1
List za učitelje, očgojitclje in šolske prijatelje.
Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca in velja 3 gl<l. za vse leto, 1 ghl. f>0 Ur. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom sc ilaja za 2 gld., im leto. Spise, dopise in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne reči nuj so blagovolijo pošiljali Narodni 1 iskurnici" v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 2yy,
Štev. 30. V Mariboru 10. decembra 1873.	1.	letnik.
Mnenje duhovnika o novih šolskih postavah.
V mnogih številkah našega lista smo trdili, da je opozicija duhovnikov slovenskih proti novim šolskim postavam škodljiva za naš narod in naš napredek, in zavoljo tega živo priporočali večo vdeležitev vseh domoljubov, zlasti duhovnikov pri našem slabem šolstvu, kteremu še vedno primanjkuje — podpore splošnega naroda, toraj tudi duhovnikov. Ne samo mi, učitelji in drugi napredovalni domoljubi, ampak tudi spoštovani slovenski duhovnik je teh misli, kar dokazuje sledeče odprto pismo, ktero je omenjeni previdni duhovni gospod pisal drugemu, ki se je upiral novim naredbam. Glasi se tako-le:
Visoko častiti gospod župnik!
Pred nekoliko dnevi došla sta mi dva, od Vas na c. kr. okrajno glavarstvo v . . . . pisana dopisa, od kterih se eno pismo ozira na Vašo hranitev, prevzeti mesto krajnega šolskega nadzornika, eno pa na Vaše nevdanost, delovati pri krajnem šolskem svetu.
I.
V prvem dopisu Vi izrekujete, da se za Vam odmenjeno častno mesto krajnega šolskega nadzornika zahvalujete, ker toga po Vašem mnenji ne smete prevzeti.
Vi tedaj menite, da . prevzeti mesto krajnega šolskega nadzornika bi bilo prepovedano od strani viših duhovskih oblasti, kterim ste pokorščine dolžni.
Jaz častim vdano zvestobo proti višim predstojnikom in hvalno spoznam vestno boječnost pred prelomenjem dolžne pokorščine. Mislim pa ob enem, da če^ prevzamete službo šolskega nadzornika, da to ni samo prelomljenje svojih dolžnosti,
30
^ SLOVENSKI
ampak da je celo v lepi zvezi z določno naznanjeno voljo Njih svetosti papeževi in uašcga visokega častitega ordiuarjata.
Meni ni neznano, da je glavar občne cerkve zavrgljivo sodbo izrekel o avstrijskih šolskili postavali od 25. maja 1808, ktera sodba duhovnika napeljati utegne, da se od njih odmikuje. Pa je tudi znano, da so se nekteri avstrijski škofje vsled one sodbe obrnili na sv. očeta z vprašanjem, kako naj se obnašajo nasproti omenjenim šolskim postavam, in posebno ali smejo svojim duhovnikom dovoliti, da se vdeležujejo v teli, na podlagi novih šolskih postav osnovanih krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih.
Na to, tako postavljeno vprašanje bil je dan v imenu papeževim po apostoljskem nunciju na Dunaju dne 24. febr. 1809, št. 1940/1, metropolitu v Gorici in vsem drugim podložnim škofom sledeči odlok:
Celsissime ac Reverendissimc Domine!
Novit Celsitudo Vestra Reverendissimo, Sanctae Sedi Apo-stolicae propositam fuisse quaestionem, an viri ecclestiatici C:>n-siliorum super scholis jnxta legem hajus imperii de dic 25. Maji auni 1868 p. elapsi constituorum participes esse possint. Hnio quaestioni volens beatissimus Pater convenieus dare sesponsnm, maturo examinc primum perpensis, quac Episcopi bac de ro in-terrogati suis litteris exposuerunt, eorumque deinde attenta opi nionum diversitate, censuit omnia boe sub intuitu prudenti corun-dem Praelatorum arbitrio reliuqucnda; quatenus ipsi judicant., an uecne, viris ecclesiasticis respectivarum dioecesium sit per-mittendum, ut aliquo in praedictis Consiliis scholasticis munere fungaetur. Instat autem Sanctitas Sua, ut praelaudati Antistites prae oculis babentes unionem, qua tautum gravissima Ecclesiae mala vitari possunt, in decisio nibus hujus modi capiendis ni-tantur, quantum fieri potest, concordes procederc et influxum ip.sius Ecclesia in scholas carumque institutionem pro viribus conservare.
Meum duco absque mora liaec Celsitudini Vestrae Rcveren-dissimae signiticare humillimis precibus adjectis, ut cum suis Episcopis SntFragansis cadem quam citissime communicarc dig-netur. Omni cum observantia persevero etc.
Iz tega odloka se razvidi, da je Njih svetost modrim odločbam posameznih škofov pripustila, koliko naj sc jim podložni duhovniki pri delovanji šolskih svetovalstev vdeležujejo. Le to terja sveti oče, da naj škofje vpljiv cerkve na šole in poduk kolikor mogoče varujejo in ohranjujejo.
Škofje, dobro prevdarjalši, da pač ni mogoče, vpljiv cerkve na šole s tem obraniti, da sc od njih odtegujejo in se pasivno zadržujejo nasproti novim šolskim uradom, spoznali so v veliki
večini za korist cerkve, da so prepustili duhovnikom prevzeti, po postavi jim odprta mesta v šolskih svetovalstvih.
Posebno je visoko častiti knezoškof v .... v tej zadevi nedvomno svojo željo pokazal s tem, da je zastopnike cerkve v deželni šolski svet in v okrajne šolske svete imenoval. V tem je pač tudi razločno povedano, da se dotični duhovni oskrbniki vdeleževati smejo tudi v krajnih šolskih svetih v smislu postave.
Po navedenem pač ne iuorc več biti vprašanje o tem, če Vi mesto krajnega šolskega nadzornika prevzeti smete. Vsaj je vendar opravičeno misliti, da sme ravnanje škofa v smislu papeževem, vsled cerkvenega reda, merodajno biti tudi za podložne duhovne oskrbnike.
Le samo za to še gre, če imate Vi, visoko častiti gospod, ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, Vam ponujeno mesto šolskega nadzornika prevzeti. In jaz se ne spodtikam nad tem, to vprašanje potrditi. Kajti ravno s to službo ste v stanu, najboljši vpljiv imeti na farno šolo in podučevanje, tisti vpljiv namreč, kterega je sveti oče tako živo Škofom na srce polagal.
V rokah krajnega šolskega nadzornika je namreč peda-gogično-didaktično vodstvo šole, tedaj ono opravilo, ktero je župnik tudi pod prejšnjo zistemo imel.
Ne razumem prav, da Vi še le zdaj na to pridete, da se hranite prevzeti Vam namenjeno mesto krajnega šolskega nadzornika in dotična opravila. Vi se morda bojite zavoljo tega kak princip prelomiti, ker je vam mesto šolskega nadzornika ponujeno od državnega urada. In vendar ste do leta 1868 izvrševali opravila ravno tiste službe na podlagi politične šolske vredbe, tedaj na podlagi postav države, ki je že davno pred 25. majem 1868 više vodstvo šol v rokah imelo, in više šolske nadzornike, kakor tudi okrajne distriktne šolske nadzornike imenovala.
II.
V daljnih dopisih izrckujete, visoko častiti gospod, okrajnemu šolskemu svetu, da po §. 2. državne šolske postave od 25. maja 1868 razun verskega uka in verskih vaj kot zastopnik cerkve nobenih druzih dolžnosti prevzeti ne morete.
Ne morem si kaj, da opomnem, da to Vašo mnenje nastalo je vsled nerazumljenja dotičue državne šolske postave. l’o tej postavi je v §. 2. edino cerkvi pravica dana, v verskem nauku podučevati in verske vaje voditi. Cerkev izvršuje to pravico na farnih šolah po župniku; župnik tu deluje kot organ cerkve, pooblaščen neposredno od cerkve.
Državna šolska postava pa ima tudi §. 10., kteri vredujc vodstvo in nadzorstvo nad vso vzrejo. Kavno na podlagi omc-
30*
njenega §. je sklenil deželni zbor postavo o šolskem nadzorstvu, ktero je Njih Veličanstvo, naš presvitli cesar potrdil. Po tej postavi o šolskem nadzorstvu snuje se tudi krajni šolski svet, kteremu spada vse administrativno in pedagogično - didaktično vodstvo krajne šole, in v ktercm ni samo šola in srenja, ampak tudi cerkev zastopana. In ker je župnik prirojeni ud krajnega šolskega sveta in v tem cerkev zastopa,- tedaj se razširja njegovo zastopanje cerkve nad vso šolsko vodstvo.
Kot organ cerkve ste izključljivo pooblaščeni za poduče-vanje v veroznanstvu, kot zastopnik cerkve v krajnem šolskem svetu, kot ud krajnega šolskega sveta imate velik delež pri vsem delovanji tega zbora. Tu je kraj, kjer župnik vsled svoje veče omike jako vspešno delovati more za duševno razvijanje rastoče mladine, in to tem več, kolikor imcnitnejše sploh je njeno mesto v srenji.
Ne preziram tedaj, koliko važno in tudi kolikošen interes je za cerkev, da Vi ne odbijete sedeža v krajnem šolskem svetu, ki je Vam v postavi od 25. febr. 1870 zagotovljen in ki
ga Vam ponuja dekret okrajnega šolskega sveta ddo....................
ampak ga porabiti v vsestransko izvrševanje dobrega vpljiva na šolo. Tudi o tem se bode od nas račun terjal, če bodemo dobro opuščali. Sploh kaže, da bote Vi le z vdeleževanjem v kraj-uem šolskem svetu ravnali popolnoma v smislu viših duhovskih oblasti.
Ce sveti oče od škofov terja, da naj si z vsemi močmi
ivpljiv cerkve na šolo ohranjevati prizadevajo, tako s tem ne meni samo podučevanja v keršanskem nauku, ampak splošno podučevanje: ut influxum Ecclesiae in scholas earumque institu-tionem pro viribus conservare nitautur.
Ko sem s tem svoje mnenje razodel, opomnil bi še rad na to prevaro, da se z uevdeleženjem pri krajnem šolskem svetu 5' cerkvena reč na nobena stran ne pospešuje.
Nekoliko o našem Abecedniku narodne šole.
Ko se bliža pomlad, pregleda skrbno marljivi kmetovalec svoje poljedelsko orodje, v kakem številu in stanu je. Ako vidi pri oralu črtalo zlomnjeno, brano brez zob, sekiro in motiko zarjuveno; jame vse pripravljati in popravljati. Kola si da narediti bolj pripravna, da raji tekč; staro, obrabljeno že-lezje, že zarjuvelo orodje pobčre in nčse kovaču, da mu napravi močan lemež in črtalo za kosmato in zaraščeno njegovo polje itd. Kratko, on se preskrbi z orodjem, s kojim mu bode mogoče, lože in bolje obdelovati polje.
A dosti tega! Kam sem zašel? v kaki dotiki so neki šolske knjige z kmetovalcem in njegovim orodjem? Da ne iščem dalje stezam ovinka, rečem: Obrnimo marljivega kmetovalca, njegovo orodje in njegovo polje na-se, na naše trdo pe-dagogično polje, in naše pedagogično orodje; pregledujmo ž njimi vštric naša starinska orala, brez zob brane, rujave sekire, pusta lesena kola, ki škripljejo, da človeka ušesa bole. Popravimo, zboljšajmo si orodje, pomanjkljivo z novim dopolnimo, da bomo laglje orali pedagogično polje, ki je — žalibog — po Slovenskem še sila kosmato, kajti tuji jezik je s tujim glasom tuje reči oznanjeval, ali je potem čuda, da smo tako malo sadu obrodili? — Dandenes, ko je „šola in učitelj“ splošno in javno na dnevnem redu, in ko sedanjosti le parola „naprej“ velja; tieba nam torej pogumnim in podvzetnim biti!
Prvo, kar sem namenil, da ogledamo, bodi naš „Abecednik“.
Abecednik se po slovenskih in slov. - nemških šolah nahaja v dveh različnih natisih, v enem starejem in drugem novem in — pomoji misli — ne zboljšanem, ampak pokvarjenem natisu. Snova jima je ena in tista, ki je moremo dobro imenovati, a oblika, v kterej se nahaja ne zadostuje svojemu namenu. S prva mi je omeniti, da je Abec. premalo splošen, torej preveč lokalen ali vsaj provincijalen, in to v popisih, kakor tudi v besedah samih.
Odprimo zdaj bukvice na prvej strani in poglejmo mojstrsko delo (v pisnih vajah)! Črke so tako sila majhne, da i)i trebalo izurjenemu bralcu drobnogleda, ako jih hoče spoznati, kaka težava je pa tu pri Gletni deci, ve predobro tisti, kdor skuša. Kaj je pisatelj z tako majhino obliko črk doseči hotel, in po katerih pedagogičuih merilih jih je meril, si pač jaz ne-morem zlagati drugače, nego iz uzroka previdne varčnosti papirja, zato, da so bukvice 2 kr. ceneje, pa za 15 kr. slabeje, nego so prejšnje. Kdo bi se pač tu mogel zdržati, da ne bi ojstro grajal take majhine in spačene oblike pisnih črk? Črki „i1, in „u“ ste bolj nemškim nego slovenskim črkam podobni. Ali morejo take pismenke otrokom pravo znamenje črke vpo-dobiti? „0“ ta je še celo narobe postavljen. Seveda, za otroke je vse dobro?! Navadna fantazija v takih slučajih pač ni zmožna, pomakljivo si dostaviti! Pri vsakem tiskanji je potreba „correc-ture“; a pri Abec. to ni bilo potreba, kajti počemu pri otrocih take natančnosti, učitelj pa mora narobe reči tudi poznati, in zakaj tudi tega ne, saj je pač on tisti, ki mora dostikrat reči, ki so „narobe“ gledati in spoštovati.
„Za otroke je najbolje, ravno dobro“ trde slavni pedagogi. Pri nas pa menda velja: „tudi najslabeje mora biti dobro.“
Na strani 5. pokaže pisatelj omenjenega Abec. menda — iz trogo pedagogičuih pravil prav pomankljivi ,,r“ brez druge
vezne rižice), kterega potem po vsili vajah zastonj iščeš. Namestil tega povsod taki-le „r“, za kterega pa pisatelj ni imel med vrsticami (kakor kaže druge črke) prostora. Menda opet iz globokega prepričanja „za otroke je vse dobro11!
Pri „c“ in ravno tako na 6 str. pri „č“ vezno rižico po polnoma spušča, ako ravno je ne ovrgljivo, da se v pisanji vezna rižica povsod potrebuje in tudi istinito piše.
Na st. 9 ugledaš opet novo posebnost — formula, ki se je še pisatelj sam menda v navadni pisavi ne poslužuje in tudi ne vem zakaj bi se je? Jaz vsaj tu ne najdeni merodajnega uzroka; zakaj namreč imata (mali) „z in ž“ vodoravno rižico navprek.
Na str. 12 vidiš črko	ki	jo	brez	fantazije	lahko	z
„##“ zameniš.
Na str. 13 vidiš	takošni, da se mora (ne more)
otrokom kazati, kakošnega ne smejo delati.
Sploh moram reči — in mislim, da tudi drugi ne bodo drugače trdili — da so male (o velikih drugi pot) pisne črke v našem Abec. slabe in svojemu namenu nezadostč.
Dostavek. Temu mnenju tudi mi pritrjujemo. Nemški Abecedniki, kakor tudi abecedniki drugih narodov so veliko skrbnejše sestavljeni. Največ je temu c. kr. založba šolskih knjig kriva, ki tako po mačehovski skrbi za dobre slovenske šolske knjige. G. Miklošič v Mariboru izdeluje menda nov slovenski abecednik, kterega hoče po najboljših pedago-gičnih pravilih osnovati in z lično obliko preskrbeti. Vred.
Prvi zbor slovanskih pedagogov.
(Konec.)
III. glavna sjcdnica.
Ovoga dana razpravilo se pitanje o knjižnicah, omladinskih spisovih i učevnih sredstvih.
O prvom pitanju prosbori kao izvjestitelj g. Lj. Mo d ec, rekav, da su knjižnice riznice duševnoga blaga, u kojih su sa-liranjeni proizvodi ljudskoga uma; uu ovo blago nesmije poput zlata ležati mrtvo, več druge umove poticati i usposobljavati ua sve to veču radinost. Nu ako su knjižnice od tolike važnosti za čovječanstvo u obče, to su od velike znamenitosti za učiteljstvo napose, jer ovomu treba ponajprije napredovati. Pojedincu pako, osobito učitelju nije lasno nabavljati si dobrih knjiga u obilju. Tomu pomažu knjižnice koliko za učiteljstvo u obče, toliko za slavensko napose. Slavonskim učiteljem treba da budu što više
pristupni slavonski pedagogjiski spisi, da uzmognu svoj narod uzgajati u slavenskom duhu. Dalje znamo žalibože, da se slavenska knjiga sa slabe prodje nemože ni podiči, a kad nema domače, uvlači se u kudu tudjica, a njom i tadji duh, te nas često tako obmami, da na svoju nismo vrstni više ni misliti, da se sami sebi odtudjujemo. Knjižnicami pako širiti če se slavenska knjiga, prestati če uticanje tudjih, neprijatnili spisa na slavensko učiteljstvo, a i na slav. pisce, pa tako razviti se samostalnost pedagogije slavenske.
Mi se Slaveni nemoramo stiditi svoje pedagogije. Slavni Komensky ostavio nam sam toliko blago, da nam zanj zavide drugi narodi, pa zato nastoje nam ga oteti. Zdravo nam bilje čupaju, a neslane i zacinjeno svojim maslom nam vračaju. S-toga se moraju Slaveni otresti tudjinskih kubača, te svoju piču sami si začinjati.
Kad budu ovako radili te knjigu svoju širili, to če se i trud piscem bolje izplačivati, te se neče morati bacati drugim narodom u naručaj.
Nil još jedno zlo donaša širenje tudje knjige. Ako premislimo, koliko novaca odlazi svake godine za pedag. spise u tudjinu, a koliko bi se tim novcem u zemlji koristilo, to moramo več radi te materijalne koristi širiti u slav. zemljah slavensku knjigu.
Takodjer smo si bliže poput rodjaka, s-toga i stečcvine jedne grano bližje su drugim, nego sasvim tudje, a timi steče-vinami mora se okoristiti sve Slavenstvo.
Napokon moramo učiti i od drugih naroda, koji osnivaju velike biblioteke u Lipsiji, Berlinu i dr. Uvaživsve to, predlaže centralni odbor ove rezolucije. (Živio!)
Bilježnik Basariček jih pročita, kako jih je odbor jugoslavenski poprimio, pa onda progovori o toj stvari još češki referent, ravnatelj gradjanske škole u Poličkoji gospodin A. P o d h a j s k y.
Spomenuv važnost uzgoja, pita, gdjc ima učitelj crpiti to znanje, nego li iz spisova skusnik pedagoga. Dalje veli, da se obitelj slavenska mora uzgajati na temelju svojega individualiteta, s-toga i kanimo uzajamno raditi. K-toj svrhi voditi če nas takodjer osnivaujc slav. pedag. knjižnica., u čem nas več Niemci prestigoše. Jučer spomenu g. Basariček, da se slabo poznajemo, a to je pogrješka ogromna. Tudju knjigu bolje uvažamo. Nismo proti kupovanju tudjih knjiga, nesmijemose bo ograditi kitajskim zidom, ali nczanemarivati ni svojih. Kod nas ima mnogo njo-mačkih pedag. knjiga, pa ipak nam sve neodgovaraju več po naslovu:	Fllr deutsche Lehrer. Tim se podupire samo tudji
upliv, a vlastitu tvornu silu ubijamo. Sirenjem vlastitih knjiga procvasti če i naša literatura. Tomu če krčiti put slavenske pedag. biblioteke. Nuto stanimo voljno dalje graditi na čvrstoj
sgradi našega Komenskoga, a svict neka spozna, da če si Sla-venstvo na parnasu znanosti pedagogijske izvojštiti paomu pob-jedc. (Burni živio.)
Blježnik C i lil ar čita rezolucije po českom kluba prikva-
čene.
G. Sekulič, prof. s-Rakovca, nepolaže toliku važnost u knjižnice, te misli da bi bolje bilo knjige pojedinim učiteljem darovati.
Poslie kako su govorili Mašek, P. Tomič i Cihlar proti Sekuliču, dadc predsjednik o pojedinih točkah glasovati, a [jočem se sve primi i s-naknadnimi izpravci obijuh skupština, to glase rezolucije u tom pogledu prilivačene ovako:
1. Slavonske pedagogijske biblioteke imaju se za sada osnovati barcm u glavnih gradovih pojedinih slaveuskih plemena.
2. Slavenske pedagogijske biblioteke rukov odi središnji odbor, te če izraditi kujižnički red.
3. Središnji odbor umolit če slavenske pcdag. pisce, nakla-datelje i pedagogijska književna družtva, da za utemeljenje tih knjižnica po mogočnosti poklone svakoj po jedan iztisak svoj ih ped. spisa.
4. Središnji odbor pozvati če putem javnih glasila cielo Slavenstvo na dobrovoljne prineske na korist slav. [ied. knjižnica. On i svi plemenski odbori neka nastoje, da bi so na korist knjižnice priredjivale lutrije, razne zabave a u obče upo-triebila sva zakonom dozvoljena sredstva, kojimi bi se što u tu svrliu postiči dala. Iz onoga, što se u tu svrliu dobije, imaju se a) kupovati najznamenitija ped. djela slavenskih i u koliko mo-guče neslovenskih literatura; b) podupirati družtveni list, ako to od potrebe bude; c) izdavati potrebna učila; d) osuivati nove knjižnice, a od ostatka osnovati se ima zaklada za uzdržavanje jur osnovanih, kao i novih knjižnica. Knjižničkom zakladom upravlja središnji odbor i polaže svaki put račun o ujeziuu ru-kovanju budučoj skupštini slavenskih pedagoga.
Sada nadošlo na razpravu pitanje o spis o vili omla-d i n s k i h.
Rieč ima češki referent g. Vaclav Kredba, redaktor pcdag. tjednika „Posel z Budče“ u Pragu, koj evo po prilici ovako obrazloži. Omladinska literatura ima pomagati školu znanje Sireč i duh oplemenjujuč, s-toga i njeziua velika stavnost.
Dosele bijaše ova struka književnosti jednostrana kao posljedak prošlili vremena, jer je čudoredje prevagu imalo, a realnost se zanemarivala. Nu IČomensky veli, da se ima od-gojiti c i c 1 čovjek. Velika potreba omladinskili spisova izuiela je i mnogo nakaza. Mnogi mladič misli početi svoj spisateljski put pisatijcin za mladež u svojem smislu ili nesmislu. Mnogi drugčiji vrstni spisatelj neumije pisati za djecu. S-toga vidimo
mnogo radnika na tom polju nepozvanih i nevrstnih. Toliko o spisovib izvornih, sad o prevodih. Prosvjeta nije monopol jed-noga naroda, s-toga se nesrame narodi inače u književnosti bogati prevadjati dobre spise. Za dobar pako prevod nije dosta, da pisac podpuno požna jezik, odkud prevadja, ved da bude poznavalac i stvari. Nije li jednoga i drugoga, nastati de ka-kova grdosija, koje nisu u nas riedke. Ovo podupiraju i sami knjigotržci briued se samo za dobitak. Nu lošimi spisovi omla-dinskimi oduzimlje se mladeži volja za čitanje, ili joj se utuv-ljuju krivi pojmovi i nadela, ili se grdi jezik, il napokon ruši se dudoreduost, slovom:	lošimi	spisovi	kvari	se	uzgojni	rad.
Prevodilo se pako ponajviše iz jezika njemadkoga, francezkoga, euglezkoga. Tomu sc nemože prigovarati, odgovaraju li zahtje-vom. Nu treba da prevadjamo i sa slavenskih jezika. Čudne stvari, da smo to dosele zapuščali. Uzrok leži u uzajenmomu nepoznavanju naših plodova. Istina, da je sveinu tomu bio po-litički uzgoj na zaprieku, nu zakon prirodni nas ipak sbliži i sveže. Ali valja da gradimo na mladeži, ona bo je najboljim jamstvom uzajemnosti slavenske. Zadada nije lahka, nu od svili najlaglja. (Govornikom izušdene kratke ali jezgrovite ad rem rieči naišle su na oduševljeni	odziv	ciele skupštine,	buk-
nuvše na kraju u živo klikovanje.)
Pošto nijedan odbor nije nikakove promjene predložio, to primi skupština jednoglasno ove rezolucije:
1. Središnji odbor ima se pobrinuti, da pomodju svojih plemenskih zadruga izda popis najboljih kritično ocjenjenili om-ladinskih spisova, što jih pojedina slavonska plemena imaju.
2. Svaki novi, valjani omladinski spis, budi u kojem sla-venskom narječju, koji je kadar uzbuditi u djetinjem srcu plemenite idee, i potaknuti na patriotičan rad, nekasredišnji odbor oglasi i ocieni u glasilu skupštine slav. pedagoga.
3. Njemu sc je takodjer starati i o tom, da se preporučeni omladinski spisi prevode u razna	slavonska	narječja, a	zatim
da se i što više medju mladežju razšire i	u	svoju svrhu	rabe.
4. Središnjomu je odboru napokon što prije potražiti sredstva, da u st.inju bude razpisivati nagrade za valjane omladinske spise, budi u kojem slavenskom narječju, a nagradjeui spisi neka se opet prevode u ostala slavenska narječja.
O posliednjem pitanju, uajme ob učilih proslovi u oduljem govoru češki referent g. Stjepan Bačko ra, ravnatelj u Pragu, te čcski pedagogički veteran. Srdačni pozdravni uzklik doprati miloga starca na govornicu, gdje je stao nizati svoje još uviek svježe misli, zasladjene najplemenitijim rodoljubljem. Rokav, kako se škola mora osim občega uzgoja osvrtati i na razne realne struke, navadja za takove nazore potrebu učila. Priroda podaje najsgodnijih pomagala, nu gdješto valja se uteci i k umjetuim sredstvom, kao što su slike, uzorci itd. Gdje rieči uči-
teljeve nisu dovoljne djeci prcdočiti stanovite pojmovc o stvarih, tu svuda treba takovih pomagala, da se svrha valjana postigne. Sada nabraja govornik sva sredstva, koja su školi u svakom razredu sve do petoga od neobhodne potrebe. Nastavljajuč voli : Sada se pako radi i o toin, da nesamo da bude svikolikib ovili učila za školsku obuku pri ruci, več da budu i sgodna i valjala. U tu svrbu je dakle potreba, da se o to brine posebni odbor. Dalje valja nam si želiti, da nas ovimi stvarmi, kako to biva dosada, nezaplavljuje tudjina, več da se nastoji o tom, da se sgotavljaju po mogučnosti u zemljah naših, slavenskih. Slavenski zauatnici i umjetnici jesu odista veoma daroviti, te če znati ove stvari valjano praviti, samo treba, da jim sc pruži k-tomu prilika. S-toga nastojino, da se ova stvar svestrano uvaži. (Živio! Slava !)
Poslie kako je bilježnik pročitao sve resolucije, a M as ek razjasnio učinjenu promjen u 5. točki, predloženu po odboru jugoslavenskom, primi skupština jednodušno sve zaključke, koji glase :
I. Središnji odbor ima da sastavi i tiskom izdade popis svih u školah pojedini!) slav. plemena upotrebljavauih učila a posredovanjem svojih plemenskih odbora neka ga porazdieli medju družtva učiteljska, pedagogička i poveee učit. sborove.
II. Isti odbor ima o tom nastojati, da se njim preporučena učila upotrebljavaju u slavenskih školah.
III. Nazivlja svih učila neka sc prema svojoj zadači pri-redjuju tako, da se u svih slavenskih školah rabiti mogu.
IV. Središnji odbor ima se postarati zato, da se svako novo učilo temeljito ocieni, a kritika o njem da učvrščena bude u glasilu skupštino slav. pedagoga.
V. Središnji odbor ima se i zato pobrinuti, da sc urede stalne izložbe svih slavenskih učila budi uz pedag. knjižnice, budi uz učiteljišta.
Napoleon če središnji odbor sa svojimi pododbori podu-pirati izdavanje i razširivanje slav. učila.
Konačno predloži g. prof. P. Tomič u ime odbora jugo-slavenskoga, da skupština izrekue ovu želju:
Prva skupština slav. pedagoga, sakupljenih u Beču, osječa potrebu i želi, da so što p rij e sastane internacionalni kongres pedagoga.
Za razlog i motiv, kojim to jugoslavensld odbor predlaže, navadja, da če tu misao s vi pozdraviti osim Niemaca. Zašto? Jer potiče od Slavena. Što je slavonsko, kod njih nevalja. Nu baš ovi kongresi imati če po nas veliku važnost, biti če kor-rectiv njemačke pedagogijo^ Poslie Sedana potreba je, da sc Slaveni i Komani sbližo. Što čemo doči i s-neprijatelji zajedno, neškodi. U kongresu statistiČkom sjedili su Magjari i Hrvati zajedno pa baš se neljube.
lJa i drugi narodi imati če drugo mnienje o nas.
Skupština na to prista uz predloženu pomisao.
Sada pročitaše sc još stignuli telegrami iz Ogulina od ko-tarske učiteljske skupštine, iz Križevaca od narodnih učitelja, od čitaouice karlovačke, iz Chrudimu od učitelja Havelke.
Napokon izrekao predsjednik i podpredsjednik N. Vuki-čevič oproštajno slovo, ovaj potonji uavedši, kako uzajemnost slavenska imadjaše klicu svoju več u davnoj davnini, te iz ak-nuvši kao prve pobornike i širitelje slav. uzajemnosti slav. apostole sv. Cirila i Metoda, ouda Guudulica, Križaniča, Kolara i dr., pozvao je žarkimi rieČmi sve prisutnike, da se ugledaju u primjer tih slavnih nezaboravnih predja.
Uz gromki klik: Slava i Živio! razišla se skupština.
Posije skupštine ostadoše još oni članovi, koji su bili iza-brani u središnji odbor, da se konštituiraju. Hrvatsko učiteljstvo zastupaju u ujem gg. I. Filipovič, Lj. Modec, Tom. Ivkanec, A. Otovčevič, prof. Sekulič.
Ovim se dovrše ovi odista epohalni dani u slavenskoj školskoj poviesti. S-radošču gledamo u susret uovoj dobi, gdje Slavenstvu bolja sreča sviče na temelju najčvrščem, na temelju dobre narodne škole, na temelju žive, probudjene sviesti narodne, sviesti slavenske, uzgojene mukom neumornom, srdccm odušcv-ljenim, žarom rodoljubnim u mladeži našoj učiteljem narodnim !
Misli o važnosti kmetijstva.
Blaže Pernišek.
IV.
Ne samo slovstvo gospodarstveno, nego tudi razni fizikalni, kemični, meteorologični in dr. aparati naj bi se nahajali po arhivih narodnih učilnic; pa tudi kalupov (modelov) mnogovrstnega kmetijskega orodja nebi smelo manjkati v nijednej ljudskej šoli.
Vsa ta učila in samoučila se od dne do dne množe in boljšajo, posebno naj novejše napredovalne čase. Zato treba narodnemu učitelju strokovuiško razsojati, katere reči naj predlaga za nakupovanje učnih pripomočkov.
Najpred naj nasvetujem nekoliko kletarskega orodja.
Ako vemo, koliko sladora je v moštu, znano nam je tudi ob enem, koliko bode imelo dodelano vino alkohola. To pa lehko izvemo s k los ter n e uh urško moštno vago, in ta je izmoj vsili druzih tehtnic edino prava, llenski kmet, ki je odličen vinski producent, ve ti povedati iz svojega dnevnika od 20. let, procente sladora svojega mošta.
Marsikedo izmej gorjanov ti uže dan danešnji ponosno jemlje iz žepa svojega navadno vinsko tehtnico in jo deva v
vino, da bi ga občudovali pričujoči zarad njegove prebrisanosti. A ta tehtnica kar ne velja za vino, pač pa le za alkohol. Kmetu dandanes pa vsakako treba znati, koliko vinskega cveta je v njegovem vinu. Da pa mu je mogoče dobro izvedeti, imeti mora S a 11 e r o n o v alkoholni d e s t i 1 o v a 1 n i aparat. S to pripravo sc prekaplje žgauica iz vina, in še le v ta alkohol de-vaj omenjeno vinsko (alkoholno) vago, da ti pokaže, koliko vinskega cveta je v tvojem vinu.
Mošt in vino se pa ne sodi le po sladoru in alkoholu, ampak tudi po tem, koliko da ima kisline. Naj je vino še tako močno, ako pa ima preobilo kisline, kedo ga bode slastjoj pil V! Pristne množine kisline v vinu je 5—6 tisočin, a vendar se nahaja mnogo vin z več nego 12 promile kisline. Množino te kisline nam javi Babo-tov mostni in vinski kisli-n o m e r.
Kcdor zna in hoče rabiti našteto kletarsko orodje, ta si gotovo utegne na leto več 100 ti. pridobiti ž njim.
S tim spisovanjem nikakor ne mislim zistematično razpravljati nauka kmetijstvenega, nego le poudarjam naj potreb-niše reči in zavračam č. gg. čitatelje na uvrsteno kmetijstveno literaturo, iz nje se nam je učiti. Komur nije kaj jasnega v tem slovstvu, pripravljen sem mu postreči z odgovorom po mo-gočosti svoji.
Toti in drugi učni pomočki so jako dragi. Trkati treba na vrata krajnega in okrajnega š. sveta i na duri sl. centralnega odbora*) c. k. kmetj. družbe vedno prose: Efeta! in gotovo ne bode zastonj.
Dopisi.
Iz Kranjskega. (Mirne misli o obnašanji učitelja proti duhovniku.) (Iz prijateljskega pisma.) Kako je prepir v domačem taboru škodljiv, to veš zadostno. Ne delajmo strank, še skupni ne opravimo nič proti zdaj kar besnemu sovražniku — nemškutarju. Učitelji postavimo sc popolno na znanstveno stališče, delajmo na pedagogičnem polju, terne udrihjajmo niti na levo, niti na (lesno. Duhovni se kar nič ne brigajo za šolo, učitelja puste u miru in ga prepuste nemškemu upljivu, da je joj! Jaz mislim, da politikovati učiteljem ne kaže sedaj v prehodni dobi,**) udrihanje po duhovnikih ni na pravem mestu.
*) V tein oziru moj predlog nije bil letos glas upijočega v puščavi, kajti daroval je sl. cent,r. odbor e. k. štaj. kmetj. družbo ljutom. kmetij, šoli mnogodrazih učnih pripomočkov, na pr. strokovn. kmetij, knjig in raznih aparatov. Slava mu!
**) Da bi ta le predolgo no trpela, in da bi jej boljša kmalo sledila 1 Bati se pa jo, da so bodo v tej prehodni dobi učitelji ponemčurili. Vr.
To boli! Učitelji naj bi se nekoliko zatajevali, saj bi se razmere nič ne spremenile. Sol. postava se ne bo nič spremenila. Duhovni naj bi se	bili z učitelji vred že pred borili za narodnost.
Zdaj pa se smejejo,	ko Rchulzeitunga udriha po svojih kolegih;
oni ne branijo nič, da se krajni šolski sveti naročujejo na hudobno	f
Sehulzeitungo, ki učiteljem jemlje vso svobodo in jim kaže skriti jarm nemčurske sužnosti v podobi neodvisnosti!!!
Povem ti, da nimamo nikdar veselega trenutka.
Dejal boš, da je to sam klerikalizem! Da, to je! Pa mislim, da taka bi	bila	naša politika najbolja. Duhovnu čast ska-	I
zati, kar mu jo	gre,	sicer jih pa pri miru pustiti. Dobro vem,	I
da duhovni k šolstvu prav malo pripomorejo, *) tu in tam	so	\
celo velika kvar, dokazov je dosti. Vlada pa mirno gleda	na	'
vse njih intrigue, in nima poguma, jih v red spraviti. Alj	se	\
bo učitelj, miš, potčm postavljal na noge proti duhovnom,	da
si nakoplje dvoje sovražnikov na glavo: duhovna, ki more učitelja pred celo občino konpromitirati, in okraj, glavarja, ki koketira z duhovni vedoč da nima dosti oblasti do njega.	**)	,
Učitelj ga ne najde zavetja in še vselej jo je scedil. Zdaj	pa	j
reci, da opozicija proti duhovnu učitelju kaj pomaga. Kričanje	/
po časopisih o hudobnih nakanih duhovskih je prazna mlatva	'
slame. Vlada kljubu temu prav nič duhovnu ne stori. ***)
Od Save. (O važnosti slovenščine in o nepotrebnosti nemščine po naših šolah.) V zadnjih časih se je mej slovenskimi i nemškimi učitelji hud boj vnel zarad učnega jezika v ljudskih šolah. Narodom pravičen človek nij mu treba ravno pedagog biti, — rekel bi: E, na Nemškem naj se nemški, a po Slovenskem slovenski podučuje. Nemški učitelji že podučujejo nemški, tedaj v materinem jeziku; a kaj pa mi učitelji po Slovenskem, meuda slovensko mladino po nemški,Nemcem na ljubo? To pa vendar zahtevajo naši nemški in uemškutarski kolegi,****) ne vedo in nečejo vedeti, da se mladina more le v materinem jeziku zdatno izobraževati. Kričijo ti nemški učitelji že dovelj, kako njih društva i šole napredujejo, a kakor se mi zdi, čitajo peda-gogičnih knjig prav malo, sicer bi ne zahtevali od nas kaj ta-	i
cega, kar so pedagogi vseh časov i vseh narodov zavrgli. Poslušajmo dr. H. Kefersteina, nemškega pedagoga, kaj on v svoji knjigi, ki nam je bila od nemških učiteljev tako gorko nasvetovana, pravi:	„Eine	Erziehung in fremder Sprache muss die
jugendlichen GemUther uotlnveudig missbilden und irre ftthren.
*) Pa koliko bi lehko koristili!	Vr.
**) Da, to jo istitia, z učiteljem delajo tudi glavaiji večkrat prav grdo.
Vr.
***) Šolstvo in narodne razmere po Kranjskem so ros tako zanemarjene, da se morejo le s skupnim delovanjem učiteljevim in duhovnikovim zboljšati.
Vr.
***») Glej 22. štev. L. Sehnl.
Eino fremde Sprache ist zur Erziehung der Jugend in ihreu Kreisen nichts oder ein Irrlicht.“ Pri podučevanji v tujem jeziku se mladostni duh, mesto da bi se oživljal, le terpinči i mori. Tuji jezik ogreje mladostno serce le za tujščino, a za domačo stvar, za domačo omiko ostane mrzlo. Ljubezen do domovine i očetnjave se tudi le v domačem, materinem jeziku vname. Saj dr. Keferstcin pravi:	„Ja vvodurck sollen wir Pa-
triotismus uud Liebe zu unserem Vaterlande erlangen, als durch unsere Spraehe“. Ualje pravi:	„Der Gelehrte, der fremde
Sprachen weiss, und in seiner eigcuen ein Barbar bleibt, der die veralteten Worter der Griecben und Riimer aufzablt, und docb bei jeder Zeile eines Briefes in seiner Muttersprache sicb lacherlich macht, muss dennoch niclit ein grosser Gelebrter sein. O \varum hat ihn das Schicksal niclit 1000 Jalire frilher geboren werden lasscn! im Chaos der Barbarei wiire er ein Apostol der Beredsamkeit geworden; jetzt ist er ein liicherlichcr Viehvisser. Žalibog pa, imeli smo i še sedaj imamo učitelje na pripravnicah, kteri materni, učni jezik prihodnjih učiteljev zanemarjajo, ter hočejo iz slovenskih pripravnikov nemške učitelje odgojiti. Ko bi se pripravniki le nekoliko v slovenščini prednašati vadili, ne prišli bi pri prcdnašanju različnih predmetov v slovenskih ljudskih šolah tako lahko v zadrego.
Iz Mirne na Dolenskem. Minulo je 17. oktobra dve leti, odkar se nas jo k učiteljskim preskušnjam oglasilo 10 učiteljev za ljudske in 1 za meščanske šole. Omenjeni dan ob 8. uri pričele so se skušnje naj pred pismeno in potem ustmeno ter trajate 4 dni.*) Po dokončanih skušnjah sklenemo, dati se naslikati v spomin skupnega delovanja uč. preskušenj v Ljubljani. Le izpraševanec za meščanske šole je bil — ne znam iz kakovega vzroka — izostal. Zares majhno štcvito 10, pa ko bi vsaj ti vsi delovali na korist in blagor naroda v mili „Kranjskej“. Po kratkej zdravici sc poslovimo in razidemo v najlepši nadi na boljšo prihodnost. Kmalo pa zvem, da dva onih sta se preselila na Štajersko, kmalo potem tretji, četrti in peti, tako, da nas je onih ostalo le še pet na Kranjskem. Številka 2. „Slov. učitelja“ naznanja v svojem listu preseljevanja 22. učiteljev na Štajersko in 4. na Koroško. Koliko izvrstnih učiteljev in zvestih narodnjakov je zgubila Kranjska v dveh letih! Mar ni to velika zguba? Kaj nam kažejo mnogi razpisi služeb na Kranjskem ? Deloma nezadovoljnost — deloma pomanjkanje učiteljev. Prav je tako! — Naj bi pa tudi višje šolske oblasti zlasti deželni zbor po izgledu Štajerske pripomogli k boljšemu materijelnomu stanju učiteljev, k zdravim primernim šolskim poslopjem kakor tudi k večjemu številu učnih
*) Izprašcvalna koncisija bila nam jo tolik dobra, (lit smo tudi zvečer pri luči izdelovali nalogo, in si tako zmanjšali stroške.	Pia.
pripomočkov, mesto, da se grajajo in karajo učitelji po deželi zarad nedolžnih plehatih tablic na šolskim poslopji z napisi: „zastop Slavije," ali „zavarovalno društvo Slovenije1' i. dr. Ce se kaki pošteno zaslužen krajcarček vjame, lejte si, dober je. Na lastna ušesa sem čul nekega okr. glavarja rekoč:	„der
Lebrer soli Lehrer sein!" To je že dobro. Aber derLehrer soli aucb als „Lehrer“ bezablt \verdeu ! Tako, gospoda moja, obr-uite ves svoj pozor na kranjsko šolstvo, in brodovje čez Savo bode za naše preseljevanje strohnelo, pota in meje na Štajersko in druge dežele se bodo zarastle. Potem bodemo delovali zvesto v svoji mili deželi z nevtrudljivo gorečnostjo na blagor svojega uaroda, kateremu v resnici treba več prave omike in napredka; kajti naše ljudstvo, posebno v nekterih krajih, še trdno dremlje zimsko spanje, ni ga še pregrelo dobrodejno pomladno solnce narodne zavesti in veče omike.
Kristij Engelman.
Razne novice in drobtine.
(Plače štajerskih učiteljev) se utegnejo z novim letom nekoliko zboljšati. Deželni odbor predlaga deželnemu zboru postavo, po kateri naj bi štajerski učitelji s 1. jan. 1874 1. imeli sledeče plačo: V Gradcu 900 gld., na šolah 1. razreda 800 gld., 2. razreda 700 gld., 3. razredu 000 goldinar, in 4. razreda 500 gld. Sedanja razvrstitev v razrede bode menda ostala. Na meščanskih šolah imajo učitelji po 100 gld. več kakor učitelji na narodni šoli v isti srenji. Dokler nima začasni učitelj preskušnje sposobnosti, dobiva od okrajnega š. sveta samo remunaracijo, ki znaša
00—80°/o prave učiteljske plačo. Definitivni podučitelji dobivajo 80°/o učitelj, plače. Podučitelji brez spričala sposobnosti dobivajo le 60% učiteljske plačo kot remunaracijo. Ako pa ti preskušajo sposobnosti prestanejo, imenovani so definitivni brez razpisa službe. Za učiteljice bodo veljale taiste določbe, kakor za učitelje. V tem dovelj ugodnem smislu predlaga štajarski deželni odbor deželnemu zboru.
Pričujoča številka »Slovenskega učitelja" je zadnja.
V prihodnji ne hode več izhajal. Temu je edino to vzrok, da glavna moč in podpora listu — kakor smo že enkrat povedali bili — ne stanuje v Mariboru, kjer list izhaja. Zavoljo tega ni mogel biti „Slovenski učitelj" tako po-polen, zlasti glede oblike in rednega izdavanja, kakor je bilo želeti. Slovo jemaje od č. čitateljev in naročnikov si dovoljujemo, še enkrat priporočati svoje misli o našem šolstvu, priobčene v raznih številkah tega lista, ker smo jih s t r d n i m prepričanje m objavili. Vam,
slovenskim učiteljem, polagamo na srce, pravo ljubezen do slovenske šole, do slovenske mladine, t. j. da jo vzrejate in podučujete v takem duhu, ki jo more o b 1 a-ž i t i in osrečiti, in v takem jeziku, ki je njej razumljiv, to je v našem milem maternem jeziku, kterega spoštujte najprvo Vi, da ga bodo tudi Vaši učenci spoštovali. Bodite pa pred vsem drugim značajni, brezznacajnost je na učitelju največi madež. Ne delajte tudi Vi škode našemu nesrečnemu narodu v zadevi našega milega jezika, Vi, ki v tej stvari ravno največ koristiti morete. Vsaj Vas slovenski narod redi, delujte toraj za njega, ne proti njemu.
Vam, slovenskim domoljubom in prijateljem slovenske šole pa priporočujemo slovensko narodno šolo — kot n a j r o d o v i t n e j š o zemljo, v kteri kali zdrav o seme, ki obeta Slovencem boljšo prihodnost. Pazite na to zemljo, da Vam tujec v njej tega semena — mladine — ne pokvari s tem, da pohujšuje njenega obdelovalca in oskrbnika — učitelja, ali da Vam ne zmanjka teh obdelovalcev in omikovalcev predragega semena, da Vam ne izginejo iz domače zemlje in šole. — Kaj bode potem z Vašo 11 a d o na boljšo prihodnost — z Vašo zapuščeno mladino!? Toliko vsem domoljubom. Našim slovenskim duhovnikom pa v zadevi šole živo priporočamo 1. spis v tej številki, kakor tudi učiteljem dopis iz Kranjskega.
Naposled se zahvaljujemo prav lepo vsem naročnikom in dopisateljem za materijelno in duševno podporo. Tiste č. naročnike pa, ki so nam še kaj dolžni, lepo prosimo, da bi svoj dolg kmalu poravnati izvolili, da ne bode treba z listnicami terjati jih, in ne nam materijelne škode trpeti.
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren P. Breier. — Tisk ,,Narodne, tiskarne11 v Mariboru.
Priloga k „Slovenskemu učitelju", št. 1.
JME% C* IO\TB.\I.
knjigar, v Ljubljani na velikem trgu hišna št. 237,
ima vedno sledeče šolske in druzega raznega obsežka knjige, ter mnogotere učne pripomočke na prodaj:
A. Šolske
A. I!. C. v podobah in besedi. Za otroke sestavil Ivan Tomšič.
V Ljubljani. Velja z barvanimi podobami in dodanim branjem	gld.	—.15
Abecedna tablica. V Ljubljani	(dvanajst 30 kr.)	„	—.03
Poštevanka in enkrat v eno	(dvanajst 30 kr.)	„	—.03
JIenry L. Sveta povestnica stare zaveze. Iz laškega, poslovenil
S. Koclančič. V Gorici	1852	 ,36
— Povestnica nove zaveze. Iz laškega, poslovenil S. KociančiČ.
V Gorici 1852	n____________36
Janežič A. Deutsch-slovenisches W6rterbuch fiir Schule und Haus.
2. Auflagc. Kiagenfurt 1867. Broschirt 2 fl. Halbleder	„	2.40
— Kratek pregled slovenskega slovstva, z malim cirilskim in glagoliškim berilom. V	Celovci	 .42
Jesenko Janez. Občna zgodovina za niže razrede srednjih šol.
I.	del. Stari vek. V Trstu 1871	b___________,80
— Zemljepisna začetnica za gimnazijo in realke. V Gorici .	”	—TO
Nauk o telovadbi. II. del. Vaje na orodji, s 164. podobami in 4.
obrazci	 80
Prirodopis rastlinstva, s podobami za spodnje razrede srednjih ” šol. Izdelal dr. Alojzij Pokorni, poslovenil J. Tušek. V Pragi 1872. _ Mehko vezane 85., trdo vezane	1,05
Prirodopis živalstva s podobami za spodnjo razrede srednjih šol. Izdedal dr. Alojzij Pokorni, poslovenil Fr. Erjavec. V Pragi 1872. Mehko vezane 1 fr., trdo vezane	„	1.20
Priroi oprsje za ljudske šole. Spisal Fr. Govekar. V Pragi 1871	„	-20
Schoedler. Knjiga prirode. I. snopič. Fizika. V Ljubljani 1871	„	—.80
— II. snopič: Astronomija in kemija	1_____
— III. snopič: Mineralogija in geognozija	”___________.70
Wolf Anton Alois, b iirstbischof. Deutsch-slovenisches W6rtcrbuch
2 Bande. Laibach 1860. Geb. in Halbfranzband	5 20
Levstik Fr. Die slovenische Sprache nach ihren Redetheilen. Lai-	”
bach 1866. Cena	 20
B.	Učni pripomočki.
Bilderbibel. 40 Darsrtellungen der wichtigsten Bogebenheiten des alten und neuen Testamentes. Von Dr. J. Schuster. Gross-tolio colorirt fl. 8.80, auf Pappendockel aufgezogen	15.80
»v. Pismo v podobah. 40 podob najvažnejih dogodeb starega in novega testamenta. Od Dr. J. Schuster-a. Včliki folijo bar-vane gld. 8.80, na debeli papir prilepljene	’	15 50
Hermann. Der Anschauungsunterricht in Bildern, 43 colorirte	”
lateln in Folio gebundon fl. 6.66, auf Pappendockel fl. 13.50.
die Anleitung dazu	 40
Hermann. Nazorni nauk v podobah, 43 barvanih tabelj v folijo	”
vezanih gld. 6.66, na debelem papirji gld. 13.50. Navod	— 42
Schreiber’s grosse Wandtateln der Naturgeschichte der Sauge-thiere, Vogel, Amphibien, Fische, Weih- und Schalenthiere, Insekten, VVurmer und Strahlenthiere. 15 auf Leimvand go-zogene, lakirte Tafeln mit Štaben zum Aufhiingen, 36" hoch und SOVž" breit, fein colorirt Preis Schrciberjeve včlike tablje za na steno iz prirodopisja sesalcev, tičev, dvoživcev, rib. mehkužcev, lupinarjev, žuželk, morskih zvezd. 15 na platno prilepljenih, lakiranih tabelj z obešal-nirni palicami, 36" visokih in 30'/.2" širokih, fino barvanih. Cena
Wandtafcln landwirthschaftlich niitzlicher und scliiidliclier Thiere, 4 colorirte Tafeln auf Leimvand aufgezogen, lakirt mit Štaben zum Aufhiingen versehen. Preis Tablje za lia sten«, kmetijstvu koristnih in škodljivih živali 4 barvane tablje, na platno prilepjene, lakirane z obešalnimi palicami. Cena
Die Giftgewiichse Deutschland’s und der Schvreiz in colorirten Abbildungen auf ‘24 Tafeln. Folio Strupene zeli Nemčije in Švice v barvanih oddelkih na ‘24 tabljah. Folijo
Naturgeschichte des Pflanzcnreichs. Mit 578 colorirten Abbildungen auf 52 Tafeln. Folio Prirodopis rastlinstva. Sč 578 barvanimi podobami na 52 tabljah. Folijo
Das Mineralreieh in Bildern.Nathurhistorisch-technische Beschrei-bung und Abbildung der \viohtigsten Minoralion. Mit 600 colorirten Abbildungen auf 24 Tateln, Folio Mincrolagija v pmlobah, naravoslovno-tehnični popis in načrti najvažnejih rudnin. Se 600 barvanimi podobami na 24 tabljah, folijo
Anatomischc Wandtafeln fiir den Schulunterricht. Von Dr. J.
Fiedler, 8 colorirte Bliitter, Folio Auatomične tablje za na steno za šolski poduk. Od Dr. Fiedler-a 8 barvanih listov fdlijo Tomšič Iv. Prirodoslovje v podobah. Slovenskej mladini v poduk in zabavo, s 14 fino barvanimi tabljami Abbildung der scliadlichen Schmetterlinge Oesterreichs, 6 Tafeln, colorirt H. 1.60. Text dazu Slike škodljivih metuljev Avstrije, 6 tabelj, barvanih gld. 1.60 in tekst
Wand-Atlas fiir den Unterriclit in der Naturgeschichte aller 3 Reiche, von Ruprecht, 30 colorite Tafeln Atlas za na steno za poduk v prirodoslovji vseh treh carstev, od Rupreclita, 30 barvanih tabelj Marquart, k. k. Prof. Die essbaren und scliadlichen Schwamme, mit 4 grossen fein colorirten Tafeln Marjiuart, c. k. profes. Jedilne in škodljive gobe, sč 4 velikimi, fino barvanimi tabljami	v
Kmetijske tablje, 30 listov v velikem folijo in barvanem tisku, s tekstom 30 kr., posamezna tablja 1 fr. Obseg: 1. Sadjercja,
2.	vinoreja, 3. kletarstvo, 4. poduk o gnojitvi, 5. drenaža. 6. močenje travnikov, 7. tčbolarstvo, 8. sadenjo zelenjave, 9. hmelja, 10. sviloprejstvo, 11. umetno ribarstvo, 12. in i3. gozd-narstvo, (poraba gozdov), 14. poljedelstvo, 15. živinoreja. 16. poraba dom. živine, 17. sadne brajde, 18. sadenje tabaka, 19. prediva, 20. repo, 21. olja, 22. gospodarstvo, 23. in 24. konjereja, 25 svinjereja, 26. in ‘27. reja perutnine, ‘28 ovčja reja, 29 in 30. koristni in škodljivi tiči.
fl. 29.40
29.40
4.50
4.50
1.90
1.90
8.55
8.55
5.70
5.70
3.80
3.80 1.20
—.25
-.25
15.20
15.20 2.20 2.20
Gorkmann Fr. Lepopisni izgledi za ljudsko šole. V Ljubljani.
Posamezni listi po 3 kr.,	vezani	.	gld.	—.1(5
—	Vaje v številjenju. Sol ki	mladosti	za	rabo.	V	Ljubljani	1804	„	—.10
(dvanajst 1 gld.)
Nazorni nauk za slovensko mladost. Slov. razjasnil Fr. Tomšič.
Obsega 5 barvanih tabelj na debelem papirji s 380 podobami.
Velja v platnemen hrbtu	,	„	3.50
Zvezki z nazornim podukom. Prestavil Iv. Tomšič 100 zv. 1.50
en tueet	.	„	—.20
Pokorni. Prvi nauk o lepo-in hitropisji. Sesitek 1—12. a	2	kr.,	100	„	4.—
AVandkarte von Europa von Prof. Kozenn. Auf Leimvand .	„	4.—
Mapa za na steno Evrope od prof. Kozenna. Na platnu .	„	4.—
AVandkarte der oster. Monarehie von Prof. Kozenn. Auf Leinrv.	„	4.—
Mapa za na steno Avstrije od Kozenna. Na platno	.	„	4,—
IIandtke's AVandkarten:
Oestl. Halbkugol, 12 Blatter fl. 1.59, auf Leimvand fl. 4.44 —
AVestl. Halbkugel, 12 Blatter ti. 1.59, auf Leimvand fl. 4.44 —
Europa, 9 Blatter fl. 1.90, auf Leimvand fl. 4.44 —
Asien, 9 Blatter fl. 1.45, auf Lcimvand fl. 4.44. — Afrika,
6 Blatter fl. 1.14, auf Leimvand fl. 2.85. — Australien, 6 Blatter fl. 1.14, auf Leiinvand fl. 2.85. — Nord-Amerika, 9 Blatter fl. 1.45, auf Leinw. fl. 4.44. — Palastina, 4 Blatter fl. 1.14, auf Leiinvand fl. 2.28. — Deutschland und die Sehiveiz, 9 Blatter fl. 1.90, auf Leimvand fl. 4.44. — Oesterreich, Monarehie, 10 Blatter fl. 1.59, auf Leiinvand	.	„	4.44
llnndtkc-jeve mape za ua steno:
Izh. poluta, 12 listov gld. 1.59 na platnu gld. 4.44. —
Zap. poluta, 12 listov gld. 1.59. na platnu gld. 4.44. — Evropa, 9 listov gld. 1.90, na platnu gld. 4.44. — Azija, 9 listov, gld. 1.45, na platnu gld. 4.44. — Afrika, 9 listov, gld. 1.14, na platnu gld. 2.85. — Avstralija, 6 listov, gld.
1.14, na platnu gld. 2.85. — Severna Amerika, 9 listov, gld.
1.45, na platnu gld. 4.44. — Palestina, 4 listi, gld. 1.14, na platnu gld. 2.28. — Nemčija in Švica, 9 listov, gld. 1.90, na platnu gld. 4.44 — Avstrija, monarhija, 10 listov, gld. 1.59, na platnu	.	„	4.44
Handtke’8 Gcneral-Karten, grosstesLandkarten-Format, a64kr. als:
Oestl. Hulbkugel. AVestl. Halbkugel. Europa. Asien. Afrika. Nordamerika. Freistaaten. Stidamerika. Europaisches Russ-land. AVestliches Russland. Frankreich. ltalien. Preussicher Staat, Oesterreihischer Kaisorstaat. Europaische Tiirkei. — Deutschland olme Borge 64. kr. Deutschland mit Borgdar-
stcllungen	 95
Handtke-jeve glavne mape, največji format map, k 64 kr. kot: Iz hodna poluta. Zap. poluta. Evropa, Azija, Afrika, jsev. Amerika, svobodne države, južna Amerika, evropejska Rusija, zap. Rusija, Francija, Italija, Pruska država, Avstrijsko cesarstvo, Evrop. Turčija, Nemčija brez pogorij 64. kr. Nemčija
z izobraženimi pogorji	.	_.95
Landkarten mit slovenischem Toxt, herausgegeben vom Matica-
Verein. Evropa. — Obraz celo zemlje v polutah. — Avstrija	„	—.25
Mape s slovenskim tekstom, • izdaja slov. Matica. Evropa —
Obraz cele zemlje v polutah, Avstrija. Azija, sev. in južna Amerika, Afrika, Avstralija, evrop. Rusija	.	„	—.35
trenerjeva mapa kranjskega vojvodstva v 16 listih 10 gld., po-
sam. listi k	4	_
Zemeljske krogle s slov. tekstom, 8" v premeru, prestavljeni od •J. Tomšiča. Brez meridijana gld. 5.30, z '/, meridijana, gld. 7 z meridijanom in stojalom	,	12.30
Nova mera ua trgu	.	”	_
C.	Različne stvari.
Slovenische Wandfibel in 14 Tafeln, neuesto Ausgabe. Preis fi. 1.40. Aulgcspannt auf Doekel	.	•	”
Slovenska altceda za na steno v 14 tabljah, najnovejša izdaja.
Cena gld. 1.40, prilepljena na pokrov	.	,
Dentsche Waudfibel in 10 Blattern 89 kr. Aufgespannt auf Pap-pendeokel	_	•
Nemška abeeda za na steno v 10 listih 89 kr, prilepljena na debel papir	• r
Schultafeln aus amerikanischem Ledertuch, sammt Geslell	„
Grdssere 24 tl. Dergleichen Stoff 40 kr. pr. quadr. Schuh . Šolske tablje iz amorikanskega usnjenega sukna, s stojalom .	,
Večje 24. Ta tvarina po 40 kr. štirjarške črevelj.
Bauen, Omamenten-Schule fiir Gymnasien, Real- und Biirger-schulen, 10 Hefte, a 4 Blatter, 40 kr. Heft.
Bauen. Ornamentna šola za gimnazije, realke in meščanske šole 10 zveskov, a 4 liste. 40 kr. pr. zvezek.
Westmann, prof. Ornamentale Vorlagen fiir Gevverbe- und Real-scliulen. 8 Hefte, je 4 Blatter, ‘/a Folio, a Ileft	.	,
Westmann, prof. Ornamentalne predlaga za obrtuijskc in realne šole. 8 zvezkov, po 4 liste, '/a folija, 1 zvezek	.	,
Metrična mera v 2 tabljah. Od Stegnarja	.	„
Paterno's sistematisehe Zeichenschuien in Heften, k 6 Blatter in 8°, jedes Heft 30 kr. Enthiilt:	Taubinger Figuren
24, Blumen 18, Ornamente 12, Saulenordnung 2 Hefte. Strassgschwandtner, Thiere 16 Hefte. Hdger, Landschafton,
34 Hefte. Reinhold, Perspective 1, Verschiodene Gegenstande 5 Hefte.
Pa terno-ve zistematične šole za risanje v zvezkih, a 6 listov v 8°, vsak vzezek 30 kr. Obsoga: Taubinger figure 24, cvetlice 18, ornamente 12, rod strebrov 2 zvezka. Strassgschvvandt-ner, živali 16 zvezkov, Hoger, krajine, 34 zvezkov Reinhold perspektiva 1, različnih stvari 5 zv.
Jarisch, Or. A. Anfangsgriinde fiir den Unterricht im Zeichncn, nebst einor mothodischen Anleitnng fiir Lehrer und Sehiiler , Jarisch, Dr. A. Začetni nauk v risanji, z metodičnim navodom za učitelje in učence	•	,
Fleiszettel fiir vorschiedeno Fali e und Lehrgegenstande, pr. 100 Stiick auf Natur-Papier 35 kr. Feine auf farbigem Glanzpa-pier mit Golddruck	.	,
Spominki pridnosti in napredka. Z zlatim tiskom v raznih barvah, 100 spom.	.	i
— srednjefini, s črnim tiskom, 100 spom.	.	,
Nuturgeschiehtliehe Bilderbogon allcr 3 Reiche in einzel. Bdgen
colorirt it 4, 8 und 10 kr. Buchweise bedeutend billiger.
Pole naravoslovnih podob iz vseh treh carstev v posam. polah, barvane a 4. 8 in 10 kr. Ako se kar cele bukve kupijo, mnogo ceneje.
Karteljei linirani za mesečna in skušenjska pisanja, z nemškim ali latinskim lineamentom ali oboje vkup. 100 kart.
Karteljei za tedenska pisanja. 100 kart.
Ruska rnašina za računanje, jako velika za šole. Cena
— za domačo rabo, majhena
Anleitnng zur Behandlung der russischen llechcnmaschienen 14kr.
Preis der Rechenmaschino	.	,
Navod, kako rabiti rusko mašino
4.89
4.89 20,—
20,—
,	-.60
,	—.60
,	—.20
1,—
1,—
, —.70
. --80 „ -.40
—.90 . -.45 12 — 3,—
2.20
Kopschitz. Predlaga za risanje v 10 zvezkih. Cena pri zvezkih od
1—9 = 8 kr., pri 10. = 10 kr.
Papiči' za risanje kot: roški, holandski in angleški od What-mana, Zander-a in Koniga.
Naravni papir v vseh različnih barvah, med njim: francoski, porenski in domači.
Kartoni beli, za risanje in prilpeljenje fotografij — za natezo-vanje risarij. Cveki, tekoč liin, mund-lim in gumi.
Akvarelne barve, v posam. kosih in škatljicah. Oljnate barve v tubah in mehovih.
Pasteli, v les vloženi, v vseh razlikah barev, umetalni črtniki.
Kreda za risanje, bela in črna v 3 stopnjah trdosti.
Tuši za pisanje in risanje, kineški.
Brisalci za risalce, iz papirja in usnja.
Tintniki za na pot in pisarne.
Linijske liste (Faulenzer), vošilni papirji z devizami in cvetlicami. Torbice za pisanje in risanje, z opravo in brez oprave, pisalne podlage.
D.	Knjige različnega obsežka.
Čas je zlato. Podučna povest za mladost. Spisal F. Hofmann. V Ljubljani 1864. (trdo	vezana 50 kr.)	gld.
Najdenček, ali pravični se tildi živine usmili. Iz nemškega. V Ljubljani	„
Postojanska jaiua. Spisal Dr. E. H. Kosta. Z eno podobo in enim planom jame	„
Pnpovedek, sto malih, za mladost. Spisal Krištof Smid, poslovenil Iv. Tomšič. V Ljubljani 1872. Trdo vezane	„
Venček za vezilna darila, ali voš. pesmice o godovih, novem letu in drugih priložnostih, z nekterimi spominskimi listi in grobnimi napisi. Drugi popravljeni in pomnoženi natis	„
Vošilna knjižica, ali vošilni listi za novo leto, godovo in rojstne dneve. Spisal lv. Tomšič. V Ljubij. 1870 (trdo vezana 30 kr.)	„
Nauk za mladenče, ki bi radi stregli k. sveti maši. V Ljubljani 1863 (dvanajst 50 kr.)	„
Archiiologische Karte von Krain sammt Erklarung, von ltadics.
Laibach. In Umschlag	„
Glttckwiinsehe zu Neujahr-, Geburts- und Namensfeston, nebst činom Anhange von Grabschriften und Stammbuch - Auf-siitzen. 5. Auflage. Laibach 1872	„
Imenik ljudskih učiteljev na Kranjskem 1870	„
Koeiančič S. 26 povesti za mlade'ljudi. V Gorici 1848	„
Kranjsko ljudsko šolstvo. Spisal J. Lapajne. V Ljubljani 1871	„
Maeun Ivan. Kratek pregled slovenske literature z dodanim reČ-nikora za Slovence. V Zagrebu 1863	„
Matija Majar Slovnica ruska za Slovence. Na Dunaji 1867	„
Marn Fr. Slovnica češkega jezika z berilom. V Pragi 1867	„
Medeni križ, kteremu je pridano popisovanje Palestine ali sv.
deželo in hoje Jezusove po sv. deželi. V Gorici 1861.3. nat.	„
Naukapolne pripovcsti za slov. mladost. V Gorici 1856. 2. natis	„
Nova zbirka laških, nemških in slovenskih pozorov. Spisal A.
_ Premru. V Gorici. Mehko vezana 1 gld., v polu usnji	„
Olikani Slovenec. V Ljubljani 1871	n
Sadjereja v pogovorih, ali poboljšani sosedje. Za dom. ljudstvo Spisal Iv. Tomšič. V Celovci 1867	„
Slovenski Stajer, dežela in ljudstvo. Spisali rodoljubi.
1. snopič v Ljubljani 1868
2-	„	„	1870
—.36
,14
,40
,40
—.18
—.20
—.05
—.20
—.10
—.30
—.30
—.30
—.40 —.<50 —.70
—.15 —.15
1.40
—.40
—.16
—.50
—.40
— G -
Vrtec, časopis s podobami, za slov. mladost. Urednik Iv. Tomšič. I. tečaj 1872 Vojvodstvo krajnsko, v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem pregledu. V Ljubljani 1868j Vojvodstvo koroško, v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem pregledu. V Ljubljani 1868 Angelj varil, moj, ali zvesti vodnik v nebeško domačijo. Za ženski spol, spisal A. Lesar, katehet. V Ljubljani, s petimi fotografičnimi podobami,) nevezane
— Tisto za moslci spol, )
Jezus, prijatelj okrok, ali pustite priti k meni otročiče. Bukvico polne naukov, molitev in pesmi. Za svoje farmančke, spisal P. A Tais. V Ljublj. 1865 (brez podobe 10) ( nevezane
— Tiste nemško in slovensko (brez podobo 18) (
Cerkvene pesmi. Tretji natis. V Gradci. Trdo vezano
Sveto pesmi. Zložil B. Potočnik. Četrti natis. V platn. hrbtu Cvek Leopold. 12 cerkvenih pesmi. V Ljublj. z napovi 1863. Vezane Vavken A. Napovi za cerkveno pesmi. V Ljublj. 18G3. Vezane Tais P. A. Jesus der Kindorfreund, kleines Lehr-, Gebet- u. Gesangs-buohloin fiir Kinder. Mit violen Bildern. 5 Aufiage. Laibaeh. Ungobundcn 10 kr. Steifband 20 kr. Ilalbledorband 30 kr. Lederband 40 kr. Mit Goldschnitt 50 kr.
sser 2/,
Založil J. Giontini v Ljubljani. — Tisk Narodne tiskarne v Mariboru.
2.50
—.40
—.34
—.40
—.40
—.12 —.20 —.12 — 45 —.60 1.50