45
Naši dopisi.
Z Dunaja 7. febr. {Iz zbornice poslancev.) Taja se, taja — sem pisal zadnjič — in izrekel nado, da se kmalu rešimo političnega ledu. — Nimam sicer prekli-cavati danes tega prerokovanja, a opomniti moram častite bralce na drug, vremensk pregovor: ,,Ako na sveČ-nico od strehe prej kot od sveče kane, se medved v brlogu ne gane". Ta pregovor je menda tudi našim prekanjenim politikom bil kažipot, kajti do svečnice so se zelo varovali napraviti kaj — gorkote. Ko je bila pa osodepolna svecnica prestana, kanili ste vendar tudi ta teden dve kaplji, — kanil je namreč glasoviti mini-Bterski svetnik Lehmavr iz naučnega ministerstva tje v prostore upravne sodnije, kjer nam ne more več nevaren biti. Kdor ve, da je Lehmavr prav za prav bil oče naših novih verskih postav, Stremaver pa le očem, — ta bo vedel ceniti pomenljivost odhoda njegovega iz našega naučnega ministerstva. Lehmaverjev odhod pomeni, da se tam vkljub Conradovi ralač-nosti pripravlja prevrat — temeljit prevrat na nauč-nem polji, kakoršnega vidimo na gospodarskem polji v ravno posvetovani oderuški postavi. — Oficijozni in vladi nasprotni časniki se sicer prepirajo o tem, ali je šel Lehmavr iz ministerstva na lastno prošnjo ali posiloma,
»toda meni in tudi druzemu političnemu svetu na tem ni mnogo ležeče, ali se državnemu življenju škodljivi izrastki odstranijo z bolečim zažiganjem ali z ostrim nožem, ali se pa podvežejo z lepobarvano svilo, — nam zadostuje to , da je le škodljivi izrastek odstranjen. — Druga kaplja tega tedna je imenovanje dr. Meznika, državnega poslane*, advokata v Pragi, uda češkega kluba, tudi za svetnika upravne sodnije. O njem se je uže lani culo, da si išče enacega posla; — imenovanje njegovo ima nekako značiti — politično nepristranost upravne sodnije. — Sicer ta teden ni prinesel posebnih novic; v dveh sejah državnega zbora nadaljevala se je obravnava oderuške postave. Ker predlog odsekov reprezentuje posredovalni dogovor z vlado, zato so brez-vspešni bili vsi predlogi poslancev, in to le zato, da se v tej zadevi zdaj vsaj nekaj doseže. — Tudi v budgetnem odseku je uže nekoliko vršelo — toda samo zato in v ta namen, da se s tem vojska napove za javno debato, ko pride državni proračun v obravnavo. — Usta-voverni Časniki so si prizadevali tudi ta teden čenčati o razdvojenosti in razpadu Hohenwartovega kluba,
al le ,,pia desideria" levičarjev so te čenče, vsaj do danes ne še več, kajti vse dotična poročila so izmišljena. — Umrl je ta teden zopet en poljsk državni poslanec Skrzinski za pljučnim vnetjem. Bil je rajnki poleg Kusnerja najbolj levičarskega duha.
Iz Mandrešta 2. febr. — V Besarabiji in sploh v južni Rusiji imeli smo kaj toplo in čisto brezsnežno jesen. Mnogokrat bilo je vreme bolj spomladanskemu kot jesenskemu podobno. Oktobra meseca se je enkrat malo snega pokazalo , kateri je vendar precej skopnil. Potem pak imeli smo skoz in skoz vedre in jasne dni. Tudi začetek zime bil je popolnoma pohleven , brez mraza, snega in burje. Do novega leta (1. januarija po tukajšnjem julijanskem, a 13. po gregorijanskem ka-lendru) se je živina na polji pasla, — velika dobrota za tukajšnje kmetovalce, ker so lansko leto vsled dolge in hude zime in pičlega dežja kaj malo krme nakosiii. Novoletni dan pak nam je prinesel precej snega, toliko, da se je lehko kaj bistra vožnja s sanmi pričela. In sedaj imamo dovelj ostro zimo, 23. in 24. januarija n. s. bilo je — 20° R.
Ker je imela Besarabija, kakor sem v svojem zadnjem dopisu omenil, v pretočenem letu dovoljno lep pridelek poljskih plodov, ni tu nikakoršnega pomanjkanja, samo vina je v primeri z drugimi leti malo. Tudi so tukaj vse reči do*ti dober kup , a v mnogih krajih, posebno v večih mestih, je dragina, kakoršne v Rusiji še ni bilo. „Zitnica" Evrope imela je prošio leto, iz-vzemši malo gubernij , v obče slabo žetev. Osobko v vzhodnih in južnih gubernijah se je v nekaterih krajih vsled žitnega žužka (anisoplia austriaca), v drugih zopet vsled preobilnega dežja meseca junija in julija kaj malo pridelalo, tako, da je v mnogih mestih veliko pomanjkanje. — Na jugu je poljedelstvo glavno pridobstvo, in slabe letine imajo tu kaj velik vpliv na kupčijo in obrt-nijo. Vse nekako zastoji, kedar pšenica ne obrodi. Bogate žetve pak vse ožive. Zadnja leta se je kaj mnogo žita iz Rusije izvozilo , na pr. 1878. leta 30 milijonov in 579.717, a leta 1879. celo 42 milijonov in 200.000 četvrt. V resnici mnogo. V prošlem letu pak šlo ga je malo od tod. ^Glavno eksportno mesto na jugu je Odesa, biser Črnega morja, od tod odpravilo se ga je leta 1880. 3 milijone in 849.140 četvrt, proti 7 milijonov in 721.530 četvrt 1. 1879., to je 50°/0 manj. Na skladiščih ga je tu 31. decembra 1880. leta 1 milijon in 68.500 četvrt ostalo. Drugo znamenito izvozno mesto na obalih Črnega morja je Nikolajev. Od tod odposlalo se je 1880. leta 1 milijon in 721.053 četvrt, proti 3 milijone in 780.720 četvrt 1879. leta v tujino. Konec leta ga je 543.643 četvrt na skladišču ostalo. Odesa in Nikolajev skupaj izvozila sta 1880. leta 6 milijonov četvrt žita manj kot 1879. leta, to daje deficit od 60 milijonov rubljev. Drugih manjših luk Črnega morja danes ne omenim.   Upamo, da se pričeto leto boljše obnese.
Glede zakonodateljstva spomnim ukaza od 23. (5.) novembra 1880. 1., vsled katerega je davek od soli odstranjen in pošljina (eol) na vvozeno sol zmanjšana. Odprava davka od soli je vljuden in v resnici moder finančen in gospodarsk čin, kateri je neposredno od njegovega veličanstva cesarja Aleksandra II. prišel. Namen tega narodno ekonomičnega djanja jasno izražen je v samem ukazu. Želja, ne samo osvoboditi revne razrede naseljenja od težke naloge, temveč pospešiti živinorejo, kmetijstvo, ribolovstvo in nekatere druge obrt-nijske predele. Brez davka bode sol okolo 40 kopek pud (funtov) stala.
Ruskim žitor^jcem uže nekaj let kvar dela žitni žužek, zdaj pa še vinogradnikom opasnost grozi, kajti na južnem bregu Krima pokazala se je fi lok ser a.
Žitni trg v Odesi je kaj mlahav,   radi zravniteljno
46
nizkih cen   skoro   di  mogoče  zrnja   v Trat ali Marzelj odposlati.
Vrli nas rojak g. Nolli s sijajnim vspehom pri ;,italijanski operiu v Odesi deluje. V „Odessaer Zeitg." od 11. (23.) januarija berem: ,,Jutri, 12. januarja, bode predstava na korist obče priljubljenega baritonista naše italijanske spevoigre, gosp. Nolli a. Za slovesni svoj dan izbral si je Verdijev ,,Ernaniu, spevoigro, katera imela je to glediščino dobo zmerom znameniti pospeh. Naših bralcev ni treba k innogobrojnemu obisku vabiti, potem, ko si je gosp. Nolli polno sočutje glediščnega občinstva pridobil in ohranil. Opomnimo samo, da se beneficijant ni le kot pevec in igralec odlikoval, marveč spolnoval da je vestno prevzete dolžnosti. Odlični umetnik Nolli ni bil skozi celo glediščino dobo nobenkrat „bolan<(. — Avstrijanci osobito smeli bi jutri v gledišče priti, ker je Nolli Avstrijanec; Nemci obis ali bodo spevoigro v prvo kot prijatelji umetnosti, kajti Nolli je umetnik v pravem pomenu besede, v drugo, ker je on prijatelj Nemcev in nemškega jezika , ka erega je popolnoma sposoben. Rusi uže zavoljo tega jutršni večer gledišča zamudili ne bodo, ker je Nolli po svoji domovini (Kranjski) Slavjan , in skoro vsa slavjanska narečja govori. Radi tega spe val bode v prestankih nekoliko slavjanskih pesem '. — Tako med drugim hvali gosp. Nolli a nemški cdeski časnik.
Albert Jasenec.
Iz Slatine V Rumuniji 1. febr. — V Rurnuniji imamo nad 5000 mlinov, ki delajo z lokomobili. Po dve ali tri občine skupaj napravijo si skupaj parni mlin, z dvema, tremi in tudi štirimi ploščastimi kameni (Fiachsteine). Koruza, pšenica, ječmen in sploh vse, kar kmet potrebuje za lastno rabo, se melje v teh mlinih. Za delo se plačuje navadno moke, in sicer je običajno, da dobi mlin od 20 banic žita eno,- torej dvajseti del (1 banica = 20 ok; 1 banica = 85 lit.). Mlini so pa tudi tako dobro opravljeni, da zadostujejo popolnoma vsem potrebam, tudi takrat, ko se da navadno največ mleti. Parni stroj se ne rabi samo v mlinu, tudi na drug način se splačuje v njem naloženi kapital. Med žetvo dela stroj na polji, ž njim se mlati, v pomladi lusi koruza itd. ali za lastno potrebo, ali pa proti plačilu za druge posestnike. Mlin s strojem in drugimi pripravami vred velja 10 — 15 tisoč frankov, to je, blizo 4 — 6 tisoč gold. Ce so dobre letine, je mogoče, da tudi manjše občine poplačajo v treh ali štirih letih celo svoto. Povsod, kjer je malo vode, ali kjer voda pozimi zarorzuje, se na-pravljajo parni mlini; kmetje dobivajo proti večletni garanciji najboljše angleške stroje , in jih poplačujejo v obrokih. Na tak način je tudi majhnim občinam in po-samesnim posestnikom mogoče, si nastaviti parni mlin skoraj brez gotovega denarja. Lepo je videti ob času žetve, kako se vzdiguje na mnogih krajih iz velikan skih ravnin proti nebu dim delaj očih strojev. — O kmetijskih strojih Vam poročam drugikrat. To moram še omeniti, da se vzdiguje tukaj poljedelstvo hitreje ko v zahodnih deželah. Ni čuda! Tukaj se vpelje vse, kar se je drugod spoznalo za dobro in pripravno — brez dolgotrajnih debat, brez drazih poskusov, katere vodijo pri nas čestokrat osebe, ki niti pojma nimajo o kmetijstvu in kmetijskem strojstvu, ki pristopijo odboru ali družbi, ki ima namen pospeševati napredek kmetijstva, le iz častilakomnosti ali enacih vzrokov.        Schollrnaver.
Na Dunaji 6. febr. (Vodnik — Slovenija.) Leta in leta so prešla, kar miro nabiral — se vbadal in vpiral Vodnik Valentin in klical in pričal: „Ilirija vstan! Ilirija vstan!" Al viharji so vam vršeli tja po državah in državicbh in majali so se stebri in iz razvalin pr kipelo je tu in tam novo življenje! Al kje je Ilirija oživljena,   kje  zveličana?    Razvaline  imamo   Slovenci,
razvaline: al kje so novine ? Žal! vse po starem! — Vodnika potisnili so k vodi in suhemu kruhu na stara leta in potem je šlo dalje! Vsak sin Vodnikov, sin svojega naroda, imel je podedovani ta greh in pikra in bridka bodi pokora! A hčera in sinov bilo je premnogo, je-li? In čem veči tek imelo je njih delo, tem veči strah, tem veče preganjanje, tem več razvalin! Sedaj pa bijemo zadnji boj, bijmo ga hrabro in složno do — Ilirije oživljene! Do Ilirije zveličane, ki snovala se je ter snuje se v duhu v spomin Vodnikov ta mesec po sebno od meje do meje dežela slovenskih! In cel6 na Duoaji! — V soboto 5. dan t. m. na večer je bilo , da je društvo „Slovenija" brez posebnih priprav privabilo rojake slovenske pa slovanske k sebi, da se prvi zgodovinski mož slovenski poslavi, poslavi tudi Ilirija, oživljena pred 100 leti in „oživljena čez — let v prihodnosti. Vse se je lepo in vabilno vršilo. — V oficijelnem delu zborovanja bral je stud. jur. Babnik ,,o Iliriji oživljeni". Predavanje je kazalo mnogo bistro-umja in temeljitosti, mnogo lepega navdušenja in se je z veliko pohvalo začulo. Po tem ste se deklamovali dve Vodnikovi, znani pesni. — Dovršivši oficijelni del izpregovori društveni prvosednik zdravico gospodom državnim poslancem, posebno navzočim gg. dr. Vošnjaku, Klunu, Obrezi, Nabergoju in Pfeiferju. Koncem govora je pa zagromel po polni sobani srčan „žive;ia, glas veselja in zaupanja Odzdravljal je v ime drž. poslancev gosp. K. Klun spodbudno in tehtno. Ogenj je zažaril in jeli so se vrstiti med petjem govori v vseh slovanskih jezicih, živo pozdravljam'. Tako da se nam jih je zdelo celo odveč, sosebno ko so jele odletavati iskre — se vč — med Rusom in Poljakom. Zalibog! Veodar pa je prevladal vse duh Vodnikov v veselju in prijateljstvu. Omenim naj , da je g. Pukl umno vodil zabavni del. Popisati se pa ne da, kako da je vzplamtelo vse vprek, ko je g. Klun, v drugo govore in umno vple-taje Demostenovo basen o „ovcah, volceh in pesihu (fiat applicatio — na naše razmere!) sklepal svoj govor o očetu slovenskega naroda, dr. Bieivveisu in poživljal na veliko zdravico. Vsakemu Slovanu znani mož bil je slovansko, burnomlado pozdravljen! Posebno, ker naoj je došel mimo 2 druzih telegramov (od ljubljanskih bogoslovcev in jirustva ,,Hrvat") telegrafičer pozdrav tudi od očeta. Zivio! — Zdravica ,.starim hišam" in pa zabeljena ribniška ,pripovajst, kaku sva šla na sv. kavke dan na bužjo potu — končala je glasna , tihi večer" v spomin Valentinu  Vodniku.
V Gorici 6. febr. *) — Dne 21. januarija je bila v kapeli Bockmannove ville, kjer stanuje g. grof Chann bord, maša za umorjenega francoskega kralja Ludo-vika XVI. in seje bra>a po navadi njegova oporoka.— V ponedeljek, 31. januarija, se je poklonila deputacija tukajšnjega katol. društva slovečemu francoskemu generalu De Charette-u, nekdanjemu poveljniku papeževih zuavov , ki je prišel tiste dni v Gorico. — 1. februarija je bila na Kostanjevici obletnica po rajnci voj-vodinji Parmski, grof Chambordovi sestri. — Dne 3. februarija so poklonili 3 naši državni poslanci p. n. gg. grof C o r oni n i, prost dr. Valu s si in dr. Tonkli presvetl. cesarju spomenico zadevajočo znižanje davkov namenjenih naši deželi. — V petek ob 2. uri in 20 minut popolnoči je bil tudi v Gorici potres, pa ne močan. — Društvo k ato liš k i h gosp d je podpiralo v preteklem letu 1880. 36 družin. — Danes popoldne je v dvorani društva ,,Concordia"-e odprt ,,bazar za uboge", to je, razstava raznoterih podarjenih reči, za katere bodo danes srečkali. — Nenavadna nesreča  je   zadela   pošteno   starogoriško   rodovino    Zo-
*) Dopisa od ,30/1. zalibog nismo prejeli.             Vred.
47
ratti-evo. Staršemu sinu, vpokojenemu svetovavcu deželne sodnije v Trstu, ki je tukaj zbolel, stregla je starša sestra. Sinoči smo pokopali milosrčno sestro-itrežnico in nekaj ur pozneje je umrl brat svetovavcev, (c'gar bolezen — pljučna vnetica — pa ni bila nalezljiva). Bolna je tudi 931etna mati, ki je imela 19 otrok. Pretekli mesec je umrl rajne, svetovavca sin v Pulji, Kaj tacega se primeri sem ter tje le o času kake epidemije.
Iz Brega pri Trstu 7. sveč. — V jako žalostnem položaji smo tudi mi kmetovalci v Bregu. Slabe letine posušile so nam vinske kleti in žitne shrambe; kupčije ni celo nič; „nova mera in vaga nam malo rabi". Ako bo to tako naprej šlo, potisnile nam bodo žalostne razmere popotno paiico v roke ter pognale nas po širokem svetu s trebuhom za kruhom. — Lansko leto so ^Novice" objavile dopis iz Doline in dregnile nekoliko občinskega tajnika. Res, tako čudno uraduje ta mož, da se sam smeši pred svetom. i-red nekoliko leti je pri-vandral iz Nabrežine v naš kraj in seboj prinesel cel paternoster c. k. uradnih služeb; mislili smo: no, to bo mož na pravem mestu.    A sedaj v Dolinski občinski
(»sami uraduje nemški in italijanski, kakor da bi Do-ina bila deloma Prusija, deloma pa Italija, kjer ni nobene žive duše slovenske! Pa pustimo ga, vsaj bo tudi on še rad se učil slovenščine, kedar na Dunaji popiha druga sapa. — 24. dne t. m. (na ,,Matije v večer';) napravi Dolinska čitalnica veliko ,,besedo4' in pustno veselico, na katero se pričakuje veliko gostov iz Trsta in okolice.
Iz Novomesta. — Naša čitalnica, ki je zadnji čas krepko oživela, priredi zopet v nedeljo 13. februarija ob pol osmih zvečer v dvorani prvega narodnega doma T spomin prvemu slovenskemu pesniku V. Vodniku slovesno veselico z nagovorom, deklamacijo, petjem in plesom. Vstopnina za neude od osebe 50 kr., z družino 1 gold.
Iz Kranja 3. febr. — Predvčerajšnjem ob o1^ uri zjutraj odtrgalo se je iz levega brega Kokre nad „Pod-skaloveem" poleg mosta v ,,Lajhit; strašansko skalovje s tako močnim bobnenjem in pokanjem, da so nekateri mislili, osoda Zagreba zadela je tudi Kranj. V ,,Pun-gartu" žvenketale so šipe in tresla se pohištva, prebivalci mlina v ,,Lajhi" pa bili so v smrtni nevarnosti. Kakih 30 — 35 metrov visoko skalovje zasulo je Kokro čez in čez tako, da se voda le nekoliko odteka in za udrtim skalovjem jezeru enako nabira. K sreči je bila „PodskalovČeva" hiša uže nekaj mesecev vsa raz drta in tedaj prazna. Zarad mnogih razpok v bregu pa bati se je, da še ni konca velikanskemu polomu, ki se popisati ne da in ki bode v kaki povodnji toliko straš-nejši, ako se zasuta struga Kokri vsaj nekoliko ne odpre. Okrajni most in mlin v ?iLajhu^ sta potem v naj-veči nevarnosti. Treba je tedaj nagle in izdatne po moči. — Včeraj zvečer je bil v čitalnici „ Vodnikov ples", ki se je, kakor druga leta, tako tudi letos sijajno izvršil. — Pretečeni teden je bil nagloma iz službe spoden tukajšnji davkarski eksekutor Kržišnik. Mo-žicelj ni le opominjal in rubil uboge davkoplačevalce, ampak je tudi po kmetih kar   naravnost zaostali davek
Eobiral in — za se porabil. Opeharil je na ta način judi za kakih 500 gld. Ubožci vedeli niso, da se ekse-iutorju davek ne sme odrajtevati io ker so zaupali tej novi iznajdbi povišanje davkov, morajo davek še enkrat plačati!   Evo novo dobroto davkarskih eksekutorjev !
Iz Ljubljane. (Iz odborove seje družbe kmetijske), ki je pod predsedstvom podpredsednika gosp. J. F. Seuniga bila 6. dne t. m., je „Novicamu došlo sledeče poročilo: SI. ministerstvo   kmetijstva   naznanja  odboru neko uže
staro sredstvo zoper krompirjevo bolezen z željo, da ga odbor razglasi in pozve, ali je tudi na Kranjskem skušeno bilo; — odbor je sklenil razglas po „Novicah".
—   Drug dopis si. ministerstva kmetijstva objavlja odboru, da popolnem odobri v predloženem računu razloženo porabo onih 600 gold. državne podpore, katero je podkovski in živinozdravski šoli ministerstvo za leto 18b0. dalo. — Vodja deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu gosp. Dolenec poroča o nasvetu g. Oguli na, po katerem naj bi se peške amerikanskega grozdja nakupile in iz njih trte Amerikanke zaredile , katerih se neki trtna uš ne loti. Gosp. Dolenec je - čeravno je po skušnjah dognano, da tudi amerikanska trta ni varna phylloxere — vendar vsakako za to, da bi v no-gradih Slapenske šole zaplodile se tudi amerikanske trte in se je zato obrnil do deželnega odbora s prošnjo, naj mu za nakup peška amerikanskega grozdja dovoli nekoliko kredita: — od si. ministerstva kmetijstva pa centralni odbor o isti zadevi ni še dobil odgovora. — Ker je odboru predložena knjižica gosp. Fr. Kuralta o trtni uši Jako všeč bila, se je sklenilo, go~p. Kuralta vprašati, ali bi se ne dobile lične slike njegove knjižice, ako bi se napravil prevod slovenski. — Vsled vloge podružnice novomeške , naj bi družba kmetijska delala na to, da se odpravi kmetovalcem na deželi nadloga ciganov, se je vršila obširna in temeljita raz prava, iz katere se je ranvidelo, da postava zoper potepuhe (Vagabundenge3etz)s potem postava od 10. maja 1873. leta in raznovrstni drugi ukazi zadostovali bi brez posebne postave zoper ciganstvo popolnem, ako bi se strogo izvrševali (eksekvirali), zato seje sklenilo obrniti se do si. deželne vlade, naj bi se z ozirom na res veliko nadlogo cigansko zoova o klicale vse dotične postave, po katerih se more za braniti klateštvo ciganov po naši deželi; treba pa bi tudi bilo, da se po-tepuška postava o tem predrugači, da ne bi samo o. k. okrajna glavarstva, ampak tudi županstva pravico imela, žandarje na pomoč poklicati o sili ciganov; — c. kr. deželna nadsodnija in c. kr. okrajne sodnije pa naj bi se naprosile za strogo izvrševanje kazenske postave, kedar se cigani zasačijo pri hudobnih namerah.
— {Deželni odbor kranjski) je v seji 1. februarija sklenil, deželni vladi naznaniti svoje nazore, kako naj bi se prenaredila sedanja vredba okrajnih cest, da bi povedala o tem svoje mnenje. — Za službo primarija v deželni bolnici   razpisal se je natečaj do 10. marcija,
—  za oddajo dela pri popravljanji in predelavanji blažni ce v deželni bolnici pa do 19. februarija. —Županstvom se razpošlje okrožnica o potrebi in koristnosti zavarovanja proti škodi po ognji in zarad vpe-ljanja prostovoljnih požarnih straž. Eni požarni straži se je dovolilo 150 g d. podpore za napravo bri2galnice.
—  Današnji telegram z Dunaja v „Slov. Nar." naznanja, daje dr. Kaltenegger dobil za 6 tednov dopusta, da v tem času svoja opravila dovrši, kot bivši deželni glavar izroči, kakor postava veleva, svoj posel enemu izmed 4 deželnih odbornikov, in se potem preseli na Dunaj v svojo tamošnjo službo.
—  Prečastiti gosp. Jan. Rozman je bil v nedeljo slovesno vmeščen za župnika pri mestni fari Sfc. Ja-kobški. Narodni gospod, jako priljubljen svojim fara-nom, ki ga uže 8 let dobro poznajo, ker je bil učitelj verozakona v ljudski mestni šoli pri sv. Jakobu, je od-stopivši iz šolstva v zadnjem „Tovarišu" s prijazno besedo slovo vzel od učiteljskih svojih tovarišev.
—   (Ples v Čitalnici) na Svečnice večer se je v vsem tako izborno izvršil, da se sme uvrstiti med najlepše predpustne veselice. Kaj več danes o njem poročati, bila bi beseda „post festum".
48
—  4. dan t. m. je bil res dan potresov po Kranjskem; zemlja se je majala na blizo 20 krajih Notranjskega, Gorenjskega in Dolenjskega, — hvala Bogu, da brez škode.
—  Od deželne sodnije smo dobili sledeči popravek: Sklicaje se na  § 19 tiskarne postave prosim da se
sprejme sledeči preklic v prihodni list vašega časnika. „V novicah od 21. t. m. štev. 29 se bere na strani 238 obširno poročilo v izletu Ljubljanskega pevskega društva (Liedertafel) na šmarno goro in potem v med-vode v katerem se ledeče nahaja „ko .. . plesali sploh ... skakali.u
Podpisani s tem izjavi pridrzaje si dalno postopanje, da v cerkev na šmarni gori je le pet bil na kor „das ist der Tag des Herrn, potem Offertorium ?,Bone deus in neki agnus Dei Zraven so se orgle igrale med petjem so bili vsi družniki tega izleta v cerkvi in so se obnašali kakor se svetosti tega kraja spodobi, nikakoršoa poskočnica ni bila na orglah igrana, tudi nihče ni plesal, niti pred cerkvijo, niti kot drugod na šmarni gori. Ravno tako je ne resnično, da so se družabniki tega izleta tako vedli, da so nejevoljo kmetov izbudili, ker se neč tacega ni zgodilo, od strani družabnikov , kar bi zamoglo pri kmečkem ljudstvo kake sovražne nameni obuditi, in se tudi kaj tacega sploh ni pokazalo razen ne pričakovanih napadov na večer. Ravno tako je nereznično, dase na poti proti medvodam ni šlo po navadnih potih , ali da bise bila kaka škoda polskim sadežom godila, ali kmečkemu posestvu delala. Tudi pri omenjenjem odhodu od šmarne gore ni bilo nobenih otrok pričujočih, samo 3 dame sobile v tej družbi. — V med vodah se ni ničesar pri-godilo , kar bi kmetom zamoglo biti ne všeč in karje ondi povedano od ravsa in kavsa med družabniki, je gola domišlija dotičnega poročevalca. Ljubljani 23. Julja 1880
Eduard Wawrezka predsednik pevskega društva Liedertafel.
-— (Poziv.) Županstva, katera vsled dopisa podpisanega odbora od 18. dne januarija še niso poslala naznanil, koliko se navadno živine prižene na sejme v njihovem okrogu , prosimo uljudno , naj dotični prošnji kmalu vstrežejo.
Centralni odbor c. k. družbe kmetijske
kranjske.