95
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). V zbornici po-slancov je minister kupčijstva na vprašanje, ki mu je v poslednji seji zavoljo železnice med Ptujem in Mar bur-gom zastavljeno bilo, le to povedati vedil, da jo bo družba južne železnice naredila, pa še nič ni začela; minister je obljubil, da bo družbo sopet pobaral, naj mu določno pove, kdaj bo začela delo.
Potem je minister dnarstva stopil na oder in osnovo treh novih davkovskih postav državnemu zboru v posvet in sklep predložil. Prva osnova zadeva prihodnji davek od povžitka vina, mošta in mesa. Minister je rekel, da ta nova postava iina namen, da se potolažijo pritožbe zoper vinski davek, kije bil po ukazu od 12. maja 1859 določen, in da se večidel sopet na prejšno pot odrajtovanja tega davka nazaj pride; zato po tej novi osnovi ni vino za navadno domačo pijačo z davkom obloženo, pa tudi tisto lahko vino ne, ki se napravlja, da se voda vlije čez vinske drože; tudi županije so odvezane dolžnosti, da bi se mogle udeleževati poberanja tega davka; vino bo še le tedaj davku podvrženo, kadar se v klet (kelder) spravi; gosposkim zaukazi nehajo in davek se bo poberal kakor popred po pogodbi, zakupu (v štant dajanjem) itd. A ko državni zbor potrdi to novo postavo, se bo začela v vseh Svetih letošnjega leta. — Osnova druge nove postave je povišanje cene kuhinske soli za 1 gold. pri centu; minister je zagovarjal dražjo kuhinsko sol s tem, da to povišanje utegne državni kaši blizo 5 milijonov gold. donesti in da ta viša cena ne zadeva ne živinske, ne fabriške soli, pa tudi ne limito-cene, ki jo kuhinska cena ima v Istri in vojaški gra-nici. — Tretji ministrov predlog je bil, naj se davek od domačega, \z sladke pese narejenega cukra od sedanje doklade z 20 od sto povikša na 40 od sto. To povikšanje bi naklonilo državni kaši čez milijon gold. več dohodka. Minister je zagovarjal to povikšanje s tem , da je domači pesni cuker večidel spodrinil cuker iz cukrovega trstja in ker se iz unanjih dežel zato vpeljuje veliko manj moke cukrovega trstja dobiva država veliko manj colnine za njo in državni dohodki trpijo škodo. — Državni zbor je tiho sprejel te predloge, ki jih bojo zato postavljeni odbori vzeli popred v svoje posvetovanje in jih potem prinesli celemu zboru v pretres. Težko, da bo ta ministrov predlog zastran soli obveljal, ker kuhinska sol je potrebni živež človeški, in če si revež že sedaj   ni mogel  soli kupiti,   si je  bo še manj
mogel, če bo dražja; ako se ima že cena soli povikšati, naj se že raje povikša obi tnijska sol, ki jo fabrike potrebujejo, ali pa živinska sol,   ne pa  kuhinska  za  človeško zdravje potrebna;   še raje pa tobak, ki se ga za toliko milijonov po-noslja in popuha — zdravju na škodo;   če  bi  se povikšala cena tobaka,   bi se  koristilo  državni kaši  in   tudi   zdravju človeškemu. — Po kratkem   pomenkovanji  je   bilo ravno v tej seji po   nasvetu  Pražak-ovem sklenjeno ,  naj   se Miihl-feld-ova   in   Giskrova   predloga   zastran   neke    prenaredbe obrtnijske postave izročita dotičnemu odboru v prevdark. V seji 13. dne t. m. je minister   dnarstva zbornici po-slancov izročil osnovo druge nove postave, po kteri se ima gruntni  in hišni   davek   in   pa   davek   od  prislužka (Ervverb)   in  od dohodkov (Einkommen) povikšati.    Minister je prerajtal, da ta povikšani davek bi donesel državni kaši 18 milijonov in 600.000 gld. novih dohodkov. Da, kar najbolj moremo, jasno svojim bravcom povemo, za koliko naj bi se po nasvetu ministrovem povikšali imenovani davki, jim razložimo to  reč tako-le:   V tistih deželah  našega cesarstva, kjer sena gruntni davek plačuje za priklado tretjina („driteljc") več, se bo ta davek od sedanjih 24 od sto povikšal na 28 ,  v drugih deželah pa in sicer na Ogrskem in Hrvaškem od 182/3 na 22%, v Erdelji od ll2/3 na 14y6 od sto.  Pri hišnemu davku, ki je bil leta 1859 za polovico povikšan, se bo doklada povikšala za dvakrat več. Kdor je, postavimo, leta 1859 plačal hišnega davka 30 gold., bi plačal prihodnje 60 gld.    Davek od prislužka in od dohodkov ima biti povikšan   za peti del,   to je,   za 20 od sto.    Kdor je, postavimo, pred letom 1859 plačal 30 gold. pridobnine ali  dohodnine,   in je pozneje z doklado ene pe-tinke vred plačal 36 gold.,  bi   vprihodnje z doklado dveh petink   plačal   42 gold., — od   kuponov  državnih  obligacij pa bi se namesto dosedanjih 5  od sto vprihodnje jemalo 7 od sto. —   Ko je gosp. minister Plener ta predlog z obširno besedo   razložil,  je zbornici   poslancov   dalje  še tudi razodel,   kako se je  za prihodnje čas ministerstvo pogodilo z dunajsko veliko banko; minister misli, da še 25 let mora banka privilegiji imeti bankovce izdajati, ker to ne gre,   da bi vlada izdajala   bankovce,   pa tudi  posa-mesne dežele ne. — Veliko nalogo je s temi predlogi dobil državni zbor;   kako jo   bo  rešil   v vseh zadevah,   bo kazal prihodnji čas. Od ene strani je očitno, da država naša je v hudi dnarni stiski in da ji je res treba novih dohodkov;   od druge strani   pa je  ravno   tako znano,   da davki, zlasti gruntni in hišni, so že sedaj veliki; od ene strani se vidi, da je treba hitre pomoči, od druge pa je večina klopi v državnem zboru praznih,   ker ni  ne Madžarov ne Hrvatov ,   ne Erdeljcov ne Lahov   v državnem zboru nadome-stovanih, tedaj sklepi ne bojo izrazi vesoljne Avstrije.   Res sila težavni stan!   —   V tej seji  je gosp. Čer ne  postavil vprašanje:   kako  je   to,   čeravno je   že pol   leta   preteklo, kar je gospod ministra  pobaral   zavoljo  vpeljanja slovenskega jezika   v sodnijah,   da   še   ni odgovora dobil?    Al kmali ga ustavi predsednik dr. Hein rekši, da po opravilnem redu ni pripušeno pretresavati  zastavljenih vprašanj (interpelacij). „Bodem pa novo interpelacijo zastaviiav— odgovori Cerne — ;)kakor je dr. Rechbauer storil". „Ce hočete to — ga zavrne predsednik— spišite jo, ali pa g. ministra prašajte zunaj."    Cerne hoče dalje govoriti, al predsednik mu spet seže v besedo.    Na to se vzdigne  dr. Toman in pravi: vNaj slavni zbor sam sklene: ali sme poslanec Cerne govoriti ali ne; že pred 6 mesci je zastavil vprašanje za pravico slovenskega naroda"  —  — al predsednik tudi dr. To-mana ustavi rekši, da mu ni dovolil govoriti in da ne more dopustiti,   da bi  se ravnalo zoper opravilni red.    Na to se vzdigne dr. Rieger in praša predsednika: „čmu da imajo poslanci pravico , vprašanja  zastavljati, če jim minister pol leta odgovora ne da!u   Dr. Toman hoče še govoriti: „Kaj
je enaka pravica?" —al predsednik, kakor da bi Toman-a ne slišal, nadaljuje svoj davkovski predlog — po zboru pa se sliši nezadovoljnost s predsednikovim obnašanjem, ktero je res ostre graje vredno bilo, in ki ga je celo Slovencoru neravno ljubeznjiva „Ostd. Post" ostro grajala. Ta mala prigodba nas je spet veliko učila.
—   Presvetlega cesarja pričakujemo 21. dan t. m. iz Benetk nazaj; v drugi polovici prihodnjega mesca bo sopet potoval v Benetke in se potem s presv. cesarici ki se je dobro ozdravila, in celo rodovino vrnil nazaj.
—    85.000 rekrutov se ima za letošnje leto nabrati v našem cesarstvu, in sicer jih ima dati doljna in zgornja Avstrija 5749, Štajarsko 2624, Koroško 848, Krajnsko 1222, Tržaško , isiersko in Goriško 1226, Lom-bardija in Beneško 6417, Cesko 12.497, Marsko in Šlezko-6121, Galicija in Bukovina 13.285, Dalmacija 896, Tirolsko 1132, — 33.000 pa Ogersko, Hrvaško, Slavonija in Erdelja.
—   Novi soldi nalašč za laško deželo skovani se bojo te dni poslali v Benetke, ravno tolikšni kot naši novi krajcarji; opis imajo laški: wMoneta spieciola pel regno Lombardo-Veneto"; obrobek je zarezljan kakor pri sreber-nem dnarju.
Hrvaško. Iz Zagreba 13. sveč. V dauašnjem velikem zboru tukajšne županije pod predsedništvom nadžu-pana Kukuljeviča je vsled zmanjšanega števila in plačila županijnkih uradnikov in služabnikov, ki ga je deželno poglavarstvo določilo, sklenjeno bilo Njih Veličanstvu prošnjo izročiti, da se deželni zbor kmalo skliče in da bi nehalo iztrjevanje davkov po vojakih, kakor je dosedaj.
Cesko. Iz Prage. „Narod. List." in drugi naši narodni časniki si na vso moč prizadevajo prosti narod svariti, naj se za nobeno ceno ne dajo po medenih besedah zapeljati, da bi se preselili v kineško deželo ob reki Amur, kamor ga sleparski agenti celo s pretvezo vabijo , da tudi nadvojvoda Štefan se bo rje preselil in novo kraljestva osnoval.
Ogersko. Iz Peš ta. Iz Dunaja slišimo, da se vlada ravno sedaj resno posvetuje o sklicu deželnega zbora oger-skega , in da mesca julija ali avgusta bo z deželnimi zbori druži h dežel ob enem tudi deželni zbor ogerski.
Salcburško. 5. in 6. dan t. m. je po več tukajšnih gorah padal rudečsneg; z drobnogledi niso mogli zapaziti primešanega rudečega peska ali prahu.
Laško. Iz T urina 14. Derž. zbor je izgovoril polno zaupanje Ratazzi-u, novemu predsedniku ministerstva. Sicer mu pa časniki niso posebno prijazni. Veliko vojvodstvo Badensko priznava laško kraljestvo. Garibaldi je spet tukaj; kakor se sliši, bo šel po deželi ogledavat vojaške naprave.
Prusko. Iz Berolina 15. marca. Danes se sliši, da so ministri Patov, Schvverin in Bernuth kralju odpovedi li svojo službo; ni še gotovo, ali jih bo kralj odpustil.
Francozko. Iz Pariza. Čedalje več se govori o premembah ministerstva. Sicer je hrup in strah prejšnih dni spet potihnil; več zaprtih deiavcov so že izpustili. V državnem zboru se je veliko besedovalo o rimskih zadevah, in da svetna papeževa oblast se da ločiti od duhovne.
Grško. Iz Aten. Tudi v Syri, enem naj večin grških trgovskih mest, so se spuntali vojaki. Za vlado in kralja je stan težaven.
96