PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes mineva mesec dni odkar so fašisti izvršili tri nočne atentate na naše ustanove, a vsi tržaški policaji -ki jih ni malo - še vedno niso mogli najti krivcev! Leto VI - 970 n AA*Z\ Po&nina plačana v gotovini ^~^ \-tOQ3y Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, petek 1. decembra 1950 Cena 15 lir Truman o atomske možnosti uporabe bombe na Koreji Predsednik ZDA javil, da se vojašKe sile držav OZN ne bodo umak-**ile s Koreje • R.eaKcija v Londonu in Parizu na Trumanove izjave SHINGTON, 30. — Na Arthurja, ki da deluje v smi-- nasnji tiskovni konferenci je slu njegovih navodil in s polno kompetenco. V veliki. tajnosti so se takoj po Trumanovi tiskovni konferenci sestali člani kongresnega odbora za atomsko energijo in člani nacionalne komisije za atomsko energijo. Vse vhode nadzoruje policija. Nocoj so v Beli hiši v pojasnilo Trumanovih izjav glede atomske bombe izdali poročilo, ki pravi, da na podlagi zakona samo predsednik lahko pooblasti uporabo atomske bombe in da ni bilo dano nobeno tako pooblastilo. Ce in kadar bi se uporaba atomskega orožja pooblastila. bi bil vojaški komandant pri operacijah odgovoren za taktično uporabo orožja. Odgovori in vprašanja na današnji tiskovni konferenci ne pomenijo torej nobene spremembe v tem položaju. Truman prečita! izjavo, v ka-in 3e med drugim dejal: , adnjj. dogodki na Koreji pojavljajo svet pred težko krizo. Kitajski komunistični voditelji vrgli svoje čete iz Mandžu-'Je v silen in dobro organizi-an napad proti silam Združe-ih narodov na Severni Koreji. K“ajski napad se je začel v eiikem obsegu in sedaj se še aadaljuje. Povzročil je prisilni IJkUk važnih kontingentov sil "druženih narodov. Položaj na “°Jišču je sedaj še vedno negotov. Možno je. da bomo predel; poraze kakor smo jih V Preteklosti. Toda sile Združenih narodov nimajo nobene-?a namena opustiti svoje na-Se na Koreji. Ce Združeni ^srodi popustijo silam napada, ne bo nobena država čutila zavarovana ali gotova. Ce aaPad na Koreji doživi zmago, ~t!ko predvidevamo, da se bo Razširil po Aziji in Evropi do ®ase poloble. Borimo se na K°reji za našo varnost in naš °Dstoj. Vzdržali bomo novi položaj V-* na°'ne: še nadalje bomo eiali v Združenih narodih za kupno akcijo, ki naj zaustavi apadalca na Koreji; povečali urno naše napore, da pomagajmo drugim državam, da okrepijo svojo obrambo, da se Jahko zavarujejo pred grožnjo nnwa,- ?ie’ iU bomo povečali nase vojaške sile. V OZN mora prvi ukren sprejeti Varnostni svet, da zaustavi ta napad. Napravili bomo vse mogoče napore, da prispevamo, da bj OZN zastavila ves svoj vpliv pri sedanjem Položaju na Koreji. Nekateri so upali, da bi lahko uspešno Prišlo do pogajanj v OZN ob Priliki navzočnosti kitajske delegacije v Lake Successu. Ni Pa nobenega znaka, ki bi ka-žal. da so predstavniki komunistične Kitajske pripravljeni sPrejeti ta postopek. Namesto da bi razpravljali o raznih vprašanjih, so člani kitajske delegacije podali ostre in povsem potvorjene izjave, kakor ^ one, ki jih pogcstoma po. Rajajo sovjetski predstavniki, da preprečijo akcijo Varnost-?.ega sveta. Upamo, da kitajsko Judstvo ne bo še nadalje prisiljeno s silo ali z varanjem fiužiti namenom ruske kolo-malne politike v Aziji. Prebrisan sem. da bi kitajsko iudstvo če bi lahko svobodno «°voriio, obsodilo sedanji na-®ad proti Združenim narodom. °,rebno je, da vedno v hijrej-tempu povečamo združeno laško silo svobodnih naro- treh kot kdai ko11 po' n°, da se takoi ustanovi sltUpna vrho’ e takoj ustanovi vojska v Evropi pod nas , 0 komando. Kar se tiče kru ^as*;ne obrambe, bom ta-uredložil zahtevo dodatnih j . -°Y’ da se poveča važnost k®j Predložil zahtevo dodatnih kredite učinkovitost naših oborože-‘h sil. Ta zahteva bo vsebo- val, ■miši ; ® Pomemben znesek za ko- _‘Jo za atomsko energijo ter ratne kredite za vojsko, mor-drs1C° in letalstvo. Za vse naše Pustb13ane prišla ura’ .da lilijo V Stran vsa nasprotja da se združijo. Naša država sr.edišče upanj človeštva v r Jn pravičnosti). iiif^° 3e odgovarjal na vprašaja novinarjev, jg Truman izje: • da kakor vedno, prouču-l možnost uporabe atomske oro?6, Uporaba atomskega 0 2Ja na Koreji pa je odvisna ha Ta2v°ja vojaškega položaja a tamkajšnji fronti in od th °^itve generala Mac Ar-atru^3,' dočim bi bila uporaba rt_tnskega orožja drugem 'ki na kakem bojišču odvisna od £r> °v katerim se bi den bfllogodile. Truman je izo da uPa, da bo mogoče gniti se tretji svetovni voj-vQ’j bfloomnil pa je. da če bi t>a v ..Položaj zahteval, bi h°rK°reji uporabili atomsko bonu vPrašanje o možnosti M^u-rd!ranja objektov v jaj džuriji je predsednik de-^ ’ da se sedaj ne more izreči Dri*e>m- vprašanju. ki spada v Hat • os* Združenih narodov, {ji,. Je Truman branil odlo- * ve Mac Arthurja in dejal, čitv3e ^ac Arthur vse odlo-ve yedno sprejel sporazumno * Predsednikom. ie Truman dejal, da iU0u.^ujejp možnost splošne daoiik aci^e v ZDA zaradi sejal Po Trumanovih izjavah so se nekateri ameriški senatorji izrekli za uporabo atomske bombe, drugi proti. Nekateri republikanski senatorji so izrazili mnenje, da bi uporaba atomske bombe na Koreji pomenila povzročiti represalje ali Pa uporabo najmočnejšega orožja, ki obstaja, y nenadnem napadu na ZDA. Trumanova izjava o atomski bombi je živo prizadela angleško javnost. V zunanjem ministrstvu odklanjajo vsak komentar. V uradnih krogih poudarjajo, da ni bilo posvetovanj med Washingtonom in Londonom glede današnje Trumanove napovedi. V spodnji zbornici so nekateri laburistični poslanci levice izjavili med zasebnimi razgovori, da bi morala angleška vlada umakniti svoje čete s Koreje, če bi sg ameriška vlada odlo- čila za uporabo atomske bombe. Tudi danes izražajo vse britanske odgovorne politične osebnosti upanje, da zahodni Voditelji ne bodo sprejeli nobenega takega sklepa in da bodo napravili vse mogoče, da do konca izkoristijo diplomatske možnosti. Attlee, Bevin in Churchill so se takoj sestali na razgovor, čim so zvedeli za Trumanove izjave. V pariških pooblaščenih krogih izjavljajo, da se francoska vlada strinja s Trumanovim mnenjem, da morajo OZN odločiti o morebitnem bombardiranju Mandžurije. Glede uporabe atomske bombe Pa izjavljajo, da je težko izraziti se o potrebi tega ali onega orožja, in. dodajajo, da korejski objektivi «niso dovolj važni, da bj opravičili uporabo atomske bombe«. Veliki slovenski IVAN LEVAR - umrl (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — Včeraj je umrl veliki slovenski gledališki igralec in režiser, član ljubljanske drame — IVAN LEVAR. Pokojni Levar spada med največje slovenske 'n jugoslovanske gledališke umetnike in je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 8. septembra 1888 na Rakeku. Solopetje je študiral na Dunaju tri leta, absolviral je akademijo za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Leta 1912 je bil angažiran kot prvi bariton v Moravski Ostravi. nato pa v Aachenu. Od 1914 do 1918 je bil član onere v Zagrebu. Od 1918 pa do 1924 je deloval v ljubljanski operi. Pel je predvsem: Eigaro (Rigolet-to), Scarpia (Tosca), Tonia (Glumači), Borisa Godunova, Thais in dr. Leta 1924 se je odločil za dramo in igral najprej Othella. Postal je največji sodobni slovenski igralec in dvignil ljubljansko dramo do priznane veljave. Njegove najbolj znane I vloge so: Macbeth, Fortimbras SOVJETSKI VETO PROTI SKLEPU VS Id poziva na urik kitajskih čet s Koreje mi" 11 ''»mmniii i i hhmium ■■«■■■ n Za resolucijo je glasovalo devet držav - Indijski delegat ni glasoval, ker ni še dobil navodil LAKE SUCCESS, 30. — Po včerajšnjem govoru ameriškega delegata v Varnostnem svetuje govoril Malik, ki je ob tožil ZDA, da se niso zadovoljile napraviti samo iz Južne Koreje kolonijo pač pa da so hotele priključiti še Severno in zato da so spravile zadevo pred Združene narode. Na dolgo je govoril o ukrepih Varnostnega sveta glede Koreje, ki jih je ponovno označil za nezakonite. Na koncu je obtožil ameriško vlado napada na Formozo in Kitajsko. Na današnji seji so večino časa uporabili za čitanje angleškega in francoskega prevoda Malikovega govora. V začetku seje je predsednik Bebler. povabil predstavnike LR K tajske in Južne Koreje, naj zavzamejo mesto. Britans ki delegat Jebb je po. zval pekinške delegate, naj «dolgo razmišljajo«, preden podvzamejo morebitne nepreklicne sklepe, c C1 so predstav, niki kitajske ljudske vlade zmožni poslušati pamet, jih jaz pros.m, da jo poslušajo«, je dejal, Jebb, ki je pripomnil: «Strast je slaba svetovalka in še slabši svetovalec je lahko mnenje, ki prihaja iz zainteresiranih virov«. Dalje je Jebb dejal, da ne bo mogoče rešiti vprašanja bodočnosti Formoze na miren način, dokler se bodo kitajske sile borile z vojaškimi operacijami proti Združenim narodom. Izraz! je nato upanje, da bo pekinška vlada sprejela načrt re_ solucije šestih članov Združenih narodov, s katerim se je zahteval umik kitajskih čet s Koreje, in da se bo strinjala s tem, da je treba celot-.o korejsko vPrašanje rešiti v skladu z načeli Organizacije združenih narodov, glede katere, misli, da je Kitajcem mnogo na tem, da so vanjo sprejeti. Britanski delegat je dalje izrazil mnenje, da je bil govor kitajskega predstavnika v Var. nostnem svetu (tzelo zanimivo, toda porazno« odkritje stališča pekinška vlade. Porazno, ker je iz njega jasno razvidi.no, ca je tanikajšnja vlada popolnoma ((absorbirala« moskovsko propagando. Ze zjutraj pa je sovjetska delegacija predložila načrt resolucije s katerim zahteva, naj se \ lad-a ZDA obtoži zaradi ((zločinskega napada na kitajsko ozemlje in Formozo in zaradi oboroženega napada r.a Korejo«., , , Zvečer je Varnostni svet razpravljal tudi o resoluciji šestih držav, kd zahteva umik kitaj- skih čet s Koreje. Pri glasovanju o tej resoluciji so glasovali trikrat, in sicer o uvodu, o ostalih določbah in o celokupna resoluciji. Vsakikrat je sovjetska delegacija glasovala protj in postavila veto. Pri glasovanju o celotni resoluciji je zanjo glasovalo 9 delegatov, vštevši Jugoslavijo, Indija se r.i udeležila glasovanja, ker ni njen delegat še dobil navodil. Jugoslavija se je vzdržala samo pri glasovanju o uvodu resolucije. Predvidevajo, da bodlo sedaj vso zadevo predložili glavni skupščini, ki bo o tem razpravljala v smislu določb o kolektivni akciji za mir. Glasovali so tudi o dveh sovjetskih resolucijah, ki obtožujeta ZDA napaida na Formo-zi in Koreji ir.' zahtevata umik ameriških čet s teh ozemelj. Obe resoluciji sta bili zavrnjeni z devetimi glasovi proti enemu. Indlija se glasovanja ni udeležila. Seja se je zaključila nekaj po polnoči. Vesti o Tibetu NOVI DELHI, 30. — Glasnik ministrstva za zunanje zadeve je zanikal informacije, češ da ie tibetanska delegacija pred kratkim zapustila Laso in odpotovala v Samde, kjer naj bi Attlee se bo sestal s Trumanom Angleški vladni predsednik poudarja potrebo sporazuma s Kitajsko - Odpotoval bo z letalom v Washington v prihodn/ih 48 urah - Churchill za sporazum s SZ LONDON, 30. — Attlee je I Moskvi, Davida Kelleya. An- ,ni‘h porazov na Koreji, de- » ----------- b0 Je ponovno, da upa, da 8Vetngože izogniti se tietji t*,,a Vai vojni. Ravno zaradi 2^1’ dejal, da niso hotele ki*a'skib n011'0' čet na Koreji in so Porniv0 >rale» Formozo. Pri-OcUjtjd je. da ostane ameriška t)«- ka o teh dveh vprašanjih brernenjena. j«! a. k°ncu je predsednik de-hloVr5t.?e bn razgovarjal z de-'kim in republikan- ka]«‘ 'v°ditel]i in da še ne ve, Pov - zneski bodo Potrebni za ie nC?nie obrambe. Napadel viadat° tiste, ki ne zaupajo v ta J® jo kritizirajo ter na Paloo “komplicirajo njeno SikV-sedani‘h težkih urah«. ew je, da bi Acheson sku-Vlr«U vojaško akcijo Mac r.ocoj v spodnji zbornic* izjavil, da je predlagal predsedniku Trumanu, da bi ga obiskal v Washingtonu. Vendar pa mu predsednik še ni odgovoril. Razen tega je Attleee izjavil, da bi po mnenju angleške vlade morala pasti tako resna odločitev, kakor je uporaba a-tomske bombe, šele po izčrpnih razgovorih med vsemi državami članicami OZN, ki se sedaj udeležujejo ((policijske akcije na Koreji«. Predsednik vlade je izjavil: «Zelimo naglega konca sovražnosti na Koreji ureditev korejskega vprašanja, s čimer je povezan spm razum ne samo s Korejo pač pa tudi s Kitajsko«. Uradno javljajo, da bo Attlee odpotoval z letalom v Wa-shington v prihodnjih 48 urah. Načelnik tiskovnega urada v Reli hiši Charles Ross je nocoj izdavil, da bo Truman čimprej z veseljem spreiel AlUeeja Sestanek med ocema državnikoma bo po mnenju funkcionarji Bele hiše v Washingto- nu all nekje v bližini. Attlee a ho na potovanju spremlj-la majhna skupina strokovnjakov, visokih funkcionarjev in njegovih tajnikov. Funkcionarji Bele hjše so nocoj izjavili* da je pr osednik Truman odgovoril angleškemu ministrskemu predsedniku na njegovo željo, da bi se sestala oba državnika. Kmalu P° sej' spodnje zbornice je Trumanov odgovor objavil urad angleškega predsednika vPde. zadnjič je Attlee obiskal ZDA novembra 1945, ko se je sestal s Trumanom jn s pokojnim predsednikom kanadske vlade Maken-zie Kingom. Dobro obveščen! krogi pravijo, da namerava Attlee poslati nekega člana ožje vlade v Lake Success, kjer naj bi zastopal Anglijo. Izbira naj bi padla na Hektorja Mac Neila, državnega tajnika za Škotsko, ki bi moral že prejšnji četrtek odpotovati z istim letalom, s katerim je potovala v New York delegacija LR Kitajske za OZN. Mac Neii je bil dolgo časa sodelovalec zunanjega ministra Bevir.a. Poročajo razen tega, da pričakujejo prihod v London angleškega poslanika v gleško vojaško letalo je že odletelo v Berlin, kjer bo počakalo na poslanika in ga odpeljalo v London. Drugi dan debate o angleški zunanji politiki >je v spodnji zbornici spregovoril vodja opozicije Winston Churchill, ki je dejal da so leta po zmagi pripomogla SZ, da je neizmerno povečala svojo oblast ter se tudi primerno raztegnila. Pod raznimi oblikami pa nadzoruje polovico Evrope in vso Kitajsko, ne da bi zato izgubila enega sovjetskega vojaka. Churchill je izrekel upanje, da bo «mogoče doseči sporazum s SZ, predr.o bo ta zbrala rezervo atomskih bomb, s katero bo terorizirala vse«. Vodja opozicije je tudi potrdil, da se mu ne zdi verjetno, da bi v sedanjem trenutku SZ napadla Evropo, čeprav meni, da je na vsak način treba obnoviti med-zavezniški glavni štab. Izrekel je mnenje, da je treba v najkrajšem času doseči sporazum , Sovjetsko zvezo, medtem «ko še ogromna ameriška premoč v atomskem orožju nadknljuje sovjetsko premoč na vseh ostalih področjih«. Churchill je rekel, njegovi osebni vednosti. Po tem pojasnilu je učitelj Ziani Guido odtegnil tožbo, ki jo je vložil proti odg. uredniku Stan. Renku. V Trstu, 27. novembra 1950. PIONIRJI ! Zveza pionirjev Vas vatoi na otroško prireditev ki bo v nedeljo 3. decembra ob 10 dopoldne v kinodvorani v Skednju. PRIREDITEV JE V KORIST NOVOLETNE JELKE. Vsi pionirji v nedeljo na prireditev v skedenj Zopet bojno mudili malo vesel ja tn zabave našim otrokom, irj sicer na odiru. Nar Stopali bodo pionirji jm odrasli. Najprej se nam foodb predstavili otroci iz kolonije Logatec jn nam zaigrali svojo igrico. Nato pa nas bodo razveselili s svojo pesmijo mali pevci iz Lonjerja in deklice od Sv. Jakoba, ki bodo malo zamajale s svojimi koli. Posebnost pa bo obisk stare babice, ki vam bo povedala veliko lepega in pr ijetnega. Vsa njena družina bo nastopila, vsak nam bo nekaj pripovedoval in tudi zapeli nam bodo.. Slišali bomo o starem Krjavlju, saj ga poznate, o malem mucku Murku, o borbi pogumnih partizanov. Vmes pa si bodo bistre glavice-napenjale možgane in ugibale babdičime uganke. Pa tudi naš Pavliha nas bo obiskal, saj nikdar ne zamudi priti med naše malčke. Pri njem bo tudi lepo, PREŠERNOVA PROSLAVA Ob 150-letnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna bodo slovenski pisatelji in pesniki: France Beub, Miško Kranjec, Matej Bor, Ciril Kosmač, Mile Klopčič in Peter Levec brali iz svojih del v Skednju v kinodvorani 2. decembra ob 20. uri, v Borštu v Prosvetnem domu 4. decembra ob 20. uri, v Nabrežini v kinodvorani 5. decembra ob 20. uri. 0 Francetu Prešernu bo govoril FRANCE BEVK Pa sgj ga že vsi poznate in ga vedno radi poslušate. Tako smo vam pripravili urico veselja in bi želeli samo to, da na® olbiščete irj napolnite dvorano. Opozorili bi vas posebno še na to, da je ves dohodek namenjen Dedku Mrazu, da vas bo čim lepše obdaroval ob novoletni jelki. Zato vabimo vse pionirje v nedeljo dopoldne ob 10. uri v kinodvorano y Skednju. V vsako slovensko hišo lepi, poučni in meobhodno potrebni KOLEDAR OF za leto 1051 n tri obsežne leposlovne in mučne knjige Prešernove knjižnice. Nabavite si jih pravočas-ao, da ne ostanete praznih rok! 122 odlikovanj bivšim partizanskim borcem,aktivistom in vdovam padlih partizanov iz Trsta Na sedežu jugoslovanske delegacije v Trstu so včeraj zvečer podelali 122 odlikovanj bivšim tržaškim partizanskim borcem, aktivistom in vdovam padlih partizanov. Sef jugoslovanske delegacije v Trstu tov. Rihard Knez je pozdravil odlikovance in predita! odlok Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, fci odloča na predlog vrhovnega komandanta jugoslovanske vojske maršala Tita odlikovanje tržaških borcev. * V imenu Partizanske zveze Tržaškega ozemlja je spregovo-ril tov. Vladimir Kenda, ki je pozdravil predstavnika Ljudske republike Jugoslavije v Trstu tov. Kneza Riharda. V nagovoru odlikovancem je dejal med drugim: »Vsakdo iz- med vas tovariši, ko prejemate ob tej priliki odlikovanja, ki vam jih je podelil Prezidium Ljudske skupščine FLRJ, se bo lahko vedno spominjal s ponosom in zanosom na ta svečani trenutek. Ni maila stvar biti odlikovan od na j višjega zastopnika herojske socialistične Jugoslavije. To je priznanje s strani vseh jugoslovanskih na. rodov. Toda znaki, ki so vam bili podeljeni, ne predstavljalo samo časti in ponosa za vas. Znaki pomenijo tudi dolžnost, ki se vam nalaga, da tudi danes in v bodoče vztrajate junaško in požrtvovalno kot za časa borbe v delu za napredek in za dobrobit vsega našega ljudstva, za utrjevanje bratstva in enotnosti med Slovenci in Italijani za tiste ideale, za katere so padli tisoči in tisoči najboljših sinov našega naroda. Nalagajo vam tudi dolžnost, da boste vedno in v vsakem trenutku branili čast in ugled nove Jugoslavije. Vj ste bili priča veli. kim delom jugoslovanskih narodov in sami ste sodelovali pri ustvarjanju njihove socialistične domovine. Zaradi vseh teh dejstev pred. stavlja danes nova Jugoslavija najmočnejši branik in oporo za stvar napredka in socializma v svetu. Naj vsakdo izmed nas odnese s te svečanosti nepozabne vtise in odločno voljo, da bo na tem ozemlju častno izvrševal nalogo in dolžnosti ter se neomajno boril tudi v bodoče za utrditev našega demokratič. nega gibanja proti italijanskim šovinističnim in informbirojev-skim sovražnikom delovnega ljudstva«. V imenu odlikovancev se je zahvalil za prejeta odlikovanja tov. Danilo Turk. Jugoslovansko predstavništvo V Trstu je odlikovancem priredilo malo zakusko. Z DRFGE BEPME SEJE GLAVUfEGA ODBORA SMPZ Pritegnitev mladine k prosvetnemu delu je naša največja bližnja naloga Včeraj popoldne je bila na sedežu y Ul. Ruggero Manna druga redna seja glavnega odbora SHPZ s sledečim dnevnim redom: 1. Sodelovanje odbornikov pri prosvetnem delu na terenu; 2. prosvetne konference; 3. delovni načrt; 4. pravilnik; za razdeljevanje Prešernovih nagrad; 5. razno. K obravnavanju prve točke dnevnega reda, to je sodelovanje odbornikov pri prosvetnem delu qa terenu, se je kot prvi oglasil tov. Budal, ki je poudaril potrebo, da se delovanje prosvetnih društev čim bolj osamosvo ji ter da se odborniki teh društev pritegnejo k aktivnemu prosvetnemu delu na terenu. Za njim je spregovoril tov. Race, ki je poudaril, da problem osamosvojitve prosvetnih društev ni tako hitro rešljiv ter da bo pray gotovo prešla dolga razvojna faza preden bomo dosegli, da bodo vsa naša prosvetna društva res samostojno vodila svoje delovanje. Ng vsak način pa je naša naloga, je poudaril tov. Race, da vzbudimo Pri ljudeh kar največje zanimanje za prosvetno delo. Ko bo imelo vsako prosvetno društvo svojega pevovodjo, knjižničarja, režiserja itd., borno lahko rekli, da je naše delo v glavnem izvršeno. Pri obravnavanju tega zelo važnega vprašanja so navzoči člani opozorili na problem, ki ga bo treba tudi v bližnji bo- Delovanje „Krvne banke" Od 20. do 26. t. m. je 43 krvodajalcev darovalo «Krvni banki« 17 litrov krvi, V istem času pa je bilo izvršenih 18 transfuzij, pri katerih je bilo pretočenih 7 litrov krvi. S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 48 mil za i/zdi ijonoc ržei/an lir noril je mesti ti darščin ie čistoče Seja se je začela z že običajno zamudo. Po čitanju zapisnika sta se oglasila odbornika Cumbat in Bonetti, ki sta najavila, da bodo ha prihodnji seji ^Občinskega sveta predložili v odobritev nekatere sklepe občinskega odbora. Za temi .se je prvi oglasil k besedi Agne-letto. Dotaknil se je škode, katero imajo kmetje z vsakokratnimi vojaškimi manevri. Res je sicer, da deluje komisija za poravnavo škode, ki jo povzročijo zavezniške čete, toda ta komisija prenizko ocenjuje škodo. Zaradi tega je svetovalec pozval župana in občinski svet, naj posredujeta pri VU, da bi pristala na ustanovitev posebne komisije tukajšnjih občin, ki bi skupaj s komisijo za likvidacijo škode določevali odškodnino oziroma višino škode, ki jo utrpijo kmetje. Zupan je obljubil, da bo posredoval. Odbornik Lauri je svetovalcu Radichu (kominformist) razložil trenutni položaj v zvezi z vestmi, da bodo reducirali oziroma odpustili z dela delavce, zaposlene pri bonifikaciji SESTANEK KMETOVALCEV V LONJERJU VPRAŠANJE ŠKODE ki jo povzroča vojaštvo Na pobudo nekaterih naprednih kmetov iz Lonjerja je bil sklican za nedeljo popoldne ob 14. sestanek vseh kmetovalcev iz Lonjerja. ki imajo svoje travnike na kraški planoti nad vasjo po imenu »Hudo leto«. Na sestanku, na katerega jg bil tudi povabljen predstavnik Kmečke zveze, so razpravljali o vprašanju škode, ki jo povzroča vojaštvo na omenjenih travnikih in o pritožbah prizadetih, ker jim ta škoda ni povrnjena v zadostni meri ter o ukrepih, ki naj jih podvzamejo za dosego svojih pravic. Sestanek je vodil predsednik lonjerskih živinorejcev, ki je pojasnil y kakšni neugodni situaciji so živinorejci zaradi škode, povzročene na travnikih. Večina prisotnih se je pritožila, ker jim vojaščina deda na travnikih stalno škodo, tako da ne utegnejo niti zasledovati in ugotoviti vsakokratno škodo ter sproti predlagati potrebne prošnje za odškodnino. Na predlog nekega živinorejca so zborovalci sklenili, da bodo zaprosili vojaško oblast, naj vzame V najem cglo «Hudo leto«. V. nasprotnem primeru pa bodo zahtevali, da vojaščina pravično plačuje škodo, upoštevajoč tudi čas, ki ga kmet potrati za ugotovitev škode in za njeno izterjanje. Zborovalci so sg tudi prito- žili nad tem, da se vojaška oblast ne poslužuje pri reševanju prošenj in ostalih nesoglasij tolmačev, ki bi bili vešči slovenščine, t. j. občevalnega jezika naših kmetov, tako da se mnogokrat razna vprašanja neugodno rešijo zaradi nepoznanja italijanskega jezika. Predlog, ki ga je postavil Ivan Cok za izvolitev delegacije, ki bi osebno pojasnila vojaški oblasti želje in zahteve prizadetih lonjerskih živinorejcev, je bil soglasno sprejet. Razvila se je živahna diskusija glede višine morebitne najemnine. Predstavnik Kmečke zveze je sporočil, da se bo za stvar zaniftiala tudi Kmečka zveza, ki bo vedno na razpolago prizadetim živinorejcem, da se to vprašanje ugodno reši. Nos mu je razbil Prejšnjo noč so v bolniški ambulanti nudili prvo pomoč 42-letnemu trgovcu Francescu Lucatelliju iz Ul. Kolonja 2, ki ima zlomljen nosni hrustanec. Kot je sam povedal zdravniškemu osebju, mu je nos razbil neki neznanec, ko ga je na Rotondi pri Bošketu na lepem boksnil v obraz. Zdravniki so mnenja, da se bo moral zdraviti okoli 15 dni. zemljišča pri Orehu in na tako imenovanem Monte Castiglio-ne. Tu delajo delavci na račun občinskega kmetijskega podjetja, najeti in plačani pa so od strani oddelka za gospodarska dela. Pri teh delih so zaposleni delavci, katere plačujejo iz rednega in izrednega fonda. Krožijo govorice namreč, da bo Vojaška uprava v kratkem popolnoma odpustila delavce plačane iz izrednega fonda, znižala število onih. katere plačujejo iz rednega fonda. Mestno kmetijsko podjetje pa je sedaj za to, da bi preprečilo množične odpuste z dela. Vojaška u-prava pravi, da se brezposelnost zaradi tega ne bo povišala, ker so na vidiku druga javna dela — napravila je načrt za gradnjo hiš na teh področjih, tako da ne bi bilo treba odpuščati ljudi. Lauri je povedal, da je Vojaška uprava sedaj obljubila denarni fond za zaposlitev teh delavcev. Radich pa je še naprej vztrajal naj občina oz. svet storita vse mogoče, da se utrdi oddelek za gospodarska dela in mestno kmetijsko podjetje, kajti na VU pritiskajo privatni podjetniki, ki skušajo uničiti ti dve ustanovi, zato da bi oni opravljali dela in dobili kredite. Kominformistka Casali je spet načela vprašanje družin, ki se stiskajo y bivši vojašnici financarjev na Marto-vih poljih in ob tej priliki poudarila, da se stanovanjsko vprašanje prepočasi rešuje. Do sedaj je bilo zgrajenih 345 stanovanj. Zupan je obljubil, da bo na prihodnji seji predložil načrt, o gradnji stanovanjskih hiš, o katerem se bo razvila diskusija. Se nekaj svetovalcev je prišlo z nekaterimi predlogi na dan. Med temi indipenden-tist Godini, vidalijevca Braun, Radich. Slednji je vztrajal, naj bi občina posredovala pri Vojaški upravi, da ne bi ta povišala najemnin g januarjem 1951. Nato se Je dvignil kominfor-mistični profesor Ferlan. Da ne bi tukajšnja kominformistična skupina stala ob strani pri proslavi ((Slavnih Istranov«, katero je letos iz določenih namenov uprizorila tržaška občina, je živahni profesor z gestikuli-ranjem predlagal županu, naj bi imenovali neko tržaško ulico po ((slavnem Istranu Josipu Pa. gani — Pogassiju«. Profesor je sicer priznal, da je mož bil svojčas fašist, pozneje Pa se je prelevil v demokrata in borca za svobodo. Zupan pa je pristavil, da za tega slavnega moža, prostovoljca iz prve svetovne vojne, ki je pripomogel duhovni povezanosti te zemlje z »materjo« ni niti našel primerne ulice. Obljubil pa je da se bo že pobrigal. V razpravo je bil predložen sklep o zvišanju tarif, ki jih plačuje prebivalstvo za vzdrževanje smetarske službe. Ta povišek je utemeljil odbornik Forti, naj bi pripomogel pri S proslave Ih zgodovinskega zasedanja AVNOJ in 7. obletnice ustanovitve nove Jugo-slavije v Lon jer ju kritju lOOmilijonskega primanjkljaja v zvezi z vzdrževanjem te službe. Komunistični svetovalec Rogassi je ugovarjal sklepu zaradi neproporcionalno razdeljenega obdavčenja, ki bo najbolj prizadelo revnejše občane. Pri tem se je skliceval na nekatere italijanske občine, pri katerih ie io vprašanje mnogo pravičneje in zgledneje rešeno. Odbornik Forti je v odgovoru poudaril, da on sam ni prijatelj tej vrsti obdavčenja, da pa je bilo nujno najti nekje denar, ki ga občina potrebuje za opravljanje tega dela. Zagotovil je nadalje, da so bile vzete v poštev mere, kj naj bi zagotovile čifn pravičnejšo porazdelitev poviškov in da 48 milijonov, ki naj bi jih občina tu iztisnila, predstavlja le malenkosten znesek v današnjih dneh in še zlasti v tržaškem občinskem proračunu. Toda Pbgassi s tem pojasnilom ni bil zadovoljen in je izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti sklepu, ki pa je bil kljub temu sprejet. Naslednji odborov sklep pa se je ponovno dotaknil zvišanja tarife javno izkoriščanih prostorov v pridobitne namene, o Čemer so sklepali občinski svetovalci že 27. oktobra letos. 2e tedaj je bil sprejet sklep o zvišanju tarife za 10 odstotkov, s pripombo, da se bo mestni svet na to vprašanje povrnil, ker so se nekateri uprli temu, da bi povišek veljal tudi za živilske trge. V zvezi s tem vprašanjem se je danes zopet oglasil svetovalec Gombacci ter ponovil oporekanja, ki smo jih slišali že pri prvi razpravi in ki se v glavnem tudi ne strinjajo z od. borovim sklepom zaradi nesorazmerno porazdeljenih poviškov pri obdavčenju zasedenih prostorov. Tudi ta sklep je bil po dolgovezni razpravi sprejet in seja zaključena ter napovedana naslednja za torek ob 18,30. Člani Delavskih zadrug vplačujte zvišani delež! Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo so bile uradno obveščene, da pripravlja Vojaška uprava ukaz o podaljšanju roka za prilagoditev zadružnih ustanov na podlagi izdanega ukaza št. 298 do 30.6.1951; glede na to obveščajo vse svoje člane, da se bo vplačevanj? povišanega članskega deieža nadaljevalo do roka, ki ga bo določil zgoraj o-menjeni ukaz Vojaške uprave. Vse prodajalne sprejemajo vplačila vsak dan v jutranjih urah, izvzemši sobote. Člani naj prineso s seboj člansko knjižico in osebno izkaznico. Koj je bilo že javljeno, lahko izvršijo člani vplačila tudi v obrokih. Priporočamo vsem članom Delavskih zadrug, da v čim krajšem času vplačajo povišani delež, s čimer jim bo dana možnost udeležiti se občnega zbora in pravica glasovanja. Pojasnilo o smrti Ivana Legiše iz Mavhinj Pokojni Ivan Legiša, o katerem smo pred dnevi poročali, da je napravil samomor, je bil borec NOV od 8. septembra 1943. leta do osvoboditve. Pri ljudeh je bil zaradi svoje poštenosti zelo priljubljen, kar so ljudje tudi izkazali s svojo polnoštevilno udeležbo pri njegovem pogrebu. Vest, katero smo mi posneli po policijskem poročilu, da je napravil samomor, ni popolnoma točna, ker to še ni dokazano ter je prav tako možna tudi domneva o nesreči. V bolnišnici za duševno bolne je bil samo 4 dni ng opazovanju, neresnično pa je, da bi bil pokojnik vdan pijači. Popolnoma izmišljeno pa je podtikovar.je časopisa «11 Corriere di Trie-ste«, da je pokojnik napravil samomor v pijanem stanju. (točnosti rešiti, in sicer problem pritegnitve naše mladine k prosvetnemu delu. Za rešitev tega problema bi bilo treba predvsem ugotoviti stanje mladine V posameznih krajih ter na podlagi teh podatkov, ki naj bi jih zbrala posamezna prosvetna društva, preudariti, na kakšen način bi lahko pritegnili mladino k prosvetnemu delovanju. Prav gotovo bj bilo dobro, da bi mladina dobila v prosvetnih društvih večjo avtonomijo, po možnosti naj bi se ustanovili v društvih mladinski odseki ter naj bj se poživilo tudi družbeno življenje, prav tako bi se moralo poskrbeti za povečanje števila folklornih skuipin, tamburaških zborov in dramskih družin. Po zelo živahnem razpravljanju o tem vprašanju go navzoči odobrili Sklep, dh bi prosvetna društva izvršila nekakšno anketo o stanju mladine v posameznih krajih; po celotni proučitvi prdblema, ki bi bil razviden iz omenjene ankete, r.aj bi se nato sklical poseben sestanek, na katerega bi bili povabljeni tudi predstavniki mladine. Glede druge točke dnevnega reda je podal kratko poročilo tov. Boštjančič, ki je javil, da so bile do sedaj že tri prosvetne konference, in sicer prva. za mestna društva, druga za na-brežmakj okraj, tretja pa v Pa-dričah. Na omenjenih konferencah so v glavnem razpravljali o vprašanju osamosvojitve prosvetnih društev. Vse te prosvetne konference so bile dobro obiskane, kar kaže, da so imele zaželen uspeh. V kratkem bodo enake konference še v drugih krajih, kar bo pa še pravočasno javljeno. V zvezi z delovnim načrtom, ki si ga napravi vsako posamezno prosvetno društvo, je tov. Boštjančič omenil, da je bilo tudi to vprašang e dodobra predSskulirano na prosvetnih konferencah. O vprašanju pravilnika za razdeljevanje Prešernovih nagrad, katerega osnutek je bil že izdelan, bodo člani glavnega odbora še razpravljali' ter vprašanje podrobneje proučili. KOLEDAR Petek I. decembra Natalija, Božena Sonce vzide ob 7.24. zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 22.39, zatone ob 12.22. Jutri sobota 2. decembra Pavlina, Tihomir Prvi prispevki za novoletno jelko Zveza partizanov STO 10.000 lir; Černe Olga in Ferjančič Mara nabrali pri trgovcih in obrtnikih 34.000 lir; Scala Santa, lista 135 2.300 lir; Rojan, lista 134 4.220 lir; Sektor Sv. Jakob, Tomažič in Rocol na liste št 195, 196, 197, 213, 216 in 221 14.960; Slovensko-hrvat-ska prosvetna zveza 20.000 lir; Sektor V.O.M. (tov. Hro. vat) 1.650 lir; Brišče, Usta 326 1.100 lir; Sv. Križ, lista 329 2.315 lir; Mestni odbor Osvobodilne fronte 50.000 lir; Ribarič Anton, lista 401 1.500 lir; Černe Ljubo, lista 330 3.400; Sektor Skoljet, Sv. Alojz in Sv. Ivan, liste 165, 168, 170, 171 in 163 15.990 lir; Mestni odbor Antifašistične siovansko-itali-janske ženske zveze 10.000 lir; Prijatelji otrok 4.846 lir. To so prvi uspehi nabiralne akcije za praznik o-trok. Kdor hitro da, dvakrat da! Zato prispevajmo čim prej! OF Člani OF I., II. in V. terena iz I. okraja imajo danes 1. decembra ob 20 množični sestanek v Ul. R. Manna 29. Množični sestanek OF III. okraja, 1., 2. in 3. terena bo danes ob 20 na sedežu v Ulici Molino a Vento 158. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH Miklavževanje bo v društvenih prostorih v soboto 9. decembra. Pripravite za to priliko darila. **•* PD »IGO GRUDEN« V NABREŽINI vabi na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo 3 t. m. ob 16. uri v kinodvorani. Gostuje dramska družina iz Sv. Križa s trodejanko »Prevara«, s katero je uspešno gostovala v Šmarjah v tednu slovenske kulture. * * • PD Simon Jenko javlja, da je knjižnica odprta vsak petek od 19.30 do 21 v običajnih prostorih. IZLETI PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 3. decembra izlet v Glinščico. Planince vabi, da se zberejo ob 9.30 pred postajo avtobusa «L». Blagajnik SPD pa naproša vse člane, da poravnajo članarino in druge svoje morebitne obveznosti do SPD. BOŽIČNA DREVESA Sekanje iglastega drevja je prepovedano do 6. januarja TRST, 30. (AIS) — Urad ZVU za poljedelstvo in ribolov obveščai, da je v času od 1. decembra do 6. januarja strogo prepovedano sekati katero koli iglasto drevje. Lastniki, ki nameravajo izkoristiti ta drevesa v omenjenem času, morajo takoj zaprositi za dovoljenje pri »poveljstvu gozdnega oddelka Julijske krajine (Comando Se-zione Forestale della Venezia Giulia) Ulica Monte Grappa št. 3-1,' telefon 3643. Prosilec mora navesti: Kraj, kjer bo sekal, kakovost in velikost dreves, ki jih bo sekal in za kaj so namenjena. Vsako nedovoljeno sekanje se bo smatralo kot kršitev zakona in se bo kaznovalo po členu 26 K,, odi. z dne 30. decembra 1923. ZVU RAZGLAS STEV. 66 — OBVEZEN VPIS OBRTNIKOV PRI ZBORNICI ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN KMETIJSTVO TRST, 30. (AIS) — Razglas ZVU št. 66 pojasnjuje, da objava ukaza št. 178 iz letošnjega leta, ki zadeva obrtniško delo, ne izključuje obrtnikov od določil zakona št. 2011 iz leta 1934. Vse osebe, ki se želijo posvetiti obrtniškemu delu, se morajo vpisati pri zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, kakor določa postopek za ta vpis. IMENOVANJE KOMISARJA ZA KONZORCIJ RIBIČEV TRŽAŠKEGA PODROČJA TRST, 30. (AIS) — z upravnim ukazom ZVU štv. 69 je bil dr. Garala mo Manzuitto imenovan za komisarja konzorcija ribičev tržaškega področja pod nadzorstvom urada ZVU za poljedelstvo in ribolov. Sedanji upravni in nadzorstveni odbor omenjenega konzorcija morata takoj prenehati s svojimi funkcijami in izročiti upravo komisarju. Na Opčinah ženam ni žal ne dela ne časa za uspeh jelke Na Opčinah je bil ustanovljen odbor za novoletno jelko že pred mesecem dni. Lahko trdimo, da je delo istega zelo zadovoljivo. Posebno aktivne so naše žene. Ne štedijo s časom, delom in tudi ne z materialom — vse samo zato, da bo veselje naših najmlajših čim večje. Obsežnost te akcije nam je lahko razvidno iz dejstva, da je po zaslugi teh agilnih tovarišic in a prispevki openskih darovalcev v preteklem letu obdaroval Dedek Mraz na Opčinah kar 319 o-trok! Letos pripravljajo naše tovarišice malim cicibančkom še posebna presenečenja — lepe punčke, zajčke, osličke, rač- Skrivnosina iaivina lobaka Na glavni policijski postaji se je včeraj zglasil 51-letni Vincenzo Matera iz Ul. Brun-ner 9. Ves nesrečen je pričel pripovedovati, da je 27. t. m. iz njegovega avtomobila, s katerim je posameznim trafikam razvažal razne tobačne izdelke, na skrivnosten način med vožnjo izginila vreča s sledečimi tobačnimi izdelki: 1 kg tobaka ((Dalmacija«, 1 kg tobaka «Trinciato forte«. pol kg cigar, 400 dkg cigaret ((Afrika«, 3 kg cigaret ((Nazionali esportazio-ne», 400 dkg cigaret «Lucky Stričke«, 200 dkg cigaret «Ca-mel» 2Q0 dkg cigaret «Philipp Morrs«, 2 kg cigaret «Starlet», 1 kg cigaret »Virginia«, 3 kg cigaret «Montg Carlo«, l kg cigaret «Liberty», 200 dkg cigaret ((Monopol«, pol kg cigaret «Memphis šport«, pol kg cigaret «Tradition» in pol kg cigaret «Murati». Vsa škoda, ki jo e utrpel Vincenzo Matera, znaša 140.000 lir cigarete pa so bile namenjene trafiki št. 98 v Ul. Conti 40, last Eme Gando-lini. Pazite na kolesa! Crna kronika je včeraj zabeležila dve kolesarski tatvini, od katerih se je ena dogodila v Trstu, druga pa v Nabrežini. Na policiji se je najprej zglasil 17-letni Karel Spada iz Trsta in prijavil, da mu je neznanec iz veže njegovega stanovanja ukradel 8000 lir vredno kolo. Podobno tatvino pa je v Nabrežini prijavil Avgust Furlan. Njemu je 12.000 lir vredno kolo izginilo izpred neke nabrežinske gostilne. Pri 17-lelih se je naveličala življenja Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 10 pripeljali v glavno bolnišnico 17-letno Lu-ciano Amodio iz Ul. Molin a vento 70, za katero so zdravniki ugotovili, da se je zastrupila s pralnim sredstvom variki. na. To samomorilno sredstvo je izpila malo prej v tovarni «Genel» na Trgu Sansovini, kjer je uslužbena kot šivilja. Mlada samomorilka, ki bo v nekaj dneh zopet zdrava, je po-vedala, da se je odločila za ta nezdrav korak zaradi tega, ker se je prejšnji- večer skregala s svojo mamo, ker je ni pustila v kino. Motorist io je podrl Včeraj ob 11.50 so na II. kirurški oddelek sprejeli 77-letno Erancesco Del Senno iz Ul. Soncini 36. Starka, ki ima rano na čelu in se bo morala zdraviti okoli 7 dni. Ponesrečila se je malo prej v Ul. Molin a vento, katero je hotela prekoračiti na njenem začetku v višini časopisnega kioska. Medtem pa, ko 'je šla čez cesto, je mimo privozil 35-l,etni motorist Andreino Vatta in jo s svojim motorjem podrl. * * « Ob 14.10 pa so na isti oddelek sprejeli 8-letnega Renza Ranzata iz Ul. Madonna del Mare 15. Njegove poškodbe pa so le lažjega značaja in bo že v nekaj dneh popolnoma zdrav. Poškodoval se je v bližini svojega dema, ko je stekel čez cesto ter se zaletel v neki ameriški avtomobil. ke itd. K delu se zberejo vsak torek in petek popoldne: ta striže, ona šiva, tretja napolnjuje — prava obrtna delavnica! Seveda tudi mizarji bodo pomagali. Iz dneva v dan rastejo prispevki (dve tovarišici sta nabrali 21.000 lir) toda tudi število otrok raste — dela je polno, zato vzame vsaka še delo na dom. One. ki čez dan nimajo časa, se zberejo v večernih urah in po svojih močeh pomagajo. Pravo tekmovanje se je razvilo v tem pogledu. Slišal smo, da so po vzgledu openskih tovarišic pričele z delom žene s Proseka, Konto-vela in Bazovice — tudi te bomo v prihodnjih dneh obiskali. DELITEV DRV ZA KURJAVO PO ZNIZANIH CENAH Občina obvešča, da se prične 1. decembra delitev drv po znižani ceni 800 lir za stot. Drva lahko kupijo upokojenci, brezposelni in reveži po 100 kg na osebo. Prodajali bodo v občinskih prodajalnieah na Istrski cesti 91 (bivši krematorij) in v Rojanu na vrtu šole Brunner). Interesenti morajo predložiti rdečo legitimacijo o brezposelnosti, ali izkaznico Eca, ali izjavo INPS oziroma INAIL. Prodajali bodo samo ob de-•avnikih od 8 do 12 in od 14 no 17. Žepar v tramvafu V tramvaju linije št. 9 Se .-včeraj peljala tudi 25-letna Marija Bersan iz Ul. Diaz 10. To bi ne bilo nič posebnega, če bi se z istim tramvajem ne peljal tudi neznan dolgoprst-než, ki ji je segel v žep njenega plašča Se bolj drzen pa je bil neznan tatič, ki se je med kosilom vtihoiapil v predsobo stanova, nja 61-letnega Rudolfa Martel-lija in iz na obešalniku obešenega suknjiča ukradel denarnico z 2000 lirami in dokumenti. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlja V ponedeljek 4. t. m. ob 0 uri gostovanje v PIRANU z Božičevo dramo tv Ulitih » Gledališče Verdi Danes ob 20. uri bo tret' ja predstava Wagnerjeve 0PE_ re «Walkira» za abonente (parter in lože) irj B (balkon in galerija)._____ TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8400-8500, P8-pimati šterling 1740-1770, dola 680-685, telegrafski dolar »»> švicarski frank 158-159, coski frank 172-178, avs ski šiling 23 - 23.50. ROJSTVA, SMRTI IN POROI® Dne 30. novembra 1550 JJ. je v Trstu rodilo 7 otrok. P^ rok je bilo 10 in umrlo Je oseb. .j. Cerkvene poroke: mehajV Aldo Eellegrini in tiskarno** delavka Novella Simeoni, rednik ameriške vojske J g Beswick in gospodinja -Crevatin. Civilne poroke: ur??L. Alojz Stasi in uradnica lorata Stasi, mehanik K01?.. . Buranello jn gospodmja Al Benes, šofer Frančesco Mar ni in gospodinja Veromca scovi, učitelj Sigismondo z. borlini in učiteljica Anita g sti, trošarinar Anastasio> F ^ in gospodinja Marcella bk* natakar Giacinto Arban in J* soodinja Mari-ja Bortoli. tez Santo Calzi in gospodinja stina Goioia, kmet Jakoetec-bič in gospodinja Nerina co. Umrli so: 7-letni Marino F" gliese, 62-letni Pietro Togpe ^ 644etni Severo Scaramelu. ^ letna Ermenegilda m- letna Giuditta Caterina f mas:ni vd. Tommasini, 77-1 Guglielmina Totič vd. min. BI RADIO 10 JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih v»i0 212.4 m ali 1412 kc> PETEK 1. 12. 1958 vi* 6.0 fr. 6.30: jutranja glasba; ročila v ital. in objava »Sji v 7.00: Napoved časa - pof°,ci. jo-slov. in objava sporeda; tranja glasba. 12.00: Opoldanski konf'p(r 12.30: Zabavna glasba; 12.45-. zaročila v ital.; 13.00: NaptNpflpev-sa - poročila v slov.; 13.ri: peski koncert tenorista Brun?asbal bracchija, nato laijka t1* m 13.50: Nova Jugoslavija: Od b,JQo: do hidrocentrale (slov.); Igra Mali ansambel Radia "430: ljana, dirigira Pino Musar; ‘pr8. Pregled tiska v slov.; 14.45: gled tiska v slov. ,» ); 17.30: Politične aktualnosti 1 jj; 17.40: Straussove melodije; /dio-Športni pregled (ital.'); T®-1 linski koncert Nade Jevdijenu. j;: Brandl, nato lahka glasba; * ;j5. Poročila v hrvaščini; 19.00: y v bena medigra; 19.15: P°r0 Jnro-ital.; 19.30: Napoved časa '.^ina čila v slov.; 19.45: Sinm^jte ’ 1^. vprašanja (ital.); 20.00: Ug8 ,nJ kaj igramo (ital.); 20.30: igra (ital.); 21.30: Lahka 8*5 iet 22.00: Ljudska univerza: 10% slovenske zgodovine (slov.); ehga Baletna glasba; 22.45: KlaV1 ritmična glasba; 23.00: Zadnja r ročila v ital.; 23.05: Zadnja 0“ čila v slov.; 23.10: Objava dn|,j5: ga sporeda za naslednji daiUj‘ ^s-Glasba za lahko noč; 23.30: ključek. KINO Rossetti. 16.16: «Manon», cec Aubry, Michel Auclair. _,ivi» Excelsior. 16.00_: «Dedinja», 01 de Havillandj in Arcobaleno. 14.00: «Vojvoda plesalka«. ie», Fenice. 16.00: ((Tarzan in SU*,1J Lex Bacher. e Filodram matico. 16.00: T° Jj^i. neumno srce«, Susan Hayw Alabarda. 15.30: «Greh Lady c°fl sidyne». Ingrid Bergman. Armonia. 15.30: «Pomlad Je>>' Ha», Garibaldi. 15.00: «Pajek in mu" Erik Portmann. j-pvC Ideale. 15.30: ((Flamingov orc red«, Joan Crawford. Impero. 15.00: «Zločinčev o®11 Cornell Wolrich. nre* Italia. 16.00: ((Trdnjava se v da«, D. Lamour, W. Hotden-,,, Kino ob morju. 15.30: ((Izv®11 kona«. . ge- Savcna. 15.00: «Cas. kraj 1» kle«, D. Morgan. utr Viale. 15.30: «Oko za oko«. ward Duft. »„.nčen- Vittorio Veneto. 16.00: «Za%TrVi. ka ne more čakati«, Gino u —’ e-ott- Adua. 1600: ((Jastrebi«, R- Bi»n-Azzurro. 16.00: ((Izgubljene ske». Ioe», Belvedere. 16.00: »Pilot Spencer Tracy. Marconi. 15.30: ((Banditova zei , Massinio. 15.00: »Pomlad« te Mac Donald. Novo cine. 15.30: «Prva ze‘ (Rebeka). . „ A- Odeon 16.00: ((Zavojevalec«. Nazzari. ge- Viitoria. 1600: «Bela omotica«. lita James. «pnci»> Sv. Vid. (6.00: ((Junaki v A. Ladd. irrro" Venerta. «Grof iz Essexa», Flvnn. AD£X - izleti 17. decembra bodo 'z*et' POSTOJNO riheimber* TOL M N KOBARID BOVEC j* 2* Prijave sprejema , decembra t. 1. po^ urad Adria-Express, Dl. Sevprn 5 b* telefon 1. decembra 195f ■* Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 gSOTlLJUDSKO POSTOPANJE UPRAVNIH ORGANOV V PROSNIDU Aretiran in ndveden v zapnr, ker ie branil ženo pred dejanskim napadeni organa javne varnosti ®°goilek je v zvezi z enotno in odločno zahtevo prebivalstva po pove-®anju vodovoda - Zastopnika DFS na videmski prefekturi in kvesturi Vprašanje vodovodov spada v ceneči ji med najtežje proble-ki povzročajo skrbi prebi-alstvu. Kako pa je ljudstvo ^ to vprašanje zainteresirano dokazuje sledeč dogodek, ki se je pripetii pred dnevi v Prosnidu, ki spada pod občino Tajpana v zapadni Benečiji. na spomlad so pričeli Spodnjim in Zgornjim Prosnidom graditi šolsko po-Pie. Prostor za poslopje je v lizini vodovodne cevi, ki oskr- uje Zgornji Prosnid z vodo. /■er_ so potrebovali za gradnjo vodo, -ki je niso mogli dovažati iz črpalke, so enostavno, priključili k cevi odeepek ter tako jz glavne cevi napeljali vodo naravnost na stav-bisče. , Prebivalstvu to ni bilo prav, je vodni pritisk v Zgorelem Prosnidu zelo majhen. je protestiralo pri župa-nu’ naj prepove nadaljevanje ‘bkega postopanja, ker odvzemajo na tak način prebivalstvu vjše ležečih hiš 'potrebno vodo; Protest je zalegel. Prebi. valstvo je zmagalo. S tem pa ie priborilo, da je bil tudi “gornji Prosnid ponovno preskrbljen z vodo. Sedaj pa je ‘bpam jz Ta j pare ukazal nape-oati vodo v šolo. Prebivalstvo tega samovoljnega sklepa ni mirno gledalo. Sklenilo je -braniti svoje pravice. Izvolilo je tričlansko delegacijo, ki je odšla k podpre-fektu y Videm, da mu prikaže položaj, v katerem so zaradi slabega upravljanja županstva. Izročila mu je, tudi protestno izjavo, ki jo je podpisalo 22 družinskih poglavarjev, v kateri pravijo, da je tajpanski Župan g. Facchini po zgraditvi Šolskega poslopja ponovno do-vblil tehnikom 'uporabo glavnega vodovoda za preskrbo šole z vodo, kar predstavlja škodo za : prebivalstvo vasi Pros-n‘d, kajti odvzem vode za šolsko poslopje pgmeni praktično °dvzem yode prebivalstvu, ker Je pritisk- vode' premajhen, da "1 mo'gla priti do višine 500 metrov, kjer. so hiše Zgornjega ^rosnida. Na koncu zahtevajo *®kojšnjo zgraditev novega vodovoda i,n protestirajo proti bepravilnemu postopanju taj-Panskega župana, ki ukrepa na 'a?tno pest. Naravno je. da mora imeti *Hsko poslopje tekočo vedo. i°da ne na račun prebivalstva. Zato je zahteva po povečanju ..odovoda, ki bo zmogel oskr-°yati šolsko poslopje in zgor-li del vasi, popolnoma utemeljena Protest v Vidmu ni zalegel. bl0 pr,j odkopu kanala se je adaljevai0 Ko je prebival-uvidelo, da pekrajinske -dlasti niso upoštevale pvotest-6 izjave prebivalstva, je skle. ';0 s svojimi rokami prepredi- nadaljevanje dela, ker se ^ aV dobro zaveda, da s tem Iani. svoje pravice. ■ 0 se malo v življenje na pomoč in z besedami opozorili financarja, naj se lepše obnaša proti ženi, ki mu ni nič storila. Seveda vse besede niso zalegle in financar je samo še -bolj besen odgovarjal prebivalstvu in ga z nespodobnimi izrazi žalil. Ob koncu pa je aretiral Antonija Černetiča, ki je skušal preprečiti nespodobno ravnanje financarja z že omenjeno Katarino Černetič. Aretiranega so zvezali in ga odpeljali na svojo stražnico. Zvečer istega dne pa so prišli iz Tajpane karabinjerji in ga odpeljali v Tarčent. Anton Černetič je cče dveh mladoletnih otrok, njegova žena pa je ravno te dni v čedad-ski bolnici, kjer jo bodo operirali. Prebivalstvo se je po tem dogodku zbralo jn poslalo petčlansko delegacijo v Tajpano, z namenom, da bi ugotovili, kje je Černetič in ali bi ga lahko videli in z njim spregovorili. Sla je celo k županu, ki pa jim je na njeno proteste de. jal, da prebivalstvo nima nobene pravice govoriti o svojih pravicah, ampak da mora samo poslušati in izpolniti kar se mu ukazuje. Nato je na zahtevo delegacije dal priporočilno pismo za tarčentsko okrajno sodišče, za obisk aretiranca. Na sodišču delegaciji niso ustregli čeprav je bil z njo tudi desetletni Černetičev sin. Dejali so, da dokler ne bo zaslišan, ne ljo imel nihče dostopa k njemu. _ Aretirani Černetič je sedaj že peti dar.' v zaporu in sod-nijske niti druge oblasti niso o aretaciji dale še nobenega poročila, niti niso utemeljile samovoljnega postopanja nekaterih organov vlade. Iz vsega sta razvidni predvsem dve stvari: ponovno je prišlo do izraza dejstvo, da ima zatirano ljudstvo neverjeten občutek za pravico in da zna takoj preceniti, kaj je naperjeno psoti njegovim interesom: drugič pa se je ponovno pokazala enotnost prebivalstva, ki se je znalo samo in spontano potegniti za svoje pravice in jih enotno ter odločno tudi braniti. Poleg tega predstavlja enoten irj odločen nastop prebivalstva za obrambo svojih pravic najboljšo šolo sedanjim uprav- j nim oblastem, da je njihovo postopanje nepravilno, ker ni v (Zamisli-tam- j^šnjih ljudi, ki imajo živino U*: in porabijo precejšnjo ko-ho vode, katero pa bi mora. Primeru odvzema Vod-nositi iz spodnjega dela solo vasi). Slo je k delavcem in jim to ^‘Očil0 nadaljevanje dela. jo se odlikovale žene, v'-So delavcem onemogočile 2simah s krampom in lo-V: Pl Zahtevale so odgovor 'z lr!rtia. zadevo pa so posegli tudi jjj'.ancarji tamkajšnje postaje, nhov poseg v spor, ki je na-zaradi vode, ni bil samo u„vhmeljen, ampak tudi zeio izin Nastopili so s silo. Nekdo ^ed njih je Zgrabii Katarino vj^etič za lase in jo pričel Moški takega nezasliša-H.,a raVnanja niso mogli gle-l mirnih rok skladu z interesi prebivalstva. Vaščani iz Prosnida se tega prav dobro zavedajo in so odločeni, da bodo na prihodnjih volitvah, ki bodo verjetno spomladi, volili resnične predstavnike svojih interesov, to je take ljudi, ki se bodo postavili porobupristranskemu ravnanju oblasti, če bodo to narekovali široki interesi delovnih vaščanov. V zvezi z omenjenim dogodkom se je predstavnik Demokra. tične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo skupno s poverjenim tovarišem iz Prosnida zglasil na prefekturi in kvesturi v Vidmu. Na obeh krajih so vodilni ljudje poslušali vest 7. odprtimi usti. Nihče o stvari ni bil obveščen Delegacija je zahtevala izpustitev aretiranega Černetiča, ugoditev zahtev prebivalstva in protestirala proti postopanju finančnih organov z ženami, ki so branile svoje zahteve. Priprave za sejem sv. Andreja Včeraj je goriški zaščitnik imel svoj god Kaj pa zmore in kako se ga Goričani spominjajo, to je prihranil za soboto. Ta dan namreč bodo številni prireditelji zabav in vsakovrstnih potujočih veletrgovin na vozičkih pokazali vse svoje imetje in ga dali naprodaj številnim radovednežem. V zadnjem času se je izvedelo, da bodo na sejmskih prostorih razstavljali svoje predmete tudi obrtniki. Največ bo mizarjev, ki bodo prikazali tudi najbolj luksuzno pohištvo. Po dosedanjih podatkih bo razstavljalo okoli 5o obrtnikov. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali in tudi kanili na jezik dobro kapljico vina. Razstavljena bodo najboljša vina, ki jih je mogoče v pokrajini najti. Doslej je zato vino prijavljenih čez 15 razstavljalcev. Miklavž v Štandrežu V torek 5 -I- m. bo Miklavž na povabilo Prosvetnega društva «Oton Zupančič« zavil v Standrež, kjer bo svojo košaro odložil y kinodvorani Lutman. Na Miklavžev sprejem vabi domače prosvetno društvo vse Člane in prijatelje. Za zaključek prijetnega večera bo nastopilo lutkovno gledališče. Priporočila za darila sprejemajo Miklavževi poverjeniki na dan miklavževanja y omenjeni kinodvorani od 15. do 17. ure. S čelom ob tla Na nekem hodniku v podgorski predilnici je včeraj zdrsnila 15-letna delavka Lilijana Gregoris iz Standreža. Pri padcu je trčila s čelom ob tla in zadobila precejšnjo rano. Po pomoč se je zatekla v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji čelo obvezali. Ozdravela bo v'petnajstih dneh Člani SPD na miklavževanje Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse svoje člane na miklavževanje. ki bo v četrtek 7. i. m. v prosvetni dvorani v Pevmi. Miklavž bo obdaril vse one, ki se bodo pravočasno priporočili gospodarju SPD Petru Čermelju na Kor-nu. Potem ko bo Miklavž razdelil darila, pogledal- v preteklost vseh članov in dal nasvete za bodočnost, se bo poslovil od planink in planincev, ki bodo večer zaključili s plesom. Ker se poleg daril obeta za ta večer tudi mnogo zabave, priporočamo vsem planinkam in planincem, da počastijo Miklavžev obisk. Sela pokrajinskega odposlanstua Pred dnevi se je V prostorih pokrajinske palače sestalo pod predsedstvom predsednika ody. Culota pokrajinsko odposlanstvo k svoji redni seji, na kateri so odposlanci odobrili večino sklepov, ki so sestavljali obširen dnevni red. Po poročilu glavnega knjigovodje Fumata so odposlanci odobrili obračun pokrajinske uprave za leto 1949. Nadalje so odobrili odgoditev pogodbe s prosvetnim ministrstvom glede nameščenja učnih sil v zavodu za gluhoneme in pristop pokrajinske zveze k konzorciju za morsko zvezo Locamo - Benetke. Nato so odobrili tudi popravilo ključavnic y poslopju, kjer je nastanjena kvestura; privolili postavitev rta pokrajinske ceste reklamnih transparentov za «Coca Gola«. Poleg tega so sklenili popraviti orožniško vojašnico y Gorici ter odobrili plačilo različnih računov za dobave zavodom pod pokrajinsko upravo v znesku 2 milijonov 612 tisoč lir. Pred zaključkom so še izdali dovoljenje občinskim podjetjem za gradnjo električne kabine na zemljišču palače Attems na Kornu. Odložili pa so razpravo o razširitvi in preureditvi prostorov «Lanterna d’oro» na Gradu in poverili tehničnemu izvedencu SADE pregled mostu v Zagraju. Gle* de popravila strehe strokovno umetniškega zavoda v Gradi* ški so odposlanci sklenili, da se bodo v tej zvezi še posve« tovali z upravo tega poslopja* Nenadna slabost Zaradi nenadne slabosti sd je zgrudila na tla, ko je opravljala vsakdanje delo v svoji kuhinji, 71-letna gospodinja Regina Zuppel iz Slovrenca pri Moši. Pri padcu si ie ženska zlomila desno roko. Domači so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo le pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer se bo morala zdraviti 30 dni. KINO VERDI, 17: «Begunci ljubezni«} J. Garfield C. Rains. VITTORIA, 17: «Manon», Oj Aubry. CENTRALE, 17; «Ni miru med oljkami«, M. Bose in R. Val* Ione. MODERNO, 17: »Zlati moč®-rarad«, T. Howard. EDEN, 17: «Ne pravi mi...«] Macaria Čestitka in voščilo maršalu Titu Člani Ljudske fronte v Portorožu so poslali ob sedmi obletnici zasedanja AVNOJ sledeče pozdravne čestitke: Maršalu Jugoslavije Josipu Brozu - TITU Beograd Člani Ljudske fronte iz Portoroža, Slovenci in Italijani, Vam pošiljajo iskrene in borbene pozdrave. Danes, ko praznujemo sedmo obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu in ko istočasno slavimo peto obletnico rojstva nove Jugoslavije, hitijo vse naše misli in vse naše vroče želje k Vam tovariš Maršal. K Vam, ki ste v najtežjih pogojih sovražne okupacije dvignili jugoslovanske narode p narodnoosvobodilno borbo in v zmagovito socialistično revolucijo. Danes je nova Jugoslavija, stara komaj pet let, toda jugoslovanska petletka, ki ste ji bili Vi iniciator dokončuje svoje četrto leto. Niso bila to mirna leta. Zapad in vzhod sta se zarotila proti novi Jugoslaviji. Danes je nova Jugoslavija, danes je Komunistična parti-ja"*Jugoslavije, danes ste Vi, tovariš TITO, svetel zgled delavskim množicam vsega sveta, svetel primer, kaj more ustvariti delovno ljudstvo, ki ga vodijo čista načela marksizma - leninizma. Želimo Vam dolgo in plodno življenje v korist jugoslovanskih narodov in delavskih množic vsega sveta. Zaradi igrače v bolnico Cim je mat; za trenutek odtegnila svoj pogled od 3 leta stare hčerke Milini Brunette iz Ul. del Poggio 4, je ta že zletela s stolice, s katero si je hotela pomagati na mizo do igrače. Pr; padcu se je. mala ranila v čelo. Ker je1 bila v hipu vsa krvava, je mati prestrašena poklicala rešilni avto Zelenega križa, ki je deklico pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji , rano razkužil, in obvezali. Ozdravela bo v enem tednu. Vozni red na goriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke). 5.45. 6.37, 8.11, 10.58, 13.48. 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 7.23, 8.37, 10.56, 13.46. 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. Socerb Mala nas je. lods dovoli za dela Naša vasica šteje malo ljudi. kar nam dokazuje že okol-nost, da imamo komaj 62 volivcev. Toda kljub temu se •je v sedanjem dvomesečnem predvoiivnem tekmovanju izkazala. Tako je zgradila docela noyo napajališče, staro napajališče pa je popravila. Končno popravlja z vso vnemo vaške ceste in pota. Vse to delo so napravili domačini na prostovoljni podlag; in v počastitev volitev v SIAU Sedaj vlada zanimanje za volitve. V ta namen smo imeli pred dnevi predvolivni sestanek, ki -je bil zelo dobro obiskan in na katerem smo postavili kandidatno listo. Bazni odbor bo itel samo 5 članov, vendar so postavili volivci za kandidate 10 tovarišev in tovarišic, tako da si bodo lahko izbrali tega ali onega izmed njih. Med kandidati je tudi Avguštin Krmac dober in požrtvovalen organizator. On je tudi kandidat za delegata v okrajni zbor SIAU in z njim še tovarišica Viola Božič, aktivistka še v času NOB. IZKAZNICA Tov. Anton Zudič iz Kort je pred časom izgubil osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 ZakljuGek tedna slovenske kulture v Kopni Devetindvajseti november je bil v Istrskem okrožju tako občuten, da bo ostal odmev po njem še dolgo časa. Po vrsti kulturnih manifestacij,, ki so se vrstile skozi ves teden in dale pečat slovenski besedi, je bil 29. november poleg praznika ustanovitve nove Jugoslavije tudi praznik slovenske kulture. Slovenci koprskega okraja so z večerom slovenske pesmi v koprskem gledališču zaključili teden slovenske kulture. Hrvati iz Bujščine pa so z mogočno kulturno manifestacijo odprli in izročili svojemu namenu veliko m lepo poslopje Hrvatske gimnazije. Koprsko gledališče je bilo za zaključek tedna slovenske kulture nabito polno. Po vseh drugih kulturnih manifestacijah, ki so bile med tednom po vaseh in .mestih,'se je za zaključek oglasila še slovenska pe-sem. Pevski ' zbori nekaterih naših prosvetnih društev So se za ta večer dobro pripravili. Bogat in izbran spored je obsegal poleg pevskih točk tudi makedonski ples «0 lutko mojo«, ki so ga izvajale gojenke baletne šole, slovenski panonski plesi, ki jih je izvajala skupina sindikalne podružnice Istr. ske banke in še folklorni ples, ki so ga izvajali člani italijanskega kulturnega krožka iz Buj. Večer je otvoril s krajšim nagovorom tov. Humar, tajnik podzveze SHPZ, ki se je zahvalil vsem za živo in prizadevno sodelovanje v tednu slovenske kulture ter izrazil ž“-ljo, da bi se to delo nadaljevalo še naprej neprekinjeno in vztrajno, tako da bo ljudsko prosvetno delo v bodoče še bolj kvalitetno in da bo zajelo že širši krog naših ljudi. Tov. tajnik je nato nadaljeval: «Vemo, da naši ljudje radi pojejo, zato ustanavljamo povsod kjer koli so dane možnost; nove pevske zbore. Tisti pa, ki so se uspešno predstavili v tednu slovenske kulture, naj vztrajno nadaljujejo s svojim delom, da bomo prihodnje leto ob novem tednu slovenske kulture videli njihov napredek in višjo kvaliteto. Prav ‘tako vemo, da naši ljudje radi igrajo, da ljubijo slovensko besedo, ki je naš najdragocenejši zaklad. Zato naj se obstoječe dramske družine ne razidejo, temveč naj vztrajno študirajo naprej. Naj preidejo od lažjih dramskih del na težje in se borimo za interpretacijo zahtevnejših, tako da bomo ob prihodnjem tednu slovenske kulture prisostvovali še boljšim in kvalitativnejšim prireditvam«. Tov. tajnik jg nato v imenu ljudske prosvete obljubil, da bodo vsi podeželski odri dobili režiserje, prav tako pevski zbo. ri pevovodje in društva vso drugo materialno in moralno pomoč. Pozdravil je tudi tov. Franceta Bevka, pisatelja in podpredsednika prezidija LRS, ki je imel nato daljši govor. Tov. Bevk je govoril o zatiranju slovenske kulture v Istri že v času avstro-ogrske monarhije, posebno pa pod fašistično Italijo. Poudaril je, da vse to zatiranje n; moglo uničiti slovenske besede, ki je živela še naprej doma, y knjigah in časopisih. Razmahnila se je v narodnoosvobodilni borbi, ko so jo na»i ijudjg pisali po vlažnih in gnilih bunkerjih; ‘ kurirji pa so jo prenašali skozi vse' nevarnosti sovražnih zased. Po osvoboditvi še je kulturno življenje razgibalo p0 vseh vaseh. Danes vidimo; njeno veliko rast in razvoj in še večjo prihodnost. Tov. Bevk je obljubil, da bo ljudska prosveta Slovenije dala vso svojo pomoč pri dviganju kulture v Istri. Navdušeno ploskanje vseh navzočih je odobrilo govor tov. Bevka. Nato je sledil kulturni del večera slovenske pesmi. Poleg prej omenjenih folklornih skupin so nastopili pevski zbori prosvetnega društva «Branik» iz Šmarij pod vodstvom pevovodje tov. Marija Hrvatina, pevski zbor PD «Svoboda» od Sv. Antona pod vodstvom tov. Delasavia, pevski zbor PP «Zvezda» iz Cežarjev pod vodstvom tov. Fabiana Vatovca, pevski zbor PD «Marko Ko-ciančič« iz Bertokov pod vodstvom tov. Mirka Loredana in še pevski zbor SKUD iz Kopra, pod vodstvom pevovodje Mirka Guština. Spored je kot gost zaključil sindikalni pevski zbor krojaške Produktivne zadruge, ki je zapel pet pesmi in za zaključek še «Pesem o Titu«. Na tem večeru slovenske pesmi je bil viden velik napredek v kvalitetnem in kvantitetnem oziru od zadnjega tekmovanja pevskih zborov, ki je bilo 19. novembra v Marezigah. Zato bo bodoča naloga ljudske prosvete držati živo kulturno u-dejstvovanje s takimi kulturnimi akcijami, da se bodo naša prosvetna društva stalno pripravljala na še večje in boljše prireditve m prav tako pevski zbori. Le tako bomo lahko visoko dvignili naše kulturno življenje in pokazali svetu, kaj zuore svobodno ljudstvo, ki ima samo oblast v rokah. Ne smemo mimo naših godb, ki so nastopile v popoldanskih urah na Titovem trgu. Prva je nastopila godba prosvetnega društva «Padli antifašisti« iz Sv. Lucije, druga pa združena godba iz Nove vasi in Padne. Te godbe so izvajale lažje stvari. ker so šele v razvoju. Potrebno je poudariti, da so godbe zadovoljile poslušalce in žele njihovo zasluženo priznanje. Za prilike, v katerih godbe delujejo, je to zelo dober uspeh. Ce bodo z vztrajnostjo nadaljevale P° P0ti kot so jo pokazale v tednu slovenske kulture, bodo lahko tudi naše godbe postale enakovredne 'Ostalim godbam v Sloveniji. i a ” Izobraževalni letaj v Perlo« Slovensko prosvetno društvo «Branko Kozlovič« v Portorožu bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. uri odprlo izobraževalni tečaj v prostorih gimnazije v Portorožu. Vabimo vse prijavljene, kakor tudi vse ostale, ki žele izpopolniti svoje znanje, da se tega tečaja udeležijo. Tečaj bo dvakrat tedensko, in sicer vsak ponedeljek in četrtek. Večerna gimnazija v Portorožu Ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije y Portorožu obvešča vse, ki se zanimajo za večerno gimnazijo, da bo vpisovanje za prvi razred gimnazije od 1. do 4. decembra od 10. do 12. ure v pisarni ravnateljstva gimnazije. Pogoj je dovršeni IV. razred osnovne šole. Ravnateljstvo Radiofonija proslavila ustanovitev FLRJ Sindikalna podružnica Radio-fonije v Kopru je v domači hiši priredila za svoje člane proslavo obletnice jugoslovanske republike. Spored prireditve je bil v vsakem pogledu izboren. Po govoru tov. Oskarja Venturinija in tov, Franca v italijanščini, ki sta povedala zgodovinsko ozadje ih posle, dice sklepov v. Jajcu, je tov. Demšar zaigral na klavir Chopinov Nocturno, Lisztovo Koncertno etudo in Mivkovo Chan-son. Igral je umetniško dovršeno irj občuteno. Z enakim u-mevanjem in doživetjem je recitiral tov. Tory iz pesnitev Kosmača in Kozaka, tov. Co-losimo pa je podal lastno umetnino: Ode alla republica. Bila je to zares dovršena proslava in prijeten večer. Po svojih volitvah naj mladina poprime za delo na kulturnem področju I* •• IIIIIIRI Pretekle dni so bile v vsem Istrskem okrožju volitve v ak. tive ZAM. V Bujščini je vol.lo 52, v Koprščini pa 32 mladinskih aktivov. Vsa vpisana mladina je volila 100 odst. Poleg tega se je v koprskem okraju vpisalo 400, v bujskem pa 200 novih članov v ZAM. V Ankaranu je mladina kmečke delovne zadruge povabila še drugo mladino na vo. litve. Po končanih volitvah je priredila krajšo kulturno predstavo. V Krkavčah, je imela' mladina budnico. 2e v zgodnjih jutranjih urah je volila 100 odst. Vsi • člani tamkajšnje mladinske organizacije so se strinjali v tem, da ne sme voliti tista mladina, ki dela v Trstu. V zvezi s tem so sklenili, da mora vsak član dati svoj delež, ker bo sicer izključen iz organizacije. V Glemu se je vsa mladina zbrala pred voliščem in je že pred 8 uro volila 100 odst. Le enemu članu tu ni bilo dovoljeno voliti, ker se ne udeležuje prostovoljnega dela. Po končanih volitvah je vsa mladina odšla na prostovoljno delo. Pri Sv. Antonu je pa mladina volila že v zgodnjih jutranjih urah. po volitvah je odšla na prostovoljno delo. V tem tednu so člani ZAM te vasi opravili 600 ur prostovoljnega dela. Tudi po vseh drugih vaseh Okrožja je bilo ob volitvah veliko navdušenje. Kaj pa bo mladina po tako dobro uspelih volitvah napravila za dvig in razširitev kulturne razgledanosti? Kako radi bi jo videli, da bi obiskovala tudi večerne tečaje 100 odst Potrebno je, da bi z enakim navdušenjem prijela za svinčnik in papir, kot prime za kramp in lopato na prostovoljnem delu. Njeno učenje in razgledanost bi morali iti vzporedno z drugim delom. Za volitve V SIAU se poleg drugih krajev načrtno in sistematično pripravlja tudi Koper. To delovanje je rodilo svoje u-spehe zaporedoma vse tri zadnje nedelje pri prostovoljnem delu. S tem v zvezi smo dolžni omeniti delovanje delavskih kolektivov pri okrajni upravi vodovodov in melioracij v Kopru. Tako so se povabilu SIAU in sindikalne podružnice delavci v oddelku za cementne izdelke odzvali 100 odstotno in se vpisali v SIAU. Pomembno je nadalje, da tekmujejo vsi delavci navedenega oddelka že več mesecev za povečanje proizvodnje, pri čemer prekašajo normo od. 50 do, 100 odst. Iz tega razloga ni čudno, če' imajo V svoji sredini kar štiri udarnike, in sicer toy. Marija Stef-feta, Ivana Prelza, Egidija Kr-maca in Fiorinda Battaglia. Delavci tega oddelka brez oklevanja in ponosno izjavljajo, da so vstopili v SIAU, ker je to organizacija delavstva in ker daje delovnemu človeku jamstvo za nadaljnji napredek. S tekmovanjem so hoteli pokazati samo svojo zavest do socialistične stvarnosti in praktično prispevat: za dovršitev enoletnega gospodarskega plana. Enako zavest so pokazali tudi delavci v vodovodni centrali, kjer so prav tako stoodstotno pristopili v SIAU. V oddelku za melioracije je ondotni delavski aktiv do danes zbral 84 odst. novih članov, ki pa jih bo do konca predvolivnega tekmovanja prav gotovo zvišal na vseh 100 odst. Na ta način ne bo v vseh treh imenovanih oddelkih niti enega delavca, ki ne bi bil član SIAU. Enako zavest so pokazali pri včerajšnjem prostovoljnem delu aktivi za kanalizacijo, melio. racije, centrale, ki so se 1°0 od. stotno udeležili tudi prostovoljnega dela. Visok odstotek so dosegli tudi delavci, ki delajo pri oddelku za postavljanje cevi. Edino nekateri nameščenci niso napravili svoje moralne dolžnosti, dasi so imeli lep zgled, ki so ga jim dali njihovi delavski tovariši. Marko Fragiacomo, Benedikt Bertok, Feliks Gregorič, Peter Stefanovič, Mihael Sirk in Henrik Bertok so izjavili da hočejo ob vsaki priliki in kjer koli tekmovati pri prostovoljnem in organizacijskem delu, da poka- delovne množice odgovoriti na napade in pokazati svojo predanost ljudski oblasti! Izola Razširjen dom onemoglih Živahno predvolivno tekmovanje V nekdanjem domovanju istrskega italijanskega pesnika Uga Besenghija imamo že več časa dom onemoglih. V njem je zaradi pomanjkanja prostorov bivalo do sedaj komaj 15 moških in žen. Poverjeništvo za socialno skrbstvo pri okrajnem LO pa bd'trtbrda še do konca tega leta preuredilo dom tako, da bo v 5njčm prostora za 60 starčkov in stark. V tem domu se bodo zbirali onemogli zlasti iz predelov Kopra iz zaledja, medtem ko bodo dobili v domu onemoglih v Portorožu svoje bivanje onemogli iz ondotne okolice. V razširjeni dom v Izoli bodo premeščeni tudi vsi tisti onemogli iz koprskega okraja, ki so do sedaj bivali v Dajli. Sedanji dom onemoglih v Dajli bo razpuščen in bodo poslopje preuredili za sindikate, oziroma zdravilišče za člane sindikatov. V našem mestu smo imeli tudi živahno predvolivno gibanje. Tako so si sledila na bazah volivna zborovanja, ki se jih je udeležilo skupno nad 1100 oseb. Poleg tega so bili dobro obiskani tudi množični sestanki v bližnjem Saletu in Baredih. Enako zaznamujejo delovne akcije zadnjega tedna zadovoljive uspehe; 142 prostovoljcev, je doprineslo 557 delovnih ur. Delali so na raznih objektih; tako pri mestni kanalizaciji; pri delavskih stanovanjskih hišah in na cesti, ki jo gradijo in ki bo povezala Barede z glavno cesto proti Izoli. Škofije 11 Samomor mladega dekleta zaradi nesrečne ljubezni Dne 29. novembra po polnoči je Fioreta Korda, stara 20 let iz Škofij II skočila v vodnjak, kjer je utonila. Po izjavi staršev in njenega fanta je napravila samomor za-J žejo nasprotnikom, kako znajo | radi nesrečne ljubezni. Priskočili so ^HUUMUlinn,.,,,,., ■■■„...................... n......,.,,,..,,,..,.,,.,...............................................................................................................................nilII,, videli, koliko jih bo prišlo kupovat pse,» je vzdihnil Svejk- IkdioUviČiM do&ie#a odjaMčt u duetouni wfyu 17. i* K K V K l> K 1- P K O I1, J) K. F BAN BHADAC UllUTRlKAL »R. KOBERT HIATATf «Ugriznil Je nekega gospoda policijskega komisarja, ko ga Preiskavi potegnil izpod postelje,« je nadaljevala gospa uHerjeva. «Najprej je namreč eden izftied gospodov rekel, nekdo pod posteljo, pa so pozvali bernardinca v imenu hot a’ nai zleze ven’ to ko ni maral, so ga izvlekli. Pes jih je jtol požreti, nato pa je planil skozi vrata to se ni več vrnil q so tudi zasliševali, kdo k nam hodi, ali ne prejemamo ^ narja iz tujine, in potem so namigavali, da sem neumna, jsem jim rekla, da prihaja denar iz tujine le redkokdaj. Janjič da Je priSel 0d tistega gospoda šolskega upravitelja . torta kot ara šestdesetih kron za angorsko mačko, ki ste jo erirali v «Narodni Politiki* in ki ste mu namesto nje poslali at5ojčku od dateljnov mladega slepega foksterlerja. Potem so t * menoj govorili zelo vljudno ter mi priporočili tega vra Dra^ lz noCne kavarne, da bi se sama v stanovanju ne bala, v tega, ki ste ga ven vrgli...» *Jaz imam že smolo z uradi, gospa Mttllerjeva, zdaj boste Ne vem, ali so gospodje, ki so po prevratu pregledovali policijski arhiv, razšifrirali postavke tajnega fonda državne policije, kjer je stalo: B... 40 K, P .• 50 K, l .... 80 K itd., toda vsekakor so se motili, če so mislili, da so B, F, L začetnice imena gospodov, ki so za 40, 50, 80 itd. kron prodajali češki narod črnožoltemu orlu. «B» pomeni bernardinca, «F» foksterierja in «L» pomeni leonbergerja. Vse te pse je privedel Bretschneider od Svejka na policijsko ravnateljstvo. To so bile grde spake, ki niso bile niti malo čistokrvne pasme, za kakršno jih je izdajal Svejk Bretschneiderju. Bernardinec je bil mešanica nečistokrvnega kodra in mesarskega psa, foksterier je imel ušesa jazbečarja in velikost mesarskega psa s krevljastimi nogami, leonberger je spominjal na pinča, imel je odsekan rep, višino jazbečarja in gol zadek. Potem je šel tja kupovat psa detektiv Kalous ter se vrnil s spako, ki je spominjala na pegasto hijeno in je imela grivo kakor škotski ovčar. In v postavkah tajnega fonda je prirasla nova: D - 90 K. Ta spaka je igrala vlogo doge •„ Toda tudi Kalousu se ni posrečilo, da bi kaj izvedel od Svejka. Tako se mu je godilo kakor Bretschneiderju- Se tako okretne politične pogovore je zasukal Svejk na zdravljenje pasje bolezni pri ščenetih in prebrisano nastavljene zadrge so se končale s tem. da je Bretschneider odpeljal s seboj zopet novo, neverjetno skrižano pasjo paro od Svejka In to je bil konec slavnega detektiva Bretschnelderja. Ko je imel v svojem stanovanju že sedem takih spak, se je zaprl z njimi v zadnjo sobo in jim ni dal tako dolgo nič jesti, dokler ga niso požrle. Bil je tako pošten, da je erarju prihranil stroške za pogreb. V njegovem službenem spisu na policijskem ravnateljstvu soy bile v rubriki « Napredovanje v službi« zapisane te-le tragične besede: «Požrli so ga lastni psi.» Ko je pozneje Svejk izvedel za ta tragični dogodek, je rekel: «Samo to mi glavo beli, kako ga bodo psi pri poslednji sodbi skupaj deli.« SVEJK GRE NA VOJSKO Takrat, ko so gozdovi ob reki Rabi v Galiciji videli bežati avstrijsko vojsko čez Rabo in so jo doli v Srbiji dobivale avstrijske divizije druga za drugo po grbi tako, kakor so že zdavnaj zaslužile, se je avstrijsko vojno ministrstvo spomnilo tudi na Svejka, da bi pomagal monarhiji iz godlje. Ko so Svejku prinesli pozivmico, da mora v osmih dneh priti na Strelski otok k zdravniškemu pregledu, je ležal ravno v postelji, ker ga je zopet napadel revmatizem. Gospa Mullerjeva mu je kuhala v kuhinji kavo- «Gospa Mtillerjeva,« je po tihem zaklical Svejk iz sobe, «gospa Mtillerjeva, pridite malo sem!« Ko je stala postrežinica pri postelji, je rekel Svejk zopet s takšnim tihim glasom: «Sedite, gospa Mtillerjeva!« v njegovem glasu je bilo nekaj skrivnostno svečanega. Ko je gospa Mullerjeva sedla, je oznanil Svejk, privzdigujoč se na postelji: «Na vojsko grem!« «Mati nebeška!« je zavpila gospa Mullerjeva. «Kaj pa boste tam delali?* um i mu milim im»n»mmji| «Boril se bom,« je z grobnim glasom odgovoril Svejk. »Avstriji gre za nohte- Zgoraj nam že lezejo na Krakovo, spodaj pa na Ogrsko. Tepeni smo kakor slama, kamor pogledamo, zato me kličejo na vojsko. Včeraj sem bral v časopisih, da so domovino zagrnili nekakšni oblaki.« «Toda saj se Se gibati ne morete.« »Nič ne de, gospa Mullerjeva, v vojno se bom peljal na vozičku. Saj poznate tistega slaščičarja za oglom, ta ima takšen voziček. V njem je vozil pred leti svojega hromega deda na sveži zrak Vi, gospa Mullerjeva, me boste v tem vozičku odpeljali na vojsko.« Gospa Mullerjeva je začela jokati: «Gospod, ali naj grem po doktorja?« Nikamor ne pojdete, gospa Mullerjeva, jaz sem - razen nog — popolnoma zdrav kanonenfuter in zdaj, ko te've Avstriji voda v grlo, mora biti vsaka pokveka na svojem mestu. Kar mirno kuhajte kavo naprej!« In medtem ko je gospa Mullerjeva, objokana in razburjena, precejala kavo, je dobri vojak Svejk na postelji prepeval: «General Windischgratz in vojaška gospoda začeli so vojno od sončnega vzhoda, hop, hop, hop! Začeli so vojno in takole molili: «Kristus, Marija, pom&gajte v sili, hop, hop, hop!» (Nadaljevanje sledit PRIMORSKI DNEVNIK *— ________________ — 4 — 1, decembra 195® bSIbe IZ DISKUSIJE NA NEDELJSKI KONFERENCI KP STO Dosledno M za naroffliosine pravice in bralstvo med narodi moramo voditi dosledno z načeli marksizma-leninizma ■ je poudaril tov. E. Laurenti Na narodnostno mešanem ozemlju, kakršno je naše, kjer je v rabi tudi več jezikov, postaja nacionalno vprašanje pri izvedbi dosledne revolucionarne borbe činitelj temeljne važnosti. Zaradi tega je za označitev te ali one stranke in političnega gibanja izredne važnosti odnos, ki ga zavzema do tu živečih narodnosti. Iz tega izhaja tudi, da stranka, ki ne samo z besedami, ki so ^ tudi brezpomembne, temveč tudi z dejanji dokazuje ter zanika narodnostne pravice, ne more biti uvrščena med demokratične in še manj med revolucionarne, pa naj se skriva za kakršno koli demagogijo. Nikoli ne smemo pozabili, da sestavlja pri nas vodeči razred italijanska buržoazija, ki ima v rokah ekonomsko in politično oblast ter se bori za ohranitev svojih privilegijev. Da bi ta izkoriščevalski razred, ki je v manjšini, obdržal svoje politične in ekonomske položaje v borbi proti izkoriščanemu razredu, ki je tudi večina, skuša razbiti vrste večine, t.j. delavstva. Nič novega torej v tem manevru, ki ga izvajajo z večjim ali manjšim uspehom r.a vsem svetu, kakor jim to dovoljuje politična zrelost delavskega razreda in avantgardna partija delavcev. Ta manever je skoro vedno uspel, kadar se je razvijal na narodnostnem polju, t.j. ko je vodilni razred imel pred seboj izkoriščani razred sestavljen iz različnih narodnosti. V tem primeru je ona vedno skušala narodnostno deliti delavce, jih ščuvala drugega proti drugemu v duhu rasisma, šovinizma, iredentizma itd. in s tem izpostavila borbo med izkoriščanimi, ki so tako dopustili, da je vodilni razred na miren način izvedel svoje načrte. Prav to izvaja že od preteklega stoletja pri nas italijan. ska buržoazija, ki je tako v imenu tako imenovane obrambe italijanstva zasedla skoraj vse ekonomske pozicije. Vsako najbolj umazano delo, ekonomske razlastitve, ki so končno predstavljale razredne razlastitve in so pomenile pot do popolne ekonomske mono-polizacije, so bile izvedene s pomočjo iredentizma in v imenu obrambe italijanstva tega področja. Fašizem, ki je predstavljal misel buržoazije, je zverinsko potenciral ta proces s tem, da je odvzel slovenskemu prebivalstvu vse ekonomske pozicije. Zatiral je te tako nacionalno, ekonomsko in kulturno tako zverinsko, da v zgodovini ne srečamo podobnega primera. «Fasci di combatti-mer.to« in fašistične skvadre, ki so predstavljale milico za razredno zatiranje, so bile pri nas ustanovljene mnogo prej kot po Italiji in je bil njihov glavni vzrok obstoja borba proti Slovencem. Posledice tega pred fašizmom in posebno med fašizmom niso občutili samo Slovenci, temveč tudi italijansko delavstvo. Učinki te politike narodnostnega zatiranja in raznarodovanja se se pojavili pri slovenskem prebivalstvu na narodnostnem, pri slovenskih in italijanskih delavcih pa na socialnem polju. Na našem ozemlju skuša italijanska buržoazija, ki predstavlja vladajočo kliko in ki si je opomogla s pomočjo An-gloameričanov od hudega udarca med narodnoosvobodilno vojno, nadaljevati po stari poti s klasičnimi sredstvi narodnostnega sovraštva in narodnostnega zatiranja z edinim ciljem — socialnega zatiranja. Zaradi tega mora revolucionarna borba delavstva temeljiti na slovansko-italijanskem bratstvu in dosledno v obrambi narodnostnih pravic Slovencev, kajti to je nedeljivi del splošne razredne borbe, ki je skupna Italijanom in Slovencem, Vsak delavec se mora zavedati, da je vsako stališče, ki zanika Slovencem narodnostne pravice, reakcionarno in da stremi k razbitju celote in enotnosti delavskega razreda in privesti razredno borbo na polje narodnostne in iredentistične borbe v občo korist vladajočega razreda. Primer narodnoosvobodilne vojne na temelju italijansko-slovanskega bratstva, na temelju spoštovanja narodnostnih pravic, na temelju enotnosti delavskih množic nam jasno dokazuje, kako močan in nepremagljiv je delavski razred. Marksizem nas uči, da narod, ki zatira drugega, ni svoboden. Ta dragocen rek morajo vedno in povsod in še posebno na našem narodnostno mešanem ozemlju komunisti, antifašisti in vsi pošteni demokrati upoštevati in delovati v tem smislu. To velja za vse, tako za pripadnike zatirale* narodnosti, kakor tudi za zatirano narodnost. Pridobitev slovansko-ltali-janskega bratstva je sad skupne revolucionarne in dogledne borbe tukaj živečih narodov za dosego demokracije in socializma, medtem ko je ojačenje ir.- razširjenje sad trajne in dosledne borbe s tendenco eliminacije šovinizma in vsakega še tako majhnega vzroka prepira. Ta borba mora biti poštena in pravična s ciljem odpraviti razkrojevalce namene, ki so nam ostali še iz šolskih časov vcepljeni v glavi kot sad reakcionarne buržoazne tradicije in antiprogresistične kulture, ki je bila monopol izkoriščeval-nega razreda. Borba za spoštovanje narodnostnih pravic je torej del borbe za dosego demokracije in zaradi tega ni in ne more ostati borba Slovencev ali Hrvatov samih. To je borba, ki se brezizjemno tiče vseh demokratov in še posebno demokratov italijanske narodnosti. To je borba, ki predstavlja dokaz politično revolucionarne zrelosti italijanskih elementov. Tako predstavlja tudi za demokratične Slovence dokaz njihove politično revolucionarne zrelosti povezava z resnično demokratičnimi Italijani s tem, da premostijo duh nezaupanja, ki bi jih brez dvoma zaprl v zaključeni krog v ogromno škodo razrednega revolucionarnega gibanja, ki je skupno zatiranemu razredu ne glede na narodnost. Temeljna naloga naše Partije je kakor v preteklosti in še več, boriti se neprestano za ojačenje in razširitev slo-vansko-italijanskega bratstva, kajti nobeno zmago ne bomo dosegli brez solidarnosti in enotnosti vseh demokratov brez izjeme. Naloga komunistov je torej boriti se konkretno za spoštovanje narodnostnih, kulturnih in ekonomskih pravic tu živečih narodov. Ta borba zahteva nenehno razkrinkavanje demagogov in čvekačev, sovražnikov demokracije, ki se skrivajo za besedami z demokratičnim prizvokom zgolj za dosego svojih temnih ciljev. Tem jezuitom moramo strgati z obraza krinko, za katero se skrivajo, bolje, za katero se skušajo skrivati. Tipični primeri jezuitizma pri nas ne manjkajo. Prav značilni so primeri, ki nam jih dajajo demokristjani s svojo tako imenovano «kristjan-sko enakopravnostjo«, psevdo-socialisti vseh barv in končno še kominformisti. Nesramnost teh ljudi ne pozna meja. Demokristjani na primer neizprosno zanikajo politične, kulturne in ekonomske pravice Slovencev; po njihovem mnenju Slovenci sploh uradr.o ne obstajajo. Vendar na koncu koncev organizirajo neko slovensko stranko in med volivr.o borbo vodijo svojo propagando tudi v slovenščini, obljubljajo jim šole in še celo vrsto reči. Po prazniku pa postane vsaka zahteva po dvojezičnosti in drugo žaljenje, skušajo zatreti šole, odrekajo prostore za kulturne predstave Slovencev itd. Demokratično ljudstvo pa jih dobro pozna, ve, kdo so, za katerega delajo, kaj hočejo in pravilno sodi njihove obljube in dejansko stanje. Kljub temu pa jim še uspe prevara, zaradi tega ne sme- mo podcenjevati borne proti njim. V drugi obliki irj v drugih okoliščinah se kažejo kominformisti, toda rezultat je vseeno enak. Ti namreč pod donečimi besedami o internaciona-lizmu skrivajo najbolj ogaben italijanski nacionalizem. Razsipni so z obljubami kakor njihovi demokristjanski prijatelji, njihovo stališče pred resničnim stanjem dejstev pa je protislovansko in torej protidemokratično, protirevolucionarno. Ni" potrebno, da bi se ustavljali pri posameznih primerih, katerih je na tisoče in katere vsi poznajo Dovolj je omeniti, da je njihov tako imenovani internacionalizem enak tako imenovanemu nacionalizmu velikoruske klike, ki v slavo narodne svobode pošilja svoje predstavnike vladat Ukrajino (Manuilski in drugi), Poljsko (Rokosovski) in celo skupino tako imenovanih strokovnjakov, ki r.e opravljajo, pač pa slabo vladajo satelitske države. Ta tako imenovani internacionalizem velikoruske klike je prišel do take točke, da v Svetu narodov zastopa baltiško državo Belorus Ilija Ehrenburg. Prav do tega je prišel tudi tako imenovani internaciona-lizem italijanskih kominformi-stov, katerih tržaški so navaden privesek. Ta je na primer — tako je namreč napravil kominformistični senator Pel-legrini — v prisotnosti Andreottija, tajnika pri predsedstvu italijanske vlade, očital šovinizem delegaciji slovenske narodne manjšine v Italiji, ki je prišla v Rim zahtevat svoje kulturne pravice. Iz tega, skupaj z drugimi podobnimi primeri, se lahko sklepa, da ni nobene razlike med fašisti in kominformisti na področjih narodnostnega vprašanja. Prav s tem tako imenovanim kerminformističnim inter-nacionalizmom ne ve, kaj bi delala naša Partija. Naša Partija se ni nič manj kakor vsi demokrati pa najsi bodo Italijani ali Slovenci, zaveda jasne vloge, katera jo čaka v boju za narodnostne pravice in dosledno bratstvo med narodi. Ta vloga mora biti vselej vodnik p, brezkompromisnih bojih za pridobitev ljudske demokracije, za svobodo vred izkoriščanjem, za spoštovanje narodnostnih in kulturnih pravic narodov. To borbo je treba voditi brezobzirno proti vsem onim, ki hočejo odrekati narodnostne pravice narodov. Te je treba razkrinkati kot posredne alj neposredne agente prevladujočega razreda. V tej borbi moramo biti zvesti o-sr.ovnim načelom marksizma-leninizma, kajti brez tega boja ni demokracije in osamosvojitve za nobenega, najsi bo to Italijan ali Slovenec. Ljudsko gledališče v Kopru „V kraljestvu GOSPODARIT¥ O f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE^ Po čem plačujejo mleko italijanskim kmetom in kako so qa zaračunali meščanom ludi v Trstu Dijaki koprske slovenske gimnazije so nastopili v tednu slovenske kulture s pravljično igro «V kraljestvu palčkov*, s katero so želi uspeh pri mladih in odraslih, tako da so lahko ponosni. Vprašanje mleka je pri nas zadnje čase nekam potihnilo. Ni znano, kakšna usodia je doletela predlog Delavskih za-dirug, da bi vključile y svojo prodajno mrežo tudi razdeljevanje mldka po zmerni ceni. Vseeno je prav, da si osvežimo spomin o cenah fo razmerju med dobavitelji in potrošniki tega važnega hranila. Te dni so zborovali v San Martinu pridelovalci mleka Zgornje Italije in razpravljali o svojih, gospodarskih problemih. Letošnje leto je zarije leto krize. Ta se pozna precej močno, ker tvori pridobivanje mleka za nekatere kmetijske obrate v Padski nižini od 60 do 70 odstotkov vseh dohodkov. Cena mleku je letos padala in sicer od' najvišje 50. lir za liter na najnižjo — 25. lir. Maja in junija, ko je bilo stanje najslabše, so plačevali preprodajalci mnogim kmetijam celo le 19-20 lir za liter mleka iz hleva, torej polovico tega, kar plačaš za kozarec kakršne koli hladilne pijače (Coca-cola n. pr. velja 250,— lir liter!). Najcenejše je bilo mleko v tistih predelih, kjer izdelujejo sir ((gorgonzola«, ki je poleti padel rja 140,— lir za kilogram ng debelo kot posledica ustavljenega izvoza v Anglijo, kamor zaradi posledic devalvacije ni mogoče več sira prodajati. Ako se sedaj vprašamo, kakšno jie razmerje med temi cenami in onimi, ki so jih plačevali potrošniki vsepovsod in rje nazadnje v Trstu, je odgovor tak: mleko je bilo letos po 70.— lir v nadrobni prodaji in cena se ni znižala, marveč na jesen celo povišala. O tem, da bi se izpreminjala, v skladu z nižjima cenami proizvajalcev, seveda ni govora. Najboljši dokaz, da o kakšnem ((klasičnem« tržnem mehanizmu pri nas odn. na področju lire sploh ni govora, marveč da trg obvladujejo monopolistični preprodajalci, ki so s svojo mrežo popolnoma obvladali trg z mle- OB OBLETNICI LJUDSK Jugoslovanski federalizem Uradna politika vlade Riharda Belcredija o federalizaciji države je bila zamišljena 1867 leta na osnovi dualističnega programa novega ministrstva barona Bajsta, ki je sklenil sporazum z Madžari in je nekoliko pozneje s pomočjo policijskega Sabora Levina Ra-ucha v Hrvaški uveljavil ogr-skohrvatsko pogodbo, s katero je Hrvatska izgubila svojo politično avtonomijo. Od 60 letih dalje se v Srbiji in Hrvatski ničesar določenega ne sliši o federalizaciji. Strosmayerjeva ((Narodna stranka» je 1873 leta kapitulirala in samo še škof Strcsma-yer, Franjo Rački. Matija Mra-zovič, Erazem Barčic, Milan Makanec in drugi so tu pa tam izražali misli o federaciji. V Sloveniji so se ti politiki sestali 1870 leta v Ljubljani, toda njihova izjava ni imela močnejšega odmeva. Do prve svetovne vojne prevladuje v Hrvatski v buržoazni politiki nasproti unitarizmu unioni-zem, katerega predstavlja Ante Starčevič. 3. DECEMBRA OBČNI ZBOR lahkoatletskega odseka ZDTV Odbor lahkoatletskega od. seka ZDTV sklicuje v smislu člena 10 društvenega statuta občni zbor vseh društev, včlanjenih v lahkoatletskem odseku ZDTV. Občni zbor bo v nedeljo, 3. decembra, ob 9 v prostorih ZDTV, Machiavellijeva ul. 13-11. Dnevni red bo sledeč: 1- Otvoritev. 2- Volitve overovateljev zapisnika. 3- Volitve treh članov voliv-ne komisije. 4. Poročilo predsednika. 5. Organizacijsko poročilo. 6. Diskusija. 7. Volitve novega odbora. 8- Zaključek. SAMO DVE TEKMI SKUPINE B ZA PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Sv. Just-Mezgoc in SkedenjKont Popoln spored okrožnega nogometnega prvenstva V nedeljo bo spored nogometnega prvenstva Tržaškega o-zemlja skupine B precej okrnjen. Samo dve tekmi bodo igrali in sicer eno na stadio. nu «Prvi maj« in sicer Sv. Just-Mezgec ter drugo na Opčinah med Skednjem in Korjtovelom. Posebno poglavje zavzema tekma med Sv. Justom in Mezgecem, saj sta znana rivala in oba stremita k drugemu mestu lestvice. Komu se bo posrečilo bo nam vsekakor povedala nedeljska tekma. Favoritov v tej tekmi ni, kajti moštvi sta si precej enakovredni in b° verjetno iz te borbe izšel neodločen izid. Druga tekma bi se morala, vsaj na papirju, končati v korist Skedenjcev, vendar si bo Kontovel skušal popraviti položaj v lestvici in se tudi ma- Nastanek in razvoj teniškega tekmovanja za Davisov pokal Prav gotovo na svetu ni tako 1 popularne športne trofeje in1 tekmovanja kakor je Davisov pokal. Malo pa je ljudi, ki vedo, da je to športno trofejo, za katero se danes bore najboljši teniški igralci vsega sveta, daroval 1.1900 ameriški študent Dwight M. Davis z namenom, da poživi napredek ameriškega tenisa. Dvvight M. Davis je pozneje napredoval v ameriškega vojnega ministra, Davisov pokal pa je kmalu postala ena največjih športnih manifestacij, k; jo zasenčijo danes le še modeme olimpijske igre. Od 1. 1900 dalje so bile tekme za Davisov pokal vsako leto, razen v letih 1915 do 1918 in od 1940 do 1945, ko je prekinila vse športnp udejstvovanje svetovna*vojna, ter v 1. 1901 in 1910. ko se Zedinjenim ameriškim državam ni postavilo nobeno moštvo po robu. Največkrat so odnesle prvo mesto ZDA in sicer 17 krat. Sledi Anglija, ki je osvojila pokal osemkrat. Avstralija sedemkrat, Francija pa šestkrat. Zanimivo je tudi, da *o imel; ameriški igralci primat od leta 1920 do 1926, nato od 1. 1927 do 1932 Francija, naslednja tri leta pa so prevladovali Angleži Prva finalna tekma je bila 1. 1900 v Bostonu med ZDA in Anglijo. Zmagala je ameriška reprezentanca s' 5:0. Jugoslavija se 5e prvikrat udeležila tekmovanja za Davisov pokal 1- 1929. ščevati za precejšnji poraz, ki mu ga je zadal Sv. Just. * * * V okviru okrožnega nogometnega prvenstva bo odigranih pet tekem, med katerimi so nekatere izredne važnosti za položaj v lestvici. Tako bo na primer moral Skedenj B na-s.topdti proti močni enajstorici Montebella B, ki pa je preteklo nedeljo okusila prvi poraz. Se bo v nedeljo ponovilo po zaslugi majhnih in gibčnih igralcev Skedenja? Mi sicer nekoliko dvomimo o tem, vendar ne bi hoteli priseči. Zanimiva bo tudi borba dveh sosedov to je Devina in Sesljana in verjetno bo iz tega izšel neodločen izid. ki bi brez dvoma potrdil enakovrednost obeh e-kip. Polet pa ima pred seboj hudo borbo z odličnimi igralci Sv. Ivana, ki postajajo iz dneva v dan vedno nevarnejši. Borba bo tu huda in malo verjetnosti je, da si bo Polet, kljub dobri igri, izsilil zmago. Tudi zadnja tekma dneva med Ilirijo in Olimpijo B zavzema po zanimivosti prvo mesto. Težka bo borba Olimpije, ki pa je pokazala dovolj borbenosti in dobre volje posebno z nedeljsko zmago nad Monte-bellom B. Vprašanje pa je, kaj namerava Ilirija, ki si ne bo pustila vzeti iz rok že skoraj zagotovljeno zmago. Spored je sledeč: PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Na stadionu ((Prvi maj« ob 9.50 SV. JUST-MEZGEC na Opčinah ob 10.30 SKEDENJ - KONTOVEL OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO Na Opčinah ob 8.30 DEVIN-SESLJAN ob 14.30 POLET-SV. IVAN Na stadionu «Prvi maj« ob 7.50 SKEDENJ B-MONTEBELLO B ob 11.45 ILIRIJA-OLIMPIJA B V prvi svetovni vojni se ponovno utrjuje misel o jugoslovanski federaciji. To je tudi spravilo nekatere buržoazne politike, do «oportunistične majniške deklaracije)), s katero so 30. maja 1917. leta izrazili na Dunaju, da hočejo jugoslovansko državno enotnost, toda v okviru habsburške monarhije. Jugoslovanska emigracija. ki je bila združena o-koli Jugoslovanskega odbora v Londonu, ki mu je načeloval Ante Trumbič je pod vtisom narodnih teženj za osvoboditev in združitev, toda vztrajno se bori proti centralistični radikalni večini, tedanji srbski vladi, ki ji načeluje Nikola Pašii. Nazadnje pride do sporazuma, ki se izraža v krfski deklaraciji 20. junija 1917 leta in ženevski deklaraciji 2. novembra 1917. Tudi v domovini raste odpor proti tujcem, kar se izraža v Grb LR Hrvatske Grb LR Makedonije Grb LR Črne gore številnih stavkah od 'sredine 1917 leta, nato v revolucionarnem gibanju naših mornarjev v avstro-ogrs ki mornarici, predvsem v uporu v Boki Kotorski v začetku 1918 leta, kot tudi v zelenem kadru, ki je po naših gozdovih zbiral naše av-stroogrske vojne begunce in jih pričel politično vzgajati v znamenju oktobrske revolucije. V domovini so zahtevale množice, da se reši nacionalno vprašanje istočasno s so c.alnim vprašanjem. To revo. lucionamo gibanje je preplašilo buržoazne politike, ki so zahtevali pri zmagoviti antanti pomoči in paktirali z enakimi elementi, ki so bili v Grb LR Bosne in Hercegovine Srbiji na vladi, ter tako opuščali svoj začasni federalistični državnopravni program. Pod takimi pogoji pride 1. decembra 1918 leta do deklaracije regenta Aleksandra Ka-radjordjeviča o osnovanju skupne centralistične kraljevine SHS, toda kmalu je v množicah nastal oster odpor proti temu sistemu. Centralistična vlada Nikole Pašiča je pp «Obznani» in po ezakonu o zaščiti države«, s katerim je postavila komuniste izven zakona in razveljavila 53 komunističnih mandatov nazadnje v ustavodajni skupščini SHS uspela, da je s pomočjo nekaterih buržoaznih opozicijskih političnih skupin zagotovila 28. junija 1921 leta sprejem vidovdanske ustave in se začasno ustalila na oblasti. Proti tej centralistični ureditvi se razvija močna opozicija, katero vlada širi s surovimi naspi-otnimi ukrepi, medtem pa federalistična buržoazna opozicija taktizira in pogosto pada v oportunistične kompromise. Puniša Račič, vladni agent, je 20. junija 1928 leta ubil v beograjski stari skupščini voditelja parlamentarne opozicije Stjepana Radiča ter Pavla Radiča in Dju-ro Basaričeka, nakar je prišlo do razpusta parlamenta. Centralističnemu absolutistu Aleksandru Karadjordjeviču so bili s tem dani pogoji, da je 6. januarja 1929 leta uvedel odkrito monarhofašistično diktaturo Z izrazito centralističnim programom. Ta diktatura se je od 3. septembra 1931 leta dalje pokrivala Z neko psevdo-ustavo, toda centralizem ostane tudi dalje osnovni državni program. Medtem je bito v domovini vse proti centralizmu in proti temu množičnemu odporu je vlada za svojo centralistično politiko iskala pomoči pri osovinških velesilah. To pomoč pa je iskala tudi federalistična buržoazna politika. Tako je šla buržoazija v odkrito izdajstvo, kar jo je pozneje pripeljalo do sodelovanja s sovražniki za časa o-kupacije. Buržoazija se je torej pokazala kot popolnoma nesposobna za rešitev nacionalnega vprašanja Jugoslavije, a v zvezi s tem za rešitev jugoslovanskega federalizma. Rešitev tega vprašanja prevzema nase delovno ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in v. dobi druge svetovne vojne, v osvobodilni borbi se to vprašanje tudi reši. Smernice te narodne politike kažejo že prva dejanja voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja. Enakopravnost jugoslovanskih narodov in potrebo po taki ureditvi njihovih odnosov v skupni državi je izražena že v resoluciji na prvem zasedanju AVNOJ-a v Bihaču 27. novembra 1942. Na drugem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu 29. in 30. novembra 1943 se ustvarja federativna država, katere ureditev odgovarja načelom narodne suverenosti, pravne enakosti in enakopravnosti narodtov. Tako uzakonjeni federalizem dobiva svoje posebno potrdilo tudi v določbah. državnopravnih aktov posameznih naših ozemelj (republik), ki se oblikujejo p drža-ve-članice federativne državne skupnosti, kot izraža to n. pr. III. zasedanje ZAVNOH-a v Topuskem 8. in 9. 5. 1944. Po osvoboditvi Jugoslavije je federalizem sankcionirala ustavodajna skupščina FLRJ, ki je 20. novembra 1945 sprejela deklaracijo o razglasitvi FLRJ, a 30. januarja 1946 leta pa u-stavio FLRJ. Temu so sledile republikanske ustave šestih naših držav-članic, ki sestavljajo federativno Jugoslavijp. Jugoslovanski federalizem je s tem dobil svojo dokončno obliko državnopravne- ustvaritve in v novi Jugoslaviji je dobil tudi socialistično vsebino. Federacija je utelešenje državnopravne nacionalne suverenosti in zedinjenje naroda v skupno državo na temelju njihove enakopravnosti. Toda ta skupnost je popolna, čvrsta in nezlomljiva samo takrat, če se enakopravnost zedinjenih narodov ne odraža samo dr-žavnopravno, temveč tudi dejansko in v celoti. Ne more biti enakopravnosti narodov, če se vzame samo formalna stran in se narodi pustijo v prejšnji neenakosti, v svoji stari dediščini. Socialistična vsebina jugoslovanskega federalizma je prav v izvajanju popolne in resnične enakopravnosti jugoslovanskih narodov, katerim se s petletnim planom omogo- ča enakopravnost in enak razvoj s pomočjo medsebojne pomoči vseh narodov. Jugoslavije. Taka poglobitev socialističnih odnosov enakopravnih jugoslovanskih narodov z njihovo dvojno — republiško in zvezno državnostjo — predstavlja utelešenje , njihovih Grb LR Srbije daljnih teženj po nacionalni svobodi in državnopravni združitvi na osnovi popolne e-nakopravnosti. To je pot, ki jo jugoslovanskim narodom nakazujejo njihove stoletne izkušnje in njihove osnovne življenjske koristi. Brez enotnosti njim m obstanita, toda njihovo skupno življenje je mogoče samo, če se utelesijo socialistična načela resnične enakopravnosti, vzajemnosti, in medsebojne pomoči. Prav to predstavlja pravo vsebino jugoslovanskega federalizma, katerega socialistični značaj je očit in neizpodbiten. Prof. FERDO CULINOVIC (iz Vjesnika) kam in vsa nihanja ce® ristili za večanje svojih dbbič-kov. Upajmo torej, (fa se P« nas ne pojavijo znova glasovi o centrali za mleko odri. o (koristnih« iniciativah gg. Marzot. ta, Fostira, Caneitta itd. Kar za mleko, velja tudi za sir vrste gorgonzola, ki je veljal, ko J® bil r.ajcenejši, t. j- junija, od 420 dlo 480,— lir na drobno, Torej 300 odstotkov več kakol pri proizvajalcu! Glede masla trde prideloval cii, da je znižanje carine na uvoz inozemskega blaga nepravilno, češ da ga premalo Podelajo: potrošnja na vsem področju lire da znaša okrog 550.000 stotov, proizvodnja P3 le 500 tisoč. Položaj na trgu Pa pove, da je bilo masla dovolj, ako bi ne bilo špekuipacij v zi s Korejo. Takrat so m35” poškrili in, ko se je carina zn> šala, so morali priti z njim dan. Na splošno je cena v nadrobni prodaji, še ve®0 .previsoka. ____ Schumanov plan zopet v zraku Na tem mestu smo že čali o nasprotjih v zvezi s »c panjem pogodbe o sflu*mnre. vem planu za pool jeklo-P"^ mog. Takrat je šlo za nasp tavanje s strani Italije, & zahtevala, da vključi Francu3 med surovinske baze člarv poola tudi alžirske rudnike leza. Francija še večino nja to zahtevo, po poročdih Pariza, kjer še vedno z--konferenca, ki naj bi PrlVjbe, razgovore do podpisa P°8. v. Največ, kar Francozi poUU)"~' je obljuba, da bodo _ . cL rudnike sami vključili, “ posebnega dogovora, ki da) iz političnih vzrokov ni vsec. Prišla pa je še nova ,za?ie^f“ po zadnjih vesteh naj bi bil n večja ovira belgijski Prf . y odn. visoki stroški za nj izkop. Vsa ostala rudarska dustrija, francoska, nemška, luksemburška in *,r< jamska imajo nižje Pr°'z'' -stroške. Gre za 5 mili) . ton premoga letino, ki S3 gija ne more dajati cene^Lraii kor jo velja izkop in bi mfdfl vsi članj poola nekako P° a višje belgijske stroške, večU ll 8<* del tega pa belgijska Drug predlog, ki je bil tuul/-Di dan na konferenci, da *®! $ zaiprli belgijske rudnike, »j .j. najmanj rentabilni, je be y ska vlada zavrnila. Na«#*® toliko, da o tem lahko raZPj^ ljajo samo zainteresirane vj^. med seboj, ne pa pariška ferer.ca zastopnikov. Z ^ -M besedami, ako je mogoče P do tega, bo treba po drugi » ni dati Belgijcem nek3*® koncesije v čem drugem. Zaradi takšnega razvoja vi jo udeleženci zasedanja, slabo kaže na uspeh. Iz Frankfurta so nemški poročajd. da veleindustrijci stavilj zahtevo, naj se neItl^a proizvodnja jekla poveča . 17.4 milijone torj. Sedanja UILj, no dovoljena kvota je H»'* ^ lijona ton, toda že davno P* sežena. Načrt sodobnega živilskega trga Tržaški arhitekt Guacci z arhitektonskega inštituta tukajšnje univerze (ki je sodeloval tudi pri načrtih za velesejem) je objavil v zadnji številki vTecnica italiana» razpravo KOsrednji trg)), v kateri podrobno opisuje in razčlenjuje vprašanje osrednjega živilskega trga v mestu (kjer koli), o njega splošnih značilnostih, o posameznih delih, ki ga sestavljajo, nadalje o distributivnem poslovanju in teoretični funkcionalni shemi tržišča. Zaključuje razpravo z lastnim načrtom, ki naj služi v orientacijo pri presojanju o zadevi. Po zgovinskem uvodu o ži-vilskh trgih nasploh obravnava po vrsti a) prostore, ki služijo občinstvu, t. j. potrošnikom, ki kupujejo, b) upravne prostore, c) higienski urad, d) trošarin-ski urad in tehtnice, e) tržne naprave: skladišča, hladilniki. običajne higiensko-sanitarne | pritikline, g) čuvajnico, vodne naprave in napeljavo, razsvetljavo (na pol neposredna, na pol posredna) kurjavo, kanali, zacljo in odpremo odpadkov. Distributivni značaj določa lego trga na mestnem področju, upoštevajoč zahtevo, da se ne ustvarjajo vozlišča s prenatrpanim prometom, obenem pa potrebe lahkega dostopa in dovoza ter odvoza. Okrog trga naj bo mreža širokih cest, ki zmorejo vsakršen promet. Cesta za dovoz blaga '■naj bo najbližja zveza do preskrbovalnih središč. Notranja ureditev je pogojena po prometu blaga in osebnem prometu, v skladu s tem se razporedi lega pop reje omenjenih tržnih naprav. Tako bodo trošarinski urad, tehtnica, upravni in higienski urad v bližini blagovnih prehodov, tkzv. uslužnostne splošne naprave izpiralnica in sortirnica, f) j (sem spada restavracija, tele- fon pošta), seveda tam, k* g. osebni pi-omet. Higienski stori se urede ločeno °rJZnni. ostalega, čeprav lahko dosi r-Skladišča in hladilnike 7~n0št-staviti tja, kjer se vrši mgd veni blagovni promet, oSto- tja je možen obenem iz P p,j-rov občinstva, zlasti 3® s namerna rešitev postaviti ^ t ^ prat;e v kletni inrostor; tržnica naj najde pi'0.:,; da kjer je najmanj vu)z1\f0'd v veter raznaša vonj od p druge prostore, zato jf 1 tržnico primerno ločiti. Osnutek avtorjevega podaja prednja sl tka. ~:u i trg v industrijskem "**- prt-20.000 prebivalci, urejen bližno kvadrat, ProeJ„.aiošno 55 metrov v dolžino. »“ Jf ^a■ se računa, da je tre"?oh;vale#* kih 50.000 mestnih P*, večji* samostojna tržnica y rprtlZ' mestih torej več Sa deljenih na mestne okr r prednjem števila. načrt* Gre za -i, , , i* ,i»a ut iivTfiV' c 'hi st fi III nad ™- Telefon Stev 93-808 In 94-638. PoStnI predal 892. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA ^ 20 — Telefonska K 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Slrlni l stolpca: trgovski 60, finančno-’ upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 za^ vse vrste o*,aso][ P° .. Rattistl 301a.t Xe. 70 Odg. urednik STANISLAV RENKO. — T‘ska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Penico t-IL, Tel, 11-32 - Koper, Ul. Batt s ... NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50. mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU- Zalo2nlšt~o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZCj-Z.