarja v današnji družbi. MARJAN SCHNABL 12 KAMNIŠKI OBČAN s poti po svetu - kronika 20.APRil_A1995 Pomlad v sv. deželi - in v nas (2) Utrinki z romanja po Jezusovih stopinjah Kronika Veliko bolj kot to pa se nam je v spomin zapisala ta kamnita in peščena dežela, ki jo prizadevni Judje spreminjajo v »oazo zelenja«, skrivnostna puščava s šotori beduinov in njihovimi čredami ter skopim, vendar trdoživim grmičevjem, s čudovitim cvetjem posuti svet od Jerihe proti Galileji, slanost Mrtvega morja, vzvišenost in herojskost Masade, prekipevajoči Jordan, »reka življenja« za Izrael, v sneg odeti visoki Her-mon, idiličnost krajev ob Ge-nezareškem jezeru, kjer si je ena od romaric zaželela groba, in pa seveda mesta Jeruzalem, Betlehem in Nazaret. Jeruza- lem v ranem jutru, ko te najprej iz bolj ali manj globokega sna zbudi glas iz minareta, ko svetloba vedno bolj prodira v ozke uličice, ki jih začno napolnjevati trgovke in trgovci z raznovrstnim blagom, ko vanje navreva življenje, do poznega večera, ko se vračaš, pomirjen in notranje izmit, od molitve pri božjem grobu, s Kalvarije, od zidu obžalovanja, kjer si se pomešal med »pravoverne« Jude, spominja-joč se slavne zgodovine templja in izvoljenega ljudstva, nosnice pa ti dražijo raznovrstni vonji z ulice in iz trgovin. Jeruzalem, sveto mesto treh verstev, mestu miru in obenem nemira, o čemer so pričali številni urni in dobro oboroženi izraelski vojaki pa tudi demonstracije pri »Jafskih vratih«, katerih odmeve smo doživljali tudi mi; čisto posebnega občutja, spoznanj, skrite lepote. Kraj, kjer nam je govoril Gospod, kot drugod po Sveti deželi. V prijetnem pomladanskem soncu in vetriču, v nalivu in hladu, v stoterih podobah te nepopisno lepe in pestre dežele. Marsikatera je šla z nami, bo živela v nas, delovala v naši notranjosti. Da bo dopolnila našo duhovno podobo, jo obogatila, polepšala. Da bomo ta- ko vedno bolj postajali božja podoba, kot nas je na kraju rojstva Jezusa Kristusa povabil p. Peter. Podoba za druge in zvesti sami sebi, notranjemu glasu v nas. Tako bomo rasli do »časov naše dopolnitve«. Dotlej pa živeli tudi iz izvirov sve-todeželnih razodetij, osebnih spoznanj, zlasti pa studenca »žive vode«, pritekajoče izpod božjega Hermona. Romanje v Sveto deželo je bilo in bo za nas res branje in premišljevanje »petega evangelija.« V marcu so umrli ska cev let let let TOMC Anton, tiskar iz Gozda št. 38, star 44 let ZUPANC Alojzij Slavko, inv. upokoj. iz Kamnika, Ljubljan-c. 20, star 62 let POUANŠEK Janez, upokojenec iz Mekinj, Cesta treh tal-34/B, star 72 let VRHOVNIK Frančiška, upokojenka iz Ljubljane, stara 87 - KRAPEŠ Cirila Amalija, upokojenka iz Ljubljane, stara 84 PODJED Marija, druž. upokojenka iz Godiča 81/B, stara 77 JERAS Alojzij, upokojenec iz Gabrovnice št. 3, star 76 let CENE Janez, upokojenec iz Špitaliča 5, star 86 let STRAŽAR Janez, upokojenec iz Podgorja 12, star 87 let GRKMAN Janez, km. upokojenec iz Tunjic št. 11, star 94 let - KLEMENC Anton, upokojenec iz Kamnika, Tomšičeva ul. JOŽE PAVLIC 11, star 63 let Bodoči socialni delavci v Ameriko po nove izkušnje (3) V ZDA je zelo močan zasebni, dobrodelni sektor in ni prevlade državnega, tako kot je pri nas. Na področju socialnega varstva je najbolj močan neprofitni sektor, ki je hkrati privatni. Kaj naj bi v osnovi pomenila neprofitna organizacija? To je organizacija, ki na tak ali drugačen način pridobiva sredstva (to so lahko donacije, čisti profit - dobiček ali državni proračun), vendar pa vsa porabi za delovanje in razvijanje svoje organizacije. To z drugimi besedami pomeni, da si ustvarjena ali pridobljena, presežna sredstva ne razdelijo zaposleni v neprofitni organizaciji ali njeni lastniki, temveč se vsa porabijo izključno za uspešno delovanje in razvoj. Seveda pa imajo takšne organizacije tudi velike ugodnosti: priznane so jim precejšnje davčne olajšave, ne plačujejo prispevkov za nezaposlene, imajo posebne, nižje tarife za plačevanje državnih storitev in podobno. Zato ni čudno, da so se v ZDA tako razširile. Eno takih neprofitnih organizacij smo podrobno spoznali v Clevelandu. To je UNITED WAY SERVICES, kije neprofitna, nevladna in socialno usmerjena organizacija. UWS učinkovito pomaga ljudem v stiski in sicer z različnimi socialnimi programi, ki jih financira, in usklajuje delo med njimi. Programi, ki jih izvajajo zadnja leta, pa so: delo z otroci, mladino in starejšimi, izobraževanje odraslih (pismenost), stanovanjski problemi, zaščita pred AIDS-om, pozitivni odnosi med rasami, pomoč brezposelnim s posebnimi izobraževalnimi programi, preventivna in kurativna dejavnost v zvezi z zlorabo otrok, alkoholizem, zlorabe otrok in žensk itd. UWS ima samo dvajset redno zaposlenih (to je 3%), ostali pa so prostovoljci, ki so plačani in redno zaposleni v neki profitni organizaciji, ki jih ta »posodi« za določeno obdobje in tako prispeva svoj delež namesto finančne donacije. Delo prostovoljcev pa je predvsem zbiranje denarja in oblikovanje programov. Na leto zbere omenjena organizacija tri milijarde dolarjev. Rada bi tudi poudarila, da je delo socialnih delavcev ter njihovo strokovno mnenje enakovredno delu drugih strokovnjakov. Imajo širok spekter pooblastil in veliko avtonomnost. To smo najbolj občutili na obisku organizacije za zaščito otrok in družine. Trudijo se, da bi čimveč otrok zaščitili pred zlorabami v družini. Če je potrebno, otroka družini odvzamejo in ga namestijo v začasno rejniško družino. Družini nudijo vso potrebno strokovno pomoč, da se uredi v zdravo dru- žino, če pa to ni mogoče, otroku poiščejo posvojitelje, ki pa jih primanjkuje. V tej službi je zaposlenih kar 1000 socialnih delavcev, od tega jih 700 opravlja direktno socialno pomoč na terenu ali preko vroče telefonske linije za zlorabljene otroke. Socialni delavci so preko telefona na voljo štiriindvajset ur na dan, kjer sprejemajo telefonske klice in vsakega na terenu tudi raziščejo. Čas intervencije je odvisen od nevarnosti situacije. Če je otrok v neposredni nevarnosti in če je ogroženo njegovo življenje, intervenirajo v eni uri, tudi s policijskimi okrepitvami. Ta služba skrbi za celotno področje Clevelanda z okolico, ki šteje 1,5 mil. prebivalcev. Dodobra smo se seznanili tudi s programi domov za stare in onemogle. Obiskali smo Slovenski negovalni dom za stare v Clevelandu, kjer preživlja zadnji del svojega življenja 150 oskrbovancev, od tega jih je 93% Slovencev, njihova povprečna starost pa je 88 let. Vzdušje v tem domu je bilo zelo domače. Po hodniku se je razlegala slovenska narodna glasba in nemalo oskrbovancev je v svojih sobah veselo prepevalo. Vsaka soba je opremljena po okusu tistega, ki v njej živi, saj vsak oskrbovanec lahko prinese s seboj svoje pohištvo in osebne predmete. Tudi kakšno muco pustijo notri, če se kdo ne more ločiti od nje, nam je povedal direktor doma. Glede plačevanja naj povem to, da vsak oskrbovanec plačuje oskrbo sam, dokler lahko, potem pa se stroški krijejo z vladnimi sredstvi in sredstvi, pridobljenimi s found raisin-gom (z denarjem donatorajev). Povedali so nam tudi, da dajo poseben poudarek usposabljanju osebja doma, predvsem negovalk, na katere v naših domovih pogosto pozabljamo, čeprav z oskrbovanci preživijo največ časa. Pa še podatek, da je razmerje med oskrbovanci in osebjem, ki zanje skrbi 2:3! Amerika nam je dala ogromno novih zgledov za razvoj socialnega dela in pokazala veliko novih načinov za njegovo izvajanje. Marsikaj bi lahko prenesli tudi v Slovenijo. To pa bo mogoče šele takrat, ko se bosta naša miselnost in odnos do dobrodelnosti, donacij in radodarnosti malce spremenila. V Ameriki so mnogi ljudje spoznali, da denar ne daje popolnega zadovoljstva in da ima večjo vrednost, če ga deliš z drugimi, ki ga nimajo. Materialne vrednote se umikajo duhovnim. Sama sem optimist in vem, da bo kmalu prišel čas, ko bo tudi pri nas nekaj veljal tisti človek, ki bo veliko dal, in ne tisti, ki bo veliko imel. In takrat se bodo za nas odprle nove možnosti za opravljanje odgovornega dela, kot je socialno delo. BARBARA SVF.TEU štud. 4. letnika VŠSD g |t«miis nduitrijo] kemijska industrija $ I čestita l I vsem delovnim \ l ljudem ob 1. maju. f MenmA KAMNIK ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA ... po vašem okusu! Del ponudbe: - kuhinje: 35 modelov, po vaših željah - sedežne garniture narejene po vaših dimenzijah - dnevne sobe, izredna ponudba novih modelov - trosed-postelja - spalnice in otroške sobe Vse v salonu pohištva LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804, delovnlk 8h-12h in IS30-^, ob sobotah 8h-12h. Prepričajte se o naši ponudbi In o ugodnih cenah! Tudi to se je zgodilo v marcu Prednost pešcem na prehodu 3. 3. Na stanovanjski hiši na Šutni so opravljali obnovitvena dela. Pri delu se je podrl dotrajani zid, zaradi katerega je L. D. padel s strehe v globino 8 metrov na zloženo opeko. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UB KC. 4. 3. V semaforiziranem križišču v Šmarci je prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznik B. I. izsilil prednost vozniku P. P., ki je pripeljal po prednostni cesti iz Kamnika proti Mengšu. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, nastala je materialna škoda na semaforju. 5. 3. Pod spodnjo postajo žičnice pri Kamniški Bistrici je neznani storilec preko noči odpeljal osebni avtomobil znamke ford fi-esta z oznako LJ A7-601. 10. 3. Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko hišo na Polj-čevi poti v Mekinjah. V hišo je prišel skozi okno ter demontiral 120-litrski električni bojler. Policist je na podlagi zbiranja obvestil izsledil storilca, zasegel bojler in napisal kazensko ovadbo zoper njega. 11. 3. Na Zikovi ulici sta se zaradi parkirnega prostora sprla občana. Med sporom je M. R. iz hlačnega žepa potegnil plinsko pištolo in jo nameril v glavo H. R., ki se je umaknil v svoje vozilo in o tem obvestil policijo. Policisti so M. R. zasegli pištolo in zoper njega podali kazensko ovadbo. 16. 3. V križišču v Šmarci se je ob sedmi uri zjutraj ponovno pripetila prometna nesreča. S. F. je s tovornim vozilom zaprl pot vozniku Z. M., zato je prišlo do trčenja. Na vozilih je nastala materialna škoda, udeleženci pa niso bili poškodovani. Zoper S. F. sledi predlog. 22. 3. V Buču je prišlo do prometne nesreče, v kateri je B. A. zaradi neprilagojene hitrosti v desnem ovinku izgubil nadzor nad vozilom, ki ga je zaneslo izven vozišča v jarek. Tam je tudi obstalo. V nesreči ni bil nihče poškodovan, sledi pa predlog. 26. 3. Neznani storilec je skušal s parkirnega prostora na Zikovi ulici izvršiti tatvino avtomobila znamke golf. Ker mu ni uspelo pognati motorja, je kraj zapustil. Ža njim še poizvedujejo. 31. 3. R. C. je kljub vetru kuril ogenj ob stanovanjski hiši v bližini gozda v Žagi, sežigal je namreč travo na travniku, pri čemer pa se je vnela podrast. Ogenj so pogasili vaščani, ki so R. C. še opozorili, naj ne kuri več, česar pa slednji ni upošteval. Sledi predlog. V tednu od 27. 3. do 3. 4. je bil teden varnosti v cestnem prometu s poudarkom na zagotavljanju prometne varnosti in vzgoje otrok, ki so prav tako udeleženci v cestnem prometu. V akciji z naslovom »Otroci v prometu« so kamniški policisti v bližini šol, na prehodih za pešce in poteh, kjer otroci hodijo čez Šesto, kontrolirali prevoz otrok, uporabo varnostnega pasu, nadzorovali promet koles in koles z motorjem ter njihovo brezhibnost, pregledali vertikalno in horizontalno signalizacijo in nasploh ugotavljali kršitve, ki otroke najbolj ogrožajo. Pri tem je bilo ugotovljeno precejšnje število kršitev, predvsem pa, da vozniki ne puščajo mimo pešcev, ki so že stopili na prehod za pešce (pri tem je bilo 35 voznikov mandatno kaznovanih). Zoper vse voznike - kršitelje (teh je bilo 47) je bil podan predlog sodniku za prekrške. DGV KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita vsem občanom ob 1. maju. AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit, Fulda, Pirelli in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 20. APRILA 1995 od tu in tam KAMNIŠKI OBČAN 13 Promocije inovacij v letu 1995 SPIM - Slovenska podjetniško inovacijska mreža vabi k sodelovanju vse inovatorje in inovativne skupine v Sloveniji, da se udeležijo programa promocije novih izdelkov, tehnologij in storitev v letu 1995, ki ga izvaja v sodelovanju s SPRINT programom Evropske zveze in državami Srednjeevropske pobude. V programu lahko sodelujejo vsi inovatorji posamezniki ali skupine, ki so v obdobju 1994/95 razvili inovacije do stopnje prototipa, pilotne ali poskusne proizvodnje, laboratorijsko ali polin-dustrijsko preverjene tehnoloije in praktično preizkušene storitve. SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 Program pomoči inovatorjem pri promociji njihovih inovacij obsega: brezplačno razstavljanje inovacije na domačih regionalnih sejmih (Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, G. Radgona, Koper, Slovenj Gradec, Sežana), brezplačna promocija v sredstvih obveščanja, brezplačna vključitev v katalog inovacij SPIM mreže, sodelovanje najboljših inovacij (zlatih priznanj SPIM mreže) na mednarodnih inovacijskih sejmih pod posebno ugodnimi pogoji razstavljanja, brezplačni osnovni strokovni nasveti. Inovatorji se prijavijo najprej na sejem v svoji regiji, če je dovolj razstavnega prostora, pa lahko sodelujejo tudi na sejmih v drugih regijah. Inovacije se ocenjujejo po kriterijih SPRINT programa za zlato, srebrno, bronasto priznanje, ki jih podeljuje komisija SPIM mreže Prijavnico s pravili sodelovanja in razpored sejmov prejmejo pri sekretarju SPIM mreže - g. Janku Jermanu, Dimičeva 9, Ljubljana, tel.: (061) 342 366, fax: (061) 218 380 ali 812 831. SM SPIM - Slovenska podjetniško Inovacijska mreža VABILO INOVATORJEM ZA SODELOVANJE NA INOVI (Zagreb, 25.-20.4.05) SPIM - Slovenska podjetniško inovacijska mreža vabi vse inovatorje, ki so v preteklih dveh letih sodelovali v programu SPIM mreže in imajo poslovni interes razstavljati na spomladanskem zagrebškem sejmu, v okviru katerega je tudi sejem INOVA. Sejem bo od 25. do 29. 4.1995, razstavljati pa bo možno v pravlljonu 9. Inovatorji morajo na prijavnem obrazcu SPIM mreže prijaviti svoje nastopanje do 20. aprila 1995. SPIM mreža zagotavlja brezplačen razstavni prostor in vodenje ter organizacijo na sejmu. Sodelujoči inovatorji morajo nositi stroške prevoza prototipa, makete ali obvestilne table s skico, sliko, ali shemo in napisom naslova inovacije in imena inovatorja na sejmu in sicer 24. 4. 95 med 16. in 18. uro ali se skupno dogovoriti z Zvezo inovatorjev Slovenije. Kontaktna oseba je g. Štefan Horvat, tel. in telefaks 061 342 697. G. Horvat po vašem naročilu in plačilu lahko Izdela enotne obvestilne napise na papirni osnovi, ki se zvije in zanj ni potreben poseben prevoz. Podrobna pojasnila dobijo inovatorji po telVtelefaksu od 061 812 831. VABILO NA SVETOVNI SEJEM INOVACIJ, Pittsbourgh, ZDA, 19.-22. maj 1995 SPIM mreža vabi vse inovatorje, ki so v preteklih treh letih sodelovali v programu promocije SPIM mreže, da se do 25. aprila 1995 prijavijo za sodelovanje na največjem svetovnem sejmu, na katerem sodeluje več kot 50 držav z več kot 3000 inovacijami. Vabimo predvsem inovatorje, ki imajo izdelke, tehnologije in storitve, pripravljene za trženje, zaščitene pri nas in z možnostjo zaščite v okviru enoletnega roka tudi v tujini in, ki jih na osnovi predstavitve ni moč kopirati, da izkoristijo prvi nastop Slovenije na tej razstavi pod posebno ugodnimi pogoji organizatorja in pod pokroviteljstvom ameriške vlade. Samo pismene prijave na prijavnem obrazcu SPIM mreže, ki ga dobijo na PCMG, GZS, OZS ali Zvezi inovatorjev Slovenije pošljite do 25. 4. 95, telefaks 061 812 831, kjer po telefonu dobite tudi vse nadaljnje informacije in navodila. Stroški razstavljanja so 1950 US dolarjev. -SM- Venera vam pomaga iz samote in osamljenosti Vedno sem in bom trdila, da smo ljudje družabna bitja. A če nas življenje iz kakršnegakoli razloga pahne v osamo, lahko postanemo zelo nesrečni. Tega nas je strah. A to ni dobro. Slabe in negativne misli povzročajo slabe in negativne situacije. Z mislimi, usmerjenimi v pozitivno, v dobro, v vse lepo in z ljubeznijo za nas, ne bo dosti uspeha, če se mi sami ne bomo potrudili in pričeli misliti in delati drugače. A življenje riše čudna pota. Za svojo srečo se je marsikomu potrebno močno potruditi. Nismo vsi rojeni pod srečno zvezdo, da bi živeli s partnerjem, ki bi nas spoštoval in imel rad takšne, kakršni pač smo. Brez sprenevedanj in pretvarjanj. Dejstvo je, da smo ostali sami. Na vse mogoče načine iščemo sorodno dušo. Iščemo preko oglasov, na različnih prireditvah, preko agencij. A malokomu se SHARP SERVIS MENGEŠ 84 09 nasmehne sreča. Saj to je kot zadetek na loteriji. Človek je razočaran. Strah ga je ponovnega neuspeha. Ne zaupa več nikomur. Tava v temi in ne ve več, kam naj se še obrne. Med tednom še nekako gre. A vikendi in prazniki so strup za osamljene duše. Koliko napornega iskanja, težav in izdatkov, da ne govorim o čustvenih pretresih, ima takšna oseba pri iskanju ustreznega partnerja. Zmenek preko oglasa ali načrtovano srečanje Agencije. Spoznali ste osebo, a želje in hotenja so različna. Odstopanja so prevelika. Lahko, da ste naleteli na avanturista, na vezano osebo, skratka na človeka, ki ne zasluži Vaše ljubezni. In tako pogosto takšnim zmenkom sledijo razočaranja. Če se želite izogniti takšnim in pohodnim situacijam, nam pišite, nas pokličite ali enostavno pridite. Mi ne zidamo gradov v oblakih, marveč trdno stojimo na realnih tleh. Težko je spoznati človeka, ki nam bi bil pisan na kožo, a prizadevamo si, da vsaj pri prvih srečanjih ni razočaranj. »Venera« je namreč klub, ki deluje v sklopu d.o.o. »Moja Malenkost« in druži in spoznava ljudi, ki so sami. Pa tudi klub, kjer ljudje lahko najdejo svojega življenjskega sopotnika. Resnično bi rada širšemu krogu samih in osamljenih povedala, da sem tukaj, da delam in pomagam. Družabni večeri so vsakih 14 dni. Pa ne samo to. Ne organiziramo samo družabnih srečanj ob živi glasbi, marveč počnemo še ogromno koristnih reči. Ljudem pomagamo spoznavati zdrav način življenja. Naravna prehrana, zdravilna zelišča, sproščanje, pravilno dihanje, pozitivno mišljenje, preprečevanje stresov in njihova blažitev, skratka samozdravljenje. Tudi učinki barv, glasbe in različnih kamnov, ki delujejo zdravilno na naše telo in na naš življenjski prostor. Predavanja. Na željo mnogih je pričela delati tudi veja Ženitnega posredovanja. Žal je ljudem še vedno na družabnih večerih neprijetno pokazati svojo stisko in nemoč, zato si anonimno iščejo partnerja. A verjemite, samo prvi korak je težak. Lepo je rekla čebelica Maja: »Ko enkrat znaš, ni nič več težko, kajne Vili.« In tega se držite. V načrtih našega Kluba so tudi literarni večeri, klepetalni večeri, če hočete tudi hoja, kolesarjenje, plavanje. Predstavitev kmečkih opravil, običaji, šege ali pomoč pri kmečkih delih. Spoznavanje zdravilnih zelišč. Nabiranje, sušenje in priprava čajev. Pogovori z alternativci - svetovanje in reševanje življenjskih situacij. Pa še kaj, saj se ideje kar same porajajo, če človek deluje v pravi smeri. Organiziram tudi srečanja obletnic maturantov. V naš klub lahko pride vsak, ki mu je samota postala breme. Pišite na naslov Moja Malenkost d.o.o., Moravče, ali Venera klub, Glavarjeva 92, 61218 Komenda. Tel. 813-398 od torka do petka od 8. do 11. ure, v ponedeljek in četrtek pa tudi od 18. do 20. ure. VERA P. Lukovica CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT I Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8 -16.30 ure j $ teza 1,370.000 SIT J \ PEUGEOT 306 XN * i—......- , \ bogatejša oprema za 2,095.000 SIT. £ f že od 1,719.000 SIT naprej \ PEUGEOT 306 tango 14 5V, J Želimo vam prijetne prvomajske praznike. &XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX< Ali bo Kamnik boljši od Nove Gorice? V zadnjem letu ali dveh se je v Kamniku odvilo kar precejšnje število zabavnoglasbenih in podobnih prireditev, kar potrjuje kamniško gostoljubnost kot prireditvenega mesta. V soboto, 22. aprila, bo ob 20. uri v športni dvorani prireditev posebne vrste. Gre za zabavno-glasbeno tekmovalno prireditev z naslovom Kdo bo boljši? Občina Kamnik ali občina Nova Gorica? To je nova, prva oddaja iz sklopa oddaj po scenariju Borisa Kopitarja, ki bo tudi vodil program. Namen te prireditve ni zgolj tekmovanje med občinama, pač pa povezovanje, druženje obeh občin. Družabno prireditev bodo s svojim nastopom popestrili še zabavnoglasbeni ansambli. Vsaka občina bo izbrala tričlansko ekipo, ki jo bosta sestavljala dva moška in ena ženska. Ekipi se bosta pomerili v različnih družabnih igrah, kjer bosta odločilnega pomena spretnost in sreča: med drugim bosta ekipi tekmovali v zavezovanju kamniških kravat, plezanju po steni, vlaganju ozimnice in drugih spretnostih. Zvedeli smo, da se Novogoričani kar lepo pripravljajo na srečanje in da so v ekipo vključili športnike. Tako lahko pričakujemo, da bo nasprotnik kamniške ekipe kar trd oreh. Prireditev bo snemala komercialna televizija MMTV in jo predvajala v soboto, 29. aprila, od 20. uri na svojem kanalu. Oddajo bodo predvajale še druge TV, kot so TV Novo mesto, TV Primorka, VTV Velenje, Kanal 10 Murska Sobota, dogovori s CATV Impulz in Kanalom A pa še potekajo. Scenarista in voditelja te prire- ditve Borisa Kopitarja smo povprašali, kako to, da je ravno Kamnik izbran kot gostujoče mesto. Poudaril je, da se je Kamnik kot prireditveno mesto do sedaj vselej izredno izkazalo. Kamni-čani resnično živijo s svojim mestom in radi obiskujejo domače prireditve, še posebno tiste, kjer nastopajo domači glasbeniki, športniki... Boris Kopitar je pohvalil tudi odziv novoletnega videomeha, ki je zamenjal sicer tradicionalno publiko Vinske gore s kamniško. Prav zaradi gostoljubja in velike odzivnosti občinstva se je odločil za prvo prireditev te vrste v Kamniku. Seveda je bilo najprej potrebno pridobiti za sodelovanje župana obeh občin, ki pa sta to družabno, prijateljsko prireditev takoj podprla. Na začetku oddaje se bo Kamnik, tako kot Nova Gorica, predstavil z enominutnim spotom, v katerem bodo predstavljene naravne in kulturne lepote obeh občin, župan Tone Smolnikar pa bo predstavil delovanje naše občine pod njegovim štirimesečnim žu-panovanjem. Prepričani smo, da bo to lepa promocija našega čudovitega mesta. Kljub temu, da ne gre zgolj za tekmovalno, pač pa družabno prireditev, bodo Novogoričani pripeljali avtobus navijačev. Tudi Kamničani bomo podprli svojo ekipo, saj je lažje zmagati, če imaš za seboj domačo podporo. Po tekmovalnem delu s snemanjem se bo nadaljevala zabava ob zvokih domačega ansambla Bratov Poljanšek, nogometaši NK Flok iz Komende pa bodo pripravili bogat srečelov. Pridimo torej spodbudit domačo ekipo! V. MEJAĆ TITAN® kamnik Vsem občanom želimo lepe prvomajske praznike! INTRO-FORAS, d.o.o. KERN, Markovo 2, Kamnik Smo uvoznik znanega Italijanskega proizvajalca visokotlačnih pralnih naprav »LAVORVVASH« različnih izvedb in zmogljivosti. Cena od 26.500 do 200.000 SIT. Možnost kredita. Informacije: od 8M2" po telJTajc 817-463 od I2h dalje po tel.: 817-133 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa) tel.: 723-324, 727-897 Delovni čas: 9.-12., 15.-17. ure sobota: 9.-12. ure Bistro »Nitka« Podgorje 83, tel.: 812-592 zaposli prijetno dekle za strežbo. market KOLICEVO Vir pri Domžalah market GAŠPER Srednja vas, pri Kamniku Ob nakupu nad 5.000 sit je ta BON vnočljiv! —M d.o.o. NOVO NOVO NOVO NOVO »USLUGA TAPETNIŠTVO« Dušan Spruk s.p., Krivčevo 12/h, Stahovica tel.: 825-378 Po primerni ceni opravljam sledeča dela: - preoblačenje - obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, stolov, zof, divanov... - precufanje starih žimnic, blazin, vzglavnikov - tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo - izdelava novih sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, mini kavčev - vse po vaših merah in željah. Pridem na dom in ocenim. Ceno povem takoj. Čestitam ob prazniku dela. Doživite z nami prijeten večer! 737-240 737-510 832-662 817-000 Trgovina z instalacijskim materialom Monter & Co. Kamnik, PerOVO 26, (v TPC ob kamniški obvoznici) tel/faks: 813-133 Po izjemno ugodnih cenah: - radiatorji Korado - peči Sime, CFF, Ferotherm - vodovodne mešalne baterije Armal - bakreni inštalacijski material - in drugo Nudimo montažo! Inštalacijski material prodajamo tudi grosistično! Obiščite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Prijetne prvomajske praznike vam želimo! MMTV IN N.K. FLOK KOMENDA vabita na ZABAVNOGLASBENO TEKMOVALNO PRIREDITEV KDO BO BOLJŠI? občina Kamnik ali občina Nova Gorica? Športna dvorana v Kamniku sobota, 22. aprila 1995, ob 20. uri. Nastopajo: BIG BEN ČUDEŽNA POLJA SLOVENSKI KVINTET GAMSI ansambel GAŠPERJI ansambel SLAPOVI ansambel VRTNICA BORIS KOPITAR župan občine Nova Gorica g. ČRTOMIR ŠPACAPAN župan občine Kamnik g. TONE SMOLNIKAR tričlanski ekipi Nove Gorice in Kamnika Voditelj in scenarist: BORIS KOPITAR Po snemanju bo zabava s plesom ob zvokih ansambla BRATOV POUANŠEK, bogat srečelov pa bodo pripravili nogometaši N.K. FLOK iz Komende. Vstopnice so Se naprodaj v: HRAMU ROŽICE: Turistični agenciji: Turistični agenciji VERONIKA Kamnik: v&ooooooccoooooc<>oooooocoooccccoococ<>oc«>n s i KNJIGARNA IN PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL/FAX: 817-321 8 (boocceococcoocooocoGccocooooccoocooisococd cLoxx trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 61230 Domžale tel.: 061 721-730 723-126 723-194 fax: 061 713-288 Gradite, obnavljate? Potem smo mi pravi naslov za vas. Po KONKURENČNIH CENAH vam ponujamo vse vrste GRADBENEGA MATERIALA Svoj prodajni program smo razširili tudi na področje STAVBNEGA POHIŠTVA Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. NOVO! GRADBENO SVETOVANJE Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raznoraznimi problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 15.-17. ure. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure Kamnik, Steletova 8, (v zgradbi SKG) tel./faks: 814-344 Prodaja avtomobilov - prodaja in odkup rabljenih avtomobilov - prenosi lastništev - svetovanje pri nakupu in V