LETO XLV, ŠT. 18 Ruj, 7. maja 1992 CENA 40 TOLARJEV Ormoško - ptujske inšpekcijske službe med dvema ognjema stran 3 Priloga: Srečanje z Jutrovim Orfejev spomenik odkrit Kot kaže, so si ptujski muzejski delavci na hitro premisli- li, ^e v prejšnjem Tedniku smo zapisali, da bodo v znak protesta zoper »ritje« po nekdanji (in bodoči) ptujski vojaš- nici, kjer je rimski forum, pustili pokrit znameniti Orfejev spomenik na Slovenskem trgu. Pa so se v torek, 5. maja, kljub vsemu odločili drugače. Svetovni javnosti je odslej ta košček rimske kulturne dediščine spet na ogled. Foto: M. Ozmec PETIČ NE JEDRSKIM ODPADKOM Čimprej občinski referendum Ob prosvetni dvorani ^ Muretincih je v petek, I. maja, potekal /e peti protestni shod proti odlagališčem jedrskih odpadkov na območju ptujske občine. Zaradi pra/.nika udeležba sicer ni bila tako množična kot na dosedanjih, pa je kljub temu iz vseh udeležencev žarel odločen Vf proti kakršnimkoli poskusom, da bi na tem koncu Slovenije kdajkoli imeli takšna ali podobna okolju nevarna odlagališča. Kar šest govornikov je poleg tega zahtevalo, da se občani ptujske občine o tem odločijo na referendumu, ki ga je potrebno razpisati čim- prej. Bolje je biti aktiven kot radio-aktiven, so menili! Predsednik KS CJorišnica Sta- ne Strelec je v imenu organiza- torjev shoda med drugim dejal: »Vsak dober gospodar že v za- četku gradnje dobro premisli, kam pozneje s proizvodnimi od- padki. Žal tisti, ki so gradili JE Krško, tega niso storili, zato si sedaj podajajo žogico s predlogi, kjer naj bi li nevarni odpadki bi- li. Vsi se Jih bojimo, saj dobro vemo, kako hude posledice je za- pustila černobilska katastrofa, lVmo proti k^ršnimkoli posku- sim da bi jedrSi^e odpadke odlo- mili v naši ncpofredni bližini, sre- osla\ije. začrtujejo, da hodo obscf; proizvodnje po\ečali /a okrog deset odstotkov. »Srbija je alternativa, brez ka- tere ne gre. Za naše izdelke je težko poiskati nadomestni pro- gram. Zelo nas veseli, da je tudi slovenska vlada ugotovila, da je TAM Maribor podjetje, ki ga je potrebno podpreti. Zavore imajo s proizvodnjo pnevmatičnih in hidravličnih zavornih agregatov bodočnost. V pretežni meri je na- ša bodočnost odvisna od Tama. Poleg tega si prizadevamo, da bi prodrli na češko-slovaški in mad- žarski trg. Pogovori o navezavi poslovnih stikov s tema država- ma tečejo že nekaj časa. Pri pnevmatskem delu proizvodnje smo vezani na licenčno koopera- Emerik Weigl cijsko sodelovanje. Delamo z ev- ropsko firmo ameriške korpora- cije Echiin Grau iz Heidelberga. Približno polovico blaga, kar znaša okrog 400 tisoč nemških mark, izvozimo v okviru koope- racije partnerju, drugi del gre ra- zličnim podjetjem v Nemčiji, Ita- liji, Egiptu, Iranu in Turčiji. Naš izvoz je pravi izvoz, saj v tujini dosegamo boljše cene kot doma. Veliko je seveda odvisno od teča- ja. V Sloveniji so naši največji kupci Tam-gospodarska vozila in Tam-bus, Tehnostroj Ljuto- mer, Itas Kočevje, Vozila Gori- ca, Creina Kranj. To so izdelo- valci prevoznih sredstev, gospo- darskih vozil, kmetijske mehani- zacije in drugega. Poleg tega imamo še sklenjene pogodbe z osmimi trgovskimi organizacija- mi, ki prodajajo rezervne dele. S temi kupci smo živeli od lanske- ga julija, ko so se začele težave na jugu nekdanje Jugoslavije. V tem obdobju smo izgubili od 30 do 40 odstotkov trga. Od julija lani pa do januarja letos smo de- lali intenzivno na tem, da smo iz- terjali dolgove v južnih republi- kah. Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji smo jih v celoti izterjali, popoln neu- speh pa smo doživeli v Srbiji, kljub temu pa od januarja letos delamo s polno močjo s Srbijo in Hrvaško. Upamo, da bomo za iz- gubljeni dohodek s srbskega trga dobili nadomestilo v okviru in- terventne zakonodaje.« Kako bo s plačili iz južnih repu- blik v bodoče? »S Hrvaško v tem trenutku po- slujemo izkjučno z nereziden- čnim računom. V zadnjem času se pogosto dogaja, da imamo na tem računu premalo denarja, saj na Hrvaškem kupimo skoraj po- lovico surovin za potrebe seda- Iz proizvodnje. (Foto: OM.) njega obsega proizvodnje. Tudi glede cen nimamo pripomb, saj nimamo občutka, da bi nas izsi- ljevali. S Srbijo sklepamo vsak posel posebej. Poslujemo po načelih blagovne menjave. Vedno znova si moramo izmišljevati, kaj »uva- žati«, saj je slovenski trg poln. Nesmiselno bi bilo, da bi izbrali blago, ki ga ne bi mogli prodati. Z Bosno in Hercegovino tre- nutno ne poslujemo. V Makedo- niji nismo imeli nikoli veliko kupcev. Toliko, kolikor smo do- slej tja prodajali, želimo tudi v bodoče. V stikih smo z dvema kupcema. Meje se počasi odpira- jo, meddržavni dogovori pa tudi že dovoljujejo poslovanje. Ce ne bo novih težav, naj bi z Makedo- nijo pričeli poslovati v tem mese- cu. S ponovnim odpiranjem tr- gov nekdanje Jugoslavije se po- javljajo potrebe po dodatnem in- vestiranju, saj smo proste zmo- gljivosti, ki so nastale po lan- skem juliju, preusmerili v izvoz. Ocenjujemo, da bomo za nujna vlaganja letos potrebovali okrog 500 tisoč nemških mark, če se že- limo obdržati kot uspešen izvoz- nik. S pridnimi rokami se vsega ne da narediti.« In kakšni so vaši odnosi s tujci? »Odnosi s tujci so zadovoljivi. Spoštujemo dogovorjene roke in kakovost. Materialna oskrba je dobra. Kooperacija je vir za na- kup kritičnih materialov. Da smo uspešni v izvozu, so najbolj za- služni naši delavci, saj ko je po- trebno, delajo tudi v štirih izme- nah. Marca smo na primer cel mesec delali v okviru ruskega turnusa, saj je naš kupec sprejel dodatna naročila za Alžirijo. Trenutno imamo 328 zaposlenih in nobenega delavca na čaka- nju.« MG Zakaj v Žetalah ni turističnih kmetij. . . Žetale uvrščajo pisci vodnikov po Sloveniji med enega najidili- čnejših krajev. Z značilno Do- načko goro, neokrnjeno naravo in naseljem, ki je urejeno in se sklada z okolico, bi bržkone lah- ko postale zanimiva turistična to- čka za prenekaterega slovenske- ga, pa tudi tujega turista. Slej ko prej so to zaslutili tudi domačini. Na kmetiji, ki ima prijetno leeo se je tričlanska družina odločila, da bo uredila turistično kmetijo. Imajo nekaj čez sedem hektarjev kmetijskih površin in gozda, hčerko edinko so poslali na šola- nje v srednjo gostin^ko-turisti- čno šolo v Maribor in pred dve- ma letoma so poskušali za svoj projekt turistične kmetije prvič dobiti sredstva za razvoj dopol- nilnih dejavnosti na kmetijah ter pozneje še sredstva iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij. Svojo bodočnost so vi- deli predvsem v izletniškem tu- rizmu. K njim naj bi vodili turi- ste iz Rogaške Slatine, kjer imajo za svoje zdraviliške goste bogato ponudbo izletov. Toda službe za pripravo pro- jektov, ki naj bi dobili sredstva ali se za njih vsaj potegovala, nji- hovega projekta niso uvrstile v ožji izbor. Nekateri namigujejo, da je to zaradi birokratskih za- držkov, na kmetijski svetovalni službi v Ptuju pa pravijo, da pro- jekta niso uvrstili zaradi predpi- sov. Kmetijska svetovalna služba nam je zatrdila, da kmetija nima pogojev za razvitje osnovne kme- tijske dejavnosti in da že vnaprej lahko ocenijo, da pogojev kredi- tiranja ne bo vzdržala. Osnovni vzrok naj bi bil v tem, da kmetija nima urejene proizvodnje, ki bi dajala tržne presežke. Med dru- gim bi morala imeti najmanj de- set krav, nove hle\e in dajati do- hodek za najmanj dva zaposlena in še pet let bi se že morala ukvarjati s turizmom, da bi lahko dobila kredit za ureditev turisti- čne kmetije. Ovira je torej v tem. ker kmeti- ja ne bo proizvajala presežkov za trg. Za tako proizvodnjo pa bi jo bilo potrebno modernizirali in mehanizirati. Toda kaj bi potem na taki kmetiji, kjer bi gospodar- jem bila prva skrb tržni presežki, šele potem pa turisti, turisti sploh počenjali? Gospodar in gospodinja bi imela polne roke dela že s samo kmetijo, kmetij- skih opravil, ki bi lahko pritegni- la turiste, ne bi bilo, saj zaradi lova za dobičkom ne bi imeli ča- sa, da bi turistom kaj pokazali in bi jim bili ti zadnja skrb ali celo ovira. In zakaj bi si potem, če bi kmetija dajala presežke, sploh še želeli turiste? Iz čiste ljubezni do njih najbrž že ne. Tako torej v Žetalah še dolgo ne bo turistične kmetije, čeprav bi jo še kako potrebovali in bi lahko postala privlačna izletni- ška točka, pozneje pa. ob omeje- nih možnostih Slovencev za do- puste tudi čisto prava turistična kmetija. Omenjena družina še naprej ne bo mogla izkoristiti možnosti in predvsem svoje pri- pravljenosti, da se s turisti ukvar- ja. Zmehaniziranih in tržno usmerjenih kmetij je povsod do- volj, toda nikomur ne pade na pamet, da bi na tako kmetijo od- šel na počitnice. Takih kmetij je na tisoče. Tistih v haloških hri- bih pod Donačko goro. s starim sadovnjakom, globoko senco in povabilom Pridite, vam bomo pokazali, kako se pri nas naredi to in ono, spoznali boste naš na- čin življenja, kot kaže. še dolgo ne bo . . . Načrtovalci kmetijske- ga in turističnega razvoja pač po- zabljajo, daje osnova turizma — ukvarjanje z gostom nekaj po- vsem drugega kot intenzivno proizvajanje hrane. Pozabiti tudi ne bi smeli, da so haloški predeli za intenzivno proizvodnjo po- vsem nekaj drugega od ravnin- skih. Predvsem pa bi se morali odločiti ali intenzivno kmetijstvo ali turistične kmetije, kajti seda- nji koncept prav gotovo ne bo prinesel novih turističnih kmetij. Prej bo tiste, ki bodo zaradi zgre- šenega koncepta brez obiskoval- cev, spravil na beraško palico. Namen kreditov pa prav gotovo ni, da bi ljudi spravljali na bera- ško palico. Zato torej v Žetalah kljub do- bri volji ljudi in obilici besed o turizmu na slovenskih kmetijah še dolgo ne bo turistične kmetije. Darja Lukman BOSNA IN HERCEGOVI- NA: Evropska skupnost je v za- pletenih in grozljivih odnosih v tej državi znova pokazala, da ni- ma mehanizma, s katerim bi lah- ko ubranila civilno prebivalstvo pred divjanjem pobesnele arma- de in teroristov. Znova je poka- zala tudi, da načela humanosti odpovedo pri pomoči beguncem z območij, kjer so spopadi, in ta- ko priznala, da lahko vojaške operacije ustavi le z vojaškimi sredstvi. Samo vprašanje časa naj bi po mnenju opazovalcev še bilo, kdaj se bo Evropa skupaj z ZDA odločila in Srbiji oziroma tretji Jugoslaviji dala vedeti, kje so njene meje. Šele sedaj, ko so evropski opazovalci že nekaj me- secev na območju spopadov in ko so spopadom priča tudi mo- dre čelade, se bo morda do tistih, ki odločajo, le prebila resnica o tem, kdo je napadalec in kdo žr- tev. $e najbolj je absurdna pri- merjava z dogajanjem v Iraku in Kuvajtu. Tam so bili ameriški in- teresi tako ogroženi, da niti za trenutek niso pomislili, ali bi sploh posredovali. Tu, na Balka- nu, kjer ni nafte, pa je drugače. Tisoči mrtvih očitno nikomur ni- česar ne pomenijo. ZDA: Minuli teden so tam divjali najhujši rasni nemiri v no- vejši zgodo\ini te države. V njih je umrlo 44 ljudi, dva tisoč je ra- njenih, materialno škodo pa oce- njujejo na 500 milijonov dolar- jev. Neposredni povod za izbruh nezadovoljstva črnskega prebi- valstva je bila odločitev sodne porote na sojenju štirim belim policistom, ki so 3. marca lani pretepli nekega črnskega motori- sta. Na videoposnetku nekega naključnega opazovalca je na- mreč jasno vidno, da so policisti presegli svoja pooblastila. Poro- ta je menila drugače in to je bilo dovolj, da so črnski prebivalci povzročili grozovito požiganje. Seveda so vzroki veliko globlji, rasna nestrpnost narašča in ZDA zaenkrat še niso našle mehaniz- ma, kako ga zaustaviti. BERLIN: Svojevrstni spopadi so se minuli petek začeli tudi v Berlinu. Tam so levičarski ek- stremisti pričeli napadati polici- jo, pri tem pa so jim pomagali pripadniki turških mladinskih band. V spopadih, ki so ponehali šele v nedeljo dopoldan, je bilo ranjenih 105 policistov, priprli so 286 izgrednikov. Ti so razbili šte- vilne trgovine, zažigali avtomobi- le in postavljali barikade. Geslo izgrendikov je bilo Vzhod vrača udarec, kot izziv za to akcijo pa so ti ocenili izzivanje kakih sto neonacistov. BLIŽNJI VZHOD: Peti krog bližnjevzhodnih pogajanj med Izraelom in arabskimi državami se je znova končal v slepi ulici. Glavna tema petega kroga je bilo vprašanje volitev na zasedenih arabskih ozemljih. Palestinski predstavniki so zahtevali splošne parlamentarne volitve, na kate- rih naj bi izvolili svoj prvi 180-članski parlament. Ta naj bi do končne razreštve palestinske- ga vprašanja bil legalni organ Palestincev in bi začasno prevzel oblast na zasedenih ozemljih. Iz- rael seveda takim volitvam nas- protuje in ponuja občinske voli- tve, ki bi Palestincem onemogo- čile izražanje volje, saj bi glaso- vali tudi Izraelci. Palestinci lokalnim volitvam sicer izrecno ne nasprotujejo, vendar kot predpogoj zanje zah- tevajo svoje splošne parlamen- tarne volitve. SKUNOST NEODVISNIH DRŽAV: Sovjetski jedrski vozel še vedno buri duhove. Združene države so sedaj predlagale nov sporazum, po katerem naj bi Ukrajina, Belorusija, Kazahstan in Rusija podpisali sporazum o zmanjšanju strateške oborožitve, ki je bil sklenjen v času SZ. Ame- riški pogoj pri tem je, da naj bi se vse tri neruske države odrekle vsem jedrskim ambicijam in podpisale sporazum o neširjenju jedrske oborožitve. Monopolni položaj pri tem naj bi imela le Rusija, kar neruskim državam seveda ni po volji. Sicer pa je prvi maj v nekda- njih državah SZ potekal v zna- menju ostrih protestov zaradi političnih in gospodarskih raz- mer v državi. Seveda ni šlo brez zborovanja ob Leninovem mav- zoleju, kjer so zahtevali obnovi- tev nekdanje SZ. planskega go- spodarstva in socialistične druž- bene ureditve. Pripravila; dj. I TEDNIK - 7. maj 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Ormoško-ptujske inšpekcijske službe med dvema ognjema Poslanci so ob obravnavi po- ročila povedali, da je poročilo preveč splošno, neke vrste povze- tek, nikjer pa ni vidno, kaj so in- špekcijske službe storile ob šte- vilnih napakah, ki se pojavljajo na terenu. Poslanec Janko Sever jih je naštel celo vrsto, od nespo- štovanja odpiralnega časa loka- lov, črnih gradenj, dela na črno, točenja alkoholnih pijač vinje- nim in mladoletnim osebam, sla- be opremljenosti in velikokrat higienske oporečnosti družbenih in zasebnih kuhinj, posedovanja in igranja na igralnih avtomatih do vrste drugih nepravilnosti, ki so v pristojnosti inšpekcijskih služb. Veliko prekrškov ostaja nesankcioniranih, krivda pa brez dvoma ni samo v zakonu ali mo- goče opremljenosti, na kar se sklicujejo inšpektorji, temveč v njihovem odnosu do dela, še po- sebej v ormoški občini. Glede kadrovskih težav pa je Janko Se-, ver menil, daje potrebno poslan- cem jasno povedati, koliko in za- kaj kadri primanjkujejo. V poslanskih klopeh je bilo sli- šati veliko negodovanja, češ za- kaj niso pri obravnavi poročila prisotni tudi inšpektorji, kot je bila svoj čas praksa. Njihovo po- ročilo v skupščinskih klopeh obravnavajo enkrat letno, pa bi si vsi, na katere je letela marsika- tera ostra beseda, lahko vzeli čas in ob pojasnjevanju zgladili veli- ko nesporazumov. Poslanci so posebej izpostavili vprašanje kmetijskega inšpektorja, ki bi ga v ormoški izrazito kmetijski obči- ni nujno potrebovali, pa po bese- dah predsednika izvršnega sveta Vilija Trofenika za to ni objektiv- nih razlogov. V nadaljevanju je Vili Trofe- nik poudaril, da sta občini Or- mož in Ptuj kot soustanoviteljici medobčinskega upravnega orga- na v skladu z odlokom, ki je bil sprejet 1979. leta, v enakoprav- nem položaju glede obveznosti in pravic do skupnega upravne- ga organa, zlasti pri zagotavlja- nju potrebnih sredstev in pogo- jev za delo ter pri imenovanju predstojnika, saj ga imenujeta obe skupščini, in imenovanju in- špektorjev, katerih imenovanje je v kompetenci izvršnih svetov obeh občin. Ugotavlja pa, da se vloga Uprave za inšpekcije Or- mož - Ptuj vse bolj oddaljuje od ustanovitvenega akta. Opozoril je, da ormoški občini, še posebej pa njenemu izvršnemu svetu ni bil nikoli predstavljen finančni načrt niti zaključni račun medob- činskega upravnega organa, tem- več le posamezne zahteve po so- finansiranju, praviloma brez ustreznih utemeljitev na podlagi dejanskih stroškov glede na opravljen obseg dela za območje ormoške občine. Kadrovsko po- litiko so si praktično v celoti prisvojili v ptujski občini brez kakršnegakoli usklajevanja. Od ustreznih organov občine Ormož so vedno zahtevali le soglasje k že opravljenim imenovanjem, pa naj bo to imenovanje predstojni- ka, ki ga v skladu s 7. členom Odloka o ustanovitvi Uprave in- špekcijskih služb občin Ormož in Ptuj imenujeta skupščini izklju- čno na predlog predsednikov obeh izvršnih svetov, ali imeno- vanje vodij inšpektoratov ali so- glasje k imenovanju posameznih inšpektorjev. ^..... Prisvojitev kadrov- ske politike je privedla do tega, da trenutno v skupni inšpekcijski službi ni nobenega delavca z ob- močja ormoške občine za razliko od stanja ob ustanovitvi medob- činskega upravnega organa. »Do danes ni bilo mogoče uresničiti večkratne zahteve skupščine oziroma izvršnega sve- ta Ormoža kljub načelnim dogo- vorom o trajni prisotnosti neka- terih inšpektorjev na območju ormoške občine ali kadrovanju j potrebnih kadrov z območja ob- čine Ormož zaradi narave dela, pa čeprav so bila dosežena sogla- sja z glavnimi republiškimi in- špektorji. Poleg tega je zadnje čase kadrovska politika vse pre- več odvisna od trenutnih potreb ali interesov občine l*tuj, kar je bilo še posebej lepo vidno po vo- litvah 1990. leta, ko je bil s strani ptujskega izvršnega sveta opazen močan pritisk za razrešitev oziro- ma preprečitev vračanja na svoja delovna mesta posameznim in- špektorjem izključno iz politi- čnih razlogov, na to pa v ormo- ški občini nismo mogli pristati, saj se delo v državni upravi oce- njujejo po strokovnih kriterijih, ne pa po strankarski ali politični pripadnosti. I^rugi takšen primer je bilo imenovanje komunalne in tržne inšpektorice, saj ormoški izvršni svet z imenovanjem ni so- glašal izključno na podlagi nega- tivne ocene o njunem delu v mi- nulem mandatnem obdobju. To odločitev izvršnega sveta skup- ščine občine Ormož je ptujski iz- vršni svet ignoriral v nasprotju z ustanovitvenim aktom in zako- nodajo. Skupščina občine Ormož ni bi- la nikoli uradno obveščena o ra- zrešitvi načelnice Uprave za in- špekcijske službe občin Ormož in Ptuj, dipl. pravnice Danice Gajzer. Samovoljno in enostran- sko, brez sodelovanja kompeten- tnih predstavnikov obeh občin so bili vodeni tudi postopki pri imenovanju novega predstojni- ka. Delo Uprave inšpekcijskih služb je močno ogroženo zaradi nepopolne zasedenosti sistemizi- ranega števila delovnih mest. IS SO Ormož je soglašal z obstoje- čo sistemizacijo, vendar je bilo zaposlovanje nujno potrebnih kadrov proti njegovi volji pre- prečeno tudi v tistih primerih, za katere bi stroški bremenili izklju- čno ormoško občino. Takšen pri- mer je kmetijski inšpektor. Do zaposlitve ni prišlo, ker je nekdo pač želel zaposliti svoje sorodni- ke. S spremenjenim pravilnikom o organiziranosti Uprave inšpek- cijskih služb občin Ormož in Ptuj je bilo ukinjeno mesto na- mestnika predstojnika oziroma zamenjano s pomočnikom, kar je v nasprotju z 9. členom odloka o ustanovitvi Uprave inšpekcijskih služb. Zaradi tega trenutno me- dobčinski upravni organ nima niti zakonitega vodstva, saj so pristojnosti pomočnika bistveno zožene in ne zagotavljajo nor- malnega delovanja upravnih or- ganov,« je še povedal predsed- nik ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik. V razpravi je bilo še poveda- no, da morajo biti inšpektorji v Ormožu dva dni na teden. Slišali smo tudi, da ormoški izvršni svet ni dal soglasja k imenovanju treh inšpektorjev, in če se oba izvršna sveta o tem ne zedinita, ti inšpek- torji ne morejo delati, kljub temu da jim je bilo v Ptuju povedano, da bodo pač delali samo za po- trebe ptujske občine. Zanimive igrice v službah, ki bi morale nadzorovati zakonitost. Vida Topolovec Govori se . . . . . . DA so mimo časi. ko so kul- turne zmimeiutosd. razne kipce in podobno švercali iz bivše YU na Zahod. Danes je proces obraten: pred kratkim se je pripeljal, zamo- tan v odejo, čez severno mejo sam sveti Florijan. Ni pa dokazano, ali je bila svetost njegova odlika že pred žegnanjetn. ali šele po njem. . . . DA je za turkerije na Ptuju res izredno zanimanje. Propa- gandni material je menda posebej všeč vlomilcem. . . . DA bomo pričeli v Ptuju ure- jati spominski park zaslužnim Ptujčanom. Urejevanje ho razde- ljeno v tri faze. Najprej morda za prejšnje, nato za sedanje in še na- to za prihodnje zaslužneže. Da ne hi objavljali dragega javnega na- tečaja, predlagamo ime spomin- skega parka: REVOLUCIONAR- JI VSEH ČASOV. ZDRUŽITE SE. . . . DA je izšla tretja monogra- fija Ptuja rdeče barve, vendar v belem ovitku. Nekdo iz visokih vladnih krogov in nekdo iz mini- strskih si šteje v čast. da ni med avtorji. Moral hi sicer hiti zraven, pa ga niso povabili. . . . DA je minister za kmetijstvo dr. Osterc dobil na razstavi v Ptu- ju preveč liika in se je zato dr. Dr- novšek po pogovoru z njim odločil za drugega ministra. Letalska praznična budnica v počastitev I. maja, medna- rodnega praznika dela, so že na predvečer zagoreli številni kresovi. Nekaj jih je bilo videti tudi po oko- liških hribih na območju ptujske občine. Na praznično jutro pa smo nekaj po šesti uri Ptujčani doživeli budnico članov Aerokluba Ptuj, ki so s šestimi motornimi letali v for- maciji 3x3 preleteli celotno obči- no po dolgem in počez. To je bila zares prava budnica, saj so bili mnogi na nogah v strahu, da gre za letalski napad. Nekoliko pozne- je so svojo tradicionalno prvomaj- sko budnico po ptujskih ulicah opravili tudi člani ptujskega pihal- nega orkestra. Fotozapis: M. Ozmec pismo »od blizu« Popularni predsednik vlade je stopil iz ano- nimnosti in po 13 dneh od izvolitve izgubil medijsko »nedolžnost«. Na tiskovni konferenci v Ljubljani je napove- dal nepopularne poteze tudi za ceno izgube na volitvah. Drnovšek sicer ni naravnost povedal, da hi to utegnilo hiti konec nadzorovanih steča- jev, vendar je zaradi šeststo podjetij v stečaju oziroma pod vodo možna le »odjezitev« steča- jev. Peterletova vlada je spretno zadrževala mnoge neplavalce v tržni ekonomiji nad vodo. samo da nezaposle- nost ne hi presegla magičnih meja. kjer niso več važni ekonomski programi. Dokazano je namreč, da oh množični nezaposlenosti ni mogoče več uporabljati klasičnih ekonomskih instrumentov, temveč so možne samo še kakšne populističnc poteze. Populizem pa ho se- veda velika magija v vseh deželah realsocializma. pač v skladu z de ji niči jo. da je prehod iz socializma v kapitalizem Južna Amerika. Drnovšek ima pravzaprav manjšinsko vlado, ki jo jorsirajo pred- vsem manjševiki slovenske politične scene v koaliciji štiri in ena ra- zen morda samih Liberalnih demokratov, ki praktično niso dobili' ničesar razen seveda predsednika vlade, za katerega pa je vpraša-', nje. koliko ga v teh dneh še zanima stranka. Dva glavna antagoni- \ sta rušenja Peterletove vlade Lihcralnodemokratska stranka in \ Stranka demokratične prenove vsaj formalno ne moreta hiti zado--] voljna z razdelitvijo mini^^trskih sedežev. C eprav je res. da gn za le- vo, manj pa sredinsko vlado vsaj po vrednotah glavnih ministrov. Ljudstvo hi zalo moralo hiti zadovoljno vsaj na kratki rok. saj naj hi leve vlade po navadi zastopale interese delavcev, medtem ko de- sne v glavnem zastopajo interese kapitala. Sicer pa kdo pravi, da levica pri nas oh primernem lastninjenju ne ho postala desnica, saj zaenkrat obvladuje vse najpomembnejše punkte tako v politiki ozi- roma državotvorju kot tudi v gospodarstvu. PoCakajmo. pa bomo videli. Zaenkrat namreč še ni jasno, ali ho Drnovšek s sedanjo .se- stavo vlade padel na kolena in se bodo uresničile skrite želje neka- terih slovenskih političnih protagonistov, da se Drnovška uniči. Dr- novškov program me pravzaprav spominja na Markovičevega. upam. pa. da ne ho doživel enake usode kot Markovič. , i ^ Vladimir Vodušek j Dober dan, Mercatorjsajidanl Dober dan. V maju vam nudimo posebno ugodne • potrošniške kredite za vse vrste blaga razen živil — na 6 mesecev (1+6) velja obrestna mera 15% na ostanek dolga — na 3 mesece je obrestna mera 9 % Za tekstilno blago, galanterijo, pohištvo in posodo (steklo, keramika) ni pologa. Za tehnično blago (bela tehnika, gradbeni material itd.) pa je polog 10% • prodajo na 3 čeke, pri katerem vam takoj pri prvem čeku priznamo 10% oziroma 5 % popusta. Višino prvega plačila nad 1/3 celotnega zneska s popustom lahko določite v maju sami! • gotovinske nakupe z 10% popusta — za VSO konfekcijo in tekstilno blago, obu- tev, pohištvo, talne obloge in stavbno pohi- štvo, katerih skupni znesek presega 5000,— SLT • gotovinske nakupe s 5% popustom — za vse blago razen živil (bela tehnika, aku- stika, gradbeni mat. itd.), katerih znesek pre- sega 5.000 SLT. Samo v maju lahko v poslovalnici Elektro ra- dio in II. etaži Blagovnice kupite celo na 4 če- ke. BTV Gorenje — ekran 56 za 56.405,00 SLT BTV Gorenje — ekran 56 s teletekstom za 60.060,70 SLT Na svidenje. Modna revija v romanskem palaciju Razstavo »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu« spremljajo številne prireditve. Jutrišnja (ob 18. uri) ho prava paša za oči. Gre za modni bazar, v katerem bodo člani manekenske skupine MOS iz Ma- ribora, ki jo vodi Marjan Podlesnik, predstavili najnovejše modele iz kolekcije M-cluba in Mariborske tekstilne tovarne. Ta je za letošnjo pomlad in poletje pripravila metražno blago, ki je verni posnetek ozi- roma kopija vzorcev, ki jih lahko občudujemo na razstavi turkerij. Kupili ga bomo lahko na gradu ali pa v prodajalni Emone Merkurja. M-club se bo predstavil z desetimi, MTT z devetimi modeli. MG Temeljni kamen za kapelo sv. Florijana Ob gasilskem domu v Stojncih so v nedeljo dopoldne položili temeljni kamen za bodočo kape- lico svetega Florijana — zaščitni- ka ognja in gasilstva. Na sloves- nosti je sodelovalo kar 12 okoli- ških gasilskih društev ter številni gostje in domačini. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Markovci Ivan Svržnjak, ki je za- lem položil tudi temeljni kamen, v katerega so vgradili še listino o dobrih namenih. V imenu Občin- ske gasilske zveze je ob dogodku zbranim čestital Ciril Murko, go- vorila pa sta tudi domačina Mir- ko Janžekovič, ki je iniciator ce- lotne akcije, ter Franc Kostanje- vec, predsednik vaške skupnosti Stojnci. V kulturnem sporedu so nastopili tamburaši iz (jorišnice ter domači cerkveni pevci. Na poznejši slovesni maši je mar- kovski župnik Franc Brecl blago- slovil vso gasilsko tehniko in zbrane gasilce. Poveljnik gasilskega centra Markovci Janez Lipovnik je po- vedal, da so se za gradnjo kapeli- ce sv. Florijanu odločili po vzoru svojih gasilskih kolegov iz evrop- skih dežel, saj so ob raznih go- stovanjih zunaj naših meja pogo- sto bili priča takim in podobnim dogodkom. CJasilci iz Stojncev bodo gradnjo kapele pričeli šele spomladi, saj je potrebno urediti še kup Hnančnih in drugih for- malnosti, že sedaj pa so prepriča- ni, da bodo odslej prazniki gasil- cev iz KS Markovci, Cirkulane in Zavrč velikokrat ob tej kapeli- ci. -OM Temeljni kamen za bodočo kapelo sv. Florijana so položili na platoju pred gasilskim domom v Stojncih. (Foto: M. Ozmec) 4 - PO NAŠIH KRAJIH 7. maj 1992 - TEDNIK OD A PAČ.. . HALOZE: Kot je znano, so krajani haloških krajevnih skupno- sti, v katerih so lokacije morebitnega odlagališča nizko in srednje ra- dioaktivnih odpadkov, zahtevali referendumsko odločitev o tem vpra- šanju. V ponedeljek se je sestala začasna komisija pri predsedstvu ob- čmske skupščine, ki jo vodi žetalski poslanec v ptujskem parlamentu Anton Butolen, in razpravljala o tem vprašanju. Nekateri razpravljal- ci so menili, da naj bi razpisali referendum samo na območju halo- ških krajevnih skupnosti, drugi pa, da je nevarnost, ki grozi z gradnjo jedrskega odlagališča v Halozah, tako velika, da bi morali o tem odlo- čati prebivalci celotne ptujske občine. Dokončne odločitve o tem še ni in komisija bo za zasedanje skupščine v maju pripravila oba pred- loga. Ce bi dosledno upoštevali zakonodajo o posegih v prostor, po- tem bi morali upoštevati dejstvo, da odločitev o tako pomembnem vprašanju lahko sprejmejo krajani in občinska skupščina občine, v kateri naj bi bilo odlagališče. Vendar ima referendumska odločitev celotnega prebivalstva večjo pravno veljavnost kot pa samo sklepi ob- činskih organov ali skupščine. Vprašanje, ali referendum na celotnem ptujskem območju ali samo v Halozah, bo torej še nekaj časa odprto, odločitev pa bo sprejela občinska skupščina na zasedanju, ki bo pred- vidoma 19. maja. TEDNIK PODLEHNIK. O nameravanem vskladiščenju nuklearnih od- padkov smo v Tedniku že precej pisali, vendar naj dodam še odločen NE, ki so ga z ogorčenostjo povedali upokojenci v F^odlehniku na de- lovni konferenci, na kateri se jih je /bralo skoraj 150. Odločno so pro- testirali, naj revne in obubožane Haložane pustijo pri miru. Ce dru- žba v več kot 40 letih ni mogla nuditi napredka, tudi sedaj Haloze naj ne bodo skladišče počasne smrti. Eden izmed upokojencev je pove- dal, da se raje odpove elektriki, da si bo svetil s petrolejko, kot so si svetili njegovi starši, samo da ne bo na njihovem območju skladišča nuklearnih odpadkov. Na letni konferenci so se nekateri upokojenci zavzeli, da naj bi v Žetalah, kjer je krajevno in kulturno središče dela Haloz in kjer je tu- di sedež krajevne skupnosti, ustanovili svoj odbor društva upokojen- cev. Ker so se prisotni s predlogom strinjali, lahko pričakujemo, da Sodo v Žetalah v kratkem formirali odbor in ustanovili svoje upoko- jensko društvo. (F. H.) TEDNIK PTUJ: Prebivalci Remčeve, Panonske in Volkmerjeve ulice pri- pravljajo protest proti nameram, da naj bi na prostoru nekdanjih skladišč JA na Potrčevi uredili parkirni prostor za tovornjake s priklo- pom. Menijo, da bi morala tam ostati zelena površina, na njej pa bi lahko uredili veliko otroško igrišče, saj otroci v bližnjih blokovskih naseljih nimajo dovolj igrišč in zelenih površin. Prebivalci omenjenih ulic se bodo zato organizirali in od predstavnikov oblasti zahtevali za- gotovila, da bodo njihove predloge in želje resno upoštevali. TEDNK RABELCJA VAS: Znani organizator izletov Rudi Košir iz kraje- vne skupnosti Borisa Ziherla je tudi tokrat poskrbel za privlačen izlet. Tokrat vabi upokojence in krajane mestnih krajevnih skupnosti na iz- let po Avstriji in Italiji. Izletniki, ki se bodo odločili za izlet, si bodo lahko 14. maja ogledali Pliberk, Vrbsko jezero in Trbiž. Vse podrob- nejše informacije o izletu dobite na telefonski številki 771 223. TEDNIK STARO MESTNO POKOPALIŠČE: Takšen naj bi bil ptujski spominski park, za katerega je izdelal načrt ptujski mestni arhitekt Gregor Kraševec. Nastal naj bi ob starem mestnem pokopališču, vanj pa naj bi prestavili tudi spomenik Jožetu Lacku. Načrt je vse do 15. maja na ogled v prostorih ptujskega Sekretariata za družbene dejav- nosti na Mestnem trgu 1, v sobi 16., vsak dan od 13. do 15., ob sredah od 13. do 17. ure. Občanke in občani lahko svoje pisne pripombe na ureditveni načrt pošljejo na omenjeni sekretariat. TEDNIK TRNOVSKA VAS: V nedeljo bodo imeli na območju celotne krajevne skupnosti referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od aprila 1993 do marca 1998. Ce bo glasovanje uspelo, bodo 40 odstotkov zbranih sredstev porabili za gradnjo zdravstvenega doma, 35 odstotkov za vzdrževanje krajevnih cest, 15 za vzdrževanje prostorov krajevne skupnosti in njeno delovanje, 10 odstotkov pa za ureditev kapele na pokopališču. Krajani naj bi plačevali 2 odstotka od neto osebnega dohodka, 10 odstotkov letnega katastrskega dohodka, zdomci pa 2 odstotka povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Največ denarja naj bi torej v naslednjih letih namenili zdravstve- nemu domu. Zdravstveno postajo, ki je delovala v domu krajevne skupnosti, so leta 1987 morali zapreti zaradi neustreznih prostorov, od takrat pa so našli novo lokacijo, postavili temelje in pridobili ne- kaj gradbenega materiala. Zdravstveno postajo v kraju zelo potrebu- jejo, saj imajo tako Lenart kakor tudi v bližnje postaje v ptujski obči- ni kar precej daleč. Pri urejanju krajevnih cest pričakujejo tudi sredstva iz sklada za demografsko ogrožena območja. Se vedno v tej krajevni skupnosti niso rešili vprašanja telefonov. 85 krajanov čaka, da jim jih bodo priključili, saj so plačali in uredili vse, kar je potrebno. Pošta se izgovarja, da so se v času gradnje spre- menili pogoji in da telefonov ne morejo priklopiti pred junijem. D. Lukman ... DO ž UPEČJE VASI PROVINCIALNI KAPITEU SLOVENSKE MINORITSKE PROVINCE Ptuj — zibelka minoritov Pod predsedstvom patra Ja- ne/a Kurbusa, generalnega asistenta i/. Rima, se je v nede- ljo zvečer pričel v Ptuju osmi provincialni kapitelj slovenske minoritske province. Končal se je v sredo. Kapitelj je vsaka tri leta. Na njem pregledajo opravlje- no delo in izvolijo novo vod- stvo. Naslednja tri leta bo provincial pater Maks Klanj- šek, ki je bil doslej na Ptujski Gori. Ni naključje, da je tudi osmi provincialni kapitelj, odkar so samostojni, zasedal v Ptuju, čeprav je sedež slo- venske minoritske province v Ljubljani; Ptuj je namreč zi- belka minoritov. Vse, kar se dogaja pomembnejšega na področju redovnega življe- nja, se douaja v Ptuju. Novi provincial slovenske minoritske province Maks Klanjšek je ob svoji izvolitvi za naš časopis izjavil: »Tega ne jemljem kot visoko funk- cijo, ampak kot služenje bra- tom. Izvolili so me in želijo, da za tri leta prevzamem vod- stvo slovenske province. Pro- vinciala veže po posebni pri segi takoj po izvolitvi, da skr- bi za pravi redovni duh, se pravi, da se tisto, kar mi živi- mo, ne bi razvodenelo. Pro- vincial je pravzaprav odgo- voren za vsakega brata in za vsako skupnost; ne da bedi nad njimi kot kakšen žandar, ampak z razumevanjem, člo- veško bližino pomaga, da lju- dje živijo to življenje, ki so ga izbrali po lastni volji, srečno in zadovoljno.« NaV Predsedujoči provincialnega kapitlja pater Janez Kurbus in novi provin- cial pater Maks Klanjšek (desno). AU JE TEDNIK OBVEŠČAL NAPAČNO IN NEOBJEKTIVNO Se enkrat o ptujskih zlatih jajcih Kot novinarke me dopisova- nje s komerkoli že prek medija, za katerega delam, ne zanima. Ker pa očita avtorici članka Zla- ta jajca pa gredo v Ljubljano (Tednik št. 14) torej meni — član IS SO Ptuj za področje tu- rizma, gostinstva in trgovine Pe- ter Vesenjak v odgovoru Zlata jajca so še vedno na Ptuju (Ted- nik št. 16) eno neresnično in pet nepravilnih trditev, napačno in neobjektivno obveščanje bralcev, bom delo novinarja v tem pri- meru svoje delo — pojasnila. Za začetek: ne poznam nobe- nega novinarja, ki bi upal izmiš- ljevati si ali ki bi hote zapisal eno samo neresničnost. Prizade- ta stranka lahko takšnega novi- narja toži. Preberimo torej še en- krat trditve, ki jih je avtor odgo- vora označil kot neresnične in nepravilne: I. Študijo so pripravljali sedem mesecev. Izvor podatka je soavto- rica projekta iz Studia Marke- ting, ki je sodelovala na predsta- vitvi Študije poslancem ptujske skupščine 24. marca 1992. I. Študija Je stala 100.000 DEM. Študija je stala 1.300.000 dinarjev ali omenjeno količino mark po takrat veljavnem tečaju 13,00 za marko. Vsi sicer vemo, da se uradni in črnoborzni tečaj žal že leta in leta razlikujeta. Ker pa dejansko ni šlo za plačilo v DEM (Ali pač? To bi bilo seveda vredno posebne spotike.), me- nim, da je pogovor o tržnem na- kupu deviz na tem mestu odveč. 3. Cena ene strani Je po mojem računanju 598,80 DEM, pri če- mer sem upoštevala 167 strani (no kazalu študiie* član IS Pptpr Vesenjak — tudi avtor enega po- glavja Študije - pa je naštel II strani manj, kar podraži vsako stran za 42,20 DEM (po urad- nem tečaju marke). Cena sama po sebi ni seveda nič posebnega, dokler ne pričnemo obravnavati vsebine posameznih strani. Za ilustracijo: honorar ene tipkane strani za časopis Tednik je pribli- žno 280 SLT ali približno 5 DEM. 4. Kaj je prebral Peter Vese- njak med vrsticami mojega član- ka, je vsekakor zanimivo. Inter- pretacija medvrstičnih misli se gotovo od bralca do bralca razli- kuje in vesela sem, da bralci be- rejo novinarske zapise tudi tako. Koristi Studia Marketing po- zna Peter Vesenjak sam veliko bolje kot jaz in mene te koristi ne zanimajo do tistega trenutka, ko jih tudi jaz tako ali drugače ne plačam. In kot davkoplačevalci plačujemo mi vsi, torej moramo vedeti, kaj nam prodajajo. Zato pišem o sedaj že znameniti »ko- klji, ki sedi na zlatih jajcih, toži pa seji po puhastih piščančkih.« Izjemno me zanima, kako si je to primerjavo raztolmačil pisec od- govora glede na to, da moja ra- zlaga zanj očitno ni bila razum- ljiva. Lahko pa se pomeniva tudi o Ptuju, mestu stoterih pesmi, mestu stoterih vrat. . ., kar so drugi reklamni predlogi. Nikjer nisem zapisala in tudi ne mislim, da moramo »investi- rati v zidove«, kot mi je posred- no očital Peter Vesenjak. Predvi- deti pa moramo, v kolikšnem ča- su se bo na primer povrnil osno- vni vložek (pa naj je to 250.000 ali 300.000 DEM) in komu, pa kako se bodo vračale tiste na- menske investicije, o katerih v odgovoru Peter Vesenjak že piše, in vse tiste, o katerih ni v Študiji ne duha ne sluha. Ali bodo reci- mo v luknjaste ceste investirali omenjani zasebniki ali se računa na večji priliv sredstev v občinski proračun zaradi večjega prometa muzejev, galerij, trgovin, gostiln, frizerskih salonov . . ., in v tem primeru ali je kdo izračunal, koliko bi utegnilo biti teh sred- stev in kdaj se bodo pojavila. Ni- ti tega niti česa podobnega Štu- dija ne obravnava. 5. Uresničevanje prve faze stra- tegije razvoja turizma na Ptuju bo stalo 250.000 DEM. Podatek je zapisan na 31. strani gradiva za skupščinske poslance kot potre- ben znesek za uresničevanje prve faze. Predvideni znesek je 11 mi- lijonov SLT po cenah, ki so ve- ljale 4. februarja letos. Po dnev- nem tečaju je bilo to 250.000 DEM. 6. O grbu smo pa res že veliko pisali. V splošnem navdušenju za referendume predlagam tudi re- ferendum Ptujčanov, na katerem se bodo odločili za lastni grb. In dodatek: Vsekakor sem za razvoj Ptuja, tudi za razvoj turiz- ma. Bi pa povabila vse nas k majhnemu eksperimentu. Posku- šajmo biti eno samo nedeljo od jutra do večera turisti v lastnem mestu! Poglejmo okoli sebe rea- listično, »izogibati se moramo zagledanosti vase in se hkrati za- vedati svojih sposobnosti in možnosti,« kot je v odgovoru Zlata jajca so še vedno na Ptuju med drugim zapisal Peter Vese- njak (sicer v nekoliko druga- čnem kontekstu). Milena Zupanič DRUŠTVO MOBILiZiBANiH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO Pred strokovnim posvetom v Mariboru o mobilizaciji Slovencev y nemško vojsko 1941 — 1945 x območja okupirane Štajerske, Gorenjske in Koroške se je doslej v stroki in javno- sti govorilo predvsem enostransko, mnoga dejstva pa so bila zamolčana. Zaradi tega je Glavni odbor društva mobiliziranih Slovencev s sedežem v Celju v sodelovanju z območnim odborom v Mariboru skupaj z Muze- jem narodne osvoboditve v Mariboru pripravil strokovni posvet, ki bo 14. maja v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, Gospeina ul. 10. Za strokovni del posveta so pripravljeni naslednji referati: Dr. Milan /.evart: Nemška mobilizacija na Štajerskem Dr. Danilo Turk: Mobili- zacija Slovencev in mednarodno pravo — Lojze Penič: Grožnje naci- stov in ukrepi proti dezerterstvu Franc Fideršek: Mobilizi- ranci v občini Žetale konkret- na dejstva — Dr. Vekoslav Grmič: Mo- ralne stiske slovenskih mobilizi- rancev v nemško vojsko - Jože Dežman: Usoda mo- biliziranih Gorenjcev Monika Kokalj: Prehod gorenjskih mobilizirancev v nemško vojsko med domobrance " Alojzij Žibert: Mobilizira- ni, zaznamovani, pozabljeni. Vsi referati bodo objavljeni v posebni knjigi, ki jo bo moč ku- piti že na posvetu, avtorji pa bo- do na posvetu dali le krajše pov- zetke svojih del. Organizator se je odločil za tako obliko zato, da bi lahko posvet končali v enem dnevu. V popoldanskem inforniali- vno-organizacijskem delu pa bo- do še govorili: — Rudi Markovič, predsed- nik društva: Položaj mobiliziran- cev v državi Sloveniji — Dr. Lev Svetek: Pokojnin- ski zakonodajni problemi za mo- bilizirance — Lranc Potisk: Bili smo vo- jaki tretje svetovne vojne Na posvet so vabljeni pred- stavniki vlade R Slovenije, vlade ZR Nemčije, ambasadorja obeh držav, predstavniki organizacij in uradov, ki se strokovno ukvar- jajo z obravnavanimi problemi, predstavniki slovenskih občin in nekateri drugi gostje. Gre torej za strokovno-organizacijski po- svet in ne za masovni zbor mobi- lizirancev. Upoštevajoč število sedežev v Univerzitetni knjižnici v Mariboru se bodo posveta lah- ko udeležili le do trije člani iz vsakega območnega odbora. Vsi drugi se bodo z vsebino lahko se- znanili iz publikacije, ki bo čla- nom na voljo na sedežih obmo- čnih odborov. F. Fideršek FRANC SENEKOViC slovenjegoriSka KRONIKA (11. nadaljevanje) MAJERJI, OFERJI, KOČARJI v Slovenskih goricah so ime- li srednja in velika posestva mnogi premožni meščani iz Maribora; Liniger, baron CvikI, Prah, lenarški advokat Gorišek, konjski mesar Heller in drugi. Liniger iz Maribora je imel veliko zemlje v Pesniški • dolini. Zanimivo je, da je imel že leta 1936 telefon na Pesni- škem dvoru. Tako je vsako ju- tro govoril s svojim delovod- jem, kaj in kako delati. Delo- vodja je bil Filipič. Lastniki posestev iz mesta so dali svoje imetje z vsem inven- tarjem v večletni najem. Druži- ne, ki so delale na teh pose- stvih, so se imenovale »majer- ji«. Takšen »majer« je samo- stojno obdeloval posestvo, na- jeto od svojega gospodarja. Najemno pogodbo sta sklenila Pri notarju Gorišku v Lenartu, ogodba je točno določala vse dolžnosti in medsebojne obvez- nosti na eni in drugi strani. Na- jemnik se je moral obvezati, koliko in kakšnih pridelkov bo moral dati letno gospodarju, kdo bo plačeval davek itd. Go- spodar je imel navadno v hiši eno sobo rezervirano za svoje potrebe. Ta soba je bila seveda lepo opremljena. Linigerjeva soba na Pesniškem dvoru je bi- la opremljena z biderniajer- skim pohištvom, na steni so vi- sele drage slike, pa stara lovska puška. »Majerske« družine so lah- ko lepo živele, sploh če so ime- le gospodarja, ki se ni nič razu- mel v kmetovanje. Lepo in pri- jetno so se počutili tisti majerji, ki so jih gospodarji obiskali sa- mo enkrat letno ali pa še to ne. Počutili so se kot lastniki pose- stva. Mnogi so privarčevali to- liko, da so posestva odkupili, če so bila naprodaj. Teh prime- rov je bilo malo, večkrat pa se je zgodilo, da je po zapuščin- skih razpravah postalo več so- lastnikov in takrat je bilo pose- stvo naprodaj. Oferji pa so bile tiste družine ali posamezniki, ki so stanovali v kakšni sobici na kmetovi do- mačiji. Vseskozi so bili odvisni od kmeta stanodajalca. Oferji so bili ljudje brez vsakršnega premoženja, še svojega pohi- štva niso imeli. Večji posestniki so si dali nalašč v podaljšku gospodarskega poslopja ali svinjske kuhinje zgraditi kak- šno sobo ali dve. Te prostore so opremili s starim, zase že dotrajanim pohištvom in po- steljnino. V stanovanja so se vselili brezdomci pa tudi tisti, ki v mestu niso mogli živeti, ker niso imeli zaposlitve. Ti stanovalci so bili eni naj- bolj izkoriščanih ljudi v stiski. Kakšne regularne pogodbe s stanodajalcem niso imeli, v glavnem je bil ustni dogovor. Takšna družina je morala dela- ti cele dneve pri kmetu za hra- no in stanovanje. Plačilo je bilo odvisno od kmetove dobre vo- lje. Dnevne evidence o opra- vljenih delovnih urah ni bilo. In letni obračun? Oferjeva dvočlanska družina je dobila v najboljšem primeru za celolet- no delo 300 500 dinarjev. S tem denarjem je navadno odšla žena na Katarinin sejem 25. novembra v Ptuju ter nakupila nekaj starih oblek in čevljev za vso družino. Nekoliko na boljšem so bili dninarji. To so bili tisti, ki so imeli svojo bajto in krpo zem- lje; rekli so jim »kočarji«. Te družine so hodile na delo h kmetom, ki so jim dali nekaj zemlje v najem. Točno je bilo določeno, koliko delovnih dni bodo morali odslužiti za en ogon njive. Ogon je bil deset brazd širok in okoli 250 metrov dolg pas njive. Za vsako braz- do je kmet zahteval tri delovne dni dela najemnika. Ko je dni- nar odslužil zemljo, je dobival redno plačo od osem do deset dinarjev na dan (leta 1938). TEDNIK - ^' -"^J KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 Odkrili novo traso rimske ceste ORMOŽ Bogatil bera kamnitega orodja, predvsem sekir, ki jih najdemo skoraj povsod na območju ormo- ške občine, ter prav tako bogate arheološke najdbe v bronastodob- neni Ormožu so bile razlog zami- sli peščice dijakov prvega in dru- gega letnika ljutomerske gimnazi- je, da pri izvenšolski dejavnosti podrobneje spoznajo mikrotopo- grafijo neposredne okolice Ormo- ža. Stopili so v stik s Pokrajin- skim muzejem iz Ptuja in arheolo- ginja Marjana Tomanič-Jevre- mov, ki je v Ormožu dolga leta vodila izkopavanja, je pobudo z veseljem sprejela. Zaradi proble- mov s prevozi so se odločili za bližnje njive med potokom Lešni- ca in zahodnim delom Ormoža. Ob številnih za nadaljne raziska- ve pomembnih najdbah so odkrili tudi novo traso rimske ceste. Četrti dan njihovega razisko- vanja smo jih obiskali na terenu. Andrej Rajh, Marko Mehcum, Nataša Horvatič, Mateja Novak Ker je bila ura še zgodnja, smo na »delovišču« dobili samo štiri dijake. Andrej Rajh obiskuje drugi le- tnik gimnazije, doma je iz Veli- čan: »Za sodelovanje pri tej razi- skovalni nalogi sem se odločil zaradi zanimanja. Marko Mahcum iz Ormoža, prav tako dijak drugega letnika: »Za topografijo v ormoški občini sem se odločil iz preprostega ra- zloga, ker sem hotel vedeti, kaj to je. Nekaj malega o bronasto- dobnem Ormožu sem slišal že v osnovni šoli, sedaj pa sem želel vedeti še kaj več o njegovi okoli- ci.« Nataša Horvatič iz Ljutomera: »S prijateljico sva se v šoli pogo- varjali o teh rečeh, pa sva menili, da bi lahko bilo zanimivo, in sva se pridružili drugim. Ni mi žal, vse je zelo zanimivo, nisem si predstavljala, da bi lahko v zem- lji našli vse te zanimivosti.« Mateja Novak iz Ljutomera: »Da se ne bi vsaki dan vozila iz Ljutomera, sem v teh dneh pri babici, ki živi v Veliki Nedelji. Sprva sem si predstavljala, da bomo več hodili po terenu in ne toliko kopali in raziskovali bolj ali manj na enem mestu. Odslej bom bolj pozorna na vse, kar je v zemlji, tudi sama bom poskušala kaj raziskovati.« Zbrana je bila že tudi celotna ekipa Pokrajinskega muzeja iz Ptuja: arheologinja Marjana To- manič-Jevremov, njen pomočnik Ivan Žižek, dokumentarista, mu- zejski risar in študentje, ki jim pri njihovem delu pomagajo. Na njivah so že imeli z vrvico začrta- ne kvadrante, kjer bodo razisko- vali dalje. Marjana l.-Jevremov: »Za so- delovanje s šolami smo se odlo- čili iz preprostega razloga, da bi podrobneje pogledali, kako da- leč seže poselitev tega ormoške- ga območja glede na prazgodo- vinsko naselbino. Stvari, ki smo jih našli na kombinatovih njivah, so nas prijetno presenetile. Od- krili smo ogromno keramičnih izdelkov iz prazgodovinskega obdobja, pa jih še nismo uspeli analizirati, prav gotovo pa sov- padajo s poselitvijo Ormoža. Ne- kateri predmeti so starejši, vmes je tudi nekaj kamnitega orodja. Mirno lahko trdim, da smo ob tej mikrotopografiji najbližje okolice Ormoža odkrili novo tra- so rimske ceste. Seveda bo po- trebno za podrobnejše ugotovi- tve analizirati material, ki smo ga našli. S podrobno analizo bomo dobili podatke, katero območje zunaj prazgodovinskega nasipa je bilo gosteje in katero redkeje naseljeno. Dijaki, ki nam poma- gajo, so prizadevni in prav je, da se seznanijo s poselitvijo tega prostora in da postanejo pozorni na razna ledinska imena in sami ugotavljajo, kaj skriva zemlja. Menim, da bi bilo dobro, če bi na šolah ustanovili krožke, ker bi se ukvarjali tudi z arheologijo, kajti ravno na območju ormoške občine je ogromno prazgodovin- skih najdb. Do sedaj smo razi- skovali v glavnem samo ormoško naselbino, pa še to samo takrat. ko je zemljišče ogrožala gradnja. S temi deli bi želeli podrobneje določiti in raziskati velikost tudi ostalih naselbin, ki so bile na tem območju. Pri tem ne smemo pozabiti ogromne količine kam- nitega orodja. Vse to pomeni, da so bili jugovzhodni obronki Slo- venskih goric zelo zgodaj inna gosto poseljeni. Z Ivanom Žiž- kom nameravava obdelati celot- no ormoško območje. Seveda bo to dolgotrajna naloga in na iz- sledkih najdb bomo lahko natan- čneje opisali in določili posame- zna naselja.« V teh nekaj dneh terenskega dela so našli veliko zanimivih najdb, med drugimi rimski novec iz drugega stoletja našega štetja, obdelano rimsko kost s kantaro- som, kjer je vgraviran rastlinski ornament, prav tako iz drugega stoletja našega štetja. Poleg šte- vilnih prazgodovinskih najdb, keramike, kemnitih sekir (teh so odkrili največ v Sloveniji) so na- šli tudi sileks, to je kremenski odlitek, iz katerega so bili nareje- ni majhni nožički, ki so jih upo- rabljali za razna »nežna« dela. Naslednji dan so mikrotopo- grafijo opravljali kar sami mu- zejski delavci. Površno so obho- dili teren na platoju desno od ce- ste Velika Nedelja - Ormož, kjer so prav tako našli polno raz- nih črepinj in kamnitih sekir. Vse to kaže, da bi bilo to območje poseljeno v istem času ali pa še prej, kot je živela ormoška bro- nastodobna naselbina. V nepo- sredni bližini Ormoža so sondi- rali teren še na dveh območjih in povsod so naleteli na ostanke prazgodovine, kar pove, da so bi- li ti kraji, idealni za poselitev: bi- li so dovolj naravno utrjeni, pre- gledni, imeli so v bližini vodo, rodovitno zemljo in gozdove. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec ARHEOLOŠKI MUZEJ IZ CEUA GOSTUJE V PTUJU Kelti na Celjskem v lapidariju ptujskega muzeja je na ogled zanimiva razstava Kelti na Celjskem. Pripravil jo je Pokrajinski muzej Celje, avtorica razstave in kataloga je Darja Pirkmajer. Razstava je plod večletnih iz- kopavanj. Poleg novcev in kas- Železna ščitna grba iz 2. stoletja pred našim štetjem. neje keltskih imen na rimskih na- grobnih spomenikih je v Celju ostalo bolj malo keltskih ostalin. V samem mestu so našli nekaj keramike na Miklavškem hribu in nekaj bronastih najdb v strugi Savinje. Leta 1982 pa je Pokra- jinski muzej odkupil pridatke bogatega keltskega groba iz sred- njelatinskega obdobja, ki so ga odkrili pri izkopu za temelje no- ve hiše v Slatini v Rožni dolini. V letih 1985-1989 je muzej pod vodstvom Darje Pirkmajer na tem grobišču opravil sistemati- čna arheološka izkopavanja. Izredno zaimiva bo v lapidari- ju ptujskega muzeja odprta do 12. avgusta. 1^^^ Šolski zvonec nam je zaupal... ŽETALE ■ Zadnje dni je bilo na šoli zelo živahno. V okviru naravoslovnega dne so učenci 6. in 8. razreda obiskali univerzitet- no knjižnico in akvarij v Maribo- ru, učenci 7. razreda transfuzijski oddelek ptujske bolnišnice, imeli pa so tudi predavanje o aidsu. V okviru kulturnega dne so si učen- ci predmetne stopnje ogledali v celjskem gledališču Dnevnik Ja- drana Krta, učenci razredne stopnje pa v Mariboru lutkovno igrico. V četrtek so imeli športni dan, naslednji dan pa jih je obi- skal Nevv svving kvartet. PTUJ ■ Na Osnovni šoli Mladika so se nedolgo tega učenci iz ptujske občine pomerili v znanju iz matematike, anglešči- ne in nemščine. Tekmovanja iz matematike za srebrno Vegovo priznanje se je udeležilo 142 osnovnošolcev. Med šestošolci so se bili najbolj- ši: Albin Jagarinec iz Olge Me- glic, Helena Rižnar iz Gorišnice, Dejan Kaisersberger iz Majšper- ka, Anja Brodnjak s Hajdine in Alen Horvat iz Gorišnice. Med sedmošolci so se najbolje odreza- li: Alen Hodnik iz Olge Meglic, Vesna Kovačič in Sašo Ekart iz Majšperka in Gregor Podkrižnik iz šole Ljudski vrt. V osmih ra- zredih pa so bili najboljši: Miro Tomažič, Miran Kolarič in Petra Breznik iz Gorišnice, Igor Klep, Kidričevo, in Kristjan Cafuta, Ljudski vrt. Republiškega tekmovanja se bodo udeležili prvi štirje učenci iz sedmih in prvih pet učencev iz osmih razredov. Nagrade so pri- spevali: Komunalno podjetje Ptuj, Llektro Ptuj, RIP computer — Borut Srečkovič, Pekarna in slaščilarna Ptuj, Montaža cen- tralne kurjave Jože Kokot, Mer- kur-Tehnika Ptuj, Tandem, jile- skar Ivan Bezjak, Market Spa- ravček. Kreditna banka Maribor — poslovna enota Ptuj, Mladin- ska knjiga Ptuj, Finomehanika Rogina in Sladki butik Ptuj. Občinska tekmovanja v angle- ščini seje udeležilo 15 tekmoval- cev iz petih šol. Srebrno prizna- nje in s tem nastop na republi- škem tekmovanju so dobili Jer- nej Tonejc in Avrelija Trafela iz Olge Meglic ter Tadeja Potočnik, Ljudski vrt.. Republiškega tekmovanja iz nemščine se bodo udeležili: To- maž Dietinger, Cirkovce, Daniel Kolarič, Markovci, Andrej Rantl, Cirkulane, Brigita Pod- goršek, Majšpcrk, Mihael Toš, Ljudski vrt, Suzana Vrtačnik, Ol- ga Meglic, Mojca Mojzer, Kidri- čevo, Damijan Jančar, Dornava, Riccardo Flrker. Majšperk, ( ilka Vučak, Hajdina, Petra Ceh, Jur- šinci. Jelka Meznatič, Juršinci, Martina Jausonec, Markovci, I3ejan Hergan, Cirkovce, in Aleksander Mere, Mladika. Dan osnovne šole Breg Minuli petek so učenci in učitelji skupaj s številnimi gosti s po- sebno svečanostjo proslavili dan šole. V četrtek je bil dan odprtih vrat in starši so se povabilu odzvali v velikem številu. Navdušeno so priso- stvovali tudi pouku. Šola, ki jo obiskuje 376 učencev, ima nivojski in integrirani pouk, projektno delo . . . Spremembe pa pomenijo, kot je na petkovi slovesnosti dejala ravnateljica Darja Radičevič, spremeniti učence, učitelje in starše. Na slovesnosti so se spomnili tudi učiteljic, ki so dopolnile deset, dvajset in trideset let delovne dobe. V kulturnem programu so učenci pokazali, kaj znajo in s čim vse se ukvarjajo v prostem času. NaV ŽEKISKI PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA GRAJENA V soboto koncert v Ptuju ženski pevski zbor kot sekcija Prosvetnega društva Grajena de- luje tri leta. število pevk niha, saj dekleta odhajajo na študij, pa se potem spet vrnejo. Od plahih za- četkov leta 1990, ko je zbor pričel prepevati slovenske ljudske in nji- hove priredbe, se v zadnjem letu spoprijema tudi z umetnimi pe- smimi. Tri leta dela sicer ni veli- ko, je pa dovolj, da so dekleta in žene izgubile tremo na nastopih, čeprav povsem brez nje ne gre. Zbor je imel že tri samostojne koncerte, trikrat se je udeležil občinske revije odraslih pevskih zborov, gostoval v Novem me- stu, kjer je bil gost mešanega pevskega zbora Pionir, gostoval Pa je tudi v Teharjah na povabi- lo komorne skupine Kompoljča- ni. Gostovanja so dvorezen meč. Rezana so namreč na to, da je zhor, ki vabi, potem treba pova- ,^'ti v domači kraj. to pa je pove- zano s precejšnjimi stroški, ki jih biajiajna društva ne premore. Ženski pevski zbor, ki ga vodi lerneja Bombek, se bo predstavil v soboto, 9. maja, ob 20. uri v Narodnem domu v Ptuju. Zapele bodo devet pesmi - od madri- gala do slovenskih ljudskih na večno temo odnosa med dekle- tom in fantom. Gost na sobot- nem koncertu bo komorna sku- pina Kompoljčani. Obeta se to- rej zanimiv in prijeten pevski ve- čer. NaV Slikar Janez Pristavec v pogovoru z lastnikom galerije Bogomirjem Lu- garičem. (Foto: Kosi.) PETA RAZSTAVA V GALERIJI FLORUAN Predstavlja se Janez Pristavec v torek so v galeriji Florijan v slabem letu njenega obstoja odprli že peto raz- stavo. Tokrat se predstavlja akademski slikar Janez Pristavec iz Maribora. Na vprašanje, zakaj sploh slikati, avtor odgovarja: »Odgovor je v ustvarjal- ni napetosti intepretirati vtise iz narave ter s pomočjo tehnologije in z umetni- škimi i/kušnjami obuditi mrtvi papir v življenje slike.« Janez Pristavec je rojen v Mariboru, kjer je zaposlen kot likovni pedagog. Diplomiral je na slikarskem oddelku Akadmeije za likovno umetnost v Ljublja- ni leta 1977. V galeriji Florijan razstavlja vedute mesta Maribora, tihožitja in akte. Razstavo je odprla članica Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj, ki skrbi za kulturo, Kristina Šamperl-Purg. Razstava bo odprta do 15. maja. BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR <> BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med \. in 4. stoletjem je imela rimska Poe- toviona dokaj pisano etnično podobo. Ob ital- skem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahod- nih provinc ter uradniki in sužnji z grško govo- rečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna po- doba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubri- ki jih želimo bralcem v sliki in besedi predsta- viti na poljuden način. Fotografije: Bine Kova- čič. DIANA (lat. Diana) Diana je najbolj poznana kot boginja lova. Kot taka ustreza grški boginji Artemidi. Poleg te- ga pa je bila italska Diana še bo- ginja zvestobe in rodovitnosti. K njej so se zatekale nosečnice, ker je pomagala pri srečnem porodu, skrbela pa je tudi za plodnost že- na. Za rodovitnost je skrbela še pri živini in rastlinstvu, pred- vsem je bila zaščitnica gozdov. Iz same Poetovione jo pozna- mo iz dveh napisov, s širšega mestnega območja pa še iz Starš in Varaždinskih toplic. Na našem posnetku je zapisa- na kot Deana, napis pa je dal iz- klesati s priprošnjo za svoje zdra- vje Marcijal, stotnik legije XIL Gemine, ki se je tu zadrževala drugič v sredini 3. stoletja, za ča- sa cesarja Galijena. Posvetilni kamen si lahko ogledate v lapidariju Pokrajin- skega muzeja Ptuj. Posvetilni kamen boginji lova Diani, ki ga je dal postaviti Marcijal, sto- tnik legije XII. Cemine (čas cesarja Galijena, olirog 260). Napis je bil najden leta 1960 na Ptuju. 6 - ŠPORT 7. maj 1992 - TEDNIK Pokal članom Aluminija in mladincem Gerečje vasi NOGOMET Aluminij—Videm 3:1 (0:0) Stadion Aluminija \ Kidriče- vem, g^ledalcev okoli 500, sodnik Silvo Žitnik. Strelci: 0:1 Kokol v 50. minuti, 1:1 Ivančič v 77., 2:1 Hojnik v 79. in 3:1 FridI v 86. minuti. Aluminij: Muršec, Jeza, Ponu- dič (Rozman), Bavdek (Pšeni- čnik), Vigec, Fridl, Koren (§mi- goc), Jerenko, Ivančič, Štumber- ger in Hojnik. Videm: Veselic, Murko, Vin- diš. Galun, Štelcer, Lah, Ciglar (Topolovec), Zemljak, Bračič, Kokol in Ovčar. Kljub temu da so se ob final- nem nogometnem srečanju poja- vljale nekakšne govorice, lahko mirno zapišemo, da je bilo to pravo finalno srečanje in dober zaključek pokalnega tekmovanja na področju MNZ Ptuj. Na tri- bunah seje pojavilo veliko števi- lo navijače obeh ekip, ki so bili »oboroženi« s pravimi navijaški- mi rekviziti in so dvignili nivo fi- nalnih srečanj. Začetek srečanja je potekal enakovredno, obe ekipi sta po- skušali presenetiti tekmeca. Za Aluminij je obe veliki priložnosti v prvem delu srečanje zastreljal Hojnik, pa tudi nogometaši Vid- ma niso iz protinapada uspeli presenetiti domačega vratarja. V drugem polčasu so nekoliko bolje začeli nogometaši Vidma. Kokol je na levi strani polovice Aluminija dobro sprejel žogo in v samostojnem prodoru prema- gal domačega vratarja. Nato so popolno pobudo na igrišču prev- zeli nogometaši Aluminija in si ustvarili veliko priložnosti, žal pa so bili slabi v realizaciji, nekaj zog pa je dobro obranil vratar Vidma Veselic. V 77. minuti je po samostojnem prodoru Jeren- ka v kazenskem prostoru Vidma bil napravljen prekršek in sodnik Žitnik je upravičeno dosodil enajstmetrovko. Kapetan doma- čih Ivančič jo je spremenil v za- detek. Cez dve minuti so doma- čini dosegli vodilni zadetek. Lep predložek z desne strani je v za- detek spremenil Hojnik. Nato smo videli še nekaj priložnosti. V 86. minuti je Fridl dosegel zelo lep zadetek z razdalje več kot 20 metrov. Nogometaši Aluminija so se zasluženo uvrstili v četrtfinale pokala Slovenije, z malo več sre- če in malenkost boljšo pripra- vljenostjo pa bi to lahko bila eki- pa Vidma. V tej odločilni, a sicer zelo fair tekmi si zaslužijo čestit- ke \si sodelujoči. Aluminij —Gerečja vas 3:4 (0:0, 0:0) Stadion Aluminija, gledalcev okoli 150, sodnik Burjan. Strelci iz 11 m: 1:0 Gorše, I :l Kaisesberger, 2:1 Petek, 2:2 Pa- veo, 2:3 Kovačič, 3:3 Petrovič, 3:4 Sitar. Aluminij: Brodnjak, Princi, E. Petrovič, Kmetec, Petek, Mohor- ko, Gorše, Muršec, Mertelj. S. Petrovič, Štumberger. Gerečja vas: Pahor, Kirbiš, Peršuh, Kovačič, Kaisesberger, Panikvar, Habjanič, Sitar, Ga- brovec, Paveo, Kirbiš. Srečanje mladinskih ekip je potekalo enakovredno. Oboji so si ustvarili nekaj priložnosti, ta- ko da bi lahko že v rednem delu dobili zmagovalca. Boljši izvajal- ci enajstmetrov pa so bili mla- dinci Gerečje vasi in so se zaslu- ženo uvrstili v četrtfinale pokala NZS. ALUMINIJ Z NAFTO, MLA- DINCI GEREČJE VASI Z MA- RIBORSKIM BRANIKOM V četrtfinalnih srečanjih za po- kal NZ Slovenije bodo nogome- taši Aluminija v sredo, 27. maja, v Kidričevem gostili ekipo Nafte Pari naslednjega kola: Hajdi- na —Stojnci, Dornava —Alumi- nij, Bukovci —Skorba, Drava — Gorišnica, Pragersko —Gerečja vas. Preskrba —Slovenja vas. Rezultati — II. razred: Pod- vinci —Leskovec 2:2, Mladi- nec—Hajdoše 0:2 — prekinitev. Grajena —Spodnja Polskava 2:0, Markovci —Rogoznica 3:1, Vi- dem—Sp. Polskava 7:1 in Tr- žeč—Apače 3:2. Vrstni red: Rogoznica 26. Vi- iz Lendave, člana prve Slovenske nogometne lige. Drugi par v vzhodni skupini je Maribor Bra- mol-Rudar Velenje. Mladinci Gerečje vasi bodo isti dan gostili ekipo Maribora Branika v Gerečji vasi. Drugi par te skupine je Nafta-Rudar Vele- nje. MEDOBČINSKE NOGOMET- NE LIGE Aluminij—Bukovci 5:0 Stadion Aluminija, gledalcev 100, sodnik Ketiš. Strelci: 1:0 Kristofič, 2:0 Jerenko, 3:0 Bav- cek, 4:0 Štumberger, 5:0 Jože Šmigoc. Slovenja vas—Hajdina 0:2 Igrišče v Slovenji vasi, gledal- cev okoli 150, sodnik Turk. Strel- ca: 0:1 Mlakar, 0:2 Hreljič. Gerečja vas—Preskrba 5:1 Igrišče v Gerečji vasi, gledal- cev 200, sodnik Čeh, Strelci: 1:0 Kaisersberger, 2:0 Intihar, 2:1 Medik, 3:1 Intihar, 4:1 Husel, 5:1 Intihar. Skorba —Drava 1:1 Igrišče v Skorbi, gledalcev okoli 140, sodnik Lončarek. Strelca: 1:0 Kaučevič, 1:1 Emer- šič. Gorišnica —Pragersko 0:2 Igrišče v Gorišnici, gledalcev okoli 150, sodnik Strelec. Strel- ca: 0:1 Mikložič, 0:2 Žolek. Stojnci —Dornava 0:0 Igrišče v Stojncih, gledalcev okoli 300, sodniic Strelec. LESTVICA' dem 25, Markovci, Podvinci in Leskovec po 23, Tržeč 17, Haj- doše 16 (tekma manj), Zg. Pol- skava 12, Grajena 11, Sp. Polska- va 10, Apače 8 in Mladinec 5 (tekma manj). Pari naslednjega kola: Lesko- vec—Tržeč, Apače—Mladinec, Hajdoše —Videm, Sp. Polska- va—Markovci, Rogoznica —Gra- jena in Zg. Polskava—Podvinci. DA K Bo 30 šahovskih plošč dovolj? Zanimanje za šahovsko simultanko z mojstrico Anito Ličina je izredno veliko. Organizator .Šahov- sko društvo Ptuj danes ob 16. uri pri Svenšku na Selah pričakuje veliko število ptujskih poslovne- žev, ki bodo svoje poslovne sposobnosti preizkusi- li še za šahovnico s prvo člansko državno prvaki- njo, najboljšo slovensko šahistko v letu 1991, prvo športnico Ptuja za leto 1991, olimpijsko reprezen- tantko in še bi lahko naštevali. Nasvidenje ob 16. uri na Selih! Silva Razlag Izleti planinskega društva Ptuj v letu 1992 Ker je Planinsko društvo množična organizacija, smo se odločili, da bomo načrt izletov objavili » Tedniku, tako da bo z njimi seznanjeno čimvečje število ljubiteljev planin. Za izlet se je treba prijaviti na sedežu društva. Trg svobode 5. Vabljeni vsi prijatelji planin! Odbor za informiranje in propagando ROKOMET Sodnika oškodovala Veliko Nedeljo! Rokometaši Drave so tekmo zadnjega kola v superligi odigra- li že med tednom. V Ljubljani je bila drugouvrščena ekipa Kolin- ska/Slovan boljša in zmagala s 26:17, ostali izidi pa so samo po- trdili deveto mesto ptujske ekipe in zanesljivi obstanek. V 24. kolu slovenske lige je Or- mož s 25:29 izgubil na gostova- nju pri Emens Dolu, Velika Ne- delja pa je v svoji dvorani kljub boljši igri izgubila z drugouvršče- no Dobovo. Tekma se je pred- vsem po zaslugi blago rečeno čudnega kriterija prekmurskih sodnikov končala z 20:18 za go- ^te. 1. k. O kolesarjih Mladi ptujski kolesarji so bili uspešni tudi minuli konec tedna. V soboto so nastopili na prvi dir- ki kriterija slovenskih mest, ki je bila v Novi Gorici. Med mladin- ci je bil Kelner tretji, pri pionir- jih pa je zmagal Žohar pred Ma- rinom. V nedeljo pa so sodelovali na mednarodni dirki v italijanskem Tržiču. Med 140 kolesarji je bil Mahorič četrti, Kelner deveti, Križanič pa petnajsti. Ptujčani so ves čas narekovali tempo in bili upravičeno med najbolje uvršče- nimi ekipami, saj je samo še lju- bljanski Rog imel dva kolesarja med najboljšimi desetimi. |. k. ATLETIKA Zmagi v Upnici Po pripravah v Puli se je sku- pina ptujskih atletov v nedeljo udeležila mednarodnega mitinga v Lipnici. Ob večjem številu do- brih uvrstitev in rezultatov za to obdobje so dosegli tudi dve zma- gi v moškem in ženskem teku na 300 metrov. Zmagala sta Boris Krabonja in Vanja Kotar. 1. k. ODBOJKA Osvojitev naslova brez poraza športna dvorana Center, 100 gledalcev, sodnik Kmetec (Maribor), Ozon: Jamšek, Cojkošek, Murko, Knez, IIles, Marta in Marjeta Emer- šič. Golob, Godec in Razhoršek. V športni dvorani C enter so se odbojkarice Ozona v 22., zadnjem kolu II. slovenske odbojkarske lige — vzhod srečale z ekipo Rusinjo premagale s 3:1 ter zasluženo osvojile prvo mesto, saj so bile za ra- zred nad svojimi tekmeci. Tako bodo v prihodnji tekmovalni sezoni nastopile v višjem rangu tekmovanja. Prvo mesto so si igralke Ozona priborile več kot zasluženo, kajti v dvaindvajsetih kolih so nanizale prav toliko prepričljivih zmag in kot prva ptujska ekipa v eni sezoni nanizale same zmage. Ljubitelji odbojke bodo prav gotovo prišli na svoj račun 23. ma- ja, ko bo v športni dvorani center zanimivo mednarodno odbojkarsko srečanje z ligaško ekipo iz Italije. Tako bodo Ptujčanke zaključile uspešno odbojkarsko sezono. I ^ NAMIZNI TENIS Petra in Urh v širšem izboru Po pionirskem in mladinskem državnem prvenstvu v namiznem tenisu so objavili širši seznam reprezentantov in reprezentantk za mednarodna srečanja. Med izbranci sta tudi Petra Mlakar in Urh Strašek iz ptujske Petovije. I. k. ■USPEH ŠPORTNIH PLESALCEV HERMINE ŽURAN IN JERNEJA SLEJKA J[H Na neuradnem svetovnem prvenstvu v Blackpoolu tretja športna plesalca plesne šole Fredv Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj Hermina Žuran in Jer- nej Slejko sta na svetovnem pokalu v Birminghamu dosegla največji uspeh slovenskega plesa. V kategoriji do II let sta bila prva, v kategoriji do 12 let pa druga. Sa neuradnem svetovnem prvenstvu v Blackpoolu sta bila v kategoriji do 12 let tretja. V ekipnem tekmovanju, kjer sta bila člana slovenske reprezentance, pa je naša eki- pa zasedla odlično drugo mesto. Uspeh je bil presenečenje tako za Hermino in Jerneja kot tudi za njunega trenerja Franja Ko- žarja iz Maribora. Konkurenca je bila velika, saj je v Blackpoolu nastopilo 58 in 60 parov, v Bir- minghamu pa 20. O uvrstitvi Hermine in Jerneja pravi njun trener Franjo Kožar: »Glede na udeležbo plesalcev, ki vedno nastopajo v Blackpoolu, bi lahko rekel, da je bil uspeh Hermine in Jerneja delno prese- nečenje. V Blackpoolu se zbere pravzaprav smetana, najboljši pari iz celega sveta, in težko je že pričakovati, da se boš uvrstil v fi- nale. To je bil za njiju res fanta- stičen uspeh.« Franjo Kožar je bil leta 1953 državni prvak, je sooustanovitelj mnogih slovenskih plesnih klu- bov, od leta 1960 do 1980 so se vsi pari, ki jih je treniral, uvrstili v finale na državnih prvenstvih, sodil je že na več kot 500 medna- rodnih plesnih turnirjih in prven- stvih. Hermino in Jerneja trenira nekaj manj kot dve leti. Začetki so bili, kot pravi Franjo Kožar, glede na njuno starost precej tež- ki, seveda bolj za njiju kot za tre- nerja, danes pa se lahko že po- hvalijo z izjemnimi rezultati. Pred mladima plesalcema je še lepa prihodnost. Prihodnje leto bosta še lahko nastopila v kate- goriji do 12 let, potem pa bosta stopila v razred mlajših mladin- cev do 14 let, kjer pa bo precej težje. In kako komentira uspeh Her- mine in Jerneja strokovni vodja in soustanovitelj plesne šole Fre- dv Izidor Gnilšek: »Za plesno šolo Fredy so rezultati Hermine in Jerneja in plesne šole nasploh velika reklama, vzpodbuda za vse mlade, da se nam pridružijo in mogoče kdaj tudi dosežejo re- zultate Hermine in Jerneja. To si želimo in upamo, da bomo načr- te, ki smo si jih zastavili glede ši- ritve dejavnosti, tudi dosegli.« Pot v Anglijo so Hermini in Jerneju omogočili številni spon- zorji: Interfood Maribor, Emona Merkur Ptuj, Mercator Izbira Pa- nonija Ptuj, Knjivezništvo Ber- Hermina in Jernej na sprejemu v čast njunemu uspehu. (Foto: Kosi.) toncelj, Maribor, Hotel Mitra, Ptuj, Trovsko-gostinsko podjetje Lipa, Kovinostrugarstvo Valter Samec, Gostilna Lužnik, Ptuj, Gostilna Ojnik, Moškanjci, Okrepčevalnica Narodni dom, Ptuj, Okrepčevalnica Raj. Ptuj, Frizerstvo Valenko in Zlatarstvo Tofant, Ptuj. Plesna šola Fredv ima dve sek- ciji: tekmovalno in družabni ples. Denar, ki ga dobi z organi- zacijo plesnih tečajev, namenja za tekmovalni športni ples. Tako se šola v glavnem financira sa- ma, nekaj pa primakne tudi Se- kretariat za družbene dejavnosti, ki je pred kratkim omogočil Her- mini in Jerneju tekmovanje na Danskem. Hermino in Jerneja čaka v ju- niju tekmovanje v Italiji. Tam se tako kot v Angliji zberejo naj- boljši plesalci sveta. Skupaj s tre- nerjem in Plesno šolo Fredy upa- ta, da bodo zbrali dovolj denar- ja, da bosta lahko odpotovala tu- di na to tekmovanje. V juniju bo še državno prvenstvo v kombina- ciji, pa še Icakšen kvalifikacijski turnir. Eden teh turnirjev bo 30. maja v dvorani Center v Ptuju. Za Hermino in Jerneja v na- slednjih dveh mesecih ne bo po- čitka. Trenirata petkrat, šestkrat na teden. Uspeh, ki sta ga dose- gla v Angliji, je torej rezultat tr- dega in načrtnega dela. Priti v sam vrh svetovnega športnega plesa ni mala stvar. Hermini in Jerneju je to uspelo skupaj stre- nerjem Franjem Kožarjem. Želi- mo jima, da bi tako bilo tudi v prihodnje. NaV Koledar športno-rekreativnih prireditev v Ptuju TEDNIK - 7. maj 1992 NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7 PRI TURKUŠEViH V ŽUPEČJI VASI Mami ne jokati! Saj bo bolje... Jurjer sejem je bil, ko sem se prebijala po ptujskih ulicah na cesto za Kidričevo in naprej do Župečje vasi, pa v tistem trenutku še nisem vedela, da hitim k triletnemu Jurčku. »\'eš, Jurček, ti imaš danes god.« mu je kasneje razlagala mama Ančka. Jurčkove svetlo plave zvedave očke pa tega praznika najbrž niso mogle razvo- zlati . .. Gospa Ančka je bila pred leti živahno, veselo dekle, rada je pe- la in se smehljala, pripovedujejo. Gospa Ančka se še rada smeje, predvsem ob Amadeji. Ko bi le bolezni ne bilo ... Kot najmlajša hčerka pri Klajn- škovih v Župečji vasi 37 je poma- gala staršem in vaščanom. Poro- čila se je pozno, šele z 32. »Ne vem, kaj sva čakala, saj sva se s Francem poznala od vedno,« je povedala. »Zlat človek je, doma IZ Lovrenca, pa devet let starejši od mene.« Tako sta Turkuševa gospodarila na štirih hektarjih zemlje, Franc pa je delal tudi v tovarni v Kidričevem. Dobila sta Andrejko, tri leta kasneje pa še Jurčka. In tu se naša zgodba pravzaprav šele začne . . . REŠILEC JO JE ODPELJAL Jurček je imel štiri mesece, ko je rešilec sredi noči odpeljal Ančko v ptujsko bolnišnico. Mo- žganska kap. Do takrat srečna mamica je ostala v bolnišnici tri tedne. Mož, dojenček in triletna hčerka so bili sami. »Ni dobil bolniške,« pripoveduje Ančka. »Takrat mu ni nihče nič poma- gal. Prišla je botrca iz Podčetrtka in za nekaj dni vzela otroka s se- boj. Tisti dan, ko me je mož pri- peljal iz bolnišnice — v hišo me Andrejka obiskuje malo šolo, čuva bratca, in ko je potrebno, tolaži ma- mico. je moral nesti, tako sem bila šib- Ka — sva šla po otroka. Nisem mogla zdržati brez njiju. Za Franca pa je to pomenilo ogrom- no dela. Sam je previjal Jurčka, skrbel za Andrejko in zame, ku- hal, pospravljal, delal pri živini in na njivah . . . Takega moža ne najdeš nikjer.. .« Ančko je po tistem odpeljal re- šilec še dvakrat. Obakrat diagno- za kot prvič. Vendar je prosila za mariborsko bolnišnico. Vsako- mur sta bolezen in bolnišnica največje gorje in tudi z Ančko ni drugače. »Ne smem biti krivična. Ptujska zdravnica dr. Habjaniče- va me je zelo lepo obravnavala, mi res pomagala in še danes mi pomaga. Pri nekaterih drugih pa sem dobila občutek, da hočejo pacientu skoraj škoditi.« Ančka ima danes poln predal zdravil. Hodi izredno težko, naj- huje pa je z očmi, pravi. Zdravje se počasi izboljšuje, vendar še ne more prav ničesar postoriti sa- ma .. . Kdo je amadeja Težko si je predstavljati njiho- vo življenje brez Amadeje. Lah- ko bi bila tudi katera druga, ven- dar se Ančka in Amadeja odli- čno razumeta. Amadeja NVeiksler je doma z Vranskega. Komaj sedemletna je izgubila očeta in s sedemnajstimi Majhna prijatelja — Jurček in Rinči. leti se je odločila preseliti se k babici v Kidričevo. Takrat se je prijavila na ptujski Zavod za za- poslovanje. Sele čez leto in pol je dobila prvo delo delo gospo- dinje v ok\iru projekta javnih del. Pri Turkuševih sta bili pred njo že dve profesionalni gospo- dinji, vendar gospa Ančka danes devetnajstletne Amadeje ne mo- re prehvaliti. »Zjutraj najprej spijeva kavico in se pomeniva. Kaj? Kako sva Ančkini dnevi minevajo v kuhinji. spali, kaj bo kuhala, pa če so kakšne novice. Ali veš, da je Dr- novšek premagal Peterleta? sem jo danes vprašala. Ampak Ama- deje ne zanima politika,« pripo- veduje Ančka. Sicer obiskuje dvakrat tedensko srednjo zdrav- stveno šolo v Mariboru, drugače pa razen sosed pri babici v tem koncu Slovenije ne pozna niko- gar. »Domov grem enkrat mese- čno ali pa še to ne. Je predrago,« razloži Amadeja. »Prve dni je bi- lo pri Turkuševih hudo, saj sem prišla k povsem neznanim lju- dem, sedaj pa ne bi mogla brez njih, predvsem brez Jurčka ne.« Prav tako pa brez Amadeje ne zdrži Ančka: »Komaj čakam ju- tro, takrat pride Amadeja.« Pri Turkuševih je vsak dan od osmih do enih, včasih dlje. Skrbi za tri- letnega Jurčka. Pospravlja po hi- ši in čisti. Skrbi za čisto perilo, ki ga ne likajo, pove gospodarica, saj je elektrika predraga. Skuha, kot se dogovorita. Prvi dan, ko je prišla, je skuhala krompirjev go- laž po svoje. Odličen je bil, vsega so pojedli. Sedaj bo pričela dela- ti še na vrtu in Ančko nagovarja za sprehod do vasi. Za Andrejko gre v šolo namesto staršev, ko je to potrebno, saj Ančka do šole ne more, oče Franc pa ima teža- ve s hrbtenico in je bil ob mojem obisku na bolniški. PREŽIVETI S 15.000 TOLARJI Amadeja tudi nakupuje. »Kljub temu da imamo kravo, pujsa, kokoši in zemljo, moramo veliko kupiti. Vse je drago, kaj šele škropivo, bencin, pa elektri- ka, naročnina za radio in televi- zijo, telefon. Naš prihodek je 15.000, pa si zračunajte, kako ži- vimo,« je skrajno nezadovoljna Ančka. Ce bi bila zdrava, da bi lahko bolje obdelovala zemljo, da bi lahko delala . . . Pogodba o delu sc Amadeji iz- teče ta mesec, a so jo podaljšali do novembra. Kaj bo takrat, se raje ne pogovarjata. Sedaj dobi Amadeja plačo na Centru za so- cialno delo, ki vodi ta projekt javnih del. Javna dela lahko tra- jajo največ leto dni, po tem pa bi morali Turkuševi plačevati go- spodinjo sami, tega pa seveda ne zmorejo. Ančka pravi, da je ne- skončno hvaležna Centru za so- cialno delo in tistim, ki so ji Amadejo poslali. Milena Zupanič ORFEJCROV In kaj je novega? v Ljubljanskem studiu Uoruta činča je v rekordnem času (K) dni) posnel kaseto I\o Belšnk, harmoni- kar ansambla AS. Zanimivo je, da je posnel vse instrumente sam in to presenetljivo dobro. Ivo zelo dobro obvlada vse tri vrste harmonik — klavirsko, diatonično in kromati- čno, pa še kitaro, trobento in klari- net. Na kaseti so posnete skladbe iz- pod Ivovega peresa in Avsenikova Na (iolici ler Burnikova Dobro ju- tro. Pri vokalih sla mu pomagala Janez Hvale in Andrej ( emernik. Kaseta je pri poslušalcih naletela na dober odmev, vendar ho sedaj ne ra/mišlja o samostojni karieri. Zaenkrat bo vse svoje ideje uresni- čeval z ansamblom AS. Tudi Mariborski ansambel Edija Potrča bo v kratkem izdal prvo ka- seto. Prejšnji mesec so bili tudi na ORFIJČKOVIH STOPNIČKAH z vižo Vražja polka. Za kaseto so pri- spevali glasbo Boris Rošker in Edi Potrč, besedila pa Suzana Potrč in Tone Korošec. Ko bo kaseta zagle- dala luč sveta, vam bomo sporočili. Ko je eden izmed naših poli- tikov še hodil v šolo, ga je na koncu šolskega leta oče vpra- šal: »Kakšno je pa kaj spriče- valo?« »Nič ne skrbite, oče, glavno je, da smo vsi zdravi«. * * ♦ Vodnik razlaga: »V temle gradu je bila sežgana zadnja čarovnica na Slovenskem!« Znani trobentar z Dravskega polja pa je pripomnil: »Aha, to si vi mislite!« Naša najtežja pevka, ki pre- peva pri AGROPOPU, se je peljala z vlakom. V kupeju sta bila tudi Pepi in žepi. Pepi je šepnil Zepiju: »Poglej tole tro- delno omaro!« Naenkrat je pri- letela zaušnica, za njo pa opra- vičilo: »Oprostite, vlak tako poskakuje, da so se odprla vra- ta omare!« * * + Avtomobilskega »dirkača« Miha Balažiča je ustavil poli- caj zaradi prekoračitve hitrosti: »Gospod, ali niste videli znaka za omejitev hitrosti?« Miha mu je odgovoril: »Kje neki, go- spod policaj. A mislite, da pri 160 km na uro imam še čas gle- dati prometne znake?« * * * Na naslovnici NOVIC piše: cena 1,60 DEM! Prodam 50.000 izvodov po 1,50 DEM. Sprejem naročil v uredništvu TEDNIKA. (Šifra: O. M. in J. Komaj je ansambel, ki prepe- va tisto o ANGLEŽU NA PTU- JU, zabredel na slovensko estrado - in to zelo uspešno (zmaga na Lojtrci, zlata Orfeje- va značka na Ptujskem festiva- lu, zlata Marjanca), bo v njem spet prišlo do kadrovskih spre- memb. Ne zaradi nesporazu- mov, ampak je njihova pevka v »blagoslovljenem stanju«. Or- fejčkova vohunska služba ne miruje in je že iz zanesljivih vi- rov izvedela, kdo bo zamenjal dosedanjo pevko. Kako bo rea- giral vodja ansambla Š. J., ko bo izvedel, da ga pevka zapuš- ča, bomo poročali. Kaj bo z do- sedanjim pevcem, bomo tudi vi- deli. Govori se, da bi tudi mo- ški vokal pri tem ptujskem an- samblu zamenjali z novo osve- žitvijo, ki naj bi prišla iz Mari- bora. Če ne veste, o katerem an- samblu je govor, vam lahko zaupamo, da je pred kratkim njihov ŠEF šel med AVTO- PREVOZNIKE. In še ORFEJČKOV NA- SVET: če je konj favorit, ga ni- kar ne menjaj, menjaj jezdeca! Orfejčkova skrita kamera! »Veš, Korado, v tvoji prisotnosti pride moja VITKOST do pravega izraza!« 8 - NEKOČ iN DANES 7. maj 1992 - TEDNIK PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Ustavne določbe o lastnini (Nadaljevanje iz prejšnje št.) Lastninska pravica tujcev V 6X. členu ustave je določeno, da tujci lahko pridobijo lastnin- sko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določi zakon. Na zemljišču tujci ne morejo pri- dobiti lastninske pravice razen z dedovanjem ob pogoju vzajem- nosti. Bralce naj opozorim, da sem o lastninski pravici tujcev obširno pisal v Tedniku št. 11 — 13 iz leta 1992 pod naslovom Nas tujci lahko kupijo? Glede na 9. člen ustavnega zakona za izvedbo ustave, kjer je določeno, da tujci do sprejema zakona iz 68. člena ustave ne morejo pridobiti last- ninske pravice na nepremični- nah, in našo željo, da čimprej privabimo tuje investitorje, je predlog za sprejem zadevnega zakona že prispel v republiško skupščino. Ali je možna tudi razlastitev nepremičnin Da! Po 69. členu ustave se lastninska pravica na nepremi- čnimi lahko v javno korist odvza- me ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Se- daj to določa zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremi- čnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80). Ali se na javnem dobru in na naravnih bogastvih lahko pridobi lastninska pravica Ne! 70. člen ustave določa, da se na javnem dobru lahko prido- bi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Izko- riščanje naravnega bogastva pa se lahko opravlja pod z zakonom določenimi pogoji, in če tako do- loča zakon, smejo naravno boga- stvo izkoriščati tudi tuje osebe. Kot vidimo, ustava ne pove, kaj razume pod pojmom »javno dobro« in »naravno bogastvo«. Tako pravna teorija, slovenska ustava iz leta 1974 in dosedanji zakoni uporabljajo namesto be- sed »javno dobro« besede »do- brine v splošni rabi«. Bistvena karakteristika javnega dobra oz. dobrin v splošni rabi je, da jih pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, lahko uporablja vsak. Nihče ne sme drugega mo- titi ali mu preprečiti uporabe jav- nega dobra, ki je zunaj pravnega prometa. Naravna bogastva pa so tiste dobrine, ki niso plod člo- vekovega dela, so pa predmet gospodarskega izkoriščanja. Med javno dobro štejemo zla- sti: javne poti, vode v splošni ra- bi, morske obale, notranje plo- vne poti in letališča. Zakon pa za javno dobro lahko proglasi še kakšno drugo stvar. Kot naravna bogastva pa štejemo zlasti: rude in druge mineralne surovine, div- jad, ribe in druge morske živali v odprtih vodah in morjih, morske rastline, naravno bogastvo mor- skega in drugega vodnega dna in podzemlja. PREJELI SMO ' PREJELI SMO Klub mladih v Ptuju Strinjam se z mnenjem o klubu mladih v Ptuju, ki ga je podala dipl. psihologinja Irena Toš v Tedniku. Oglašam se zaradi prostorov za učence in mlade. Menim, da bi najbolj ustrezala nekdanja vojašni- ca ob Potrčevi, saj je na poti iz srednješolskega centra. O tem sem se že pogovarjala in verjamem, da mi bodo starši pritrdili in pričeli pisa- ti v Tednik. V teh prostorih in okolici, ki je ograjena, bi lahko dali klopi, mi- ze, zunanji zid bi prepleskali, nalepili plakate, risbe, v zgradbah pa uveljavili vse aktivnosti, ki jih predlaga psihologinja, dopolnili pa bi jih mladi. Od mladine, ki bi prostore dobila, bi zahtevali, da se v teh pro- storih ne kadi in ne pije alkohol. Dobili bi disko, plese, pogovore in podobno, ampak brez alkohola in kajenja. To bi uspelo ob skupinah, ki so v srednješolskem centru že delovale in zamenjale cigareto in al- koholol za jabolko, čaj in podobno. Točili bi čaj, prodajali sadje. Mladim in učencem bi dali možnost drugačnega srečanja in proste aktivnosti. V eni tamkajšnjih zgradb že deluje Karitas, ampak verjamem, da bi tam napravili kuhinjo, da bi s plakati po stenah prepovedali pitje in kajenje in se vklopili med mlade. Ce se tako odločimo, verjamem, da bi vsi, tudi odrasli radi priha- jali v te prostore ter poslušali in zaživeli ob tistih, ki so naše največje bogastvo in bodo že jutri ustvarjali svojo in našo prihodnost. Dr. Zlata Ivetič, Šolski dispanzer Ptuj I IZŠLA JE MONOGRAFIJA PTUJA gjj Prijateljem našega mesta M()\()(.KAHJ\ O COSrODARSktM l\ DRiŽBtSFM RA/VOJl rilJSKh OBČISF PO DRI Cl SVFTOVM VOJM # 40 AVTORJFV, 50 PRISPEVKOV, 157 FOTOCRAFIJ 0 \AKLADA .1500 IZVODOV # FLRl- SFIČNA ZVEZA !SF KAŽE ZANIMANJA V torek so v Domu Franca Kram- bergerja predstavili knjigo PTUJ, mo- nogratljo o gospodarskem in družbe- nem razvoju ptujske občine po drugi svetovni vojni. Knjiga v besedi in sli- ki ter / grafikoni govori o dosežkih ptujske občine po drugi svetovni voj- ni. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz (iojčič jo je pospremil z beseda- mi: »V monografiji smo poskušali predstaviti lepote in značilnosti Ptuja in njegove okolice v sliki njegove se- danjosti in polpreteklosti, Ptuj z bo- gato kulturno, s pestro turistično po- nudbo in kar i/delano »podobo« svo- je bodočnosti. »Podoba« je odvisna od tistih, ki jo bodo ustvarjali. Mono- grafija je ponos in zahvala vsem, ki so jo pisali, in vsem tistim, ki so v prete- klosti in sedanjosti vgrajevali ka- menčke v mo/aik njegove lepe podo- be.« Izdajatelji in založniki monografi- je, ki je izšla v nakladi 3.500 izvodov, so: Perutnina Ruj, Tovarna aluminija Kidričevo, Kmetijski kombinat Ptuj, Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. Agis Ptuj, Mercator Izbira Panonija Ptuj, Fmona Merkur Ruj, Petoviaav- to I*tuj, Kreditna banka Maribor-po- slovna enota Ptuj in Projekta inženi- ring Ptuj. Monografija obsega 50 sestav- kov 40 avtorjev, ki govorijo o zgodo- vini, demografskem in kadrovskem razvoju, o razvojnih dosežkih ptujske občine. V luči razvoja so predstavlje- na posamezna podjetja in družbene dejavnosti. Monografija govori tudi o gasilstvu, dejavnosti Rdečega križa in prizadevanjih za čisto okolje. Knjiga je dragocen zbir podatkov, pričevanje o polpreteklem času, ki je hote ali ne- hote osnova nadaljnjega razvoja. Ima 152 strani in 157 črnobelih in barvnih fotografij, delo mojstra fotografije Stojana Kerblerja. (ilavni in odgovor- ni urednik monografije je Franc Te- tičkovič, oblikoval in opremil jo je Stanko Lepej, natisnila pa tiskarna Mariborski tisk. Povzetki posameznih prispevkov so prevedni v nemščino in angleščino, kar daje knjigi dodatno vrednost, za- to je tudi nerazumljivo, da Turistična /veza zanjo ni pokazala posebnega zanimanja. Avtorskemu honorarju so se odre- kli: Franc Milošič, Saša Štros, Drago Vohner in (iregor Kraševec. Z monografijo sta Ptuj in občina v celoti dobila kakovostno delo ne samo zapis dosežkov nekega časa, ampak tudi zanimivo turistično publi- kacijo, ki odpira po svoji informativ- nosti vrsto možnosti za promocijo in povsem konkretne razvojne načrte. Gotovo je, da v eno samo knjigo ni mogoče zapisati vsega, vendar pa je knjiga PTLJ — monografija o gospo- darskem in družbenem razvoju ptujske občine po drugi svetovni vojni dovolj pregledna in informativna za oceno časa, ki ga obravnava. NaV Hajdinski upokojenci zborovali Tudi zadnjo nedeljo v aprilu so se upokojenci na območju Ptuja sestajali na letnih konferencah. Obiskali smo upokojence na Hajdini, ki so se zbrali v dvorani gasilskega doma. Konference so se udeležili Mirko BERNHARD, predsednik Zve- ze društev upokojencev občine Ptuj, in gostje iz sosednjih upokojenskih društev. Za dobrodošlico so učenci osnovne šole s Hajdine zapeli in zaigrali nekaj pesmi. Društvo na Hajdini je eno večjih v občini. Tre- nutno imajo v svojih vrstah kar 673 članov. Med dosežke minulega dela lahko zapišemo dokonča- nje obnove doma upokojencev, v kar so vgradili 566 prostovoljnih delovnih ur. Obnovili so notra- nje prostore in ostrešje. Upokojenci vse odločneje zahtevajo, da jim morajo letos izplačati regres za letni dopust najmanj v višini enomesečne pokojni- ne. S tem bi se izenačili z upokojenci drugih ev- ropskih držav, kamor si prizadevamo vključiti. Na zboru so razrešili dosedanje predsedstvo in člane odborov, se vsem zahvalili za njihovo delo ter izvolili novi odbor: za predsednika Zvonka Cerčka, podpredsednika Maksa Kampla, tajnico Anico Štumberger in za blagjaničarko Anico cest- nik. Volitve so bile javne. Soglasno so potrdili tudi kandidatno listo za novo vodstvo občinske Zveze društev upokojencev Ptuj. Dolgoletnim zaslužnim članom DU Hajdina so izročili posebna priznanja. Prejeli so jih: Matevž Černejšek, Cirila Fajt, Stani- slava Lebar, Cilika Mohorko, Štefan Nežmah, Mirko Kondrič in Alojz Šeruga. Po končanem uradnem delu je bila družabna prireditev, na kate- ri so se veselo zavrteli. Pranje Hovnik^ Upokojenke v Gorišnici razstavljale Nasmejane Gorišničanke v razstavnem prostoru. (Foto: Laura.) Upokojenke v Gorišnici so ob četrti obletnici ustanovitve tam- kajšnjega društva upokojencev pripravile v gasilskem domu, kjer imajo upokojenci svoje pro- store, razstavo izdelkov ročnih spretnosti. Napletle, nakvačkale in izdelale so nekaj lepih izdel- kov, kar vse so si udeleženci ju- bilejnega srečanja upokojencev z zanimanjem ogledali. Tudi po- hval ni manjkalo. Krožek, v katerem se upoko- jenke srečujejo in si izmenjujejo razne izkušnje, vodi Irena Ke- lenc, ki je, kot sama pravi, pono- sna na svoje »učenke«. Najbolj pa bodo izdelkov veseli njihovi otroci in vnuki, ki so jim ta ročna dela namenjena. Franjo Hovnik KOTIČEK ZA UPOKOJENCE Klub upokojenih policajev Klub upokojenih delavcev organov za notranje zadeve Ormož-Ptuj je imel v soboto, 28. marca, prvi občni zbor. Prej so ti upokojenci delovali v okviru K uba Maksa Perca v Maribo- ru, vendar so se po sklepu lanskega občnega zbora osamosvojili. To je na- rekovala praktična potreba, saj je bila prejšnja povezava Ormož—Ptuj— Maribor bolj formalna kot koristna. Upokojenci so dobili svoje prosto- re, ki bodo omogočili srečevanje, in- formiranje, medsebojno pomoč ter manjše športno in kulturno delova- nje. Za pomoč gre predvsem zahvala Policijski postaji Ptuj in njenemu ko- mandirju, ki ima razumevanje za po- trebe in želje nekdanjih sodelacev. Da je res tako, najbolje potrjuje nje- gova udeležba na občnem zboru, ko je izrekel priznanje vsem upokojen- cem ONZ, predvsem pa tistim, ki so aktivno sodelovali v kratki, vendar nevarni vojni za slovensko samostoj- nost. Priznanja je izrekel v imenu po- licije. SO Ptuj ter Sekretariata za no- tranje zadeve Slovenije. Navzoče je seznanil s sedanjim delom in proble- mi, s katerimi se srečujejo. Predsednik kluba Koloman Lutarič je navzoče seznanil s programom dela za letošnje leto, sprejet pa je bil tudi sklep, da organizirajo izlet in po po- trebi prijateljska srečanja. m. g. FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 36. nadaljevanje Kmalu zatem, ko so si zakurili in utrujeni posedli okoli ognja, je prišel mimo eden od častnikov in začel divje vpiti. Ujetniki so prestrašeni skočili pokonci. Tisti trije, ki so v rokah in za bluzo prinašali krompir, so ga kar spu- stili na tla. Stopil sem pred čast- nika, poročal, da smo delo opra- vili in da sem jim počitek dovo- lil. »Kaj opravili delo,« je začel rjuti še nad mano, pokazal levo in desno, koliko je treba še kcipa- ti. Sram bi me bilo pred ujetniki, če bi se pustil tako oštevati, zato sem, sicer proti pravilom, trma sto vztrajal pri svojem. I\)kazal sem količke, ki so označevali moji skupini odmerjen obseg de- la, in dopovedoval, zakaj so delo tako hitro opravili. Oastnik se je unesel, pregledal opravljeno delo, celo skočil v ja- rek, da bi ugotovil predpisano globino, in ni imel bistvenih pri- pomb. Tedaj je poklical stražarja sosednje skupine in želel vedeti, zakaj tudi njegovi niso dela opravili. Izgovarjal se je, da so v moji skupim sami dobri delavci, on pa da ima same slabiče in le- nuhe, ('eprav jih stalno priganja, ni uspeha. Vmešal sem sc in de- jal, da s priganjanjem včasih do- sežemo nasprotni učinek; ujetni- ki sicer na videz gibajo, vendar učinka pri delu ni. Častniku je šlo malo na smeh, ko mi je kar se da resno ukazal, da morajo ujetniki iz moje skupi- ne pomagati še pri delu sosedni- ma skupinama, ker delo mora bi- ti končano. Dovoli pa jim polur- ni počitek. Bilo je dovolj časa, da so si spekli nabrani krompir in ga nekaj razdelili še svojim sotr- pinom. TRIJL IJJIHNIKI MANJKAJO Naenkrat se je v moji skupini pojavil tisti Serjoža, ki sva se spoznala prejšnji dan. Skrivno- stno pa je zginil drugi ujetnik, ki je najbrž šel Serjožo zamenjat v njegovo skupino. Čeprav sem bil še nekako otroško zaupljiv, sem tedaj zaznal, da vlada med uje- tniki neka skrivna oblast, v kateri mora imeti Serjoža pomembno besedo. Pomislil sem celo, ali ni kak komisar, ki se mu je posreči- lo pomešati se med navadne vo- jake. Drugi ujetniki so mu dali hitro priložnost, da sva lahko govorila brez navzočnosti drugih ušes; se- veda je on med pogovorom prid- no in v polno zajemal z lopato. Spomnil me jc na listo, kar sva govorila prejšnji dan, in resno vprašal, ali sem mu pripravljen pomagati. Po nekem naravnem čutu sem mu zaupal, kot je zau- pal on meni. Dogovorila sva se za drevišnjo noč, ker sem vedel, da bom to noč zagotovo spet na vrsti za stražarjenje. Obrazlagal je, da ne bi rad ostal v ujetništvu, ker ve, da bo- do poslani nazaj, v taborišča, tam pa je trpljenje in umiranje. Že prejšnji dan da si je ogledal okolico in ve, kam jo je treba mahniti ponoči. Pomembno je le, da se vsaj nekaj ur ne začne lov za ubežnikom, zato je treba po- begniti neopazno. Ko sva se do- govorila o podrobnostih, je pro- sil, ali lahko z njim pobegne tudi njegov prijatelj. Bilo meje strah, če mi načrt ne bo uspel, kako se bom izgovarjal v takem primeru. Bil pa sem še preveč neizkušen, da bi resno ocenil, v kakšno tveganost se po- dajam. Toda spremljala me je sreča, sloje bolj gladko, kot sem si sploh lahko predstavljal. Na straži sva bila skupaj s sta- rejšim (po letih) vojakom brez či- na, preprostim ribičem iz takrat- nega Steltina, glavnega mesta Pomorjanskega, današnjega polj- skega Ščcčma, od polnoči do dveh. Že popoKlan je začel piha- ti mrzel sever. Moj sostražar je bil že v letih, od dnevnih napo- rov utrujen. Po nekaj skupnih obhodih sem mu predlagal, da naj si v enem od zunanjih kotov zgradbe malo odpočije, sam pa bom hodil okoli, saj je vse mir- no. Moj predlog je hvaležno sprejel. Pri prvem samostojnem obho- du sem dal dogovorjen znak s tr- kom na vrata. Pri drugem obho- du sem ugotovil, da moj sostra- žar že sladko smrči, zato sem dal znak ujetniku, da naj bo pripra- vljen . . . Tretjič sem šel okoli zgradbe počasi in izredno pazil na vse strani. Nič sumljivega nisem za- znal, zato sem na hitro in previd- no potisnil leseni zapah na stran, da je bilo moč malo odtrzniti le eno krilo vrat. Skozi odprtino je smuknil Serjoža, za njim pa še dva, čeprav je omenjal samo ene- ga. Brez pravega slovesa so izgi- nili v bližnjem grmovju. Brž sem potisnil zapah nazaj, prisluhnil in ugotovil, da je v notranjosti popoln mir, ki ga je motilo le ne- kaj smrčačev. Nadaljeval sem samostojni ob hod, in ker je bilo vse mirno, sem se tudi sam notranje nekoliko pomiril. Cez nekaj časa sem zbu dil svojega sostražarja in do iz- mene sva skupaj opravila še ne- kaj obhodov ... Na dogodek te noči sem se po- gosto spominjal po vojni, ko sem bral razne zgodbe ujetnikov, ki jim je uspelo pobegniti, ker so ubili stražarja. Pa tudi zgodbo o ruskem vojaku, ki je pritekel na- zaj k svojim čez bojno črto in po- vedal, da ga je nemški vojak eno- stavno spustil. Zaradi te izjave so ga baje postavili pred puške in ustrelili . . . Cjovoriti lepo o oku- patorjevem vojaku je bil enak zločin kot izdati domovino. 6. september Zjutraj pred zajtrkom je bil zbor ujetnikov, preštevanje in vznemirjanje med častniki in podčastniki. Trije ujetniki so manjkali. Začelo se je zasliševa- nje njihovih »starešin« in ovadu- hov, toda nobeden ni vedel niče- sar. Pošteno vroče mi je postalo, ko smo moral pred zasliševalce vsi, ki smo čez noč bili na straži. Vsak stražarski par je moral po- drobneje poročati, kaj se je do- gajalo med njunim stražarje- nje m. listi stari ribič iz Ščečina, me je malo čudno pogledal, mislil sem, da me sumi, pač občutek »krivde«. V resnici pa se je on bal zase, ker je med stražarje- njem nekoliko zadremal. Zašep- nil mi je, da bo že on govoril, jaz pa mu naj samo pritrjujem. Spri- čo mojega pomanjkljivega zna- nja nemščine se mi je to zdelo ra- zumljivo. Opisoval je, kako je bilo ves č.is najinega stražarjenja t.iko v zgradbi kot v okolici popoln mir, da nisva opazila nič sumlji- vega in podobno. To je zadosto- valo, nobenih posebnih vprašanj nama niso postavljali . . . Kako so izginotje treh ujetni- kov opravičevali navzgor, nisem slišal od nikogar. Komandir čete nam je samo očital, da smo bili verjetno zvečer premalo pazljivi pri štetju, ko smo spravljali uje- tnike v zgradbo na prenočevanje. Stvarna možnost, da se je kdo kje potuhnil, je bila edino takrat. Zabičal nam je, da moramo biti izredno pozorni. Tisti dan smo z ujetniki kopali jarke do večera. Imel sem spet novo skupino, toda v razgovore z njimi se nisem upal spuščati, ker so bile prepogoste obhodne kon- trole. Zvečer smo ujetnike morali predati drugi vojaški enoti. 7. september Od ranega jutra je bil naš vod na delu v gozdu. Podirali smo predvsem mlade borovce, po- dobne debeline, kot so bile ne- koč pri nas hmeljevke. Pripraviti se je bilo treba na jesensko deže- vje in blato. Cez razmočene od- seke cest so namreč položili pre- proge z žico povezanih borovih debele, da se niso kolesa vozil pogreznila v blato. Zaradi tega je bilo treba že prej na označenih mestih pripraviti skladovnice primernega lesa in vejevja. Popoldne smo se odpeljali ne- kaj kilometrov vstran, kjer je bilo treba na lepih žitnih poljih levo in desno od ceste položiti min- ska polja. Tokrat sem prvič videl mine z lesenim ohišjem. Dalje prihodnjič TEDNIK - 7. maj 1992 NASVETI - 9 16. OCENJEVANJE VINA V PODGORCIH Vinski letnik 1991 kljub vsemu dober Šestnajsto, tradicionalno ocenjevanje domačih vin v Podgorcih z mednarodnim značajem, saj so v ocenitev prinesli številne zelo kakovostne vzorce iz sosednje Hrvaške in en vzorec iz sosednje Avstrije, je sklenjeno. Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov ormoško-ljutomerskih goric Jeruzalem, ki sta bila ob pokroviteljstvu Skupščine občine Or- mož in Tovarne sladkorja organizatorja prireditve, sta kljub ne- katerim težavam dobro izpeljala prireditev, ki iz leta v leto do- biva širši značaj. Organizatorji, ki so do letos dosegali vedno večje število prinesenih vzorcev vina, lansko leto celo več kot 340, so letos upravičeno pričakovali osip. 247 ocenjevanim vzorcem, 21 so jih zaradi raznih napak v vinu od- klonili, je strokovna ocenjevalna komisija, ki ji je letos predsedoval mag. Anton Skaza iz Ptuja, priso- dila 34 velikih zlatih, 141 zlatih, 68 srebrnih ter dve drugi prizna- nji. Desetčlanska ocenjevalna ko- misija, poleg mag. Skaza so oce- njevali še magistra Anton Vodov- nik in Tone Zafošnik, prvi dan dr. Jože Colnarič in dipl. ing. agr. Teja Ozimič — vsi iz Kmetijskega zavoda Maribor, diplomirana ing. Lidija Ruška in Matija Koci- per iz ormoške vinske kleti, dipl. ing. živilske tehnologije Cvetka Sakelšek in mag. Slavko Žalar — oba iz Ljutomera, dipl. ing. agr. Franc Bezjak iz Brežic ter letos prvič dipl. ing. agr. Lidija Veber. iz Ptuja, je, kot je v Podgorcih že navada, ocenjevala javno in po po- trebi sproti in javno komentirala posamezni vzorec vina. Tulntam seje ocenjevalna komisija posve- tovala kar med ocenjevanjem, še posebej če so ocenjevali vzorec, ki ga je lastnik deklariral z višjo kakovostno stopnjo, kot si jo je dejansko zaslužil. Ob koncu dvodnevnega oce- njevanja, ki je bilo za komisijo utrujajoče, za številne lastnike vzorcev pa nekoliko živčno, je mag. Skaza poudaril, daje vinski letnik 1991 kljub temu, da so je- seni mnogi pesimisti napovedo- vali drugače, dober. To so poka- zale ocene pri nekaterih sortah, predvsem pri belem pinotu, char- donnayju, renskem rizlingu in sauvignonu, ki so bile v večini primerov uvrščene v gornji kako- vostni razred. Ocenjevalna komi- sija je bila zadovoljna celo s kva- liteto aromatičnih sort — mu- škatnega otonela, rumenega mu- škata in traminca, še posebej pa s kakovostjo predikatnih vin, v pretežni večini letnikov 1991. »Naši vinogradniki znajo kle- tariti, kljub temu da so lansko je- sen v bojazni, da bodo zaradi gnilobe izgubili del pridelka, po- hiteli s trgatvijo, to pa brez dvo- ma slabo učinkuje na kakovost vina. Grozdje, ki ni dovolj dozo- relo, ne more imeti toliko aroma- tičnih snovi, zato pri belem pino- tu, renskem rizlingu in sauvigno- nu sortnost ni najbolje izražena, v imenu vse komisije pa lahko rečem, da smo bili prijetno pre- senečeni nad vini posebnih ka- kovosti. Vsak vinogradnik, ki se je lansko leto odločil pustiti del grozdja za pozno trgatev ali iz- bor, jagodni ter suhi, je bil že ob omenjeni manj ugodni vinski le- tini zelo pogumen. Kot vidite, se je izplačalo. Če se bo tradicija nadaljevala, in upam, da se bo, lahko v prihodnjih letih pričaku- jemo še boljša in kakovostnejša vina, kar pa je tudi namen pod- gorskega in vseh drugih ocenje- vanj vina v Sloveniji,« je menil mag. Anton Skaza. Najmočneje je bilo zastopano mešano belo vino (67 vzorcev); najboljšega je pridelal Ivan Vojsk iz Zagojičev, ocena 17,60. Sledi laški rizling s 46 vzorci; najbolj- šega z oceno 17,72 sta pridelala vinogradnika Čurin-Prapotnik s Koga. Šiponov, ki imajo svojo tradicijo v ormoško-ljutomerskih goricah, so vinogradniki prinesli 24, najvišje ocenjen, s 17,74, je bil b/orec Tonija Kojerja iz Štri- gove (Hrvatska). Pri belih pino- tih, letos so prinesli 14 vzorcev, že tradicionalno zmaguje Gustek Janežič iz Vinskega Vrha. Njegov vzorec je prejel oceno 17,90. Sau- vignon je bil zastopan s 16 vzor- ci, najboljšega sta pridelala Albi- na in Avgust Bobnjar iz Veržeja (18,44). Z 12 vzorci je bil zasto- pan renski rizling, najboljšega, z oceno 18,48, je pridelal Jože Šnajder iz Ormoža. Med deseti- mi vzorci muškat otonela sta vi- nogradnika Čurin-Prapotnik pre- jela oceno 18,06. Osem je bilo tramincev, z 18,34 je bil ocenjen vzorec Stjepana Matanoviča iz Varaždina. Osem je bilo vzorcev rumenega muškata, najboljšega je pridelal Slavko Valenko iz Ptu- ja. 18,55 je najvišja ocena vzorca letnika 1991 normalne trgatve, zato si je to vino prislužilo še po- sebno priznanje - malo amforo. Med šestimi chardonnayji je bil z oceno 17,73 ocenjen vzorec Milana Krajnca iz Lahoncev. Jože Šnajder je tudi letos pridelal naj- boljši kerner, Bogdan Rečnik iz Hoč pa zeleni silvanec. Ocenje- valna komisija je ocenila edini vzorec veltiinca, zastopan pa je bil tudi vzorec mešanega rdečega vina. Vinogradnika Čurin-Prapo- tnik sta prinesla v ocenitev po en vzorec rulandca in ranine. Med predikatnimi sortami sta vinogradnika Čurin-Prapotnik za svoje vzorce prejela kar tri najvišje ocene. Suhi jagodni iz- bor laškega rizlinga, ki ga pozna- mo tudi pod imenom vino sv. An- tona, letnik 1990, je z oceno 19,84 postal šampion šestnajstega praznika vina v Podgorcih, vino- gradnik Stanko Čurin pa pono- vno dobitnik najvišjega priznanja — velike amfore. Lastniki najvišje ocenjenih vzorcev pri posameznih sortah so ob priznanjih prejeli še poka- le. Ob prazniku vina so bile zani- mive tudi spremljajoče razstave. V prostorih podgorske šole je bi- lo razstavljenih več kot 1900 vin- skih etiket iz dvajsetih držav Ev- rope. Dve etiketi sta bili celo iz časa Dravske banovine (1930), razstavljali so tudi staro vino- gradniško opremo. Vinogradni- ki, člani DVJ, so razstavljali svo- ja vina in številna visoka prizna- nja z raznih mednarodnih oce- njevanj. Vse od zamaška do trak- torja, je ponujala tudi trgovina Mihaela s Koga. Na sklepni prireditvi, ki je bila v nedeljo popoldan, so med dru- gim podelili priznanja Turisti- čnega društva Podgorci za lepo in urejeno okolje domov, poslov- nih stavb in drugega. Prejeli so jih Marjana Ozmec, Cvetkovci (priznanje za urejeno kmečko okolje), Anica Nemec, Podgorci (za urejeno okolje), Minimarket z okrepčevalnico Ozmec v Cve- tkovcih (za urejen poslovni pro- stor z okolico), Vinotoč Zorko, Sterjanci (za urejen poslovni pro- stor z okolico). Prireditve so tudi letos sklenili z veselim delom; za ples in dobro razpoloženje je po- skrbel ansambel Ekart. Vida Topolovec Krvodajalci Kidričevo, 21. aprila: Dragica Bavdek, Apače 194; Branko Ivančič, Lovrenc na Dravskem polju 1; Anton Jeza, Stanečka vas 8; Andrej Rašl, Svržčenjako- va 4, Ptuj; Vladimir Plohi, Vinski Vrh 60; Zivko Lazič, Ul. 25 maja 5, Ptuj; Oto Fabjan, Mlinska c. 2/a, Ptuj; Franjo Kovačec, Zg. Hajdina 17/1; Marjan Jozič, Ti- bolci 17; Ivanka Zemljarič, Ka- juhova 12, Kidričevo; Franc Majcen, Podlože 40; Viktor Les- jak. Mestni Vrh 75; Franc Mesa- rec, Senešci 38; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Ivan Voršič, Ptuj- ska C. 2/a, Ormož; Milan Rajtar, Podgorci 29;, Anton Jeza, Podlo- že 50/a; Darko Tomanič, Gereč- ja vas 39; Tone Jus, Lancova vas 61; Miran Župan, Miklavž, An- toličičeva ul.; Jože Majcen, Vi- čanci 11; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Janez Vrtič, Mestni Vrh 14; Alojz Kovačec, Formin 4/a; Boris Blažek, Janški Vrh 28; Janko Jus, Videm 3/d; Ibrahim Ekič, 5. prekomorske brigade 5, Ptuj; Jurček Lamot, Trnovec i; Anton Žerak, Čučkova ul. 7, Ki- dričevo. Posamezniki, 21. in 23. aprila: Vinko Brumec, Reševa 6, Ptuj; Štefka Lukavski, Dornava 148; Oskar Šturm, Raičeva II, Ptuj; Marina Burg, Tržeč 41; Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Mar- jan Žižek, Vrazov trg 2, Ptuj; Franc Zupanič, Slovenja vas 35 c; Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj; Milica Petek-Filipovič, Ul. 25. rnaja 9, Ptuj; Marija Topolovec, Zg. Leskovec 11 ; Albert Frčeč, Apače 246; Klavdija Pivko, Tomšičeva 50, Slovenska Bistri- ca; Ivan Pavlovič, čestica, Ul. Maršala Tita 28; Martin Polak, Starše 55/b; Stanko Kolarič, Žu- pančičeva 23, Maribor; Boris Haustmajster, Dvoržakova 10/b, Maribor; Rudi Frešer, Sp. Nova vas 22, Slovenska Bistrica; An- ton Spes, Leskovec 48, Prager- sko; Milan Vidovič, Trg svobode 2, Ptuj; Stanko Sagadin, Prepolje 20, Starše; Branko Godec, Pre- šernova 38, Ptuj; Miran Babic, Tomšičva 46. Slovenska Bistrica; Boštjan Rap, Loče pri Poljčanah 16; Branko Majcen, Grajena 6; Edvard Ambrož, Poljčane 14; Marjan Kolar, Šikole 41,; Bogo- mir Plohi, Podgorci 51; Franc Hrnja, Kvedrova 3, Ptuj; Alojz Kurbus, Prepolje 42; Silvester Lorber, Stari Log 60; Dušan Bedjanič, Ptujska c. 68, Rače; Jo- že Topolovec, Jablovec 39; Ivan Finžgar, Luščka vas 8; Franc Jurgec. Potrčeva 2. Ptui. Hajdina, 23. aprila: Stanko Žnidar, Gerečja vas 66; Erika Svenšek, Zg. Flajdina 80/a; An- drej Bukvič, Draženci 34; Ivan Gojkošek, Draženci 65; Andrej Plohi, Draženci 21; Srečko Ko- sec, Draženci 22; Maksimiljan Godec, Draženci 21/d; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Ra- denko Matic, Slovenja vas 54; Aleš Kolarič, Skorba 43/a; Janez Lončarek, Seliškarjeva 20, Ptuj; Drago Furek, Hajdoše 39; Mar- jan Kunej, Slovenja vas 40; Dar- ko Klaneček, Skorba 19/b; Du- šan Furek, Draženci 87/a; Ivan Ladinek, Hajdoše 102; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Srečko Brodnjak, Slovenja vas 47; Mi- lan Furek, Slovenja vas 40; Dra- go Furek, Draženci 87/a; Ivan Furek, Hajdoše 39; Dušan Dob- nik, Kidričeva c. 114, Miklavž; Andrej Čander, Slovenja vas 72; Alfonz Strnad, Hajdoše 43/a. Varstvo vinogradov v tem času so najnevarnejši škodljivci na vinski trti pršice, to sta ,rdeči pajek in akarinoza. V nekaterih vinogradih se pojavljata vsaka ^zase, ponekod pa oba škodljivca skupaj. Najučinkovitejši akaricidi proti tem pršicam so: thiodane E 35 v koncentraciji 0,15 %, ta deluje samo proti akarinozi, ter neoron ali pinoron v koncentraciji 0,2 %, ta pa deluje tako na rdečega pajka kakor tudi na akarinozo vinske trte. Škropljenje opravimo, ko so mladice dolge 5—10 cm. K omenjenim akaricidom dodamo še dithane M 45 v koncentraciji 0,25 % ali antra- col v koncentraciji 0,25 %. Če ni posebno močnega napada pršic, lah- ko uporabimo tudi pepelin ali karathane, saj tudi ta dva preparata za- viralno delujeta na pršico, vsekakor pa dodamo tudi dithan ali antra- col, predvsem na področju Haloz, saj je ravno v Halozah nevarnost rdečega listnega ožiga, ki se pojavlja vsakih nekaj let predvsem na la- porjih. Pri zatiranju pršic bomo učinkovitejši, če bomo uporabili več vode. Zatiranje plevelov v trajnih nasadih V vinogradih in sadovnjakih priporočam uporabo (v čim ožjetii pasu v vrsti) boomefekta (ali cidokor ali roundupa) v kombinaciji s pinovitom K in goalom. To je sicer draga kombinacija, vendar drži dalj časa, moramo pa biti previdni in ne škropiti v pretoplem vreme- nu, saj hlapi goala lahko osmodijo listje. V mlajših nasadih bomo uporabljali reglone ali kamato. dipl. ing. Gonc Albert BRALCI SPRAŠUJETE ZADNJE POČIVALIŠČE V HRUPU Cospo llortnto*o s Ptuju moti, kot sama pravi, neurejenost ptujskega pokopališča, saj nima nara- \ne zatese, ki hi omogočala pogreb » intimnosti. Obred zmotijo tsak tlak, tovornjak in podobni potzročitelji hrupa. Za odgovor smo prosili odgovornega za novo ptujsko pokopališče Matevža Cestnika, vodjo ko- munalnih dejavnosti pri Komunalnem podjetju Ptuj: »Novo ptujsko pokopališče je bilo zgraje- no v letih 1977 in 1978, uporabljati smo ga priče- li v avgustu leta 1978. Zgrajeno je bilo zaradi za- polnitve mestnega pokopališča in je predvideno za naslednjih 80 let. Obsega 10 hektarjev povr- šin, od katerih sta približno dve tretjini travni- kov in tretjina gozda. Projekt za izgradnjo je iz- delal profesor Ogrin z Biotehniške fakultete v Ljubljani in predvideva etapno gradnjo. Projekt žive meje ali neke druge ločilne meje, ki bi varo- vala severno mejo pokopališča pred hrupom, ne predvideva. Predlog bralke je vreden vse pozor- nosti in ga bo Komunalno podjetje posredovalo projektantu. Pokopališče je šele v prvi četrtini iz- gradnje, zato vabimo tudi druge bralce, da poš- ljejo svoje predloge o možnostih dopolnitvah in spremembah na Komunalno podjetje Ptuj. Naj bralcem osvežim spomin s podatkom, da grad- njo poslovilnega prostora in manjkajoče objekte že načrtujemo, vendar potrebnega denarja zaen- krat ni, saj je bil predviden v okviru samopri- spevka. Upamo, da bodo ti načrti v bodoče izpe- ljani iz občinskega proračuna.« Odgovor poiskala M. Zupanič *** TEDNIK IŠČE ODGOVOR *** Ja, graznik dela Je za nami, zaj pa drgoč na delo. Če vam tak po pravici povem, sploh nesen veda. da je hija kokšni praznik, razen po tem, da sen meja že pred prazniki prozno mošjo od kmečke penzije. Z Mico srna cele dneve kopala in rintala na njivah, v gorici in v stali. Če tak ma- lo nazajpogledan, smo na našen Suhen hregi vsoko leto kurili I.-majski kres, letos pa se loga nihče neje spuna, pa tudi veselice neje bilo. Saj re- čen, niti prvi majnik neje več tisto, kaj je včosik hija. Cajti se pač spremi- njajo in Udje z njimi. Najbrž je tak tudi prav ali pa tudi ne. Nekda smo na I.-majsko drevo oziroma majpan plezali in poleg vitke smreke tudi kokšno deklino podrli... Ja, ja, ja, spomini, spomini. Najbrž jih je tudi moja Mica obujala, saj mi je na predvečer prvega majnika rekla: »Čuj, Lujzek, kaj bi ti po- stava svoj majpan ali ne???« Kak je dale bilo, vam seveda ne bon pove- da, lehko pa si mislile. Še gnes je na hišnem lelevizori samo slika, glosa pa nega . . . Vidite, tak vam je to. Še malo. pa se hode pul letošjega leta okoli obrnolo. Kak pa kaj politika? Zaj gospod Drnovšek sestovla novo vlodo. Ne bi mu rad v koži hija, saj v posameznih strankah že polena žogajo in kolajo, da mu jih bodo zmetali pod noge in na glavo. Mislin, da se mu nede nič bojše godilo kak pret Lujzeki Peterletovemi. Un ma pre tejko polen, ke mu celo živleje nede trehalo kurjave kupovati. Nekšni hasek pa te človik tudi lehko dobi od politike. Tudi jaz sen sklena, da se bon zače- ja na štora leta s politiko ukvorjati. Za kakšnega ministra sen že malo prestori, bon pa v stranki sivih in (lačnih) panterov skrbeja za presajeva- nje las na plešaste glove. Kšeft je pač kšeft in biznis je pač biznis. Tudi menežerski posli me zanimlejo. »Samo mene ne žerle, druge pa lehko,« pravi moja Mica. Te pa srečno, vas" LUJZEK. V vrtu Zadovoljstvo je v domačem SADNEM VRTU pridelati zdra- vo in kakovostno sadje. Žlahtne rastlinske vrste in sorte pa so že po svoji naravi manj odporne na razne rastlinske bolezni in škod- ljivce in zato kljub skrbni negi in obdelavi bolj ogrožene. Jablane, hruške, breskve, ma- relice in češnje ogroža najbolj razširjena rastlinska bolezen škr- lup. Posebno je škodljiv jabolčni škrlup ali fuzikladium. Trosi te glivične bolezni do pomladi do- zorijo v prezimelem, lani odpad- lem listju in ob ustrezni vlagi in temperaturi okužijo mlade, ko- maj vzbrstele lističe na drevju. Če je listje mokro 10 ur, pri 15° C pride do lahne infekcije, če pa je mokro 20 ur, pa že do močne infekcije. Bolezen opazimo na li- stih, poganjkih in plodovih v obliki temnorjavih peg. Gliva povzroča odpadanje listja, doraš- čajoči plodovi postajajo krastavi, pokažejo se škrlupaste razpoke in začno gniti. Proti škrlupu se učinkovito obranimo le s pravočasnim pre- ventivnim škropljenjem tako, da rastline poškropimo z dotikalni- mi fungicidi, kot so delan, dodi- ne, captan ali dithane M 45. V drugi polovici aprila pa do julija [e pri sadnem drevju bujna rast. Škropilno oblogo moramo na novo doraščenih poganjkih in li- stih obnavljati, zato je potrebno v bolj ali manj rednih presledkih škropljenje vsakih 7 do 10 dni ponoviti. Ko cvetenje preneha in če opazimo večji pojav rastlin- skih škodljivcev, kot so uši, ka- parji, zavijači, pajki in podobno, dodamo škropivu ustrezne insek- ticide. Če je zaradi daljšega deževja ali drugih zadržkov prišlo do za- mude pri rednih presledkih pre- ventivnega škropljenja, lahko ku- rativno škropimo z enim od na- slednih sistemičnih fungicidov: score, topas C, baycor ali systha- ne MZ, Ici prek rastlinskega soka preprečujejo razvoj škrlupa. Tak- šno kurativno škropljenje pa je mogoče izvesti glede na primer- nost navedenega fungicida naj- več 72 do 96 ur od začetka dežja, ki je sprožil okužbo. Strokovna služba za varstvo rastlin pri Kmetijskem zavodu v Mariboru, ki redno spremlja vre- menske in druge razmere za okužbo in razvoj najbolj razširje- nih in gospodarsko škodljivih rastlinskih bolezni in škodljiv- cev, ne priporoča pretiravanja z uporabo sistemičnih fungicidov. V eni sezoni bi jih smeli uporabi- ti največ štirikrat, drugače pa pri- poroča preventivna škropljenja z dotikalnimi fungicidi. V zadnjem obvestilu o varstvu sadovnjakov z dne 28. aprila 1992 Kmetijski zavod Maribor sporoča, da je iz- leženih 40 do 50 "(I zimskih jaj- čec rdeče sadne pršice. Kjer je prag škodljivosti presežen s 3 do 4 pršicami na list, je sedaj pravi čas za uporabo nissoruna \ 0,05 '/o koncentraciji. Ko preneha nevarnost spomla- danske slane, to je navadno po ledenih možeh sredi maja, lahko v ZELENJAVNEM VRTU seje mo ali presajamo na prosto ku- marice. Že nekaj let po posevkih ku- maric pustoši glivična bolezen kumarna plesen. Napade že kale- če rastline, brž ko se oblikujejo prvi listi. Na zgornji strani listov se pojavijo bledorumene oglate pege, na spodnji strani peg pa se pojavi bolj ali manj redka nežno plesniva prevleka. Napadeno listje hitro propada, gliva pa se sproti širi na rastne vršičke in no- vo zrasle liste ter sproti prepre- čuje razvoj rastline, cvetnega na- stavka in plodov. Zatiranje je težavno, še zlasti če ga nismo pričeli dovolj zgo- daj, torej že ob kaljenju. Sejemo izključno razkuženo seme, lan- skoletno bilje je moralo biti se- žgano in upoštevati moramo ko- lobar, da setve ali sajenja v nobe- nem primeru ne ponovimo na isto površino. Posevek je do ka- Ijenja priporočljivo zaliti, ko pa se oblikujejo prvi listi, pa škropi- ti z bakrenoapneno ali bordoško brozgo v 1.5% koncentraciji, 0,3% cuprablavom ali ciprami- xom ali temu podobnimi pri- pravki na osnovi bakra z dodat- kom vlažila. Posevek nato škro- pimo vsak teden, da pred okuž- bo zavarujemo novo zrasle po- ganjke. V OKRASNEM VRTU spo- mladi cvetočim čebulnicam, kot so narcise, tulipani, perunike, carski tulipani, hijacinte in dru- ge, ki so v tem času že odcvetele, odstranimo zametke plodov in semena. Čebulnice, ko odcveto, nastavijo semenske glavice, iz katerih se razvijeta plod in seme. Ker je za tvorbo plodu in seme- na potreben precejšen del ži- vljenjske moči rastline, za ra- zmnoževanje pa ga ne potrebuje- mo, semensko glavico brez škode odstranimo in hrano preusmeri- mo v rast in krepitev čebulice. Dokler listje samo od sebe ne porumeni, ga pustimo pri miru. V sušnem obdobju je koristno iz- datno zalivanje, da preprečimo prisilno dozorevanje rastlin. Li- ste odstranimo šele takrat, ko prenehajo asimilirati. Čebulice, ki so posajene v trati, pri prvih pomladnih košnjah kosimo ne- koliko višje, da bi preostali del listov še asimiliral in prehranje- val čebulice. Čebulicam oziroma rastlinam, ki so odcvetele, potro- simo še drugi obrok mešanega gnojila nitrofoskal in ga plitvo vkopljemo med rastline, da bodo hranila hitreje prišla do korenin. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista. 17. in 18. maja, zaradi plodov od 9. do 12. maja, zaradi korenine in go- moljev od 12. do 15. maja ter cveta in zdravilnih zelišč 15. ma- ja. Miran Glušič, ing. agr. 10 — TV SPOREDI 7. maj 1992 - TEDNKK TEDNIK - 7. maj 1992 ZA RAZVEDRILO - 11 12 - POSLOVNA SPOROČILA 7. maj 1992 - TEDNIK Maratonski pokal 92 y letošnji pokal maratoncev je po\e/anih 12 teko* različnih dolžin. Za kon- čno mrstite se upošteva H najboljših re/ultatu*. > vsakem delu se/ohe po 4. Po prvi priredit* i ► ok\iru pokala \ Podgorici pri Ljubljani (13. aprila), kjer si je član Te- kaškega kluba Maraton Ptuj Jože Svržnjak priboril i zmago prvih 1000 točk, sta konec minulega tedna bila na sporedu 2. in 3. tek. IR/K, četrtek, 23. aprila - spo- minski tek Boruta Berganta • Vsako letni tek po ulicah Tržiča je na Go- renjskem zelo priljubljena tekaška prireditev. Na startu se je zbralo okrog 300 udeležencev, po celotni dolžini proge pa je bilo veliko navija- čev. Bogatemu nagradnemu skladu je bila primerna tudi konkurenca teka- čev. Gledalci so bili deležni zanimive- ga razpleta, saj je bila razlika med pr- vim šestim le I minuto 2.5 sekund. Napetost razpleta je še povečala kro- žna proga dolžine 1700 m, skupaj 10.000 metrov. Vrstni red: 1. Romeo Živko (l)ina- mo Zagreb), 2. Roman Hojak (ŽAK Ljubljana), 3. Vlado Urh (Kamnik), 4. Franci Teraž, 5. Beno Piškur, 6. Jože Svržnjak (TKM Ptuj), 10. Ivan Golob (TKM Ptuj), 30. Mihael Svržnjak (TKM Ptuj). Hkrati je tek štel za odprto prven- stvo TO Gorenjske, kjer je bil vrstni red: 1. Franci Teraž, 2. Jože Svržnjak (77. obm. ŠTO Ptuj), 3. Vlado Duri- šič. IMUTA, 26. aprila • Zveza tabor- nikov Slovenije, odred Bistri potok iz Mute je organiziral XXX. taborniški tek, ki je štel kot 3. tek v pokalu. Iz Ptuja sta se teka na 8 km dolgi progi udeležila brata Svržnjak. Že na polovici proge sta se od osta- lih ločila J. Svržnjak in Tomaž Robač in povečevala prednost, 2 km pred ci- ljem pa si je Jože s hitro pospešitvijo tempa nabral 30 metrov prednosti in potem vse do cilja ohranil to razdaljo. Za naslednjih 1000 točk v pokalu je bila dovolj namreč že sama zmaga. Vrstni red: 1. Jože Svržnjak (TKM Ptuj) 25:22.0, 2. Tomaž Robač 25:28.0, 3. Tone Vencelj (Šentvid pri Stični) 26:36.0. j. s. TEDNIK - 7- maj 1992 OGLASI IN OBJAVE - 13 Papež Janez Pavel II. je segel v roko bolfenškemu župniku Matiji Haj- dinjaku. Bolfenčani v Rimu in Vatikanu v dnevih od 27. aprila do 2. maja se je uresničila velika želja cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru JAKOBA GOMILŠAKA iz župnije sv. Boltenka v Slov. goricah. V poznih nočnih urah se je 30 članov pevskega zbora, ki sicer šte- je 40 članov, s še nekaj župljani odpravilo na dolgo pot. Po nekaj krajših po- stankih in po ogledu srednjeveškega Orvietta smo prispeli do slovenskega zavo- da SLOVENIK v Rimu, kjer smo stanovali v času našega bivanja v večnem me- stu. Že naslednji dan, 29. aprila, je naše romanje doseglo višek in glavni cilj po- tovanja: srečanje s papežem. Na trgu sv. Petra smo se udeležili avdience, na ka- teri je bilo več kot sto tisoč romarjev z vseh koncev sveta. Papež Janez Pavel II. nas je pozdravil z besedami v slovenščini: »Dobrodošel, cerkveni pevski zbor iz Bolfenka pri Mariboru v Sloveniji. S svojim župnikom ste prišli, da bi velikono- čno veselje povečali z obiskom rimskih bazilik, počastili grob apostola svetega Petra in se srečali z njegovim naslednikom. Naj velikonočni aleluja napolni in plemeniti Vaše duše! S to željo podeljujem svoj apostolski blagoslov Vam in vsem Vašim dragim.« Po ogledu vseh pomembnejših znamenitosti Vatikana in Rima — obiske cerkva smo popestrili poleg molitve s slovenskimi pesmimi, ki so jim prisluhnili mnogi romarji — smo se v soboto, 2. maja, v popoldanskih urah polni lepih vti- sov in spominov ter duhovno obogateni vrnili na svoje domove. Prvič registracija zmajev Od ponedeljka, 27. aprila, lah- ko ponovno leti vseh deset zma- jarjev ptujskega zmajarskega kluba Lastovka. Republiška ko- misija za registracijo zmajev je ta dan namreč na letališču v Mo- škanjcih registrirala vseh devet njihovih zmajev, poleg tega pa pregledala tudi 25 drugih zmajev iz severovzhodne Slovenije. To je bil prvi pregled in registracija zmajev v osamosvojeni Sloveniji, prav tako pa tudi v prejšnji Jugo- slaviji zmajev niso registrirali, čeprav je zakon to predpisoval. Deset članov Lastovke je pred slabim mesecem opravilo tudi iz- pite in si tako pridobilo dovolje- nje za letenje z zmaji. McZ Zlatoporočenca Fištravec 25. aprila sta se v knjigo zlatoporočencev ormoške občine vpisala Otilija in Franc Fištravec iz Podgorcev. Otilija, rojena 13. decembra 1913 v Podgorcih, njen dekliški pri- imek je Klemenčič, in Franc, rojen I. novembra 1913 v Senešcih, sta se poročila 19. aprila 1942. v Podgorcih. Franc je bil v službi pri želez- nici, oopravljal je dela nadzornika vozovnih preglednikov. Od 197?. Zlatoporočenca Fištravec na matičnem uradu v Ormožu. (Foto: Ema Žalar.) leta je v pokoju. Žena Otilija pa je ob delu v gospodinjstvu in na zem- lji skrbela še za tri otroke. Njuno jesen življenja razveseljujeta hčerki Danica in Milica (sin Franček je umrl kot otrok) ter vnukinja in trije vnuki. Vida Topolovec Ribiška sezona je odprta Člani organizacijskega odbora za pripravo prvega državnega pr- venstva slovenskih ribičev v športnem ribolovu - to bo 15. in 16. av- gusta ob Dravi v Ptuju - so se s predsedniki posameznih odborov dokončno dogovorili o aktivnostih v maju in juniju ter sprejeli ter- minski načrt dela. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno številko gla- sila ptujske ribiške družine Rokavi Drave, državno prvenstvo pa bo spremljalo še nekaj aktivnosti. Kot so se mnogi veselili prvomajskih praznikov zaradi prepo- trebnega počitka, so se ga ribiči predvsem zaradi konca lovopusta. Lov na velike ribe (ščuke) je namreč že odprt, pričela pa so se že prva ribiška tekmovanja. V okviru priprav na državno prvenstvo je bilo v nedeljo. 3. maja, že prvo izbirno ribiško tekmovanje med RD Maj- šperk, Ormož in F^tuj. Zmagali so Ptujčani, najboljši posameznik pa je bil Franc Trbuc. To soboto, 9. maja, bo ob mladinskem ribniku v Orešju velika pomladanska čistilna akcija, na katero vabijo vse ribiške mladince. Ta dan na bo za člane čistilna akcija ob ribniku v Rogoznici. V obeh pri- merih je zbor ob osmi uri, orodje in pridne roke pa je potrebno prine- sti s seboj. RAZPORED RIBIŠKIH TEKMOVANJ — 16. maja izbirno mladinsko ribiško tekmovanje v Orešju — 17. maja izbirno ribiško tekmovanje ob ribniku v Savcih — 31. maja tekmovanje ob Dravinji in Dravi v Ptuju — 21. junija ob ribniku Pristava v Majšperku — 28. junija ob Dravi v Hajdošah — 5. julija ob Dravi v Ormožu Dober prijem! - OM Zlati par Meznarič v poročni dvorani na magi- stratu v Ptuju sta v četrtek, 30. aprila, stopila pred pooblaščene- ga odposlanca občinske skupšči- ne in matičarko FRANC in TE- RFZIJA MFZNARlC iz Sakuša- ka 17 v KS Juršinci. Po petdese- tih letih skupnega življenja v za- Franc in Terezija Meznarič ob razglasitvi za zlatoporočenca. (Foto: Langerhoic) konu sta to zvezo slovesno obno- vila in bila proglašena za zlato- poročenca. Nekaj glavnih poda- tkov iz njunega življenja in dela. Franc je bil rojen 27. 10. 1919 v kmečki družini v Bodkovcih. Živel in delal je doma pri starših, vmes priložnostno tesaril in od- služil vojaški rok. Terezija Zden- ko, roj. 6. 11. 1918 v Sakušaku, je prav tako delala doma pri star- ših. Poročila sta se 7. aprila 1942 v Juršincih in od tedaj živela na Terezijinem domu v Sakušaku. Toda točno po enem letu je bil Franc prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in se vrnil domov kot invalid. Takoj po vojni se je začel usposabljati v raznih tečajih, de- lal je kot računovodja pri KZ Sa- kušak, potem pa kot revizor in inštruktor knjigovodstva pri okrajni zadružni zvezi in zadru- žni hranilnici v Ptuju. Zadnjih 16 let pred upokojitvijo je delal v Perutnini Ptuj kot interni kontro- lor finančnega in materialnega poslovanja. Terezija je vsa leta delala do- ma in gospodinjila. Imela sta si- na in hčerko, danes pa sta pono- sna na 6 vnukov in se veselita ob dveh pravnukih. V življenju jima ni bilo vedno lahko, premagati je bilo treba veliko težav, se spopri- jemati z boleznijo, vendar z mo- čno voljo in ob medsebojni po- moči sta srečna dočakala visoki jubilej. FF Kulturni križemkražem PTUJ * V Narodnem domu bo v soboto, 9. ma- ja, ob 20. uri KONCERT Ženskega pevskega zbo- ra Prosvetnega društva Grajena, ki ga vodi Jerneja Bombek. Kot gost bo nastopila komorna skupina Kompoljčani iz Celja. PTUJ * SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJ- SKEM GRADU je razstava, ki je na ogled na gra- du. Poleg ogleda turkerij lahko kupite tudi spo- minke in nakit po turškem vzoru. PTUJ * V lapidariju Pokrajinskega muzeja v ne- kdanjem dominikanskem samostanu gostuje RAZ- STAVA Pokrajinskega muzeja Celje Kelti na Celj- skem. PTUJ * V galeriji Florijan RAZSTAVLJA aka- demski slikar iz Maribora Janez Pristavec vedute, tihožitja in akte. PTUJ * V galeriji sv. Jurija RAZSTAVLJA ptuj- ske portrete akademski slikar Viktor Gojkovič. PTUJ * V Miheličevi galeriji v nekdanjem vod- nem stolpu ob Dravi je na ogled STALNA ZBIR- KA grafik in risb akademskega slikarja Franceta Miheliča. LJUBLJANA * Na tiskovni konferenci bodo danes popoldne selektorji — oblikovalci Linharto- vih srečanj predstavili program srečanja sloven- skih lutkarjev v Rušah 27. in 28. maja, srečanje mladih slovenskih gledališč 29. in 30. maja v Ptuju in srečanje otroških gledališč 1. in 2. junija v Pes- nici. PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici predsta- vljajo letošnje KNJIŽNE NOVOSTI slovenskih založb. LJUBLJANA * Teater III Delavskega prosvet- nega društva Svoboda Gledališče Ptuj bo v nede- ljo gostoval v Mladinskem gledališču z Lorcovo Publiko v režiji Branke Bezeljak-Glazer. ČRNA KRONIKA TRAKTORIST UMRL NA KRAJU NESRECE V ponedeljek, 27. aprila, je 48-letni Godfrid Žemljic iz Sav- cev 70, KS Tomaž pri Ormožu, s traktorjem delal na njivi še v noč. Nekaj pred 22. uro je zape- ljal na rob njive, tam seje traktor prevrnil in se skotalil po strmini kakih dvajset metrov globoko. Med prevračanjem je Žemljic pa- del iz kabine, pri tem ga je trak- tor stisnil in ga tako hudo poško- doval, da je na kraju nesreče umrl. USODNO TRČENJE V MARIBORU V torek, 28. aprila, ob 5.50 je 26-letni Franc Fekonja iz Cagone 2, KS Cerkvenjak, občina Le- nart, vozil osebni avto Renault 4 po Tržaški cesti v Mariboru proti Hočam. V bližini zgradbe Agro- servisa je iz neznanega vzroka zapeljal čez dvojno neprekinjeno črto in čelno trčil v osebni avto Jugo 55, ki ga je nasproti vozil Zlatko Zupe iz Spodnje Gorice 2o pri Pragerskem. Trčenje je bi- lo tako močno, da je Fekonja na kraju nezgode umrl, težko ranje- nega Zupeta pa so prepeljali v mariborsko bolnišnico. DEČEK I MRL V BOLNIŠNICI V 15. številki Tednika smo po- ročali o prometni nezgodi, ki se je pripetila v nedeljo, 5. aprila. na Spodnji Ložnici in v kateri je bil hudo ranjen 6-letni deček R. M. iz Kajuhove v Slovenski Bi- strici. Zvedeli smo, da je deček v petek, I. maja, v mariborski bol- nišnici umrl za posledicami hu- dih poškodb, ki jih je dobil v omenjeni prometni nezgodi. TRČENJE AVTOMOBILOV V SKORBI Po magistralni cesti od Hajdi- ne proti Mariboru je v četrtek, 30. aprila, okoli 16. ure vozil osebni avto Darko Freinger iz Maribora. V Skorbi je blizu hiše št. 8 v blagem levem ovinku za- peljal desno z vozišča na plo- čnik. Nekaj časa je vozil po plo- čniku, potem pa je zapeljal nazaj na cesto na levi prometni pas. Prav takrat je iz mariborske sme- ri pripeljal z osebnim avtom Ranko Kneževič iz Zagreba in vozili sta čelno trčili. Pri tem so bili hudo ranjeni oba voznika in oba sopotnika v Freingerjevem avtomobilu Dejan Lah in Milan Smaniotto, oba iz Strekljeve 44 v Mariboru. UGASNILO DVOJE MLADIH ŽIVIJENJ V zgodnjih jutranjih urah v pe- tek, I. maja (domnevno med 5.20 in 6.10), je prišlo na Destrniku do hude prometne nesreče, v ka- teri sta v razbitinah avtomobila umrla sopotnika 21-letni Franc Potočnik iz Doliča 21 a in 20-le- tni Daniel Horvat iz Zasadov 12, oba KS Destrnik. Oba sta bila sopotnika v osebnem avtomobilu Zastava 128, ki gaje vozil Miran Koser iz Doliča 4. Na Destrniku pri hiši št. 11 je v blagem levem preglednem ovinku vozilo začelo zanašati, voznik je zapeljal s ce- ste na odprto dvorišče in tam s prednjim delom avtomobila čel- no trčil v zid gospodarskega po- slopja, last Vlaste Marinič-To- plak, Destrnik I I. V silovitem tr- čenju je avto v zid napravil lu- knjo, prednji del avtomobila pa se je sploščil. Ko so nekaj po 6. uri nesrečo odkrili, obema sopo- tnikoma ni bilo več pomoči, umrla sta na kraju nesreče. Tež- ko ranjenega voznika Koserja pa so prepeljali v ptujsko bolnišni- co, kjer je ostal na zdravljenju. Z AVTOM V JAREK Po lokalni cesti od Žetal proti Podlehniku je v petek, I. maja, nekaj po 22. uri vozila osebni av- to Milena Kozel iz Dobje vasi 164 v občini Ravne na Koro- škem. Zunaj naselja Zakl pri Podlehniku je v ostrem desnem ovinku zapeljala na nasprotni vozni pas, od tam pa v jarek, okoli meter globok, po katerem je avto še nekaj časa drsel in se vmes odbijal od sten jarka. Pri tem so se hudo ranili voznica Milena Kozel in njena sopotnica Petra Kozel, drugi sopotnik Du- šan Gjora iz Javornika pri Slo- venj Gradcu pa je dobil lažje po- škodbe. Prepeljali so jih v ptuj- sko bolnišnico. GORELO V MEDRIBNIKU Prejšnji petek, 24. aprila, okoli 15. ure je izbruhnil požar na sta- rem gospodarskem poslopju v Medribniku pri Cirkulanah. Ogenj je povsem uničil staro le- seno 9 krat 6 metrov veliko po- slopje in se razširil na novo go- spodarsko poslopje, kjer je zgo- relo le ostrešje, poleg tega pa še okoli 10 ton sena, nekaj ton sla- me za steljo in precej rezanega lesa. Ocenjujejo, da je škode za okoli 900 tisoč tolarjev. Z IZVIJAČEM ZABODEL OČETA V ponedeljek, 27. aprila, okoli pol treh popoldne sta se na do- mačem dvorišču v Svetincih, KS Destrnik, sprla in stepla oče in sin 62-letni F. B. in 34-letni F. B. Med prepirom je sin pograbil daljši izvijač in z njim dvakrat zabodel očeta — v predel nosu in v podlaht desne roke. Oče je moral iskati zdravniško pomoč, sina pa bodo ovadili pristojnemu javnemu tožilcu. MOPEDIST PO NEZGODI NI USTAVIL V petek, 1. maja. ob 21.45 je med vožnjo po magistralni cesti skozi naselje Moškanjci neznani voznik kolesa z motorjem prete- sno prehiteval peško Mileno Obran iz Moškanjcev in jo zadel, pri čemer je bila lažje ranjena. Mopedist po nezgodi ni ustavil, temveč je odpeljal naprej. Zaradi tega policija prosi voznika kole- sa z motorjem in morebitne oči- vidce nezgode, da se jim javijo in pomagajo razjasniti vse okolišči- ne omenjene prometne nezgode. FF osebna kronika RODILE SO - ČESTITA- MO: Marjana Vajda, Stojnci 20/b — deklico; Zvonka Čupko- vič, Visole 39, Slovenska Bistrica Vesno; Mojca Mlakar, Pod- vinci 127 — Sandro; Jožica Ko- mes, D. Višnjica 126 — Kruno- slava; Natalija Grabar, Svržnja- kova 1, Ptuj — Natalijo; Vera Ja- kob, Destrnik 26 — deklico; Darja Lešnik, Žabjak 51 — Alek- sandro; Angela Janžekovič, Dor- nava 81 — deklico; Darja Pristo- všek, Gibina 10 - deklico; Zlat- ka Jelen, Trdobojci 76 — Polon- co; Mojca Sakelšek, Krempljeva 6, Ptuj Tomasa; Alojzija Ko- kol, Volkmerjeva 24, Ptuj — de- klico; Renata Petrovič, Stanečka vas 16 — Nastjo; Vera Vočanec, Hrastovec 129 — Nikolaja; Ljudmila Matjašič, Rucmanci 28 - dečka; Suzana Emeršič, Zg. Hajdina 147 - Timoteja; Tatja- na Pšajd, Črmlja 5 — deklico; Jožica Pajtler, Vel. Brebrovnik 44 Davora; Jožica Krajnc, Turniška ul. 16, Ptuj Aleša. POROKE - PTUJ, 25. apri- la: Ivan Čelan, Sp. Gorica 36, in Anica Dobnik, Prepolje 61; An- ton Dobnik, Prepolje 61, in Na- da Murko, Tržeč 36; Drago Rann, Moškanjci 66, in Mateja Tetičkovič, Moškanjci 15; Darko Gavez, Grosuplje, Taborska ce- sta 24, in Melita Iglic, Grosuplje, Taborska cesta 24; Bogdan Va- lenko, Gorišnica 170, in Alenka Petrovič, Stojnci 122; Marjan Božičko. Lancova vas 5, in Vale- rija Skuk, Lancova vas 5; Franjo Vidovič, Velika Varnica 47, in Jožica Milošič, Soviče 23; Stojan Mlakar, Trniče 43, in Zdenka Zajšek, Kočice 37; Roman Cuš, Spodnji Velovlek 20, in Irena Kramberger, Levanjci 25; Bran- ko Strelec, Zg. Hajdina 34, in Marinka Mohorko, Stojnci 85; Dušan Ornik, Ptuj, Belšakova ulica 30/a, in Renata Voglar, Ptuj, Belšakova ul. 30/a; Janez Rozinger, Strmec pri Leskovcu 47, in Marija Cafuta, Strmec pri Leskovcu 24; Valter Mazi Mari- bor, Ptujska cesta 183, in Marija Škripač, Gorišnica 84. POROKE - 30. april: Dušan Muršec in Brigita Sribar, Mo- škanjci 106; Zlatko Gomilšak, Bovec, Ledina I, in Valerija Turnšek, Videm pri Ptuju 2/a; Vidko Arnečič, Gradišča 116, in Blanka Bezjak, Slatina 40; Zvon- ko Drevenšek, Pleterje 55, in Va- lerija Kovačič, Lovrenc na Drav- skem polju 128/a; Matjaž Ke- kec, Bukovci 42/a, in Liljana Novak, Vodranci 15. POROKE - ORMOŽ, 25. aprila: Marjan Bezjak, Podgorci 133, in Martina Rajh, Stanovno 11; Franc Trstenjak in Sonja Malec, Pavlovci 30; Bojan Pra- protnik, Ljubljana, Tržaška c. 47, in Danica Kirič, Ljubljana, Trža- ška C. 17; Milan Rajh, Mezgovci 9, in Helena Vučina, Trnovci 23, Tomaž; Miran Rajh, Gornji Ključarovci in Katica Broz, Bed- nja. Hrvatska; Stanislav Petek in Marjana Ceh, Sardin je 16/a; 2. maja: Klemen Pančur, Mirna, Sokolska 1, in Katarina Vrtič, Ptuj, Selška c. 29; Boris CizerI, Mihovci 70, in Vida Majcen, So- dinci 77; Zdravko Munda, Za- mušani 17, in Stanka Korpar, Osluševci 29; Ivan CizerI in Marjana Lačič, Rakovci 5, To- maž pri Ormožu. UMRLI SO: Jurij Kokot, Tur- ški vrh 106 * 1913, t 19. april 1992; Franc Žgeč, Ptuj, Maribor- ska cesta 53 * 1912,+ 20. aprila 1992; Marija Horvat, Ptuj, Or- moška C. 50 * 1929,+ 26. aprila 1992; Jožefa Šeruga, Strezetina 26 * 1922, + 28. aprila 1992; Ma- rija Veseljak, Zabjak 23 * 1918,+ 29. aprila 1992. TEMUIK TEDNIK je naslednik Ptujskegi tednika oziroma Našega dela, k ga je ustanovH Okrajni odbor 01 Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod zi radijsko in časopisno dejavnos RADIO-TEDNIK PTUJ._ UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di rektor in glavni urednik), Ludvil Kotar (odgovorni urednik), Joži Šmigoc (pomočnik odgovorne ga urednika in lektor), Štefai Pušnik (tehnični urednik), Joži Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznil' Darja Lukman, Martin Ozmec Vida Topolovec, Nataša Vodu šek in Milena Zupanič (novinai ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičc va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; te (062) 771-226; faks (06J 771-223. Celoletna naročnina 2.080 tola jev, za tujino 3.620 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptu 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Mar bor. Spoštovani Pokrajinski muzej Ptuj, največji in najprivlačnejši med slovenskimi muzeji, je 15. aprila 1992 ob navzočnosti nemara tisoč ljudi odprl doslej največjo in najambicioznejšo razstavo na Slovenskem. Razstava »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu« je sad večletnega dela mnogih strokovnjakov iz Slovenije in Avstrije. Je meddržavni projekt, ki Ptuj uvršča med pomembna kulturna središča srednje Evrope. Na razstavi je na ogled največja evropska zbirka portretov in celopostavnih podob ljudi iz Orienta in eksotičnih dežel ter kulturnozgodovinsko ozadje njenega nastanka. Serija 47 slik je nastala v zadnji tretjini 17. stoletja v času razcveta baroka v Evropi, ko je bilo zanimanje plemiškega stanu za življenje daljnih ljudstev izredno veliko in je začelo rušiti kulturne pregrade med ljudstvi različnih celin To zanimanje se je kasneje razširilo tudi med meščani. Naša serija slik, t. i. turkerije, je delo Italijanskih slikarjev, ki so jo ustvarili po francoskih grafičnih predlogah. Turkerije je naročil grof Janez Jožef Herberstein, baron hrastovški. po vrnitvi z veleposlaništva v Istambulu kot ilustracijo svojega potovanja. Grof Janez Herberstein se je odpravil tja v spremstvu grofa VValterja Leslieja, lastnika ptujskega gradu. Ta veličastna serija priča o vpetosti našega kraja v evropski prostor, z razstavo pa v novi državi znova potrjujemo to tisočletja znano dejstvo. Otvoritev, ki je pritegnila velikansko pozornost naše in avstrijske javnosti, je spodbudna napoved pričakovanega obiska nad 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Razstava je velika priložnost za Ptuj in njegovo okolico v prizadevanju, da bi postali tunstični center Slovenije. Pokrajinski muzej Ptuj je z razstavo »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu« dal možnost mnogim, ki živijo od turizma, da preizkusijo, koliko so dejansko sposobni izrabiti to enkratno priložnost. Vse spoštovane bralce vabim, da si sami ogledajo razstavo, da jo pokažejo svojim prijateljem in gostom in se vsi skupaj »podajo v odličen in vznemirljiv dogodek, ki je nov prispevek k slavi in časti starodavnega Ptuja.« Lep pozdrav! Boris Miočinovič Orientalka Chiray Achmed Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu Turguerije v ptujskem muzeju 14. april — 15. december 1992 Kakšno bogastvo je shranjeno v ptujskem muzeju! Ptujčani smo upravičeno ponosni na svojo muzejsko hišo, eno največjih in najstarejših, pa tudi najbolj obiskanih v Sloveniji Na Ptuj radi zahajajo potniki, ljubitelji zgodovine in umetnosti, pa tudi strokovnjaki. Dragocenosti iz muzejskih zbirk in depojev osvetljujejo mnoga vprašanja iz preteklosti. Preveč smo prepričani, da vemo, kaj se je nekdaj dogajalo v našem mestu. Nova odkritja nas vedno znova presenečajo ter spreminjajo in dopolnjujejo naše predstave. Eno zadnjih prijetnih presenečenj je bila znanstvena razprava o ptujski zbirki turquerij. Ptujski muzej hrani 47 upodobitev razkošno oblečenih mož in žena z Jutrovega. kar je največja tovrstna zbirka v Evropi. Nastale so v drugi polovici 17. stoletja m do leta 1907 bogatile grajske sobane na Vurbergu, takrat pa so jih Herbersteini preselili na Ptuj. Veljale so za družinski ponos in tudi po drugi vojni so se muzejski obiskovalci radi ustavljali ob njih. Pa vendar do nedavna nismo znali pojasniti, zakaj in kako so nastale očem dopadljive podobe. Odkritja dr. Maximiliana Grothausa iz Celovca, strokovnjaka za odnose med habsburško monarhijo in osmanskim cesarstvom, so zato dragocen prispevek k poznavanju naše kulturne dediščine. Odločili smo se pripraviti večjo razstavo in nova spoznanja predstaviti javnosti. Zasnovali smo projekt, ki po obsegu in zahtevnosti presega dosedanje prireditve v ptujskem muzeju. Po dveh letih intenzivnega dela, pri katerem so nam pomagali mnogi strokovnjaki iz Slovenije in sosednje Avstrije, smo lahko pred kratkim svečano odprli razstavo, ki smo jo imenovali »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu«. Od 15. aprila do 15. decembra bo več kot polovica grajskih soban pripovedovala zgodbe iz 17. stoletja. Obiskovalce bomo popeljali na bojišča, kjer so divjali spopadi med habsburškimi in osmanskimi vojaki, predstavili jim bomo. kako so se rojevali diplomatski odnosi med obema imperijema, m jih uvedli v plemiški vsakdanjik. Grajsko pritličje je skoraj v celoti odmerjeno orientalskemu razkošju, kakršnega so občudovali in si ga želeli evropski izobraženci v 17. stoletju. Marjeta Ciglenečki Orientalka Orlentalec Janičar Ptuj želi in mora postati turistično mesto s specifično kulturno-turistično ponudbo srednjeevropskega nivoja. Odločili smo se, da bomo ptujski turizem gradili na dveh temeljih: bogati kulturnozgodovinski dediščini in na vinski tradiciji. To sta danosti, ki Ptuj uvrščata v evropski vrh. Pokrajinski muzej Ptuj je pripravil projekt, s katerim želi pokazati, da to ni le črka na papirju, zapisana v naših vizijah, Z našo razstavo želimo pokazati, da hočemo in znamo tržiti z bogato kulturnozgodovinsko dediščino, ki nam je bila zaupana. Naš način priprave te razstave je drugačen od tistih, ki smo jih bili vajeni do sedaj. S tem projektom poskušamo prikazati, da se kultura in turizem dopolnjujeta in plemenitita. Razstava nam ponuja veliko možnosti sodelovanja z gospodarstvom in prepričani smo, da lahko izdelke na trg plasiramo tudi s pomočjo kulturnih projektov. Zaradi tega bomo v sklopu te razstave organizirali več spremljevalnih prireditev, ki bodo popestrile ptujski vsakdanjik nam, ki v tem mestu živimo, in našim gostom. Od osmega maja naprej bo v sklopu naše razstave organiziran modni bazar. Modni trendi za leto 92 so nam zelo naklonjeni, saj se radi vzgledujejo po Orientu, pa naj bo to v barvah, tkaninah ali vzorcih. Nikakor ne želimo na naš trg plasirati turške mode To je moda. ki je v skladu z modnimi zapovedmi in v sebi nosi kanček orienta, K sodelovanju smo povabili nekaj kreatorjev v Sloveniji, ki bodo posebej za naš bazar pripravili svoje kolekcije, S prvo, ki jo pripravlja M Club, se boste lahko srečali na modni reviji osmega maja v romanskem palaciju ptujskega gradu. Kljub temu da živimo v času, ko so razdalje vse manjše in se informacije pretekajo vedno hitreje, je orientalski ples za nas še nekaj nevsakdanjega Potrudili se bomo, da bodo večeri orientalskega plesa našim obiskovalcem predstavili tudi ta del turške kulture. Vsi, ki jih ples posebej zanima, bodo imeli možnost, da se z orientalskim plesom seznanijo v tečaju, ki ga borne pripravili v Ptuju nekajkrat v času trajanja razstave. Vsi, ki jih zanimajo kulinarične specialitete Orienta, bodo prav tako prišli na svoj račun, saj bo v okviru tega projekta tudi ustrezna kulinarična ponudba. Mestu \e muzej pripravil osemmesečno prireditev in od vsakega turističnega ponudnika v mestu posebej je odvisno, ali bo prireditev uspela in prispevala tudi k drugačnemu razmišljanju o ptujski kulturno-turistični ponudbi. Ta prireditev je ena izmed največjih kulturno-turističnih prireditev v Sloveniji, zato je potrebno, da to priliko izkoristimo in si naredimo image kulturnega m turističnega kraja, ki je prvi pri nas plasiral na trg novo obliko »kulturno-turističnega izdelka«, Ce bo ptujska prireditev uspela, je to bogata naložba mesta v svojo turistično prihodnost. Potrditi se moramo, da bomo zadostili vsem sodobnim evropskim kriterijem, ki jih tak izdelek mora vsebovati. Vrata za sodelovanje pri tem projektu so še vedno odprta. Muzej je pripravil nekaj prodajnih mest v šotorih, kjer lahko Ptujčani ponudijo gostom svoje izdelke. Veseli bomo, če nas boste obiskali. Dogovorili se bomo o sodelovanju. Razstava je na ogled vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 8, do 18, ure, do 15, decembra 1992. Ob ponedeljkih smo organizirali za vse obiskovalce brezplačno vodenje po razstavi. Nasvidenje na razstavi! Srečko Lovrenčič Grkinfa pred Konstantinoplom Proizvodni program Preje: 100% česan ali kardiran bombaž, 100% viskoza. 100% poliester in mešanica bombaž/poliester 50/50 %, 67/33 %, 33/67 %> ter razne efektne preje. Metražno blago: popelini in zefirji, karo, proge, uniji in tiskani deseni v modnih barvah, tkanine za zavese in oblazinjeno pohištvo, vojaške maskirne tkanine. Usluge: predenje, tkanje, beljenje, barvanje, tiskanje, apretiranje, smirkanje, kosmatenje in adjustiranje. MTT — Tovarna tkanin Melje sodeluje na razstavi »Srečanje z Jutrovim« s tkaninami in deseni na prodajnem bazarju. Olblell Mustafa paša \ Informacije: Pokrajinski muzej Ptuj Muzejski trg 1 62250 Ptuj tel. 062/771-618, 771-308, 775-516 fax.: 062/771-618