Lefio V.f štev. 97. V Celiu, čeiriek dne 30. stvgusta 1923. Pošfnina plačana 0 ptosini. kHH8a ^H MKK^^^^^Bk' 'ie«^h. ^^^B ^^^^^^BA ^^^^^^^^^^^ ^H^^^^^^^^^; ^':^^Hb^^^^HI^h ' <^^^^^^^^fe jHMwarani\i 1 • *', ¦ - v <¦ «•% ^"t IBiH^H^H * - VHIHV^ ^^^^^^^^B B^B^B^Bft B^BJB^B^I B^B^B^BB * -^BBBBBM B^BBBBV>'V i^BBBBBBB^BBE9ff^^n^B&^ mbv^D -¦ ¦, ^B^B^BBft ' W*2^^~^ ^B^BhBb * ^^BhB^B B^B^B^H B^B^B^H s. ' ^B^B^BV BhB^B^Khj* \^BB^B^B^BHBnBDHE!^BBt BBQW r . ^^BbbS JhSKBHK. Tfc ¦ ¦ ¦ ' ' i UBOwlH i si ' ¦^b^Bh aB^B^BB B^B^B^B ^B^B^BV^ , B^B^B^B ' da se krije ta stara klerikalna struja s konservativnosrbsko radikalno stranko, kar svedoči tudi, da so se udeležili shoda razni radikalni ministri. Radikalci so podpiraü na vse mogoče načine, da se shod kolikor najsijajnejše priredi in pokazali s tem, kako iih vleče zvezati se s slovenskimi klerikalci in na ta način vladati narod, ki je hrepenel po svoji lastni držav!, da živi v njej svo- bodno in zadovoljno. Vse te želje in vse to hrepenenje se je razblinilo v niČ, ker so klerikalni voditelji pač sarbali, a nič učinili, kar bi bilo res v korist in proevit naroda. Kar so dr. Korošec in njegovi tovariši prikrivali, je jasno pokazal zadnji katoliSki shod. O čemur smo vedno govorili in opozarjali narod, se je izkazalo kot bridka resnica. lz- voljen biti za poslanca in potem nič delati za dobtobit naroda, to ie parola naših klerikalcev. Vltči poslanske dnev- nice za brezdelnost je lepo, a ljudstvo in javni nameSčenci pa naj trpijo še nadalje v bedi in revščini. Poüticnc vesti. Radikalizem na pohodu. Pod tem in poüubnimi pompoznimi naslovi slavi srbsk'a radikalna stranka svoj napredek in zmage po časopisju. Gre se pri lem v prvi vrsti za to, da bi naša napredna javnost mislila, da je zares že ce! ju- goslovanski svet v taboru radikalije. Je to povsem slično nastopanju kleri- knlcev, ki so že pri nas tudi davno vse pozobali na papirju. Na case slo- venskega poštenja moramo pa ugoto- viii, da se je doslej še prav ma!o rahlih značajev prodalo in še to povečini j taki, ki si s samim seboj niso bili na cistern ali bi bolj kazalo odkrito v ra- dikalijo ali pa odkrito med klerikalce, kamor jih je že vleklo protisrbsko sr'ce- V polpreteküh časih je bila moda postati radikal, človek je od tega imel lahko le koristi, malo nerodnejše utegne j postati sedai, ako prepuste radikali Slovenijo g. Korošcu. Za značaje bo to zopet težka preizkušnja. Cinfzem Italijanskih Iistov. Pa- ritetna komisija ne pokaže sedaj no- bene nove faze. V poutiČnih krogih se govori, da se razpravlja sedaj v Italiji o jugoslovanskih protipredlogih. Itali- janski Iisti hočejo krivdo, da so se zavlekla pogajanja, zvaliti na Jugosla- vijo. Pred nekaj dnevi so imeli ravna- telji fašistovskih listov zborovanje, na katerem se je razmotrivala notranja in zunanja poütika, kakor tudi gospo- darski položaj Italije. Določilo str je tudi direktive, na podlagi katerrh naj se podpira italijansko vlado pri njenih stremljenih. Listi povdarjajo, da Jugo- slavija noče priznati odkritih namenov ltalije. »Tribuna« meni, da naša vlada nalaSč vedno opozarja na Reko, da bi ljudstvo ne gledalo toliko na notranje zapletijaje. Mussolini se bo podal v Beograd in energično zahteval, da se pogajanja nadaljujejo in končajo. F^isti pripominjajo, da je Mussolinijev na- men sklenjene pogodbe lojalno apli- cirati, kar mora Jugoslavia koneČno vendar uvideti. Drznost in domišljavost italijanskih listov presega tokrat pač že vse meje. Vsak parneten Jugoslo- van mora uvideti, da je namen pisa- nja italijanskega časopisja vse drugo kakor biti »lojalen« napram Jugosla- viji kot »sosedni prijateljici.« Posvetovanja v Rimu se nada- Ijujejo. Dne 28. tm. se je vršila v Rimu skupna seja italijanske in jugo- slovanske delegacije in je bil, kakor se poroča, dosežen sporazum. Naša vlada bo spreiela vse itaüjanske pred- loge, razun onega, ki zahteva, da pri- nade Bares in Delta pod konzorcij. Dr. Ninčič je glede rešitve reškega vprašanja zelo optimističen in veruje, da se bo cela zadeva v kratkem re- Žila. Iz srea želimo konečno rešitev vsi Jugcslovani, a tako da ne bomo mi prikrajšani kakor se zgodi na- vadno. Dr. BeneS v Rimu. «Prager Presse« poroča. da se gre pri razgovoru Češko- ] slovaSkega zunanjega ministra dr. Be- j neša v prvi vrsti za madžarsko vpra- šanje, na katerem je ltalija zelo inte- resirana. Veliko pravnih in gospodar- skih vprašanj se bo moglo v nepo- srednem razgovoru rešiti hitro in sigurno. Razčistiti se mora tudi sta- lišče Italije glede programa zasedanja Zveze narodov. Japonci želc pogodbo z Rusijo. Govoreč o uspehih rusko-japonske in- formalne konference, je rekel neki vi- sok uradnik zunanjega ministrstva v Tokiu: »Uspehi so bili taki, da obe vladi natančno razumeta stališče druge vlade ter da ie radi tega pot do for- malnih pogajanj odprta, kadarkoli to želi sovjetska vlada. Japonska bo po- zdravila z veseljem bodisi nadalieva- nje informalne konference ali pa for- malna pogajanja z ruskim poslanikom Karakhanom«. »Vprašanje starih dol- gov in prejšnjih pogodb sicer ni bilo rešeno po željah japonske vlade, toda razlike niso posebno velike, kajti Ru- sija obljublja dati Japonski iste pra- vice in privilegije, kakor jih je vse- bovala pogodba v Portsmouthu. Vpra- šanje dolgov pa se lahko reši v na- daljnjih pogajanjih. Splošno se mora priznati, da so bila pogajanja uspeSna v vseh ozirih«. Francoski dolgovi in Amerika. Amertkanski senator Suwot je zahteval od komisije za. konsolidacijo inozem- skih dolgov, da opornni francosko vla- i do, na kak način bo Francija plačala Ameriki svoje dolgove. Ceiiske novice. Nemška drznost in lažnjivost. Povodom mariborske industrijske obrtne izložbe je izSel razstavni kata- log, ki obravnava mimogrede tudi one case, ko je v Mariboru še gospodovala avstrijska-nemška pravičnost. Nad to zgodovinsko konstatacijo se silno raz- burja »Cillier Zeitung«, ki se je osme- lila med drugim zapisati sledeče bajke: ¦Wir, die wir hier seit Jahrzehnten leben, wissen im Gegenteile, wie die slowenische Schule direkt von der Regierung unterstützt, wie fast alle ihre diesbezüglichen Wünsche erfüllt wurden. Gab es doch auf dem flachen Lande vielfach nur slowenische'.Schulen, in den Städten überall slowenische Parallelklassen an den Mittelschulen. Wie steht es heute damit? Fiel es dem Deutschen jemals ein, eina slowenische Veranstaltung zu stören ? Konnten sie nicht ungehindert ihre slowenischen Theaterstücke im Narodni dorn auf- führen? Haben die Deutschen dagegen nach dem Umstürze ihr eigenes deut- sches Theater und ihr Kasino behalten dürfen ? Und was die Behauptung von der Gründurrg eines Geheimausschusses der Deutschen zur Verfolgung der Slovenen anbetrifft, ist diese Behaup- tung eine so lächerliche, dass selbst der Verfasser dieser famosen Einlei- tung dazu gelacht haben wird. Der j 27. Jänner 1919 ist für die Deutschen I allerdings ein Trauertag, aber nur des- \ halb, weil an diesem Tage soviel un- schuldiges deutsches Blut am Haupt- platze unserer Stadt geflossen ist. Dass 1 die Deutschen an diesem Tage die Stadt wiedererobern wollten, wagte nicht einmal der Staatsanwait zu be- haupten. Diese absichtlich veroreitete tendenziöse Lüge rührt nur von Leuten her, denen es absolut nicht passt, dass endlich ein halbwegs angenehmer Ver- kehr zwischen Deutschen und Slo- wenen zu Stande komme. Wenn man freilich immer und immer wieder mit Lügen an die Oeffentlichkeit tritt, die allerdings nur Dumme glauben, 'dann freilich wird es den deutschen und slowenischen einsichtsvollen Elementen nie gelingen, halbwegs normale Ver- hältnisse anzubahnen. Das aber werden jedenfalls solche Einleitungen in Aus- stellungskatalogen u. dgl. mit sich bringen» dass in Zukunft deutsche Ge- werbetreibende nicht mehr ausstellen, dass Deutsche mit ihren Familien solche Schaustellungen überhaupt nicht mehr besuchen werden. Geschah es doch in der jetzigen Ausstellung, dass in einigen mir bekannten Fällen deut- Dr Popovič — Fedor Milde. D cefnisfuu — sbautizmu. (Iz predavanja dr. M. Gi. Popoviča in diskusije o »novem nac'nu vzgajaiija miadine« dne 12. I. 1914. v dvorani 3. beogradske gjmnazije.) (Dalje.) Drag. Joksimovic, sodnik in narodni poslanec. Gospoda! Pred našo narodno skupščino se nahaja projekt zakona o podpiranju vseh humanih in gimnastičnih društev. S tem projektom se gre največ za tem, da se omogoči zidanje skupnega doma vseh takšnih društev. Kadar postane ta projekt za- kon, potem bo mogla država nuditi pomoč vsem društvom, tudi remu. To- liko vsaj mal odgovor na vprašanje g. Nedeljkoviča. Gospoda! Vsak pokret ima v za- četku mnogo muk in težkoč, bil on mali ali velik. Vi vrlo dobro veste, kako se danes v vseh krogih visoko cenijo gimnastična društva. Pred 10 leti so n. pr. gledali na gimnastiko kot na kakSno nepotrebno delo. Ko je ta- krat gosp. prof. Tasa Popovic gel na izlet s svojimi dijaki na Topčidersko brdo, takrat so mnogi in mnogi z za- ničljivim pogledom gledali na to novo- rarijo. Vi dobro veste, kako se je pred- časom pri nas nizko cenila godba. Ko sem se jaz hotel učiti godbe, je menu moi sorodnik, da je to cigansko delo. lsti slučaj je z našim pokretom, ki, kakor čujem, že 7 let obstoja. Misel se je začela pri človeku-poedincu, ki jo je povedal drugemu. Zelo se je že razi5irila ter se bode v bodoče 5e bolj in še silnejše širila, ako se bode še delalo za idejo. G. dr. Popovič je rekel, da se nahaiajo na Angleškem ljudje visokega položaja, ki smejo posoditi svoje ime temu pokretu ter mu s tem dajejo moraine podpore. Ker se tudi pri nas nahaja ta pokret v rokah spo- štovanih in sposobnih Ijudi, zato bo tudi pri nas uspeh brez sumnje dober. BožeJankovič, general, pred- sednik narodne odbrane. Gospoda! Nisem mislil nocoj go- voriti. Ker sem sliSal pritožbe, da sta- rejša generaeija ta koristen pokret ne podpira v potrebni meri, zato smatram za svojo dolčnost, da vzamem to ge- neraeijo v zaščito. Ne mislim braniti to generaeijo zato, ker je kriva, tem- več, da povem, da v resnici ni tako. Izletela je beseda, češ, da se po- edtnei navduSujejo za neko stvar ter delajo zanjo, d'okJer so mladi, a kas- neje, ko ostarijo, se odtegnejo, živeč samim sebi. Ali mislite res gospoda moja, da more ostati Človek najboljših let ravnodušen nečemu, kar je kot mladenič ljubil? Česar se je Ivan na- učil, Ivan ne pozablja. Česar se je mlad človek naučil, čemur je v svoji mla- dosti posvetil pažnjo — bodite uver- jeni, da on to v svoji duši ceni i v poznejših letih, četudi temu n'e more posvečati več iste intenzivne sile. Ne obsojajte tedaj to generaeijo, ona ima sedaj druga dela, katerim mora pokla- njati svojo pažnjo. Ker je pa v resnici nekaj takih, ki ničemur ne dajejo pažnje, zato nastane vprašanje, kako odpraviti to lenobo in nemarnost. Ravno zato imajo predvsem skrbeti privatna društva, da zainteresirajo maso v ka- teri žive, da vprežejo v delo i ostale. Ustvarite pokret, da bodete s tem iz- zvali tudi »pristojne«, da bodo delaü kolikor jim bode oz. kolikor jim ne bode mogoče. To je treba pričakovati i od ostalih prosvetnih delavcev. Vsak naj dela v svojem krogu in želi bo- dete uspehe. Vam je treba misliti pred- vsem na materijalno pomoč. Smatram, da je najboljše, da delate v ostalem vse, kar držite koristnim in kar vam bodo konečno morali vsi ostali priznati kot koristno. Daje srbska vlada, daje narodna skupščina, ali te dajatve ne morejo vse potrebe kriti. Ako bodo poedini člani navduSeni, ako bodo de- lali in ako bodo poedinci podpirali to delo, potem bode društvo želo uspeh. Toliko v obrambo onih, za katere mi- slite vi, da vam ne pomagajo. G. Popovič je opozoril, da se dru- štvu Trezvenost ne dovoli delo v ar- madi. da se ne dovoljuje v armadi čet- ništvo. Gospoda! G. Popovič je rekel, da ga nihče ni motil v tem, da da ar- madi, kar je armadi od druStva Trez- venosti potrebno. On je imel nekoliko predavanj, da armado obvesti o alko- holnem vprašanju. Pustite, da gre čet- ništvo v armadi po onem potu, po ka- terem je hodilo sedaj. Delajte, gospoda, med mladino, delajte na tem velikem delu, ker na mladih sloni ter se ob- navlja svet. Sedanja generaeija kakor ona prejšnja, so svojo dolžnost napram domovini izvršili ali jo vsaj izpolnju- jejo. Kakor dolgo človek živi, ima svoje dolžnosti napram domovini ter jih bo- de izpolnjeval. Na druStvu leži dolž- nost, da vzgoji generaeijo, ki bode de- lala. Pot, po katerem korakamo, je hvala Bogu dobra ter se smemo samo radovati, ako pokažejo ta udruženja, kar največji vpliv na mladino in da bodo §e dalje delovale v tej smeri. — Stran 2. »NOVA D 0 B A: c Štev. 97 sehe Besucher wegen Gebrauches der deutschen Sprache ven zivilisierten lieisspornern angerempelt wurden.« Tako Slovenci, sedaj pa veste, ako ste pozabili, kako je bilo. Take resnice nam pripovedujejo v svojih glasilih tisti Nemci in nemSkutarji, ki med nami in od nas tako nemoteno in dobro živijo. Slovenci, ako ne boste še bolj pasje ponižni in hlapčevski, Vas bodö začeli nemSki trgovci in obrtniki metati iz svojih lokalov, ko tako derete k . njim. Preti Varn Slovenci sedaj še ta opasnost, kdo Vas bo branü, treba bo radikalne pcmoči iz Beograda. Go- spodje Nemci, ki ste poxtali vsied svojih zvez z srbskimi radikali čez mero drzni, ker računate, da se bo z nacionalnimi slovenskimi vprašanji v Jugoslaviji večno kupčevalo, Vi vedno znova podirate rnožnost mirnejja gos- podarskega in kulturnega sožitjaznami. Gospodje Nernci vi pozabljate, da ste sredi nase zemlje in krvi našega na-- roda raztrošen in urnetno posejan ele- ment, ki mora priti do pameti in spoznanja resnice ali pa mora biti prisiüen k molku po receptu drugih kulturnih narodov. Nam ni treba.boja in nasilja proti drzni ošabnosti nrm- ške manjšine, ki jo zastopa »Cillier Zeitung«, nam treba le slovenskega J ponosa in doslednosti, pa bo marsikdo izmed danes glasnih in vs'ed sloven- skega zaslu2ka oSabnih Ijudi te žlahte postal pameten, ker bo uvidel, da živi v državi SHS in ne sme dan na dan žaliti in napadati naroda, od kojega ima svojo eksistenco. Kadar bo poli- tičnih kupčij konec, bo obračun kratek in verujemo da bo poln! Na državni realni gimnaziji v Celju se prične šolsko leto 1923/24 v torek, dne 11. septembra z vpisovan- jem učencev II. — VIII. razreda od 9. — 11. ure dopoldne. Sprejemni \z- piti zal. razredsevrše.v pondeljek, dne 10. sept. Uüenci naj se zglasijo ta dan od 8. — 9. ure v spremstvu staršev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu !n prineso seboj šoisko izpričevalo in krstni list, ob 9. uri se prično izpiti. Učencem, ki so že napravili vzprejemni izpit v poletnem roku, ni treba priti k vpisovanju. Dne 12. sept. ob 8. uri dopoldne je služba božja v Marijini cerkvi, nato čitanje disciplinarnega reda in objava urnika v posameznih razredih. Dne 13. septembra ob S. uri se priČne v polnem obsegu redni šolski pouk. Ponavljalni in naknadni izpiti se prično v pondeljek, dne 10. septem- bra točno ob 8. uri dop. in se vrše natančno po redu, ki je objavljen na črni deski. Mestna deška in dekliška osnovna sola v Celju. Vpisovanje novovstopiv- ših ueeneev in učenk se vrši v soboto, dne 1. septembra in sicer od 9.—12. ter od 14.—16. ure. Za novince in no- vinke, ki vstopijo v prvi razred, je treba predložiti rojstni izpisek ali pa krstni list; za one učence in učenke, ki se od drugod priselijo na mestno šolo, pa je treba pri vöisovanju pred- ložiti zadnje šolsko naznanilo. Oni šoiski otroci, ki so to šolo obiskovali že v pretečenem šolskem letu, so pro- sti vsakega vpisovanja, ker so že itak vpisani. Na dan vpisovar.ja je pa od- glasiti tudi tiste otroke, ki zapustijo to solo in se preselijo drugam. V pon- deljek, dne 3. septembra se zbere vsa Sols tea miadina ob 8, uri v razredih, kjer jo hodila že prejšnje loto. Četrt ure pozneje se bo odšlo paroma v farno cerkev k šolski maši, iz cerkve pa naravnost domov. Miadina, ki poje na koru, naj prinese seboj cerkveno pesmarico. V torek, dne 4. septembra je že šolski pouk. Vodstvi obeh šol. Uradni dnev! trgovske in obrtne zbornice so v Celju vsaki drugi torek in to za rnesec September dne 4. in 18., v oktobru 2., 16. in 30. od 8. do 12. ure v poslopju Javnega skladišča in pre- vozne družbe, I. nadstropje. Priporoča se vsem trKovcem in industrijeem iz mesta in okolice, da se te institucije v čim večji meri poslužujejo. Osebna Vi:st. Naš rojak gospod Anton Kus, dosedanji upravnik pošte in brzojava v Mostarju je s kraljevim ukazom 21. marca imenovan za taj- nika in referenta v VII. tinov. razre- du pri ravnateljstvu požte in brzojava v Sarajevu. Cenejši kruh. Pekovski mojstri mesta Celje in okolice so na nedelj- skern sestanku sklenili od 27./8. na- prej peči kruh in sicer malo štruco za 5 dkg, veliko štruco pa za 10 dkg ležje in po isti ceni kakor dosedaj, kar odgovarja sedanji ceni moke. Ki- logram kruha se zniža v ceni 2 K. Korupcijska afera v Celju. V pondeljek popoldne je prišel v kavarno »Evropa« komisar železniške nolicije v Zagrebu Tkalčevič in je aretiral pri mizi sedečega carinika Evgena Griin- wa'da s soprogo. Komisar Tkalčevič je izsledil v zadnjih 14 dneh na za- grebškem kolodvoru večje množine saharina in cigaretnega papirja, vse zavito v stare cunje. Vsega skupaj se je našlo 13 zabojev vtihotapljenega blaga, katerega lastnike je izsledila policija v Židih Baruh Lewi, Finzi Mayer in drugi. Preiskava je dognala, da ie središče tihotapstva v Celju in glavni krivec Evgen Grünwald. Areti- ranec je spočetka vse tajil, a k&sneje pod težo dokazov priznal, da je pri carinjenju poštnih pošiljk prikril za Zagreb namenjene pošiljatve saharina in cigaretnega papirja. Samo zadnje dni je poslal 18 zavojev, ki predsiav- ljajo večmilijonsko vrednost. Kot na- grado je dobil 25.000 dinarjev, pri hišni preiskavi pa so našli še 30.000 dinarjev. Grünwald in njegova žena sta živela zelo razkožno in potratno, tako da se je bedno uradništvo in vse celjsko prebivalstvo zgražalo. Dobro bi bilo, da naši gospodarski krogi iz- nesejo vse pritožbe in izčistijo razne vesti, ki krožijo po mestu. Občni zbor brivcev, ki se je vr- šil v Celju v pondeljek, je bil dobro obiskan. Zastopana je bila okolica in centralni mariborski odbor. O obšir- nih referatih g. Kožuha in MareSa iz Maribora se je razvilu živahna de- bata, katere so se udele2ili g. Marout iz Žalca in Koštomaj in Pepernik iz Celja. Ker nam manjka zadostno šte- vilo popolno strokovno kvalificiranih moČi, katenh ima zadruga še malo, se sklene ustanoviti v Mariboru stro- kovno solo. Sola bo imela 3 letnike po zagrebškem vzorcu. Novoustanov- ljena nabavljalna zadruga se razširi po celem okolišu, ker se steka čisti dobiček v šolski fond, in je nabava strokovnih potrebščin za Člane ugodna, se vsem priporoča. Delovni čas ostane kakor preje. Razne točke se prepustijo lokalnemu sporazumu. Strokovno gi- banje torej napreduie, treba bo še sa- mo več sporazumnih razgovorov. Malo veČ slovenščine bi tudi ne skodovalo. Vsak naj skrbi za napredek po svoje, ker ne v osebnostih, ampak samo v naprednem gospodarstvu in razvoju obrti je naša skupna bodočnost. Klub napr. slov. akademikov v Celju je priredil tekom letošnjih po- čitnic gledališko turnejo po bivSi Sp. atajerski. Igrala se je Halbejeva »Mla- dost«, režiral in gostoval pa je Celja- nom dobro znani igralec g. Železnik. Igra je povsod zelo dobro uspela in imela velik moralen uspeh, kateremu pa žalibog ni odgovarjal gmotni uspeh. Naši agilni akademiki pa rabijo za svoje prosvetno delo — ustanavljanje ljudskih knjižnic, izdajo poijudnih bro- šur itd. — predvsem denarja. V so- boto, dne 1. septembra se uprizori ' Mladost« v Celju. Prepričani smo, da bodo Celjani tudi tokrat pokazali svojo naklonjenost »Klubu« in napolnlli dvo- rano do zadnjega kotička. Umrl je v celjski javni boinici posestnik in župan Adamič iz Višnje- vasi pri Vojniku na posledicah težkih požkodb, ki mu jih je prizadejala krava. SreČa v nesreči. V torek, 28. tm. se je vraiala neka obiskovalka kato- liškega shoda s popoldanskim velenj- skim vlakom domov. V Giberju pa je vsled nepazljivosti padla z vlaka, vendar se k sreči ni težko poškodov-jla. ZadobÜa je lahke poškodbe ter 5e z istim vlakom nadaljevala pot. Obesü se je v ječi tukajSnjega okrožnega sodišda Franc ViSnikar, ki bi moral priti pred jesensko poroto. Vzrok samornora. ni znan. Kajdukom je progh'Sen Stefan Obradovič zvan Lan^a iz Martinbroda, srez Donji Lapac. Na niegovo glavo razpisuje veüki župan v Bihaču 15 ti- soč dinarjev nagrade. Prosvcta. Oianta. Peruanska drama v treh di>janjih. Poslovenil po nemSki pre- stavi Albrechta grofa Wickenburg dr. Karl Grossman v Ljutorneru. V samo- založbi prireditelja. Tisk tiskarne »Pa- nonije« v Gornji Radgoni. Naroča ss pri imenovani tiskarni ali pa pri pri- reditoiju g. dr. Karo! Grosman-u, od- vetnlku v Liutomeru. Obsega: 90 st ran i, osmerkinega formata. Stane broširana 8 Din, po pošti 50 para več. NaSc slovstvo je bogata zaloga dobrih in slafaih prestav. Med (z ozirom na razne okolščine) dosti dobre in posrečenj prestave smemo šteti tudi peruatiskü dramo »Olanta«. — Je to posebnost na našem književnem trgu, zato tudi ne bo inteligenta, ki bi ravnokar izišle draniene kupil sebi alisvojim. »Olanta« ;e redka prikazen. V njej nastopa 14 oseb z uprav eksotičnimi, nam Sioven- cem že tujimi, a vendar značilnimi imeni. Gospod prirediteij je da! prevodu lep in jasen uvod, kjer opisuje kraj deianja ; obsirne peruanske poljane, polne za nas nedoumljive rornantike. Ne bomo se spuSČaii v detajle, ker bi s tein povedali preveč. Kdor hoče »O- lanto« (ki ni ženska, kakor bi si kdo na prvi hip misli! !) natančneje spo- znati, naj si kupi knjižico, ne bo mu žal. Izdamo še samo tc, da je »Olanta« zgodovinska pesnitev Peruancev, ka- terih kulturi in napredku se prosto — divimo. K »Olanti« je orisanih mnogo nairazličnejših značajev — od junaka »Olante« pa do hinavskega licemerca in zahrbtneža sedaniega tipa Rumina- huja. Nastopajo modre in dobre osebe, pa tudi Ijubezenske spletke, ki prav nič ne zaostajajo za rafiniranostjo naše dobe, so opisane tako realno in jasno, kakor bi se igrale pri nas. Vse osebe kraji itd. nosiio imena, bodisi posneta iz narave : naravni pojavi, živalstvo in rastlinstvo, bodisi imajo globoko zna- čenje posebnega pomena. Skratka: Sežite no knjižici, katere vsaka stran vas kakor na nevidnih krilih povede v romantiko peruanskih polian in živ- Ijenje 15. stoletja, ko je Inka Pačaku- tek, peruanski kralj — nekaka približna paralela Petra Velikega ustanovi! veliko agrarno državo na obalih toliko ope- vanesra Titi - Kaka - jezera in v sedan- jih Andih in Kordiljerih Ju^ne Amerike. Prevod se čita gladko in prijetno, dasi bo dal gramatičnim dlakocepcem in raznirn perogrizcem povod za kritikc, ki pa spada na strogo znastveno polie. Knjigo, ki je tretja publikacija agiine in mlade tiskarne Panonije, priporoča- mo vsem našim inteligentom v mestih in po dežeii, višjim šolskim knjižicarn in našim izobraževalnim društvom. R. B. Narodno gospodarstvo. IZVOZ NAŠIH PRIDELKOV. Žetev je končana, izpadla je kvan- titativno in kvalitativno zelo dobro. Povprečna teža pšenice za hektoliter znaša 82 kg. Ječmen in oves imata lepa in polna zrna. Ječmen je velik in je dosegel v nekaterih krajih težo 76 do 78 kg en hektoliter. Vsled izborne Žetve bo Jugoslavia letos lahko izvo- zila precejšnje množine vseh vrst polj- skih pridelkov. PŠenica se bo izvažala z ozirom na precejšnjo mlinsko indu- strijo večina kot moka. Kapaciteta na- ših mlinov je tolika, da bi lahko zmleli tudi najboljSo žetev. Večina miinov, ki meljejo za transport, ja najmodernejše urejena in zmoljejo žito v najfinejšo moko. Ti mlini so izvažali pred vojsko največ (75 odstotkov) na Čežko, v Avstriio, Namčijo, Žvico, An- güjo, na Holandsko in Brazilijo. Tudi sedaj lahko konkurirajo na celem sve- tovnem trgn. Posledica dobre žetve bo tudi, da bodo tovarne testenin svoio prcdukcijo in izvoz lahko zvišale. Iz statistike za ieto 1921 je imela Jugoslavia sadne^a drtvja : 59 023.768 čeSpelj, 6,909.601 jaMan, 3 884.112 hrušk, 1,471.648 orehov, 3,250.270 clik in 4, 855.883 drugega sadnega crevja. Letni pridelek znasa nekaj deset miljonov meterskth stotov. Pred vojno se je izvsžalo redno sveže sadje. Z!a- sti velik sioves so imela jaboika, k--.- tera se lahko na najrazličnejše načine predela. Najrazličnejše vrste uamiznih jabolk zadovoljijo najrazkošnejše Jjud;. Jaboika Tetivo (iz Macedonije) so biie svoj čas najpriljubljenejše na carigrai- skem dvoru. Razun jabolk, ki odgovar- jajo najrazvajenejšemu evropskemu okusu, imarno tudi take vrste, ki so boljše za vroče kraje, so trpežnejše in pripravnejSe za izvoz. :;!asti bi se jih dalo v velikih množinah poSiijati v Afriko in A'iijo. S prepariranjem s;td:a se pri nas precej pečajo. Izvaža se posuSeno aii pa v oblike mezge. Balkanske Češolje so vsled velikega sladkorja posušer.e ali kuhane v mezgo izborna jed. Le- tosnje leto nadzoruje trganje češpelj posebna komisija, noben sad se ne sme odtrgati preje, dokler ni popolnoma zrel, še le tedaj se sme posušiti ali drugače predelati. Na ta način imamo mi sami in tuji trgovci zadostuo ga- rancijo, da dobimo cis'co iu dobro blago posušenih češpelj ali mezge. S konserviranjem in predelavan- jem sadja se peča deset tovaren, ki so bile ustanovljene v posameznih sadnih centrih. Jaboika in hruške su- 5ijo v večjih množinah v Bosni. Ore hi so najboljše kakovosti. Letna pro.dukcija vina znaša 2,861.940 hektolitrov, leta 1921 ss ga jo prideialo 3,149.655 hektolitrov, le- toSnja produkcija bo rnorda še vecja, ker bo trgatev letos zeio dobro izpadla. Z ozirom na u.^odno vrsme bo vino najboljše kakovosti. Vrste vin so raz- iične, vendar vse dobre in zeio skrbno negovane. Slover.jja in Hrvatska nudita izborna namizr.a vina, Dalmaciia pu močna in dobra. Velik sioves ima zlusti »Blatina« in ^-Žilavka« iz Mostarja, nadalje vina iz Sremjskih Karlovcev in VrŠaca, v Srbiji najdemo jdobra vina v Smederovem, Negocinu, Župi, Vranji in Sicevu. Najboljše trie, ki so že iz stanh časov aklimatizirane, so obdržale še sedaj svoje dobre lastnost«, s popoi- nejšim negovanjem so svoje dobre lastnosti äe izboljSale, vino se prociu- cira sedaj na moderen način. Pred voino so naša vina v vseh de2elah, v katere so se uvažaia, bila na na|bolj§em glasu. Po vojni se je prcdukcija moderniziraia in sioves naših vin se bo brezdvomno povečal. Živinoreia je zelo napredovala in kljub temu da se je precej izvažaio, imamo danes 4,058 419 govedu 1,043.528 koni, 2,887.020 preaiisv, 8,461.504 ovce in 1,801.409 koz. Izvoz žive živine, svežcga mesa, mesnih izdelkov, masti, mlečnih izdelkov in kož je prinesel že pred tremi leti c;no milijardo Din. Izvoz se zvišuje vedno sorazme.rno s stanjem živine. Zidajo se nove klavnice in tovarne za predelavo živalskih delov. V jesenski in zimski sezoni se bo izvoz precej dvignil. ker bodo izvažali pitane svinje in govedo ki se je paslo prosto po gozdovih, kakor tudi ovce in kozliče. Zadnji čas prihaja mnogo kupcev iz tujine ki nakupujejo konje, tudi male in stare, zlasti v Južni Srbiji in hribovskih krajih. Večina jih zakoljejo in porabijo za meso. Po končanem poljskem polatnem delu ze začne se- zija prodaje takih konj, pri kateri kup- čiji kmetje precej zaslužijo. Perutnine imamo v tekočem letu nad 15,000.000 kosov. Z izvozom za- klane perutnine se bavijo v nekaterih klavnicah in več trgovcev z jajci. Ker . so pogoji za gojitev perutnine zelo u- godni, se bo izvoz še bolj povečal. Gosi in race krmijo sedaj, da jih bodo v jeseni v veliki množini izvažali, i11 to bo prvovrstno blago. Pripravljatl in navdu5evati dečka za domovino, i.a dolžnost kot vojaka in državljana, prlpravljati ga za 2iv- Ijenje fizično in moralno, to je tako milo In hvaležno delo, da mora vsakdo, ki ima le količkaj Časa, da poklanja svojo moč, da ga priprav!, dosedaj pridobljeno skušnjo ne sa- mo ohranitl, temveč v tern še na- predovath lmeti moramo na umu, da še niso izpolnjene vse n^Še naloge.* Na tej mladini, kateri se vliva cut dolžnosti napram domovini in državi. leži, da ustvarl ono, Cesar od vekov pogrešamo, r.imamo. Častitam gosp. Popoviču in njegovemu društvu, ki vodi tako svetlo delo, Gospodal Vas ostale pa prosim, da vse to podpirate. Živko Pandurovic, advokat. Dobivši zahtevana pojasnila od pokret- nikov, izjavljam, da zasluži ta pokret vso pažnjo, da mora vsakdo za njega delati. Toda, kako naj dela? Ni do- volj, da se nekaj samo napiše. Po- trebna je živa beseda, potreben je do- ber in čist vzgled. Ako bode društvo »Trezvenost« delalo i s pisanjem i z živo besedo i z vzgledom, kar ne su- mim — zato upam, da bode ta po- kret sprejet od vsakogar. * Narodno jedinstvo! M. (Dalje prih.). ?>r-v. 97. »NOVA DOBXi Stran 3. Mediiarodna razstava mlelca in mlečnih prolzvodov v Miianu. V Mi- lanu se vrši od 4. do 30. r.ovembra t. ). rnednarodna razstava mleka in miečnih proizvodov. Program razstave dobiio interesenti v pisarni trgovske in obrtniSke zbomice v Ljubljana Nova knjiga. »Klub jngosloven- skih pomoraca« v Zagrebu bo izdal knjigo »Ilustrovani pregied privrednih in kuJturnih inštitucija. S. H. S.« ki ima narnen, da seznani domače in ino- zemske kroge z našimi gospodarskimi in kuiturnimi inštitucijami. Knjiga, ki bo bogato opremljenu s slikami, bo izs'a tudi v francoskem jeziku. Čisti dobiček, ki ga bo imel klub pri izdaji omenjene knjige, je namenjen v korist na5e irgovinske niornarice, zato ie delo pooblaščencev kiuba v koiikor se tiče imenovane knjige, vsestransko podpirati. Sokolstvo. Tekma sokolske župe v Cslju. V neddjo se ie vržila tekma čln^ov in članic sokolske župe v Celju. Cia- ni so tekmovali s prostimi vajami ter z nastopom istih na bradlji, drogu in kotiju, v skoku v viši- no, in daljino, v metanju krogSe in teku. Članice pa s prcstimi vajami in k nastopu k istim, na bradlji, na ko- nju, na šir brez ročajev, v skoku v viSino in daljino ter metanju žoge. Udeiežilo se je teknie 31 čianov in 33 članic iz društev Cdje, Zagorje, Tr- bovlje, Šoštanj in Št. Jurij. Posamez- n!k; — člani so dosegli in sicer v višjem oddelku prvo rnesto br. Lavrač Oskar, Celje s Štirimi tockarni t. j. od 92 točk 8804%, drugo Seršen Srečko ¦Zagorje s 77.50 točkami = 84.24%, tretje PoIjSak Rudolf Celje s 74 50 točk = 80.98%,, nižji oddelek prvi Novak Tinče Celje 78.50 točk ali 85.33 /o, drupi Kuhar Jože Trbovlje 77.50 lock ali 84 24%, tretji Česen Franc Celje 76.50 točk a!i " 83.05%- Članice viSji oddelek 1. Jelen Zora 55 točk 91.67%, II. Skok Marija 50.50 točk 84.16%, III. Butinar Marija in Mirnik Tončka obe 94 točk 81.67% vse iz Celja. Nižji oüdelek I. O^;rizek Cizeia Celje 58 točk 96.67%, II. Jelen Martja Celje 54.50 točk 90.83%, III. Kav5ek Kristina in Koprivc Marta obe n Zagorja 53 točk 88.33°/,,. Navadni doScOanji tekrni se je prideialo še tako2vani ideini fzpit. ki }e bil obve- zen za vse tekmovalce in neobvezen za tekmovalke. Vsak je dobil od 83 predpisanih vprašanj o sokolski ideji, zgod'ovini in sokolskem sestavu štiri vprašanja. Polovica tekmovalcev je prestala izpit z najbcIiSim uspehom, ena četrtina pa s povoljnirn. Izpita so se udeležile tudi Stiri Članice Soštanj- skega Sokola, ki so ga prestale z naj- boljšim uspehom. Z uspehom smo ob- Le zadovoljni, vendar smo pogrešali Še ostala društva. Turisfika in sport Prvenstvene nogometne tekme sezone 1923/24 se pričnejo v nedelio dne 2. septembra. Kot prva dva nas- protnika je določi! nogomotni podsavez Sportni klub Celje — Športni klub Šoštanj, koja se snideta v nedeljo po- poldne pri Skalni kleti. Dnevna kronlka. Kralj Aleksander v Mariboru. V torek se je peljal kralj Aleksander skozi Celje, da poseti mariborsko vzorčno iziožbo. Kljub dežju se je zbraia mnogoštevilna množica iz Ma- jibora in okolice, da vidi svojega kralja. Med sviranjem godbe in navdušenim vzkükanjem je izstopil kralj iz avto- mobila ter na vse srrani prijazno od- zdravljal. V imenu občine je pozdravil kraija Župan Grčar ter ga opozoril na važnost Maribora kot obmejno mesto in ga zagotavljal udanosti vsega pre- bivalstva. Pred vhodom v razstavne prostore ga je pozdravil razstavni odbor. Predsednik uprave industrijske vzorčne izložbe A- Križnič ga je pazdravil v •menu prirediteljev. Kralj se je zahvalil za pozdrav in si dal predstaviti člane razsravnega odbora. Kralj si je nato ogledai posamezne oddeike in se čudil nad ver.kopoteznostjo razstave. V pa- viSjonu kavarne »Jadran« so mu ser- virali Crno kavo. Na poti od paviljona öo avtomobila so napravili špalir So- ko!i v kroju. Ob 16*35 je zapustil kralj razstavne prostore in se odpeljal med plapolanjem zastav in živijo - klici iz mesta. Na notu v Maribor si je ogle- dai v Libojah kemično tovarno »Zorka«, kjer so pripravili zanj in za spremstvo zakusek. Prvo dvorno d&mo zadela kap, Dne 27. tm. je nenadoma umrla na Bledu prva dvorna davr;a ga. Danica Hrističeva, zadela jo je srčna kap. Držnvna rea?na gim.iazJja v Ptuju. Šolsko leto 1923/24 se prične driK 11. sept. 1923. Sprejemni i:-:pit v i. rrizred se vrši 10. sept, od 9. — 11, Priglasi za la izpit s sprejemwjo isti dan od 8. — 9. ali tudi prej. Razredni izpiu bodu od 8. — 10. sept. Dose- danii in novi dijski se imajo pri^lasiti za vpis dne 11. sept, od 10. — 11. Vizurni v iVIa'i antanli odprav- ljeni, Po porocüu »Tribune« se bo razpravljalo na konferenci Male antante v Marijinih Laznih o odpravi vizuma na potnih listih v prometu med drža- vam; Male sntante. Udeležeocean vrelike skupščine »Družbc sv. CirUa ia Metoda« v Ptu- ju dne 8. sepiembra je JuŽna železni- ca dovolila polovično vožnjo v II. in II!. razredu oseb. vlakov. Izkazati se mora vsakdo z »Izkaznico«, ki se dobiva v družbeni pisarni v Ljubljana (Narodni dorn). Radi poštnine prosimo cenjene podružnice, da »Izkaznice« sku- pno naročajo. Vspored sicupätfne CMD v Ptuju. 1. ob 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru. 2. ob 10. uri 30 m zbo- rovanje CMD v zg. dvorani IMarodne- ga doma. 3. ob 12 uri 30 m skupen obed v Narodnem domu. 4. od 3. Lire naprej Ijudska slavnost v mestnem parku. Šotori v katerih strežejo naro- drie dame, narodna godba, vedeževalke, ki prorokuiejo srečo, poročne posre- dovalnice itd. Vsakdo bo na§el za se dobro zabavo. Pijača in jed izborna, cene zelo zmerne. Vstopninaza odrasle Din 3"—, za deco V— Kdor želi prenočlšča v noči od 7. na 8. septembra, ali v noči od 8. na 9. septembra, ali skupni obed, naj to javi odboru CMD v Ptuju. Ptuj, dne 27. avgusta 1923. Za odbor CMD: možko podružnice: Dr. Tone Gosak, I. r. ženske podružnice: Vida liorvat, I. r. Pri jrledaSiški predstavt pone- sreči . V Kovačji vasi pri Slovenski Bistrici so igrali v nedeljo igro »Veri- j?o«. Nenadoma se je udrl podij in navzoči so padli sh'ri metre globoko. Gospa Josipina Sober si je zlomila obe nogi, Marija Kosec pa je težko poškodovana. Lahko ranjenih je bilo okoli 40 oseb. Spojitev Samosto)fi3 kmetske stranfce i zemljoradnJki. V Čurugu se je otvoril v nedeljo velik zemljo- radniSki kongres, katerega so se ude- ležili tudi zastopniki slovenskih kme- tijcev. Skleniii so, da se spoie vsi v eno politično skupino. Slovenski kmetijci bodo sprejtli program zemljo- radniške stranke z nekaterimi sp^e- membami. V smislu sporazuma bo stopil poslanec Pucelj takoj v zemijo- radniški kiub. Morskl po! ob Adrij} zopet straše- Pri Bakru so nedavno vjeli ribiči 700 kg težkega morskega psa. Zadnje dni so pa videli ribiči v šibeniškem ka- nalu 5 metrov dolgega morskega psa, drug?c;a pa pri Vodicah, Orožrdk streljaS na stražnika. V Novemje v občinski stražnici v prepi- ru ustrelil orožnik Šartanski občinske- ga stražnika Živana Kajmirova. Ko se je zaslišal pok, je Šortanski pritekel na ulico ter kričal, da se je Živan ustrelil. Na to uvedena preiskava je dognala, da ga je ustretil Šartanski. Kuga v Bagdadu. V Bagdadu je nastala kuga, ki se vedno bolj razširja. Dosedaj je umrlo 2e 774 oseb. Telefonski naročnikl na Dan- skem. Po poročilu sedmih telefonskih dnižb, ki imajo na Danskem razun držsvnega telefona svojs koncesije, pride na vsakega dvanajstega prebi- valca en telefon. Leta 1922 je bilo na Danskem 250.000 telefonskih abonentov z 84timi aparati na en tisoč prebival- cav. Prejemki družbe so znašali 40'25 milijonov danskih kron, od katerih so izdali 16*25 milijonov za novo tovarno. Kitajci zažlgajo misijonske cer- kve. Po poročilu Agence Havas so za- j žgali Kitajci v Teti, provinca Hu-Peh italijansko misijonsko cerkev. Italijanski poslanik je podvzel pri kitaiski vladi potrebne korake. | Daskalov umorjen. Dne 26. tm. dopoldne je bil izvršen v Pragi na bivšega poslanika v Pragi atentat. Na- pad je izvršil bolgarski dijak Nikolov, ki ga je ustrelil iz revolverja in tako nevarno ranil, da je v bolnici podlegel ranam. Napadalec ie oddal na Daska- lova štiri strele. dva sta ga zadela v trebuh. Prepeljali so ga sicer takoj v sanatorij, a je med operacijo umrl. Nova imena vrhuricev Etne. Pri zadnji katastrofi vsled izbruha Etne je nestalo več novih žrel in vrhuncev, katerim je te dni dolcčila geodinamična akademija v Cataniji nova imena. Med drugimi so tudi sledeča imena : Mar- gheritta, Umberto Savoja, Viktorio i> j manuele HI., a največji vrhunec nosi ime ministrskega predsednika Benito Mussolini. Časnikar postal predsednik re- publike. V Lisaboni je bil izvoijen z 121 glasovi za predsednika portugalske republike Teixeria Gomez. Predsedniš- ko mesto bo nastopil v oktobru. Go- mez je star časnikar ter avtor rnnogih knjig. Svoječasno je bil portugalski po- slanik v Angliji. Smrt vslsd autosu^estije. V Lon- donu so na?.li te dni 781etnega mo5a mrtvega v svoji sobi. Ko je stopila njegova žcna v sobo, je sedel pri o- knu ter imel okrog vratu ovito vrv od zavese. take, da je v prvem hipu zgledalo, kakor da se je obesil. Poz- nejša zdravniška preiskava pa je do- gnala, da ie umrl naravne smrti. — Strokovnjaki si razlagajo ta slučaj tako, da se je starček nameravrJ obesiti, je pa vsled antosugestije že prej umrl. Pretep pri pogrebu. Zadniič smo poročali, da je umrl najslavneiši span- ski slikar Joaquin Sorolla v Valenciji. Pri tern je prišlo do jako neprijetnih seen. Vladni zastopniki in razna umet- niška društva so sledila rskvi, ki je ležala na topovi lafeti. Proti temu je protestirala slikarjeva diužina. Pri tej priliki je oklufotal slikarjev sin slikarja in narodnega poslanca Azzatija, skočil na lafeto ter hotel potegniti rakev doli. Po velikem prerekanju so se zedinili, n^j se pel je rakev do pol pota na la- feti. na ostalem potu pa naj jo nosijo ' umetniki. Panika na nasedlcm parniku. | NedaleÜ od Roton Point je nasedel na skale parnik Crescent, na katerem je bilo 500 izietnikov. Dvanajst žensk je omedleio in cele grace so stekle k o- grajam, da poskačejo v jezero, če bi bi!o treba. K sreči pa je en večji val takoj dvignil parnik s skal. Ko je pri- šel v luko, se je izkazalo, da je par- nik samo lahko poSkodovan. Železniška nesreča. V Midlandu je skočil s tira vlak Pere Marquette železnice. En moz'je bil ubit in šest ranjenih. 53 letni strojevodja Thomas Kelly je bil na lieu mesta ubit, a kur- jač Charles Merrill je dobil tako tež- ke poškodbe, da ni veliko upanja, da bi ostal pri življenju. Nesrečo je pov- zročila s!aba tračnica. Lansko leto je bJIo naturallzira- nih 143.614 ?nozemcev. Tekom zadnje- ga fiskalnega leta, ki se je nehalo 30. junija, je bilo v Združenih državah naturaliziranih 143.614 inozemcev, ka- kor je razvidno iz poročila naturali- zacijskega biroja. PrejŠnje leto je bilo šlevilo naturaliziranih državljanov večje, namreč 160.979. Prvo mesto med naturaliziranimi zavzemajo Itali- jani in Poljaki. 24.776 Italijanov in 22.528 Poljakov so postali tekom za- dnjega leta amerii>ki državljani. Rusov je bilo naturaliziranih 17.139, AngleŽev 16.858, Nemcev 12.025, Čehoslovakov 6.210 in Jugoslovanov 3.025. Samon?oriJec pustil novico o svojem samoubojslvu v uredništvu. osemintrideset letni Ernest C. Green, ki je uradnik v neki veliki trgovini, v New Orlesnsu, je priSel v uredništvo nekega velikega dnevnika ter pustil tarn poročilo, naslovljeno na glavnega urednika. V pismu pravi, da bo storii sarnomor med 4. in 6. uro popoldne. Urednik je takoj obvestii policijo, ki je celo popoldne iskala Greena. Ob 4. uri se je res ustrelil pri vhodu v neki park. V Iisiu, ki ga je pustil na ure- dniStvu, pravi, da je »fizična razvalina.^ Green je bil vdovec ter zapušča eno hČerko v Memphis, Tenn. »Pekatete« najcenejSe testenine. To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnje s tern, da so sku- hale obenem te in druge »Pekatete« i so se vedno zelo nakuhale. Razne vestL Italijanska komisija v AlbanijJ umorjena. Italijansko vojaško komi- sijo, kateri je bila poverjena določitev južno-albanske meje, so naSli v bližini Korice od Albancev urnorjeno. Člani angleške in francoske komisije so hi- teli sicer tovarišem na pomoč, a iim je prebivalstvo preprečilo. Italijanska vlada bo uvedia najstrožje mere, da dobi ^potrebno zadožčenje. ŽenJni zahtevafte od svojlh iz- volienk sliko njih nog ! Ženska le- pota leži v nogah in ne v potezah obraza, je izjavil dr. F. E. Hayden na zborovanju narodne zveze kiropodi- stov v Newyorku. »Ako bi vsak mla- denič. kadar snubi, zahteval od svoje izvoljenke sliko njenih stopal, name- sto portreta njene glave, bi bilo na naši zemlji mnogo več srečnih zako- nov«, je izjavil učeni zdravnik, ki je bil dolga leta predsednik gori irr.eno- vane zveze. : Po njeni nogi jo lahko spoznaš«, je rekel doktor. »Roke in sree proč od dekleta z visokimi peta- mi in špičastimi Čtvlji ter pioščatur.i podplati. Nicn razum sega komaj od tal do gležniev. Ona je vneta piesalka, ki ji je več za zabavo kot pa za dom. Razumno dekle nosi psmetne čevlje ter ima zdravo, normalno nogo.« Dr. Hayden je izjavil* da je preiskal no- žice petstotim gospodičuam kansaške univerze, pa je med vsemi našel samo dva para pravih nog, in od teh ie en par pripadal neki Kitajki. Med 250 u- čenkami newhampsirske univerze ni našel niti enega, para nog. ki ga bi lahko imenova! A-1. Samomor kitajskih zaljubljencev v BeriisiU. Na nekem berlinskem ko- lodvoru je izvršil pred par dnevi nek kitajski zaljubljeni parček poskus sa- momora. Par trenutkov pred prihodom vlaka so še železničarji videli oba v živahnem razgovoru. Ko ie prišel vlak je n.astal med navzočim občinstvom krik. Oba Kitajca sta bila že pod ko- lesi. Vendar pa jima še ni bila narrte- njena smrt. Oba sta bila več ali manj težko ranjena. Na vpraSanje, zaka; sta hotela umreti, is odgovonl Kitajec, da je bil preveč zaljubljen. On je zdrav- nik in je študiral v Berlinu, kamor se je sedaj vrnil s svojo mlado zaročen- ko, On je star 30, ona pa 20 let. Oba so prepeljali v bo!nico in upajo, da bosta kmalu okrevala. Mesojedl kcštrun. Neki mesar na Tirolskem ima koštruna, ki je prav za prav krvoločna zver. Navadil se je v svojih mladih dneh požirati meso in zdaj se masti z njim — če mu ga Ie daio — kakor kak sibirski volk. Drži se vedno doma in neprestano špeku- lira okrog mesnice. Ko je bil še ne- dolžno jagnje, so ga mesarski pomoč- niki zalivali s krvjo, da bi se zredil. S tern so ga privadili na. okus krvi in mesa, kajti počasi je začel tudi že tr- gati črava in druge odpadice po mes- nici., Sne vse, kar mu iz mesnice pri- voščijo za poboljSek. In se redi, da je groza. Zaklati ga ne marajo, češ. kdo bo pa jedel tako zver — v ovčji ob- leki. SreČa v nesreČS. Da se tudi naj- večja nesreča lahko spremeni v nepri- čakovano srečo, to je dokazal najno- vejši slučaj razkritja zlatega zaklacia, katerega je pevzročil izbruh Etne. StraSna katastrofa, ki je uničila toliko krajev. je razdejala tudi hi§o in malo r.jivico nekega siromaSnega kmeta na vznožjii Etne. Km« je s svojo druži- no zbež&l in si reSil komaj golo živ- ljenje, silno pa ie bi! presenečen, ko se je sedaj vrnil; poleg svoje hiše je naše! veliko razpokiino,' na dnu pa dve rimljanski vazi iz 4. stoletja pred ! Kristorn, poln? zlatega denarja, ki ! predstavlja da»es vrednost več milijo- nov Sir. Ubožen kmet je tako vsled izbruha Etne postal večkratni milijo- nar. Bojeviti labod. Te dni so imeli Londor.čani opazovati nenavaden slu- čaj. Star laboti se je razsrdil in na- padel nekega Čioveka, ki se je kopa! v Themsi. Borba je trajala več ko četrt ure in če bi napadenemu ne priSIi drugi na pomoč, bi bil v :---.:" z bojevito ptico otnagal in utoni.. IN KAVARNAH RAČUNSKE LISTKE ZAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAH CMD! Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šlmnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celjtu Stra-n 4. >NOVA DOB A« Štev. 97. Telefon žtev. 75 in 76 ! O © v Brežicah, Gorfci, TCranju, Mariboru, Meskovftcu, Nov. Sadu, &tu$u* Sarafevu, Splitu, Trstu. Sprejema Vloge ma Knjižice lit leteOČi SESB Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račttn prott ugoduemu obresto vans 11 3*S#8S valut in dovoijuje vsa&OVTSfwe teredfle. Ppodaja spečke dpžavne razpedne lotejpije. Moško kolo dobro ohranjeno, z novo boljšo pnev- matiko. se radi odhoda takoj prodaza Din 1.750"— (v Celju)- Naslov v upravi. Naznanjam cenj. občinstvu, da bodem otvorila s 1. sept. tl. špecijElno trgovino ženshih rot- nih de! in useJi potrebšžin ter moderns predfiskarijo v Celju, Y©dwitoova ulicsu Sprejemamažuriranje in vsako- vrstno vezenje. izvršujem vsa naročila točno, solidno in ceno. Cenj. damam se priporočam ¦ ¦ m m mm/ m jr « w Manja Krizanic. BREZPLAČMO vam pošiljam cenj. dame svoje k w j 3 «3 e it» tor-osuiT'e ki obravnavajo vsa diskretna žen- ska vprašanja. Spoštovane gospe, na vsak način morate brati moje brošure, da se izognete skrbem in pomanjkanju. Na vsa diskretna vprašanja vam odgovorim takoj in vestno. Zahtevajte takoj bro- šuro E, proli pošiljatvi 10 Din (ne znamke) od med. At. Bork—te, Frankfurt a. M., Moselstrasse 48. 20—1 Dvadijaka \z nižjih razredov srednje sole se sprejmeta na stanovanje in hrano pri boljši obitelji. Naslov v upravi. 2-1 Proiilojcenec se takoj sprejmeta v trgovini z meSanim blagom Jos. Senica, Domžale. 3-1 Na hrano in stanovanje se sprejme I do t dijahe (injc) Na razpolago je glasovir, violina in citre. Naslov v upravništvu lista. 2—1 I5če se proti dobri plači prazno SOBO s hodnikom ali predsobico v podnajem v Ceiju. Odgovor na: Sanatorium Villa dr. Pečnik, Rogaška Slatina. Pozor! Podnaieml 3—1 Pristna vina se dühe pri Ivariu Bizjak, Preäcrnova ulica (vhod Zagata 5t. 1). Cene od 32 do S2 K 10-2 liter. Dobrs ucenks qz. učenec iz 3. ali 4. razreda meSčanske sole se sprejme k součenki pod zelo ugodnimi pogoji na hrano in stanovanje. izve se v upravništvu. 3—1 a posebnim whodom iičem. Ponudbe na upravo pod »št. 112«. 2-1 železniSke, kovinske in tehniške stroke popolnoma zmožen, ki je potoval skozi eno leto po celi Jugoslaviji, i$Ce službo s stalnim nameščenjem kot potnik ali kaksno drugo uradniško mesto v več- jem industrijskem podjetju. Istotako tudi zmožnost v lesni stroki. Popol- noma vešč slovenžčinc, srbohrvaSčine in nemščine v govoru in pisavj. Cenj. dopisi se naj pošljejo na upravnižtvo »Nove Dobe« pod »Potnik-železninar«. Lepa, moderna oprava za jediinico se proda po ugocini ceni.zaradi se- litve. Naslov v upravi t.ega lista. 2—1 Proda se dobro ohranjena, zložljiva železno postel |o CeSje, Oledališka uiica štev. 7. asžiirna Jos. Bpanjeli Kralja Pe- ^r^lir^ Bivša tra c. 15. V_>CIJC Graška ul. priporcča svojo boKato' zalogo dež- rsificoiP domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 13 Usianov. ieta 1899. R.SRLHIC-CEUE (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakourstnih tir, zlafnine, sre^ brnine, briljantou, optike, očal ifd. Najnizje kon- kurenčne cene. Popravila iočoo in zanesljivo. Kupujem sfaro zlato in srebro. DOMAČA TVORNICA BiCEV ,5GLINä" nudi svoj prvorazredni proizvod. Vzorci so izloženi na Liubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra v paviljonu »I«, štev. 41S. 3—1 Sprejme se takoj fooljša gospodicna kot prodafalka 2a trgovino s čevlji. Predstaviti se je 30. tm. od 17. do IS. ure v trgovini P. Qregorec, Prešernova ulica štev. 18, Maribor. Delni&ka gjlavnica in rezerve Dfn Soogo.ooo1—• Vloge čez dinarjew i25jpOOO|OOO'—. Podružnico Celje Rezerve preko Din 12,500.006"—. 9Podružiiice: Beograd, Bjelpvar. Brod na Savi, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabac, Vršac, Wien, Novi Sad. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agenci je: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijacije: Slovenska rjanka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijskabanka d. d. Split; Balkan Bank r. t, Budapest, Vaczi utca 35. fzvrsuj® vse bančne posle najkulanfneje« „LASTNI DOM" V CELJU registrovana krediina fn siavbena zadruga z omefeno zavezo, Prešernova uL 15- Sprejema bran, vloge In )th obrestufe po 6',/ 0 to je 6 50 Din od sto, proll odpovedi 8 Din od sio. Pri večjih naložbah po dogovoru Rentni davek plača zadrug» ter se me zaracuni vlagateljem I