Celjski tednik Celje, 28. decembra 1962 Leto XII. štev. 51-52 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CENA IZVODU 20 DIN Ko| nom obeta NOVO LETO Spet smo na pragu novega leta; spet je prišel čas, da z vami mal- ce pokramljam^ o našem listu. Ne vemo sicer, kako vam je bil list v letošnjem letu všeč, vendar dejstvo, da je letos naklada po- rasla od 10.000 na 15.000 izvodov, kaže, da ste bili z listom še kar zadovoljni. Po časopisu ste torej radi posegali, čeprav se zaveda- mo, da še ni takšen kot bi si vi in seveda tudi mi želeli. Z vašo pomočjo in ob sodelova- nju naših sodelavcev ter dopisni- kov smo se sicer trudili, da bi list čim bolj približali bralcem. Po- sebno smo si prizadevali, da bi list čim bolj prilagodili vašim po- trebam, željam in okusu. Ce smo v tem vsaj nekaj uspeli, boste najbolje presodili vi, ki list iz ted- na v teden prebirate. Uredništvo se je predvsem za- lagalo, da bi bili bralci čim bolj obveščeni o vsem pestrem druž- benem dogajanju v naših komu- nah, delovnih kolektivih, množič- nih organizacijah, društvih, šolah, zdravstvenih ustanovah itd. V ta namen so bile posamezne občine v okraju kot n. pr. celjska, šo- štanjska, žalska pa tvЛi šmarska v listu kar lepo zastopane, pri tem pa smo nekoliko zanemarili ostale občine. Dejali boste najbrž, da smo pre- malo pisali o dogodkih, ki bi vas tudi zanimali. Pogrešali ste pred- vsem sodne kronike, kronike ne- sreč, drobnih vesti iz vašega kra- ja, domačih zanimivosti in zani- mivega branja sploh. Priznamo, da smo to plat pisanja nekoliko zanemarili, čeprav tudi drži, da čisto vsem bralcem ne moremo ustreči. Okusi so pač različni, zmogljivosti ljudi pri listu in ob- seg lista pa je končno tudi ome- jen. Toliko prav na kratko o tem. Kaj nam pa obeta prihodnje le- to? Kakšne načrte želimo uresni- čiti? Predvsem to, da bi list še iz- boljšali po vaših željah in ga tako čim bolj približali vam. Želeli bi zlasti, da bi bil list tako zanimiv, da bi po njem ljudje še bolj po- segali. Skratka, naš list bi naj v novem letu odigral v našem de- mokratičnem razvoju tisto vlogo, ki mu jo je družba zaupala. Po naši novi ustavi stopa človek — občan v ospredje s tem, da so mu zaupane samoupravne pravice in doiinosti. Ce hoče to svoje po- slanstvo opravljati, mora biti kar se da čim bolj točno in hitro ob- veščen o vsem dogajanju v ko- muni. Predosnutki nove ustave in sta- tutov komun, o katerih prav v tem času razpravljajo naši ljud- je, predvidevajo javnost dela or- ganov vseh družb eno-političnih skupnosti in družbenih služb. V tem demokratičnem procesu ima izredno pomembno vlogo prav po- krajinski, odnosno komunalni tisk. In ravno v tem bomo morali naš list še bolj izpopolniti. To pa ho hkrati jamstvo, da bomo našli najboljšo pot do bralcev. Izdajateljski svet našega lista je v tem smislu že nakazal ured- niškemu odboru smernice za delo v prihodnjem letu: še bolj se pri- bližati komuni in delovnemu člo- veku, pisati še bolj neposredno, živo in zanimivo o pestrem živ- ljenju v naših občinah, da bi bili občani čim bolj informirani. V ta namen bodo pri občinskih odborih Socialistične zveze ustanovljeni posebni uredniški odbori, ki bi naj skrbeli, da bodo v listu dobili primemo mesto vsi pomembnejši dogodki v naših občinah. Prva skrb uredištva lista pa bo, da bo- do ljudje v listu dobili vse, kar naš pester družbeni razvoj iz dne- va v dan poraja. Naj bralcem za- pamo še to, da smo v ta namen nabavili rotacijski stroj, ki ho omogočil tiskanje lista celo dva- krat na teden, takoj ko bodo do- zoreli pogoji za to. Seveda, če hočemo list še iz- boljšati in ga prilagoditi željam bralcev, pa brez vašega sodelova- nja in pomoči ne ho šlo. Od vas, dragi bralci, od vaših predlogov, mnenj in sugestij je predvsem odvisno kakšen bo list. List je na- menjen vam — je vaš. Zato želi- mo čuti odkrito besedo tudi iz vaših. ust. Prav vsled tega smo v tej številki objavili tudi anketo in naša velika želja je, da nanjo sproščeno in v čim večjem številu odgovorite. Predvsem vaši odgo- vori in smernice izdajateljskega sveta bodo uredništvu kažipot v prihodnjem letu. Ob zatonu starega leta se ured- ništvo iskreno zahvaljuje našim sodelavcem, dopisnikom in vsem, ki so kakorkoli sodelovali in po- magali pri razvoju našega lista, z željo, da bi ostali listu zvesti tu- di v prihodnje. Njim in našim bralcem želi uredništvo v novem letu kopico uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. Tone Maslo Lefošnji uspehi pobuda za izvrševanje novih nalog Vsa povojna leta praznujejo delovni ljudje Jugroslavije novoletne praznike posebno svečano. Vsi se veselimo doseženih uspehov v socialistični graditvi naše domovine in delamo načrte za pri- hodnje delovno obdobje. Lahko trdimo, da smo v letošnjem letu pre- brodil izredno težavno in kritično obdobje v gra- ditvi našega gospodarstva in političnega sistema. Napake posameznikov, birokratski odnos do de- lovnega človeka, do reševanja vseh tistih najbi- stvenejših vprašanj v našem gospodarskem in družbeno-političnem življenju, so povzročile, da so mnogi ljudje izgubljali zaupanje in polet v svojem nadaljnjem delu. Vse te in mnoge druge slabosti je izredno kritično ocenil III. plenum CK ZKJ in tovariš Tito v svojem govoru v Splitu. Le nam Jugoslovanom in naši partiji je svojstveno to, da smo toliko smelo in odkrito priznali in po- kazali svoje lastne napake vsem našim držav- ljanom. Ce tega ne bi storili, bi zelo težko zago- tovili uspešno nadaljnjo rast socialistične iz- gradnje. Mnogi ukrepi in prizadevanja subjektivnih tiniteljev so povzročili, da smo tudi v okraju do- segli zavidljive uspehe. V prvem polletju je bil družbeni plan izpoljnjen 5 do 6 % izpod plan- skih predvidevanj. Izredni uspehi v avgustu in vseh ostalih mesecih so stanje bistveno izboljšali. Že konec oktobra je bil fizični obseg industrijske proizvodnje za tisto obdobje realiziran s 100,7 %. Ni bojazni, da ne bi bil do konca leta plan celo presežen. Za uspešno izpolnjevanje družbenega plana je največ prispeval povečan izvoz. Zaradi sploš- ne situacije v naši zunanjetrgovinski bilanci smo prvotni plan povečali za 20,4%. Po predvideva- njih bo povišan plan izvoza realiziran v okraju s 103 %. Tako smela orientacija našega gospo- darstva na izvoz je edino pravilna. Kolektivi se srečujejo z vrsto problemov, ki tarejo korenitej- še notranje spremembe. Kdor se želi spoprijeti v mednarodni delitvi dela, mora proizvajati kvalitetno in poceni, skratka, biti mora visoko produktiven. Visoka produktivnost pa je tisti činitelj, ki lahko res- nično zagotovi nadaljnjo uspešno rast gospodar- stva in seveda osebnega standarda naših delov- nih ljudi. Kolektivi in samoupravni organi v delovnih organizacijah so o tem mnogo razpravljali in v tem smislu zastavili svoje delo. Uspehi so mno- gokje že vidni. Izvršena ali v teku je rekonstruk- cija v mnogih gospodarskih organizacijah. Pred nami pa je skupna, ogromna naloga, to je — iz- gradnja Energokemokombinata v Velenju, ki pomeni ne samo za naš okraj, ampak za vse go- spodarstvo v LR Sloveniji izredno mnogo. Z uspehi v kmetijstvu ne moremo biti v celoti zadovoljni. Oskrba v naših potrošniških središčih ni povsem zadovoljiva. Temu so krive v letoš- njem letu neugodne vremenske razmere. Slabost pa je tudi v tem, da rast družbene proizvodnje in kooperacija z zasebnimi proizvajalci zaostajata za potrebami in razvojem ostalega gospodarstva. Stanje se je nekoliko izboljšalo letošnjo jesen. Tako Je družbeni sektor povečal proizvodnjo kljub neugodnim vremenskim razmeram in je udeležen v proizvodnji tržnih viškov pri govedu s 17%, mleku s 66% in pri hmelju z 20%. Pri 5,8 % obdelovalnih površin, ki jih ima družbeni sektor, takšna udeležba v nekaterih tržnih pro- izvodih že nekaj pomeni. Jesenska setev in ko- operacijska proizvodnja je ugodno zastavljena. Samo žit je bilo posejanih v kooperaciji blizu 3.000 ha. V naslednjem letu sta pred kmetijstvom dve osnovni nalogi. Prvič povečanje površin v družbenem sektorju, drugič povečanje proizvod- nje tako v zasebni, kot v družbeni proizvodnji. V preteklem letu smo doživljali precejšnje spremembe tudi v šolstvu, zdravstvu in družbe- nih službah. Princip nagrajevanja po delu smo uvedli tudi izven gospodarstva. Nastalo je mnogo težav in problemov, ki pa nas ne smejo odvrniti od socialističnih principov nagrajevanja. Merila in oblike moramo izpopolnjevati tako, kot to de- lamo v gospodarstvu. Karakteristično za preteklo obdobje Je tudi to, da smo imeli v obravnavi predosnutek zvez- ne in republiške ustave. Ta akcija je skupno s krajevnimi konferencami SZDL izredno razgi- bala politično življenje. Lahko smelo trdimo, da v okraju ni človeka, ki bi na ta ali drug način ne sodeloval v obravnavi o predosnutku. Ljudje so odkrito, v duhu načel naše nove ustave, po- vedali vse, kar jih teži, vse kar smatrajo, da je v našem skupnem delu nepravilno. Razprave, ki smo jih imeli v kolektivih, kot na terenu, so bo- gat vir za uspešnejše in plodnejše nadaljnje delo v gospodarskih organizacijah, v političnih orga- nizacijah in oblastvenih organih. Uspehi, ki smo jih dosegli v letošnjem jesen- skem obdobju v gospodarstvu, politična razgiba- nost in pripravljenost delovnih ljudi za sodelo- vanje, naj bodo spodbuda in porok, da bomo za- stavljene naloge in delo v letu 1963 še uspešnej- še opravili. Vsem občanom želi Okrajni odbor Socialistič- ne zveze nadaljnjih delovnih uspehov, sleherne- mu posamezniku pa obilo osebnega zadovoljstva. Inž. ANDREJ MARING , Predsednik okrajnega odbora SZDL Celje, Andrej ~ I Marine Pomembno srečanie Obisk predsednika Tita in nje- govega spremstva v Sovjetski zve- zi je končan: končano je pyotova- nje, ki ix)iTieni nov prispevek v krepitvi sovjetsko-jugoslovanske- ga prijateljstva in sodelovanja med narodi, pa tudi k stvari mi- ru in socializma sploh. Gostoljubje, katerega so bili v Sovjetski zveza deležni tovariš Tito in njegovi spremljevalci, je preseglo vsa pričakovanja. »Pov- sod, kjer smo bili«, je dejal tov. Tito ob prihodu v domovino, »so nas sprejeli prisrčno in radostni, da nas zopet vidijo, kot svoje go- ste. Seveda smo oddih izkoristili tudi za razgovore in razgovarjali smo se s sovjetskimi voditelji o vseh vprašanjih, o katerih smo menili, da jih je treba proučiti. Zelo lahko smo se strinjali glede vseh glavnih vprašanj, ki zadeva- jo mednarodno politiko in ohra- nitev miru. Govorili smo tudi o politiki naše države, naše vlade, o politiki, kakršno želijo naši na- rodi — in sovjetski ljudje, sov- jetski vodilni ljudje so nas poz- dravili .. .*< S kakšno pozornostjo in topli- no so sprejeli tovariša Tita in nje- gove spremljevalce v Sovjetski zvezi se vidi tudi po tem, da je Vrhovni sovjet povabil jugoslo- vanske goste na svojo sejo, kjer so bili celo tov. Tito, Rankovič in Veselinov v častnem predsedstvu. Mimo tega je imel tov. Tito pri- ložnost, da je spregovoril pred tem najvišjim forumom, s čemer so gostitelji ponovno potrdili, da želijo imeti z našo državo iskrene in prijateljske odnose. Ko je tovariš Tito ob prihodu v domovino govoril o vtisih tega potovanja, o razgovorih z najviš- jimi sovjetskimi voditelji, je med drugim omenil tudi gledanje Sov- jetske zveze na našo državo. V tej zvezi je ponovil besede Nikita Sergejeviča Hruščova, ki je de- jal: Jugoslavija ustvarja sociali- zem, Jugoslavija zavzema v vseh najvažnejših mednarodnih vpra- šanjih podobne ali enake pozicije kot Sovjetska zveza. Priznamo, da so sicer še nekatere stvari, v ka- terih se ne istrinjamo, toda te stvari bo likvidirala praksa brez kakega forsiranja. Nekatera spe- kulativna razpravljanja, ki se ple- tejo v nekaterih državah na za- hodu o tem, da bo Jugoslavija zdaj spremenila svojo politiko, so kratko in malo odveč in smešna. Obisk predsednika Tita in nje- govega spremstva v Sovjetski zve- zi je končan; obisk, ki je znova nudil priložnost, da so voditelji dveh držav izmenjali stališča, se pogovorili o vseh mednarodnih problemih, o odnosih, ki zadevajo obe državi in podobno. Glede na to, da so se vsi razgovori vodili z velikim medsebojnim razumeva- njem in v realističnem pojmova- nju potrebe, da se prijateljski od- nosi med obema državama kre- pijo še naprej, lahko tudi ta obisk postavimo za zgled, kako naj se razvijajo odnosi ne samo med socialističnimi državami, marveč med državami sploh. Uspešno oiicija podružbljunja V sredo se je v Velenju sestal razširjeni plenum občinskega ko- miteja Zveze komunistov ter te- meljito pretresel celotno gospo- darsko problematiko občine. Največ pa je bilo govora o po- trebi pko povečani kmetijski pro- izvodnji in o vsestrani pomoči, ki jo je treba nuditi kmetijskemu posestvu Salek, da bo lahko v pri- hodnjem letu krilo vse potrebe Šaleške doline. V letošjem letu sta kmetijsko gospodarstvo Salek in kmetijska zadruga iz Šoštanja presegla plan nakupa zemljišč. Predvideno povečanje zemljišča je bilo 30 hektarov, medtem ko so pred dnevi odkupili že 46 hekta- rov. Dva posnetka s sprejema pionirjev pri komandantu celjske gami- zi je JLA, generalmajorju Francu Rojšku. Zgoraj — čestitka za dan JLA, spodaj: pionirji in ostali gostje. Za dan J LA Tudi letošnje praznovanje dne- va Jugoslovanske ljudske armade je imelo v celjskem okraju nad- vse slavnostno obeležje. To ni bilo samo praznovanje pripadnikov armade, marveč je to bil vseljud- ski praznik, praznik vseh naših delovnih ljudi in prav tako praz- nik pionirjev. Četudi ni bilo predvideno, so mnogi pionirski odredi in mla- dinske organizacije na šolah iz- vabile v goste oficirje JLA, ki so mladim ljudem govorili o nastan- ku in vlogi ljudske armade, o partizanskih bojih in podobno. V dnevih pred praznikom je bi- lo tudi več športnih tekmovanj in srečanj vojakov celjske gamizije z mladino in člani športnih ter družbenih arganizacij. Prav lepa slovesnost pa je bila na sam praznik v opoldanskih urah na Slandrovem trgu. Po in- temacionali, ki jo je zaigrala god- ba na pihala železničarskega pro- svetnega društva »France Preše- ren*, je o pomenu praznovanja 22. decembra spregovoril major JLA France Fajdiga. Sledila je recitacija. Med igranjem žalostin- ke pa so ixredstavniki JLA ter družbenih in političnih organiza- cij celjskega mesta in okraja po- ložili k spomeniku več vencev; enota JLA pa je v počastitev spo- mina vseh padlih v borbi za svo- bodo izstrelila častno salvo. Uro zatem je komandant celj- ske gamizije generalmajor Franc Rojšek priredil v prostorih doma JLA spirejem za pionirje in mla- dince celjskih osnovnih in sred- njih šol. Tu so najboljši mladi avtorji slovenskih nalog o pome- nu in nastanku JLA prejeli tudi lepe knjižne nagrade. B. M. Franc Rojšel(- Jal(a generalmajor Z ukazom predsednika Federa- tivne ljudske republike Jugosla- vije maršala Josipa Brosa-Tita je v čin generalmajorja napredoval pešadijski polkovnik, komandant celjske gamizije JLA, narodni he- roj Franc Rojšek-Jaka. NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi novoletnih prazni- kov Celjski tednik ne bo izšel v tednu po novem letu, pač pa šele v petek 11. januarja. Uredništvo LEPA UDELEŽBA NA SESTANKIH O PREDOSNUTKIH USTAV Te dni so v delovnih kolektivih na območju konjiške občine kon- čali z razpravami o predosnutku zvezne in republiške ustave. Po podatkih občinskega sindikalnega sveta je na 44 sestankih sodelova- lo okodi 80 odstotkov vseh članov sindikalnih organizacij. Med številnimi vprašanji in predlogi je bilo več tudi takih, ki jih bodo morali upoštevati pri se- stavljanju statutov podjetij. Suho in mrzlo vreme do približ- no 29. decembra. Nekako od 30. dalje bo pogosto snežilo, zlasti okrog 4. jauarja. VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM KORISTNIKOM NASIH USLUG, NASIM NAROČNIKOM IN BRALCEM TER POSLUŠALCEM CELJSKEGA RADIA 4 UREDNIŠTVO IN UPRAVA RADIA CELJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA CELJSKEGA TEDNIKA DELOVNI KOLEKTIV ČASOP. PODJETJA CELJSKI TISK CELJE CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1 »62 Pogled po svetu Marsikaj kaže, da sile miru vendarle pridobivajo na moči. Si- cer se tekma v oboroževanju na- daljuje, vojna, a posebno manjša vojna žarišča še vedno lahko iz- burhnejo, vendar vsaj eno ta tre- nutek drži, da atomska vojna no- benega od zopernikov ne bi na- gradila z zmago. Ni mogoče tajiti dejstva, da ideja o aktivni mit.o- Ijubni koeksistenci osvaja vedno več ljudi, vedno več vlad in dr- žav. Vsi. ki se bore zoper kolonia- lizem, ki obsojajo imperializem, vsi, ki gredo v socializem, res- nični demokrati in miroljubi raz- nih »profilov-" vsi vidijo v miro- ljubnem sožitju človeštva tisto idejo, ki je trenutno zajela ogrom- no večino človeštva. To dejstvo se seveda skoraj iz- gublja v megli nasprotstev, v stru- penem dihu prestiža in sovraštva. V Zahodni Nemčiji so na priliko, odstavili Straussa, zagovornika atomske oborožitve zahodnonem- ške vojske in s tem revanšizma, vendar to ne pomeni, da bo nem- ški štab odslej drugače mislil, drugače koncipiral. Nemci da no- čejo biti pešadija NATO. hočejo imeti v prednjih linijah obrambo zoper sovjetski atom. Kaj naj bi drugega pričakovali? Adenauer je ob slovesu od Straussa izajvil,*da je Strauss bodoči vodilni mož Nemčije. Morda ni naključje, da bodo ravno v Straussovi domovini Bavarski postavili ogromen, spo- menik SS, zločinski formaciji na- cistične, stranke, formaciji ki j«? z množičnimi umori začrtala svo- je sledove Na Bahamskem otočju sta se o atomskem oboroževanju NATO dogovarjala Kenedy in Macmil- lan. To ne vzbuja optimizma, kaj- ti atomski dogovori pomenijo, da oba državnika mislita na reše- vanje blokovskih vprašanj z orož- jem. Čeprav vlada med ZDA in Anglijo določeno nesoglasje, to dogajanje vendarle pomeni, da se vojna atomika ne briše z dnevne- ga reda. brez ozira na vse. kar se je o njej doslej videlo, vedelo in povedalo. Nesoglasja so tudi po- litičnega značaja, zadnje dn\ vid- na posebno v Kongu, kjer se ameriški koncept loči od amle- ško-belgijskega. Slednji podpira katanško recesijo, medtem ko ZDA forsirajo centralno vlado in to opravičujejo s »komunistično infiltracijo«. To pomeni, da Com- bejeve metode ne povzročajo ta- kega dima kakršen bi bil svetov- ni strategiji zover napredne sile všeč. Ce bo Adu'ova vlada res izpustila Gizengo, bo to morebiti storila po starem pravilu, da brez ognja ni dima. Ob vprašanju miru je prišlo do hudih nasprotij tudi znotraj socia- lističnih dežel, med SZ in Kitaj- sko. Kitajci očitajo SZ arantuñ- zem na Kubi. SZ pa vidi v miru prvi pogoj za napredek socializ- ma v vsaki deželi, tudi na Kitaj- skem. Razume se, razkol wed LR Kitajsko in SZ avtomatično za- plela mednarodne odnose, saj g<-e za velike stvari. Od rešitve tega spora zavisi marsikaj. V azijskem svetu je s to rečjo povezan tudi indokitajski spor, kar punieni spor ene tretjine človešlva. Na konferenci v Colombo je špst ne- angažiranih držav izdelalo iniroo- ne predlo-^e in so jih dnli Neh- ruju in Cu En Laja. Ni pa še gotovo, če ima katera od obeh strani resno voljo, da popusti. Indijo je spor zatekel sredi tret- jega petletnega plana. Kitajska pa ga je sprožila v trevmku. ko je ves svet govoril o izrfdmh ki- tajskih gospodarskih težarah pri izgradnji socializma. Ze samo to kaže. kako razna nn vidrz zgolj ideološka trenja rastejo iz kon- kretnih tal boja za obstnm^k. iz konkretne svetovne ekonomike. Ta je bolj kot kdaj popri-) pove- zala planet. Pomislimo na šesto- rico ECS v Bru.üju. kako se je obr nila do 18 afriških držav in Ma- dagaskarja. Tu je zmanala Zahod- na Nemčija s svojo neiximirljivo politiko zaradi svojih vzhodnih meja. Šestorica je terjala od 10 afriških držav, da ne priznajo Vzhodne Nemčije. Ce bi to storile. Nemc-ja ne bi prispevala v sklad za njihov razvoj. To pomeni poli- tični pritisk, ki se izvaja z eko- nomskimi sankcijami in je tipi- čen pojav novega kolonializma, čeprav imamo opravka z neodvis- nimi afriškimi državami. Ta ista šestorica ima seveda še vedno neprema ane evropske težave. ZDA bi še vedno rade vi- dele Anglijo kot članco KOS, toda de Gaulle postavlja Angliji pretežke pogoje. T. O. Statut laške občine pominjkljiv glede kulturno-prosvetne dejavnosti Na plenumu občinskega sveta Svobod in prosvetniih društev v Laškem so med prvimi obravna- vali statut občine in že uvodoma ugotovili, da je staitut kljub te- mu, da je zajel vso dejavnost v občini, glede kutumo-prosvetne dejavnosti pomanjkljiv. V tem pogledu so predlagali, da bi naj statut občine dopolnili. Kulturni delavci so menili tudi, da je tre- ba zagotoviti stalna finančna sred- stva za namene kulture in pro- svete, ki naj bi se v odnosu na porast narodnega dohodka v ena- kem sorazmerju iiz leta v leto ve- čala. Prav tako naj bi dal statut po- udarek organizaciji mladinskih pevsikih fes-bivalov in sploh kul- turno prosvetnim prireditvam v občini. Mnenja so tudi biH, da bi naj statut vseboval zagotovila za obstoj glasbene šole. Statut naj bi posvetil posebno skrb tudi vzdrževanju družbenih centrov, kulturnih domov dn dru- gih objektov, ki so namenjeni ob- čanom za njihovo družbeno delo- vanje, izobraževanje in kulturni dvig. Za vzdrževanje teh objektov bi bilo treba zagotoviti sredstva v proračunu občine, T. K. Za ureditev Jurkloštra Na letni konferenci krajevne organizacije Zveze borcev v Jur- kloštru so se poleg organizacijskih vprašanj dotaknili tudi problema socialno šibkih borcev. Ljudski odbor kot občinski odbor Zdru- ženja borcev sta ta problem skozi vsa leta spremljala in v te namen prispevala precejšna finančna sredstva. Socialni problem pa s tem le ni bil rešen. Zato so na občnem zboru predlagali naj bi v Jurkloštru ponovno odprli kakš- no dejavnost, od katere bi imela korist družba ter posamezni ob- čani. Glede na to, da je Jurklo- šter znan po obširpem zaledju gozdov, si želijo lesne industrije, ki je svoj čas v Juridoštru že bila. Razpravljali so tudi o nujnem popravilu ceste Jurklošter—Rim- ske Toplice in mostov. Poplava jim je pred dnevi zopet onesposo-^ bila cesto in dva mostova. Glede razvoja turizma pa so menai, da so v Juddoštru prav vsi pogoji za obstoj turističnega društva. Zato bi bilo vredno raz- misliti tudi o boljši ureditvi že obstoječega gostišča. Poleg narav- nih lepot, ki jih je v okolici Jur- kloštra zelo veliko, pa bi bilo po- trebno postaviti še nekaj vikend hišac za turiste. Seminar, ki ga ne kaže prezreti Center za informacije in publi- cistiko v Zagrebu je te dni raz- pisal izredno pomembne seminar- je za vse tiste kadre v gospodar- skih organizacijah, Id delajo pri sestavi statutov delovnih organi- zacij. Namen seminarja je očiten, da se namreč ti strokovni icadri usposobijo za izredno zahtevo in odgovorno nalogo v svojih delov- nih organizacijah. Razumljivo je namreč to, da bo na njih ležala največja odgovornost za najbolj- šo izvršitev tega dela, saj so prav ti strokovnjaki tisti, ki priprav- ljajo material za razpravo, ki ob- likujejo pobude in jih spravljajo v sklad z ustreznimi pravnimi predpisi in podobno. Zagrebški seminar bo štiridnev- na praktična vaja, na kateri bodo udeleženci na osnovi i>odatkov in potreb proučevali sestavo statuta lastne delovne organizacije. Pri vsem tem je najvažnejše to, da se statuti ne prepisujejo, marveč gradijo na podlagi specifičnih po- treb in stanja vsake delovne or- ganizacije posebej. Zato bodo mo- rali vsi udeleženci priti na ta se- minar pripravljeni; s seboj bodo morali imeti vse tiste pokazatelje, ki naj predstavljajo osnovo in značilnost statuta delovne orga- nizacije. Pobuda zagrebškega centra za informacije in publicistiko je na- letela pri delovnih kolektivih na velik odmev, zato pričakujemo, da bodo tudi delovne organizacije z območja celjskega okraja imele na seminarju ustrezno število svo- jih strokovnih kadrov. V KONJIŠKI OBČINI V počastitev dneva JLA v pločastitev dneva Jugoslovan- ske ljudske armade so mnogi ofi- cirji obiskovali šole v konjiški ob- čini ter tam na predavanjih mla- dino seznanili z nastankom, vlogo in nalogami naše ljudske armade. V. L. Okoli 40 zavitkov na dan v veži poslopja časopisnega podjetja »-Celjski tisk« ima svoje prostore tudi odprava podjetja. Nekateri pravijo temu oddelku ekspedit. Njegov vodja je tov. Franc Ribezi. Četudi sem vedal, da tu nikoli ne počivajo, da zmeraj prenašajo, če ne pošto, pa težje in lažje za- vitke najrazličnejših izdelkov, sem vendarle zastavil tisto vpra- šanje, s katerim se po navadi za- čenja vsak tak in podoben raz- govor: -a, — Imate veliko dela? — Tega nikoli ne zmanjka. Zmeraj je treba kam hiteti. Zlasti pa zdaj ob zaključku leta je tak direndaj, da se včasih kar težko znajdemo. To je tudi razumljivo, v tiskarni, knjigoveznici ali kar- tonaži hitijo, da č.m prej spra- vijo izdelke ven, naročniki pa tu- di težijo, da jih v najkrajšem ča- su dobijo v roke. Tako občutimo tu dvojni pritisk, proizvajalcev in naročnikov. Toda. če bi se lah- ko malo pohvalil, se mi zdi, da se čez nas ne pritožujejo niti eni, niti drugi. — Verjamem, sem pritrdil. — Povprečno spravimo ven skozi ta oddelek okoli štirideset zavojev na dan. To so pa lahko veliki ali majhni, lahki in težki, da jih en sam človek ne more premakniti. Nekaterim naročni- kom dostavljamo blago sami, drugi pa ga pridejo kar sami iskat. — Kaj pa prostori, ustrezajo vašemu delu in nalogam? — Ne. še zdaleč ne. Ti prostori so bili divolj veliki takrat, ko je imelo podjetje komaj petdeset za- poslenih; danes pa. ko jih dala najmanj štirikrat več, so p>ostaii pretesni. —č. Gibanje prebivalstva v času od 9. do 15. dcembra 19G2 je bilo rojenih 22 dfUlic in 22 dečkov. POROČILI SO SE: Plazen Dušan, strojni liljuC.^vničar in Plevel Frančiška, knjiovodklnja, oba iz Ljubljane. Zurman Stanislav, ključavničar in Cirar Jožefa, delavka, oba iz Celja. S-monič Konrad, mizar in Zerovnik Zofija, oba iz C-ilja. Hru- ševar Jože. đ'^lavec in Koštomaj Ma- rija, gospodmja, ob.i iz Celja. Rod^ Anton, gozdirski tehnik in Wisslak Vladimira učiteljica, oba iz Celja. UMRLI SO: Naveršnik Ana. gospodinja iz Vi- tanja, stara 60 let. Filiovič Marija, gospodinja z Petrovaradina, stara 79 U't. Godler Danijel, otrok iz Celja, SI i- i iricso'-T Pere Kari, knjigoveški molstor iz Col ja. star 82 lot. RADIO CELJE Ponedeljek, 51. december 1962: ni od- dajo. Torek. 1. januar 1961: ni oddaje. Srodii. 2. înniiar: ni oddaje. Četrtek, 5. januar: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Obvestila, 17.15 Posnetki, ki jili še n'snio vrteli, 17.Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Reklame in zabavna glasba. Petek, 4. januar: 17.00 Celjska kroni- ka, 17.10 01)vestila, 17.15 Lahka orke- stralna glasba, 17.25 V galeriji kulturnih znamenitosti, 17.55 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, 17.45 Reklame in zabavna glusbu. Sobota, 5. januar: 17.CO Celjska kroni- ka. 17.10 Obvestila, 17.15 Za prijeten ko- nec tedna, 17.35 Naši poslušalci čest'tajo in pozdravljajo, 17.45 Reklame in zabav- nu gia>ba. Nedelja. 6. januar: 12.00 Pogovor z državljani, 12.10 Obvestila, 12.15 Naši poslušalo! či-stitajo in pozdravljajo, 12.25 Nekaj iz našega, nekaj pa iz vašega ar- hiva plošč, 12.45 Pomenek v predosuut- ka nove ustave. Izredna afirmacija SZDL — Četudi pri okrajnem odboru Socialistične zveze zaenkrat še nismo podrobne- je analizirali konference kra- jevnih organizacij SZDL, je v razgovoru dejal sekretar OO SZDL, tov. Janko 2E- VART, kajti to delo zdaj proučujejo občinski odbori SZDL, se vsi podatki in po- ročila ujemajo v tem, da so te konference v redu pK>te- kale, zlasti pa v tistih obči- nah, kjer so bile tudi pripra- ve nanje skrbne. Konference krajevnih organizacij SZDL so se odlikovale po lepi ude- ležbi in živahni razpravi. K temu pa so pripomogla tudi poročila, ki so obravnavala najvažnejše naloge SZDL v sedanjem obdobju in seveda analizirala minulo dejavnost. Ce pa k vsemu temu dodamo še to, da so vzporedno tekli razgovori o pređosnutku zvezne in republiške ustave in da so tudi ti pomenki do- segli svoj namen, potem je gotovo, da se je Socialistična zveza zlasti v tem razdobju močno afirmirala kot politič- na organizacija. Konference krajevnih or- ganizacij SZDL so nadalje potrdile, da se ljudje močno zanimajo za vse probleme in da hkrati kažejo tudi največ- jo pripravljenost, da sodelu- jejo pri njihovem reševanju. To so pokazale nekatere pro- stovoljne delovne akcije, pa čeprav so letos prvič poteka- le bolj organizirano in četudi se je Socialistična zveza, šele v letošnjem letu, bolj zavze- la za te akcije. — Kdaj bodo konference občinskih organizacij SZDL? — Razen redkih izjem, sem prištevam zlasti Sevnico in bržkone Mozirje, bodo konference vseh ostalih ob- činskih odborov SZDL na območju našega okraja v pr- vi polovici januarja. Na te preglede dela se občinski od- bori SZDL že pripravljajo. To bodo predvsem delovne konference; zato se na njih ne bo zbralo preveliko šte- vilo delegatov. Vse kaže, da bodo te konference lepo uspele, saj bogatega materi- ala zanje ne manjka. Tu mis- lim zlasti na vsa tista vpra- šanja, ki so jih državljani postavljali na konferencah krajevnih organizacij in prav tako na razgovorih o pred osnutku zvezne in re- publiške ustave. Razumljivo je, da bo treba nekje dati odgovore na vsa ta vpraša- nja, razen tega pa prav ta material nakazuje tudi smer bodočega dela tako krajev- nih kot občinskih organizacij Socialistične zveze, je še de- jal tovariš Zevart. — Bodo občinske konferen- ce Obravnavale vsa mogoča vprašanja, ki se pojavljajo? — Zdi se mi, da ne. Po ne- katerih predvidevanjih bodo zlasti poročila občinskih od- borov SZDL nakazala samo tista vprašanja, ki so za do- ločeno območje najvažnejša. Ta vprašanja pa ne bo težko najti, saj jih lahko sleherna organizacija izlušči zlasti iz materiala, ki so ga dali raz- govori o predosnutku zvezne in republiške ustave, pa tudi zaključki konferenc krajev- nih organizacij SZDL. Nekaj koristnih pobud za delo pa je dal tudi pred dne- vi zaključeni seminar na Do- brni, kjer smo posebej ob- ravnavali nekatera organiza- cijska in druga vprašanja, ki se tičejo dela Socialisti¿ne zveze. — Kakšni bodo po šte^^u članov novi odbori občinskih organizacij SZDL? — Ze zaradi nal^og, ki sto- jijo pred našimi političnimi organizacijami ne kaže, da bi šli v velike, številčno močne odbore občinskih odborov SZDL. Zavoljo tega bodo no- vi odbori občinskih organiza- cij SZDL številčno manjši od dosedanjih. Gre tudi za to, da gre za volitev takšnih or- ganov, ki se morajo uvelja- viti zlasti kot operativna de- lovna telesa, ne pa kot me- sta, kjer naj samo načelno obravnavajo določene nalo- ge. M. B. Pcmagoli bodo; pri sestavi novih stctutov Pred.sedstvo občinskega sindi- kalnega .svela v Slovenskih Konji- cah je imenovalo posebno komisi- jo, ki bo skupaj z ustreznimi ko- misijami v gospodarskih organi- zaciji^h sodelovala v pripravah, za izdelavo statutov podjetij. Njena naloga bo odgovorna zlasti v manjših podjetjih, v katerih se- danja pravila niso niti dopolnje- vali. V. L, Neprimerno darilo za novo leto NOTRANJE RAZMERE V CELJSKEM OBRTNEM PODJETJU »KLJUČAVNIČAR« OB AŠKERČEVI ULICI TERJAJO ODLOČNE SPREMEMBE IN UKREPE. To, kar so si v zadnjem času privoščili v celjskem obrtnem podjetju "-Ključavničar« ki ima svoj sedež ob Aškerčevi ulici, je več kot neprimerno darilo za novo leto. Nepnmerno je tako za sam kolektiv, kot tudi za skupnost, ka- teri je ta kolektiv, lahko rečemo kar v celoti, prav zdaj ob zaključ- ku leta «-podaril« darilo, ki pome- ni goljufanje vseh načel in prin- cipov upravljanja ter zdravih no- tranjih razmer. Začelo se je potem, ko je po- sebna delegacija podjetja zapro- sila za sprejem pri predsedniku občine, na katerem je opozorila na težave in druge probleme, v katerem se nahaja kolektiv. Na- mesto, da bi organ samoupravlja- nja pozdravil to pobudo, ki je bi- la več kot pozitivna, saj je vodila do tega, da bi kolektiv ob pomoči ljudskega odbora rešil določene proizvodne in ostale probleme, jo je na svoji seji celo grajal. Višek pa je bil dosežen tisti dan, ko sta se dva člana kolektiva odločila za to, da sta nekatere nevzdržne razmere in dejanja razložila tudi pristojnim organom. In spet, na- mesto, da bi se sestali in anali- zirali določene slabosti, ali pa vsaj tiste, ki sta jih sprožila navedena tovariša, se je ost obrnila proti njima. Enega so dali takoj preotegnili na dan nekaj --^plavih« ter še dru- ge prekrške, zaradi katerih so sprejeli sklep, da ga odpustijo. Na tej seji so obravnavali stvari, ki bi jih morali že zdavnaj, saj so bile nekatere starejšega izvora. Toda, grešnega kozla je bilo treba poiskati zdaj in v ljudeh, ki so se ►Mdrznili« povedati, kaj v podjetju ni prav in kaj je celo močno na- robe. Izredno zanimiv je zapisnik disciplinske komisije, saj kaže, da je prav v tem primeru obravna- vala samo >->-plave«, prezrla pa vse ostale točke «-obtoznice« Zakaj je to storila, je več kot razumljivo, saj bi pri obravnavi ostalih točk prijave prizadela tudi nekatere svoje člane. Da pa se to ne bi pri- merila, so rajši opustili vsakršno besedo o šušmarjenju in še o čem drugem. Tak je bil odnos do enega člana kolektiva, ki jim je naen- krat postal odveč, in to prav zdaj. ko se je «-upal« ojxìzoriii na ne- rednosti v podjetju. Za drugega pa so naročili disciplinski komi- siji naj poišče nekaj njegovih prekrškov, naj jih potegne na dan in spravi potem človeka, ki je grajal pomanjkljivosti, na >»zatož- no klop.« Prvi razgovori v podjetju so pokazali, da bi tu morali spreme- niti napisno tablo in tudi za jav- nost opozoriti, da je to šušmarsko uslužnostno podjetje. Sušmarjenje je dovolil tudi celo delavski svet in to v primerih, kadar so delali za lastne potrebe. Kol so pukazali določeni primei-i, so nekateri po- jem lastnih potreb tolmačili po svoje in ga po potrebi razširjevali. Tu se je šušmarilo noč in dan; v delavnice so lahko prihajali, ka- dar se jim je hotelo. Veliko bi se dalo povedali o evidenci porabe materiala, o nalaganju vozičkov in podobno. Izvor vseh teh in še drugih sla- bosti, o katerih bodo pristojni še marsikaj povedali, lahko iščemo tudi v nesposobnem in slabem vodstvu podjetja. Na dlani je, da direktor ni obvladal situacije. Če- prav je tudi sam ugotavljal dolo- čene slabosti, proti njim ni ukre- pal. Dogodke, ki so se pripetili zad- nje dni v podjetju bi lahko na kratko označili približno takole: ven z ljudmi, ki so se drznili od- kriti določene slabosti in jih celo posredovati pristojnim organom. Z njimi ven, mi pa lepo po sta- rem naprej. Naj živi šušmarstvo. Razumljivo je, da tako ne more iti naprej in da bo treba zlasti v tem primeru odločneje ukrepati, zlasti pa pomagati, da bo podjetje prišlo na pravo pot. -an CELJSKI TEDNIK STEV, 51-52 — 28. decembra 1962 RISTO: GAJŠEK Pet posebnih nalog v RAZGOVORU S TAJNIKOM OKRAJNE GOSPODARSKE ZBORNICE SMO ZVEDELI ZA ZNAČILNOSTI DELA ZBORNICE HKRATI PA SMO SE ZANIMALI TUDI O NEKATERIH POSEB- NOSTIH RAZVOJA GOSPODARSKIH PANOG V CELJSKEM OKRAJU V NASLEDNJEM LETU. TOVARiS RISTO GAJSEK JE TAKOLE ODGOVORIL NA NAS A VPRAŠANJA. Gospodarska zbornica za ob- močje celjskega okraja se je raz- meroma zelo hitro utrdila in je že prešla začetno »-orgamzacijsko-<^ obdobje. Tako smo se lahko že v starem letu lotili najbolj perečih probl^nov z vseh področij gospo- darstva. Značilno je tudi dejstvo, da nobena panoga gospodarstva ni bila favorizirana, kar so neka- teri >*'hudomušno-<-< predvidevali. To pa je tudi edino pravilno, saj bi se zapostavljanje katerekoli gospodarske panoge že v kratkem hudo maščevalo. Vsekakor pa je za staro leto najbolj značilen hiter napredek na področju izvozne politike, kjer se je celjski okraj ob prizade- vanju zbornice in vseh podjetij povzpel na prvo mesto v Sloveni- ji. V industriji se bomo v novem letu srečali predvsem s petimi na- logami. Težnja je namreč, da bi povečali proizvodnjo, dosegli še večjo rentabilnost, nadalje še več- ji izkoristek strojnih naprav in še večji izvoz. Razen tega pa bomo skupno z Zavodom za napredek gospodarstva izdelali podrobne analize o smiselnih integracijskih procesih. Prav gotovo pa nam tudi na kmetijskem področju ostanejo še naprej precejšnje naloge, ki bodo zahtevale veliko pozornosti in pri- zadevanj. Gre za znatno poveča- nje površin socialističnega sektor- ja. Predvidevamo, da se bodo v novem letu le-te povečale za oko- li 2000 hektarjev, in sicer od se- danjih 4600 ha na 6600 ha. V istem obdobju pa bomo na tem področ- ju posvetili še posebno pozornost rasti in razvoju sadjarstva, hme- ljarstva in jagodičevja — kajti znano je, da so prav te panoge socialističnega sektorja glede ren- tabilnosti v preteklem obdobju zabeležile največ uspehov. Za gospodarsko dejavnost lahko za preteklo obdobje damo le od- lično oceno. Morda bo potrebno v naslednjem obdobju nekoliko izenačiti dinamiko proizvodnje in poseka, ker je le-ta bistvena ža nemoteno delovanje tovarn celu- loze in drugih porabnikov lesa. Posebna značilnost in ena od bistvenih nalog zbornice v nas- lednjem letu pa bo redno zasledo- vanje realizacije planskih obvez- nosti po občinah in s tem v zvezi tudi ostalih elementov, ki so po- trebni, da se na gospodarskem področju doseže umirjena in eno- vita dinamika. Seveda pa bo zbornica morala reševati tudi kopico drugih na vi- dez sicer manj, a zato ne brezpo- membnih problemov. Prepričani pa smo, da bo naslednje leto še uspešnejše. PETER HLASTEC: Kmetijstvo ima prednost Med najvažnejše uspehe pretek- lega leta v šentjurski občini vse- kakor štejemo izrazito uspešen start kmetijskega kombinata, ki se je v tem razdobju organizacij- sko popolnoma utrudil in je s svo- jimi petimi poslovnimi okoliši že zabeležil znatne uspehe. Naj navedemo, da so že v prvem letu investicije kombinata prese- gle vsa pričakovanja, irazen tega pa so uspešno organizirali tudi lastno kmetijsko proizvodnjo in uredili za to območje že prepo- trebne predelovalne oibrate. V tem obdobju so uredili 60 hektarjev veliko sadno plantažo in 20 hek- tarjev ribezovih nasadov. Kombi- nat je živinorejsko proizvodnjo specializiral, in sicer predvsem v tri smeri — za mlečno proizvod- njo (Planina), meso (ostala pod- ročja) in bekone (šentjursko ob- močje). Med predelovalnimi obrati smo letos uredili mešalnico za močna krmila, mlin za žitarice, dokonču- jemo pa tudi gradnjo sodobne klavnice in prostore za skladišča, j ki so kombinatu nujno potrebni, j Tudi industrija v tem obdobju \ ni zaostajala. Zlasti značilne uspe- j he sta zabeležili obe veliki pod- \ jetji (Alpos in LIP) glede priza- | devanj za povečanje izvoza. Alpos pa se je letos tudi prvič vključil ' v mednarodno delitev. Prav gotovo bo tudi v 1963. letu : imelo kmetijstvo prednost, saj je to spričo strukture prebivalstva tudi edino pravilno. Sodimo, da bomo za potrebe socialističnega sektorja pridobili za okoli 1.400 hektarjev novih obdelovalnih po- vršin, nadaljevali pa bomo tudi s specializacijo kmetijske proizvod- nje. V načrtu imamo ureditev 168 hektarjev velikega nasada jago- dičevja in dokončanje sadne plan- taže. Istočasno bo potrebno nujno urediti pitališča v Slivnici in v Šentjurju ter obnoviti hleve v Dramljah in v Trnovem. Pri tem pa smo hkrati dali za naslednje leto poudarek potrebi po izgrad- nji stanovanj za kmetijske delav- ce. Sodimo, da bomo uspeli za po- trebe kmetijstva v naslednjem le- tu zgraditi vsaj deset stanovanj. V industriji še naprej ostane po- udarek na krepitvi izvozne dejav- nosti. To nalogo pa bo zlasti to- varna Alpos šelažje izvrševala po modernizaciji strojnih naprav, kar bodo predvidoma opravili že v za- četku leta, tako da bodo investi- cije aktivirane že v novem letu. Računamo, da bomo v izvozu do- segli vsoto milijon dolarjev, kar je za naše območje vsekakor za- dovoljivo. Ostanejo pa nam še tri velike naloge. Pereči stanovanjski prob- lemi, ki jih bomo skušali omiliti z dograditvijo 31 stanovanj in z začetkom gradnje dvajset stano- vanjskega bloka. Nadalje regula- cija Pesnice in kanalizacija ter doknčna ureditev trgovin v ob- činskem središču. To bomo ure- dili tako, da bo možna specializa- cija trgovin. POUDAREK IZBOLJŠAVAM V emajlirki so v preteklem ob- dobju posvetili posebno pozornost izboljšavam strojnih naprav. Pred leti je namreč njihovo podjetje bilo zlasti značilno po velikem itevilu nesreč med delom, ki pa so se predvsem zaradi notranjih izboljšav in sprememb tehnolo- škega postopka bistveno znižale. Tako so samo letos uvedli na 22 strojih večje izboljšave, na stro- jih, kjer je to možno, pa so mon- tirali tudi fotocelice, ki avtoma- tično ob nevarnosti in možnosti poškodbe ustavijo stroj. Istočas- no pa so s prestavitvami strojnih naprav omogočili linijsko proiz- vodnjo, kar jim je letos v celoti uspelo. Rezultati so se kmalu po- kazali, in sicer glede povečavanja proizvodnje in pri kvaliteti. Linij- ska proizvodnja pa je bistveno pripomogla tudi k prizadevanju za zmanjšanje stroškov poslova- nja, saj je gotovo, da je z možno- stjo proizvajanja večjih serij istih izdelkov relativno zmanjšan del stroškov, ki bremeni en kos pro- izvoda. Posebna zanimivost v Emajlir- ki je tudi montaža večstopenjske stiskalnice, ki opravi lahko tudi šest operacij hkrati. Ta novost bo bistveno pripomogla, da bodo lah- ko odpravili nekatere zastoje. Tu tudi stare stiskalnice so montirali v novi hali tako, da je postopek poenostavljen. To pa je bil pri Djih eden poglavitnih smotrov -le Novo sklcdišče velika predncst j Malo je Celjanov, ki si še i niso ogledali velikega »nebo- j tičnika« pri Žalcu, kjer gradi ; ljubljansko podjetje novo \ veliko skladišče za hmelj. 2e ' sama stavba je Impozantna, še večji pa je njen gospodar- ski pomen. Äaradi tega v Hmezadu tako trdno upajo, da bo skladišče dokončno zgrajeno že v novem letu. Sedanje skladišče, ki so ga delno modernizirali, ima ka- paciteto 200 ton hmelja, novo veliko skladišče, ki bo popol- noma mehanizirano pa bo zmoglo v enem polnem obra- tu pripraviti za trg 750 ton hmelja. Ze iz tega lahko raz- beremo, da bo v novih skla- diščnih prostorih priprava hmelja za trg hitrejša, kar je zlasti pomembno glede na zelo muhaste prilike na trgu s hmeljem. Razen tega pa bo imelo no- vo sikladišče tudi sodobnejše naprave, ki bodo omogočile natanko prapravo hmelja рк) željah posameznih kupcev. Kajti zahteve kupcev na mednarodnem trgu so zlasti glede hmelja v zadnjih letih vse bolj zaostrene. To velja zlasti glede odstotka vlage in kvalitete. Nov sistem delova- nja avtomatskih komor za pripravo. hmelja pa je tudi tako prirejen, da hmelja ni treba prelagati ali prevažati in spričo tega tudi ne bo to- liko izmečka zaradi drobitve in podobno. Da pa bo priprava čimbolj prilagojena zahtevam, so oskrbeli nove sodobne komo- re skladišča z daljinskimi aparati za določevanje vlage in toplote, kar je v hmeljskih skladiščih zlasti pomembno. Novo skladišče Hmezada sodi vsekakor med pomemb- ne pridobitve tega območja, saj je znano, da je mnogo- krat prav od obdelave obra- nega hmelja tudi odvisna njegova kvaliteta. Celje pod belo odejo Jože Jost: Stanovanja in vodovod Tovariš Jože Jost meni, da je ena od značilnih delovnih zma^ v preteklem letu dejstvo, da so gos- podarske organizacije kljub neka- terim objektivnim težavam in ovi- ram le izpolnile in presegle pred- videvanja na gospodarskem pod- ročju. Nekoliko so zaostali rezul- tati glede povečanja družbenega in osebnega standarda, vendar lahko ugotovimo, da so tudi te slabosti v zadnjih mesecih odprav- ljene. V 1963 letu bo treba opraviti pomembne naloge, nekatere med njimi pa so za mesto in območje občine izredno pomembne. Razen za uresničevanje podrobnih nalog začrtanih v družbenem planu bo- mo v novem letu težili za tem, da se kmetijske organizacije ( agro- kombinat in kmetijska zadruga) neposredno vključijo kot odgovor- na činitelja za preskrbo prebival- stva s kmetijskmi pridelki. Najpomembnejši problemi pa vsekakor obstojajo na področju komunale in stanovanjske izgrad- nje. Sodimo, da bomo lahko sin- hronizirano akcijo pri stanovanjski izgradnji v Celju uspeli v novem letu zgraditi okoli 350 stanovanj. Se naprej pa ostane kot prvi in najvažnejši problem celjski vodo- vod. Ureditev vodovoda je naloga. ki bo imela vseskozi prednost in zasluži zaradi perečih razmer tu- di največ prizadevanja. Na področju šolstva je še nekaj nerešenih problemov, vendar je vprašanje srednje tehnične šole najaktualnejše. Tako pričakujemo da bomo v naslednjem letu lahko poslopje za novo tehnčno šolo v 1963. letu zgradili do I. faze. Isto- časno pa bo potrebno nadaljevati prizadevanja za obnovitev in ure- ditev starih šolskih poslopij. Posebno pozornost si zasluži tu- di trgovina in vse ostale tercialne panoge gospodarstva, ki jih bo potrebno še naprej krepiti, kajti brez urejenih trgovin, uslužnostne obrti in podobno si ne moremo zamisliti urejenega mesta. Naš na- men pa je, da bi v novem letu kar največ prispevali, da bi Celje po- stalo eno izmed najbolje urejenih mest. ING. LUDVIK MALI: Upamo - še večji uspehi Planske obveznosti smo na ob- močju šoštanjske občine kljub ne- katerim težavam izpolnili. Zlasti značilne so bile te v tovarni usnja, kjer zaradi neaktiviranih investi- cij tudi povprečje ni popolnoma realno. Izredno ugodno realizacijo pa so dosegli v osrednjem našem podjetju, v rudniku, in sicer zlasti značilni^ za lepe uspehe so zadnji meseci. Morda je prav, če tudi po- vemo, da bi v velenjskem rudniku zabeležili še večje proizvodne uspehe, če jim ne bi konstantno primanjkovalo ustrezne delovne sile. Lepe uspehe pa je letos za- beležilo tudi podjetje Gorenje, kjer je zlasti značilna velika pri- zadevnost — nadalje v Galante- riji. Med posebne novosti pa vseka- kor sodi prizadevanje kmetijcev za organizacijo proizvodnje, ki bi vsaj v glavnem zadovoljila potre- be gospodinjstev v Šaleški dolini. Sem sodi tudi ureditev novega ra- stlinjaka z ogrevanjem in poseb- na prizadevanja za ureditev prob- lema okoli oskrbe obeh mest z mlekom. In 1963. leto? Povsod na novo leto zro z velikimi upi, tudi pri nas. No, najbolje je, če se pri tem oslonimo na dejanske možnosti. V kmetijstvu računamo na znatno povečanje socialističnega sektorja, kar bo imelo za posledico odpravo nekaterih slabosti glede preskrbe prebivalstva, ki so od časa do časn za preteklo leto značilne. V Šaleški dolini pa je vsekakor v ospredju naloga za začetek grad- nje Velepliname. Lahko bi rekli, da je to za naše območje kapital- na nal-^^a, in sicer iz dv^h raz- logov. Novi gigant bo najprej še povečal gospodarsko meč območja naše občine, istočasno pa nas na i začetek še vežejo ustrezne pogod-' be. V na<:l'^dniem letu bo ootrebno tudi aktivirati kromov oddelek to- ' varne usnja, nadalje pa tudi raz- širiti obrate, ki imajo možnost za- poslovati večje število ženske de- lovne sile. Znano je namreč, da je prav zaposlovanje na našem ob- močju že nekaj let eaen od akut- nih problemov. In kot tretja, a zato nič manj važna naloga nam predstoji ure- ditev šaleškega vodovoda. Ze se- daj je bilo to vprašanje zlasti v konicah izredno pereče. Podobno kot v Velenju nameravamo tudi v Šoštanju v naslednjem letu or- ganizirati obrtno dejavnost. Glede zdravstva lahko povem, da je precej urejeno, glavni prob- lem v šolstvu pa se mi zdi nujna potreba p>o ureditvi nekaterih sol» na našem območju. АГ ie kislo? Franček se je odločil, da si bo kitpil avto. Dolgo je premišljeval in res nazadnje zaradi «üslifcih prednosti« od_ ločil za »fica-x. "^Fičo-«, ta je res rešitev. Udoben je, ma- lo goriva porabi, veliko jih je že na cesti in ne bom »^ek- sponiran-^! Tako je modroval Franček, dokler se niso po- javili problemi. Med prvimi seveda velika težava, ker Franček še ni nikdar sedel za krmilom mo- tornega vozila. Toda težava ne bi bila težava, temveč ne- sreča in usoda, če bi se je ne dalo premostiti. »Zakaj pa imamo tečaje za voznike,« si je dejal in se tudi vpisal. Odštel je sicer s težavo dvajset tisočakov, ne- kaj »jurčkov« še za razne druge »-formalnosti« in začel je z večernim šolanjem. Pri- den in ubogljiv je bil, ker pa je tudi brihten, mu izpit ni delal težav. Nekoliko je bilo sicer nervoze, toda kje je ni in nazadnje, če gre za tako veliko reč kot »^stan- dard« je pač treba tudi mal- ce nervoze preboleti. Izpit je tako minil, v žepu pa je imel lično knjižico — vozniško dovoljenje. »No, še malenkost mi manjka. Se ena podobna knjižica, prometno dovolje- [ nje in seveda »fičo«. \ Čeprav gre za verbalno malo zadevo, pa je ta posta- la naenkrat hud problem za Francka. Začel je razmišlja- ti, kako bi prišel do avtomo- bila in »-prometnega dovo- ljenja«. In bolj ko je »štu- diral«, bolj zamotana je po- stala zadeva. Saj na koncu koncev milijon dinarjev tudi ni kar tako. S kreditom se sicer zadeva nekoliko omili — toda milijon še vedno os- tane. In tega Franček ni in ni mogel niti v sanjah stak- niti, čeravno je že tolikokrat sanjal, kako je prijetno v »fi- ču« — zlasti v lastnem. In kaj mu je potem še pre- ostalo, kot da se je spomnil basni o lisici in grozdju. To- da to je bilo le mimogrede, kajti priznati noče za noben denar, da ima njegova zgod- ba kakšno koli vezo z basni- jo. Za njega je »fičo« krat- komalo preveč pomanjkljivo vozilo in si ga ne bo kupil. Podobno kot je rekla lisica, da je grozdje kislo. bine JOSKO LOJEN: Kmetijstvo in turirem Ko smo povprašali predsednika šmarske občine o načrtih za novo leto nam je brez obotvaljanja po- vedal: »Prednost imata vsekakor kmetijstvo in turizem. Letos smo uspeli utrditi organi- zacijsko kmetijsko organizacijo, v novem letu pa bo potrebno z ope- rativnimi izboljšavami in s prido- bivanjem novih površin krepiti zlasti specializirane obrate z last- no proizvodnjo. Istočasno pa bo prav gotovo ena izmed pomemb- nih nalog poglabljanja posamez- nih proizvodnih oblik sodelovanja med zadrugo in zadružniki. Cesta ostane tudi v naslednjem letu področje, na katerem bo po- trebno veliko prizadevanja in vne- me, kajti gotovo je, da brez dobre ceste ostane tudi ves načrt o ure- ditvi objektov za razvoj sodob- nega turizma neuresničljiv. V naslednjem letu pa namera- vamo posvetiti še posebno pozor- nost ureditvi trgovinskega omrež- ja, in sicer predvsem v Rogaški Slatini, razen tega pa tudi v osta- lih krajih. Osnovni smoter pa še naprej ostane, da bi z razpoložljivimi sredstvi uredili najnujnejše zade- ve in da bi se polagoma otresli neprijetnega vzdevka — >»zaostalo območje!* VLADO PL ASK AN: Se naprej rekonstrukcije Zdi se mi, da je za naše območ- je značilen hiter vzpon proizvod- nje zlasti v drugem polletju, med- tem ko smo v prvem obdobju leta na tem iX)dročju nekoliko zaosta- jali. V tem obdobju pa so se iz- razito povečale zmogljivosti indu- strijskih obratov in so novitete dale že letos možnosti za večje uspehe. To velja zlasti za Juteks, Polzelo in Prebold. Enako po- membno je bilo letošnje leto tudi za kmetijstvo, hkrati pa ne more- mo mimo dejstva, da se je prav letos rudnik v Zabukovci izkopal iz težavne situacije predvsem z lastnimi prizadevanji. Tu so bili rezultati na dlani — večja proiz- vodnja, večji dohodek in skladno temu tudi ustreznejši in pravič- nejši sistem delitve dohodkov. Kaj bi lahko rekli za novo leto? V industriji ostanejo še naprej na prvem mestu proizvodne nalo- ge in dokončanje rekonstrukcij- skih del. To velja zlasti za Pol- zelo. Istočasno pa bo potrebno ure- diti sodobno livarno kovinskega podjetja in še razširiti dejavnost Agroservisa. Vidno mesto med na- črti pa vsekakor zavzema priza- devanje za modernizacijo kera- mične industrije v Libojah. Posebne naloge ima vsekakor kmetijstvo. Sodimo, da bo v na- slednjem letu potrebno pridobili za socialistični sektor še okoli 600 hektarjev pridelovalnih površin in razširiti hmeljišča za nadalj- njih 270 hektarjev. Toda s tem se naloge v kmetij- stvu ne nehajo Kajti dokončno bo potrebno urediti tudi živinorejski farmi v Podlogu in Zalogu ter razširiti sodoben sadjarski obrat v Mirosanu. Poleg tega pa ostane še naprej kot ena osnovnih nalog krepitev kooperativnega sodelova- nja pri proizvodnji hmelja in zla- sti živinoreje, pri čemer smo na našem območju zlasti letos zabe- ležili znatne uspehe. Saj se je proizvodnja mesa za trg kar po- četvorila. Posebne naloge pa so pred na- mi glede povečanje izvoza. Na na- območju so namreč tovarne, ki imajo precej možnosti, da svoje izdelke še uspešneje x>osredinejo zunanjim trgom. M. Odločilna ¡9 bila zavest kolektiva v Tovarni emajlirane posode so ▼ letošnjem letu na področju ob- novitvenih del zabeležili izrazito lepe uspehe, kjer je prišla do iz- raza zavest članov kolektiva, saj so spričo posebnih pogojev morali graditi novo halo za predelovalne obrate kar med delovanjem stro- jev v hali. Ker je obratovodja te- ga obrata tudi predsednik komi- sije za investicijsko izgradnjo, smo tovariša Draga Dolžana na- prosili za nekaj odgovorov v zvezi z njihovimi problemi, ki so jih v tem letu morali premostiti in re- Siti. Takole je odgovoril: Rekonstrukcij ska dela v Emaj- lirki so zajela predvsem dva os- novna obrata — predelovalne ob- rate in emajlimico. Razen tega pa so obnovitvena dela bila tudi v radiatorskem oddelku, kjer smo namestili avtomatsko napravo za spajanje pločevinastih delov, na- dalje smo uredili skladišče ploče- vine in kemikalij in obnovili to- varniško poslopje. Za rekonstrukcijo smo porabili 80 odstotkov lastnih sredstev, če pa ne bi bilo sprememb glede ca- rin, bi uspeli za milijardo in i>ol investicij opraviti v celoti z last- nimi sredstvi. Zanimivi so tudi podatki o po- rastu proizvodnje, ki so rezultat rekonstrukcije. Ce vzamemo za osnovo 1959. leto, beležimo porast proizvodnje za preko 30 odstot- kov, kar je relativno zelo lep uspeh. Značilno za našo tovarno pa je tudi dejstvo, da pred • začetkom rekonstrukcijskih del v tovarni nismo dobili nobenega novega stroja in je bilo razumljivo po- trebno dajati znatna sredstva za modernizacijo strojnih in obrato- valnih naprav FKxijetja. Rad bi pa p>oudaril veliko priza- devnost vsega kolektiva za obnovo tovarne. Med obnovitvenimi deli velike dvorane predelovalnih ob- ratov so namreč delavci montirali posamezne elemente za novo halo kar med rednim obratovanjem obrata. Tako so delavci delali v silno težavnih pogojih in mnogo- krat je temperatura zdrknila iz- pod nule. Razen tega so tisti, ki so dopoldne delali na strojih, v popoldanskih urah pomagali pri montaži in gradnji hale in narobe — oni, ki so delali za stroji v po- poldanski izmeni, so prostovoljno pri gradbenih delih sodelovali v dopoldanskih urah. Pri delu za ureditev proizvod- nih prostorov je bilo namreč pre- cej težavnih del, ki so jih opravili naši člani kolektiva. Tako so po- višali nivo predelovalnih obratov za okoli 40 centimetrov. Zaradi te- ga povsem upravičeno lahko re- čem^jia rekonstrukcije ne bi kon- čali, če bi ne bilo med kolektivom toliko zavesti in delovne volje. o CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 Zakaj vplinjevanje lignita? Časovna ,meja za temelj no rekonstrukcijo slovenske težke industrije je že posta vijena. Ta meja je leto 1965. V tem letu mora steči plin p o daljnovodih in kot novo, ekonomičnejše gorivo napaj ati vsa naša večja podjetja. Ta plin naj bi stekel po dal jnovodih iz najbolj narav- nega središčnega izvira — to je iz šaleškega lignitnega bazena. Slovenska industrija je v glavnem na severu Sloveni-; je, zato bo za napajanje od Jesenic pa do Maribora ter drugih manjših razvejitev potrebno le 250 km daljino- voda. Čeprav je še vedno nešte- to vprašanj, kaj bi bilo ce- neje ali v danih pogojih ren- tabilneje. je nekaj vsekakor neodložljivo: to je rekon- strukcija, ki bo izvršena, in seveda oplemeniteno gorivo, kajti s teini pogoji bo lahko industrija šla v korak v mednarodni delitvi dela. Ce bi skušali tehtati, ali bi bil mazut cenejši od lig- nita, kar tudi je, in v čem je pravzaprav vplinjevanje lignita pomembno, moramo prvič povedati to, da bi ma- zut morali uvažati, medtem ko imamo lignita ogromne zaloTe doma. Ni pa to vse. Če bi podjetja šla na gori- vo: mazut, potem mora vsa- ko podjetje imeti lastne na- prave, kar bi bil dokajšen znesek z enostransko rešit- vijo. Bržčas pa lahko našte- jemo še druge vzroke, ki ka- žejo, da je vplinjevanje lig- nita ekonomsko pogojeno. Proizvodnja premoga je najprimitivnejši način pro- izvodnje. Zanimivo pa je. da smo z uvedbo mehanizacije v jamskih obratih in s tem dvigom storilnosti izredno poslabšali kvaliteto premo- ga. Vedno večji odstotek drobno zrnatega premoga dobivamo z novim načinom pridobivanja. Tn teh stotiso- čev ton ne moremo norabiti v klasičnih pečeh. Problem zase pa je transport 2 ali 3 milijonov ton. isaj s premo- gom prevažamo celo 45 od- stotkov vla?e. Prav zato je bi'stvene važnosti, da pre- mog osuš'mo in ga s tem že or>lemenitimo. doeim z vrvli- njevanjem dobimo izredmo kvalitetno gorivo z najlaž- jim transportom, s tem pa sočasno ustvarimo možnost za nesluten razvoj naše ke- mične industrije. Že ipri sa- mem vplinjevanju dobimo nekaj važnih stranskih pro- duktov. Tako bi v Velenju pri nrvi fazi proizvodnje 500 milijonov kubičnih metrov daljinskega -plina dobili kot stranske produkte nasled- nje: amonsulfata 15.100 ton, surovih fenolov 3.950 ton, su- rovega bencina 4.200 ton, žveplene kisline 5.600 ton ter katrana in katranskega olja 14.000 ton. Vsekakor na je kar odveč poudariati, da je najbolj go- spodarsko graditi energo kombinat tam, kjer je suro- vina. Sam tehnološki postopek bi zajemal štiri faze, in sicer sušenje lignita do roravilne vlažnosti (s predpogojem pravilne zrnatosti od 8 do 40 mm premera), vplinjeva- nje s pomočjo pare in kisika, čiščenje surovega plina s so- časnim sušenjem in nreko stalnih meritev od.pošiljanJe plina po daljinovodih. Še pomembnejše pa je. da da- ljinski plin ni končna stop- nja te predelave, kajti lig- nit ni le energetski nosilec, temveč nadaljnja predeloval- na komponenta. To bo mož- no ravno zaradi potrebnega izenačevanja — odvečni olin se bo odvajal v sintezo. Takšna kombinirana proiz- vodnja — na eni strani go- rivo — na drugi strani pa kemični izdelki — ustvarja u?oden rež'm v ekonom- skem posrledu. kor so viški pretvarjajo v višje dobrine, medtem ko je prav zarndi tega Ttroi/vodnîa daljinske- ga plina v pogonskem smi- slu obtožbe proizvajalnih na- prav bolj kontinuirana. S teh asopktov je toro i nrode- lava lií'n'ta nnrav-čf^nn in kot vso kaže. bomo lahko že v letošniem letu zasledovali rast tesra nnvosra vrelca za пат*^ janje slovenske indu- strije. KI Zadružni dom v Velenju že dobrih deset let pričakuje, kdo se ga bo usmilil. Obstal je sredi poti in propada. V njem so našli zatočišče dijaki I. osnovne šole, ki vse doslej niso imeli telovadnice. Končno pa bo le vsaj v redu služil namenu; čez nekaj časa se bo vanj vselil »-Krom-metal« Nenavadno doživetie MALA REPORTAŽA V torek so v Belih vodah pri Šoštanju prvič ustanovili šolsko športno društvo. Dijaki osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha so se zbrali ob pol deveti uri in kljub težkim gazem so bili točni. Vasica je majhna. Kmetije so razvetrene po obronkih in ven- dar so sklenili, da bodo imeli športno društvo. Osnovo tega društva bodo zaenkrat tvorili šolski krožki, ki so bili doslej izredno uspešni. Med temi krožki je vsekakor najboljši smučarsko- planinski krožek, ki se na vseh smučarskih tekmovanjih smelo in z uspehom bori za prva mesta. Prisluhnili so poročilu pri- pravljalnega odbora in našte- vanju uspehov smučarsko-pla- ninskega in strelskega krožka ter krožka za razvedrilo. Plaho so načenjali nekatera vprašanja, vendarle so jim lica žarela. Tudi tukaj na vasi bodo sedaj šport- niki. Saj so že, le društva doslej niso imeli. Dogovorili so se o delu za prvo leto, sprejeli pra- vila društva, nakar pa so izvolili upravni in nadzorni odbor. Nekateri starši niso bili ravno najbolj navdušeni, kajti prepri- čani so, da otroku v strmih lažeh ni treba telovadbe, češ, da jo je pri domačem delu dovolj. Šolarji pa so s hvaležnimi očmi zrli v mladega upravnika šole tovariša Jožeta Melanška, ki je vneto za- govarjal potrebo ipo športu. Razšli so se. In vsi so čutili, da je znova nekaj novega na vasi. Starejši so se počutili nekje pri- krajšane, saj v njihovih letih tega ni bilo, mladi pa so se vneto razgovarjali med sabo, kako se bodo tu in tam kaj odrezali. Svečane povsod Dan jugoslovanske ljudske ar- made so letos v Šoštanju prosla- vili tako svečano kot že dolgo ne kaj podobnega. Istočasno so sla- vili tudi zaključek jugoslovan- skih pionirskih iger, ki so dale dobre rezultate. Tudi obisk je pomenil pravo presenečenje. Bilo je celo pre- malo mest. Splošna telesno vzgojna društ- va iz Šoštanja, Velenja in Šmart- nega ob Paki so priredila kvali- tetno akademijo. Pred publiko so se zvrstili judoisti, dvigalci uteži ter izredno dinamične dekliške igre z žogami. Šoštanj- ski pionirji pod vodstvom tova- riša Jarnoviča so dali nekaj ču- dovitih točk. In prav ta večer so izkoristili, da so tovarišu Jarno- viču izročili zlato medaljo za neumorno, desetletno delo v vrstah Partizana. Za nekaj kulturnih točk je poskrbela mladina glasbene šole, ki je z nastopom pokazala, kaj vse se je doslej naučila. V imenu jugoslovanskih pi- onirskih iger je govoril sekretar občinskega odbora Socialistične zveze tovariš Milan Štrban — predsednik komisije za JPI. O pomenu dneva jugoslovanske ljudske armade pa je spregovoril rezervni ofioir tovariš Pavše. V Velenju je slovesen program izvedla recitacijska sekcija Svo- bode, s sodelovanjem godbe na pihala in pevskega izbora. Na šolah pa iso o pomenu tega dne spregovorili rezervni oficirji. O svojih doživetij so spregovorili, in mladina je sprejela vse to z velikim zanimanjem. -že Kje bom9 silvestrovoli ? Obiisk pri gostinskfh pod- jetjih v Šaleški dolini nam je pokazal, da je tisti, ki se doslej še ni pozanimal za »novoletni prostor«, pravza- prav že brez njega. Skoraj vsepovsod imajo že v glav- nem pokupljene rezervacije, le nekatere planinske posto- janke so še trenutno nezase- dene. O hotelu »Paka« vemo, da je v celoti rezerviran, saj je hudo v časteh pri Zagreb- čanih, ki so nas torej prehi- teli (podobno kot lani). Edi- na uteha pri tem je le ta, da bi hotel bolj mikal, kot pa bil uresničljiv, kajti rezer- vacije so izredno visoke. Še nekaj v pripombo: brez re- zervacij baje nikogar ne bo- do spuščali noter. Prijetneje bo to v delav- skem klubu, kjer ne bo re- zervacij in je prostor sko- rajda toliko velik kot v ho- telu. Zabavni plesni ansam- bel domače Svobode pa jam- či za prijetno razpoloženje, da ne omenimo že cen, ki so več kot znosne. Šoštanjiski hotel je že tudi zaseden. Tako preostanejo večini pač manjša gostišča in planinske postojanke na Paškem Kozjaku, v Šentvi- du in na oddaljenem Smre- kovcu. Ljubitelji gora bodo vsekakor pričakali novo le- to na eni od teh, če ne bodo odšli kam dlje. Penzioni v planinskih kočah še niso previsoki, saj nihajo med 900 in 1200 din. Večina pač v premalih go- stinskih prostorih ne bo imela mesta in verjemite, da je silvestrovanje tudi doma lahko kar najbolj prijetno. ZA NOVOLETNO JELKO Letošnje priprave za prazno- vanje novoletne jelke so bogate kot vse doslej. Kolektivi šoštanj- ske občine pripravljajo drobna, a lepa presenečenja za svoje naj- mlajše. Nekateri med njimi bodo celo tako srečni, da jih bo dedek Mraz obiskal in obdaril celo na več mestih: v vrtcu, v kulturnem domu in vsekakor še doma. V Velenju se je te dni dedek Mraz že pojavil, in sicer pred začetkom otroške spevoigre »Kresniček« od Radovana Gobca. Vse do 30. tega meseca bodo igrali vsak dan to igro in dedek Mraz bo tudi sleherno popoldne ipred pričetkom igre obdarjeval otroke. Tokrat se je izredno izkazala trgovina, ki je veliko število da- rilnih paketov dala zastonj. Na iposebno slovesen način pa bodo novoletno jelko proslavili na šolah, kjer otroci že sedaj zbi- rajo denar za medsebojno ob- daritev in že izdelujejo razne okraske, s katerimi bodo okitili srebrnkasto jelko. Vsak razred zase pripravlja pester, prijeten program, s katerim želijo tova- riše učitelje in svoje sošolce presenetiti. Žal pa kot kaže, letos ne bo sprevoda dedka Mraza, ki je lani in še poprej bil tako lep in sve- čan. Morda pa še je vendarle čas, da bi nekaj storili, kajti rekvizitov je še dovolj od lani in dobra volja premosti marsi- katere težave. Novoletni intervju Pravzaprav ni to novoletni, temveč le intervju o željah, ki naj jiih nam uresniči novo leto (če bomo sami kaj poprijeli — dodaja pregovor). Takšnole na- ročilo, opravi to in to, ni nič kaj prijetno. Dandanes ljudje že tako vse preveč drug drugega vprašujejo, pa naj še novinar. >Ne!« se mi je izmaknil naj- boljši prijatelj. »Raje šahirajva! Samo za časopis nikar tega ne piši!« Obmolknil sem in napravil ta- ko srečno potezo, da je bil mat na vidiku. »Pa bom kje drugje povpra- šal,« sem se potolažil. In ko sem drugega večera sedel doma za stroj in prebiral kratke oznake v beležnici. sem bil pod strašnim dojmom. V vsaki drugi vrstici je poplesavala magična beseda: denar! Resda je bil izra- žen v raznoraznih oblikah — to- da ostal je denar, pa kakorkoli si obračal. Takole nekako je bilo. Srečal sem gručo prosvetnih delavcev. Že od daleč sem slutil, da ni ne- kaj v redu. Prav sem imel. Vsi vprek so me obsuli z zgovor- nostjo. »Vraga, trinajste plače ne bo — to imaš po celoletnem garanju! »In moje grlo...« je še dodala vestna tovarišica. Vprašanje je bilo odveč, saj iso mi odgovorili. Pri sebi pa sem si mislil, da morebiti nimajo prav. Zajadral sem v pwdjetje. Gibi rok so se ritmično prilagajali bučanju strojev. Kričeče sem in- tervjuval. Prvi mi je odvrnil: »Želim, da bi zadel 100.000 na loteriji.« »Drugi pa je bučno vskočil: »Jaz si želim prvo premijo. Jaka je že namreč nri plači bolj skro- men, pa se ga to še v željah drži, Jaka ga je dregnil v rebra, Zasmejala sta se in se znova posvetila strojem, V hotelu mi je odgovoril cenik. Bil je toliko zgovoren, da sem se viprašal, kako dolgo bodo lahko shajali s takšnimi cenami — še vedno so namreč v »plimi«. Velenjski pevci so bili naj- skromnejši. Dejali so: »Želimo si prijetno zabavo!« in so me po- vabili, da z njimi preživim slovo od starega leta v delavskem klubu, kjer ne bo rezervacij (kar je sila odlično — saj bo celo v nas vseh prebudilo športni elan in tekmovalni duh z geslom: Kdo bo prej!) Pa sem vprašal Še ženo. Njena želja je bila sila skromna. »Ne bi bilo napak, če bi bil več doma!« Kaj čem, prav ima. Upam, da se 'bom tega nasveta držal. -ik. Tuberkuloznih obolenj vedno manj SIMPOZIJ v VELENJU V Petek so se v Velenju zbrali iz Slovenije zdravniki za tuber- kulozna obolenja na letno delov- no konferenco. V izčrpnem poročilu so podali celotni pregled dela in uspehov v boju proti zavratni bolezni ter po- sebej ocenili delo v bolnicah in v protituberkuloznih dispanzerjih. Značilna je ugotovitev, da je ved- no manj tuberkuloznih obolenj in prav tako umiranje zaradi te bo- lezni. V nekaterih sanatorijih so zaradi prostih mest začeli spreje- mati tudi bolnike z netuberkuloz- nimi pljučnimi obolenji in pri- mere ginekološke tuberkuloze. Največji poudarek je konferen- ca dala predvsem problemu zdrav- ljenja z delovno terapijo. To no- vost že uspešno uvajajo v Topol- šici in v nekaterih drugih sana- torijih. Ob zaključku konference so po- delili dve nagradi. In si- cer nagrado za najboljše dispan- zersko delo in Levičnikovo na- grado za raziskovalno delo. Prvo nagrado je dobil dispan- zer v Murski Soboti, Levičnikovo nagrado pa je prejel dr. Branko Stangelj za najboljšo razpravo s področja raziskovalnega poglab- ljanja v protituberkuloznem boju. Še toliko uspehov v NOVEM LETU! V dobrih dveh letih obstoja si je splošno gradbeno podjetje »Vegrad« v Velenju ustvarilo s svojimi solidnimi deli tolikšen ugled, da je danes skorajda iz- ključni izvajalec gradbenih del v Šaleški dolini. Zaradi izredne kvalitetne in časovno hitre grad- nje pa je podjetje znano tudi izven meja občine, saj so in bodo gradili v Dobrni, Celju, Šem- petru in drugod. V letošnjem letu so med osta- lim zgradili novo osemletko v Velenju, zdravstveni dom, tri sedemnajsttorčke v Velenju in dva v Šoštanju ter nešteto dru- gih manjših zgradb. Letos jih je prezgodaj prese- netil mraz, vendar odarskimi organizacijami r>o- skrbeti za čim prejšnjo ustanovi- tev obrata družbene prehrane. V pivovarni bodo zavihali rolcave NOVA SLADARNA - POSKUSNO OBRATOVANJE V LETU 1964 - TRI TlSOC TON SLADA LETNO - KONEC SEZONSKE GA DELA — REKONSTRUKCIJA - IZVOZ Mnogo je pri nas delovnih ko- lektivov, ki jim bo novo leto pri- neslo veliko novosti, pa tudi tr- dega dela. Med takimi je v La- škem tudi Pivovarna. Dvoje po- membnih nalog se jim obeta v letu 1963. Gradnja nove, lastne sladarue je prva in nadaljevanje rekonstrukcije tovarne druga oo- Ijuba, Id so jo obljubili sebi in vsem nam. Oboje je za laško pi- vovarno nedvomno velikega po- mena. Kolektiv se tega zaveda in je v sikiadu s tem tudi že doslej skrbno gospodaril. Da je res ta- ko, иаш pove že ra/merje med skiadi in osebnimi doiiodki v poujeiju. Kaziüeiiu so jiii v raz- uieiju 49 : 31 Ш 10 — v doDro stKiauov. Nedvomno — posne- manja vreden primer! Ko smo v lasKi pivovarni po- vprašali, zakaj so se odločili za gradnjo nove sladarue, so nam povedali takole: »INa lastno siadarno pri nas že zelo dolgo mislimo; tuda doslej je Diio za uresničile v le veiiKe želje prav malo možnosti. Tako siuu Liii prisujem osnovno suro- vino za i*reueiavo piva — siad — uvazau iz Vziiouuje Nemčije in zuiinje čase tuai nekaj iz Ce- ŠKe. iuua v Jugoslaviji imamo dovolj ječmena, samo kapacite- te za njegovo preUeiavo so zelo majhne. Z^ato smo pred časom spet začeli misliti na lastno sla- aarno in lokral so se nam za na- bavo kreditov odpne razmeroma lepe možnosti. (Je bo šio vse po sreći, bomo s prvimi deli 1аћко zaceli že spomladi, medtem ko upamo, da Do poskusno obrato- vanje steklo že v letu 1964. lu oprema? Uvozili jo bom iz Vzhod- ne Nemčije, nekaj pa bo seveda tudi domačih naprav.« Ko bo sladarna začela z delom, bo dajala okrog 3 tisoč ton slada letno. S tem bo laška pivovarna v celoti krila potrebe svojega re- konstruiranega podjetja, ostalo pa bo tudi še nekaj tržnega viš- ka. To pa ni edina pridobitev lastne sladarne laške pivovarne. Tisti, ki razmere v kolektivu ne- koliko bolje poznajo, vedo, da pivovarna zaposluje veliko se- zonske delovne sile. V zimskih mesecih, ko je dela manj, so ti delavci odveč in podjetje jih vsako leto odpušča. Z začetkom obratovanja sladarne — katere delo je vezano tudi na zimske mesece — pa bo pivovarna za vselej lahko obračunala s takim sezonskim delom. Zato bodo kljub novemu obratu in večjim kapaci- tetam na novo zaposlili le majh- no število nove delovne sile. To- liko o sladarni! »In rekonstrukcija?« smo bili radovedni. »Pivovarna je bila grajena za kapaciteto 50 tisoč hektolitrov letne proizvodnje,« so nam po- jasnili. »Letos pa smo proizvedli že 85 tisoč hektolitrov piva. Re- konstrukcija, ki jo ii:vajamo v etapah, pa nam bo omogočila 120 tisoč hektolitrov letne proizvod- nje. Doslej smo rekonstruirali povsem z lastnimi sredstvi, v bo- doče pa bo treba najeti seveda tudi nekaj kreditov, tembolj, če se bomo res želeli približati zah- tevam zunanjega trga.« Da, pivovarna v Laškem se pri- pravlja tudi na izvoz. Poleg tega, da s svojim znanim »laškim« pi- vom oskrbuje vso Štajersko, Go- renjsko z Ljubljano. Koprščino, območje Gorice, pa Hrvatsko Za- gorje in Zagreb, so o izvozu vo- dili pogovore tudi z Italijo. Tako nameravajo v približno letu in pol izvoziti piva v vrednosti okrog 240 tisoč dolarjev. V ta na- men pa bodo seveda tudi v pro- izvodnji sami še marsikaj spre- menili. Odločiti se bodo morali za pasterizad:jo piva, nabavili bodo nov stroj za polnjenje ste- klenic itd. V inozemstvo bodo lahko izvažali pivo v glavnem le v steklenicah in polnilni stroj, ki ga bodo kupili, bo s kapacite- to 15 tisoč steklenic na uro, res dragocena pridobitev. Kolektiv laške pivovarne se je kduo odločil: dladjmiA ш md&' Ijevanje rekonstrukcije bostn prvi nalogi prihodnjega leta, p« tudi, če ho treba, krepko zavi- hati rokave! Saj znajo to storiti! Pod belo težo Rargsvor s predsednikom konislje zi MlBjri okrajnem komiteju LMS BO OKRAJNA AKCIJA? Polnih dvajset let je že od takrat, ko se je v dolini Sa- nice postrojile v mladinsko delovno brigado prvih tisoč mla- dih ljudi. Takrat je brigada delala v težkih pogojih, v večni nevarnosti za življenje; pa tudi nekaj let nato pogoji niso bili kaj prida boljši. Pa je mlade ljudi vendarle že takrat družila trdna vez — delo in prijateljstvo. Danes delajo mla- dinske delovne brigade v povsem drusračnih pogojih, vez pa je še danes ostala ista — delo in prijateljstvo jih vezeta v odlične delovne in prijatelj ske kolektive. Na okrajnem komiteju Ljudske mladine v Celju smo našli pred- sednika komisije za mladinske de- lovne akcije, tovariša Staneta Se- ničarja. Pa to ni bil slučaj. Pred dobrim tednom dni je namreč okrajni komite Ljudske mladine pripravil nekaj uspelih prireditev v počastitev dvajsetletnice mla- dinskih delovnih brigad. Bil je to razgiban brigadirski večer, pa za- nimivo srečanje nekaterih udele- žencev v najstarejših mladinskih delovnih brigadah. Ob tej priliki smo se spomnili tudi letošnjih de- lovnih akcij. In o njih smo po- vprašali Staneta. »>Uspehi letošnjih mladinskih delovnih brigad so pravgotovo najpomembnejši dogodek ob le- tošnjem brigadirskem jubileju. Ugotavljamo, da so letos briga- dirji dosegli večje uspehe kot kdajkoli poprej. In to ne samo na deloviščih, tudi v notranjem življenju brigad je bilo tako. Le- tos se je izredno razvila samo- uprava v brigadah in prav to je dejstvo — ki je za najpomemb- nejša vprašanja v življenju bri- gade zainteresiral slehernega bri- gadirja — ki mu moramo pripisati letošnje izredno lepe rezultate. Spomnite se samo uspehov letoš- njih brigad, ki so delale na avto- cesti ^>-Bratstva in enotnosti-«. Prva celjska mladinska delovna briga- da »Dušana Finžgarja^^ si je pribo- rila specialno pohvalo, bila je dvakrat udarna, dobila je srebr- no plaketo za dobro organizirano društveno dejavnost v brigadi; brigada Borisa Kidriča je bila dvakrat specialno pohvaljena, do- bila je zlato plaketo; tretja mla- dinska brigada »Karla Destovni- ka Kajuha« pa je bila štirikrat udarna, štirikrat specialno pohva- ljena, dobila je zlato plaketo za društveno aktivnost in sploh je bila nedvomno ena najboljših bri- gad zadnjih let. Vse brigade pa je še posebej odlikoval tovariš Tito z ordeni dela s srebrnim in zlatim vencem,« je povedal tova- riš Stame. »Slišali smo, da je agitacija za mladinske delovne brigade neko- liko pomanjkljiva. Je to res?« »Je! Preveč imamo zastarelih oblik agitacije, ki še zdaleč ne morejo ponazoriti vsega pestrega, dinamičnega življenja v mladin- skih delovnih brigadah. Potrudili se bomo, da prihodnje leto ne bo- mo več ugotavljali istih pomanj- kljivosti. Mislimo namreč, da bi predvsem brigadirji sami lahko s svojim pripovedovanjem, doživ- ljali in izkušnjami opravili dosti uspešnejšo agitacijo kot slike in stenčasi. »Kaj pa lokalne in občasne de- lovne akcije«? »Lokalnim in občasnim delov- nim akcijam je tako mladina kot tudi Socialistična zveza in ostali činitelji v komuni, posvetila pre- malo pozornosti. Poglejte: v La- škem so na primer mladi ljudje opravili nekaj nad dve sto prosto- voljnih delovnih ur, medtem ko so jih v Žalcu opravili nad tri- najst tisoč. Toda v tej občini se je poleg Ljudske mladine zavzela za delovne akcije še organizacija So- cialistične zveze in uspeh ni izo- stal. Lokalnih in občasnih delov- nih akcij ne gre prepuščati stihiji in v prihodnje bi se morali od- bori za delovne akcije pri občin- skih odborih Socialistične zveze res resneje lotiti svoje naloge.« »V Celju v zadnjih letih še ni- smo organizirali kakšne večje, morda v okrajnem merilu, delov- ne akcije. Kaj meniš ti o njej, tovariš Stane?« «•Vse kaže, da bomo prihodnje leto okrajno delovno akcijo le uresničili. Mladina je pripravlje- na graditi, potreb pa je tudi do- volj. Mislili smo na gradnjo ceste proti Rogaški Slatini ali proti Vidmu Krškem, morda celo proti Logarski dolini. Lahko bi gradili tudi rekreacijski center nekje v Gornjem Gradu, na Svetini ali kje drugje. Akcija bi bila z ekonom- skega vidika popolnoma upravi- čena, zato upamo, da bomo z njo vendarle začeli. Vanjo bi priteg- nili tudi mladino Vinkovcev, Zre- njanina, Tuzle in Bitola, s katero mladi Celjani lepo sodelujejo na marsikaterem področju. Tovariši iz sosednjih republik so na ta predlog že pritrdilno odgovorili in zdaj je samo še na nas, da ak- cijo speljemo.« »Problemi, načrti, tovariš Sta- ne?« »Obojega veliko! Ves list bi nam morah posvetiti, če bi hoteli vse zapisati,« se je hudomušno na- smehnil. »To-le nas pa le teži: nagrajevanje brigadirjev, ko se vrnejo z akcije. Marsikje mora- mo še vedno barantati za njihov dohodek. Vemo, da je težko, po- grešiti za mesec ali dva, delavca na delovnem mestu in mu povrhu vsega še priznati dohodek za ta čas. Vendar brigadir nedvomno tudi svojemu kolektivu koristi s tem, da se je udeležil mladinske akcije. In nikjer ni zapisano, naj bi za ta čas dobil poln osebni do- hodek. Mi se celo bolj navdušu- jemo za nagrajevanje, ki bo v skladu z brigadir j evim uspehom. Nedvomno je to bolj stimulativno in povsem v skladu s tistimi na- čeli delitve, ki jih zdaj uveljav- ljamo. Barantanje pa ni v takih primerih res čisto nič na mestu.« Zapísimo še to, da bodo briga- de dobile svoje mesto tudi v celj- skem muzeju, seveda le fotogra- fije, zapiski, odlikovanja in po- dobno. Prav je tako, saj tudi to sodi k dokumentom o izgradnji naše domovine, kajne? -ij Težko je danes še slu- titi, kako so brezobzirno občutili ljudje ob Sotli, tujci hoteli izkoreniniti slovenski živelj. Med pr- vimi so to občutili ko so se nenadoma pojavile zlo- glasne črne »marice« in vse, ne glede na kakršnokoli krivdo, od- peljale na Nemško kot ceneno de- lovno silo. Prav pa je to, da spo- mine na tiste nesrečne dni občas- no obujamo, da ne pozabljamo, sicer mladi rodovi ne bodo vede- li, kar morajo vedeti. Kdor ne pozna zgodovinske preteklosti svojega ljudstva, ta tudi ne bo doumel ceniti vseh velikih napo- rov, ki jih ljudstvo vedno znova in znova vlaga za napredek in boljše življenje. Nikoli se ne sme- mo uspavati, kajti vedno znova in znova skušajo dvigniti glave ti^îti, ki so nas nekoč hoteli poko- pati. Zločin v Bonnu rb našem Dnevu republike to potrjuje. V Obsotelju so letos p-aznovali krajevne praznike, ki so jih izbra- li prav ob spominu na izselitev. Tako so praznovali v Polju oh So- tli in pred kratkim še v Bistrici ob Sotli. Ob prireditvah so izrazili najtrdnejšo voljo živeti tako. kot zdaj živimo in si graditi prihod- nost na načelih, ki jih zagotavlja naša socialistična domovina. Prav s tem pa so ogorčeno obsodili vse izpade, ki so kjerkoli po svetu na- perjeni proti naši mednarodni skupnosti in proti miru. V Bistrici ob Sotli je bilo rah- lo temačno, ker so nasičeni obla- ki obviseli nad Orlico in spet obetali deževje. Pred lepim zad- ružnim domom je stala četa se- n'^vških rudarjev v značilnih ob- lekah, podobnih krtovim kožušč- kom, ter igrala poskočne melodi- je, ki so jih izvabli^li iz mede- ninastih pihal. Bistriški občani so se počasi zbirali na dvorišču in se urejali v povorko. V klubski dvorani so medtem zborovali kra- jevni odborniki, katerim je spre- govoril tudi predsednik šmarske občine Joško Lojen. Kmalu je kre- nila dolga povorka na trg, kjer stoji spomenik padlim borcem. Svojci so položili vence, pred- sednik krajevne organizacije Zve- ze borcev Stane Kralj pa je orisal zgodovinske dogodke, ki so pred dobrimi dvajsetimi leti pretresli Obsotelje. Ob tribuni je stal pio- nirski odred, ki je izvajal ljubek program. Med recitatorji so po- dajali pismo nekega starejšega kmeta izpod Kunšperga, ki je v taborišču zvedel, da so mu pož- gali dom, odgnali ženo in otroke. Trg je onemel in v očeh so se za- lesketale solze, ko je otrok trdno stisnil peščico in poudaril starče- ve besede: »Nikoli nas ne boste uničili, nikoli nam ne boste iz- trgali slovenske zemlje, pa če- prav nas preganjate, ubijate in prižigate naše domove. Tu na pr- sih jo nosim, grudico, ki me spremlja zdoma. Vrnili se bomo, čeprav ne vsi, toda vrnili se bo- mo!« In danes smo tu: solzni ob spominu na bolečine, toda nasme- jani ob velikih delovnih uspehih. Mladinski pevski zbor je zapel spxrosceno, neugnano, obetajoče, da so se obrazi spet zjasnili. Naenkrat pa je na tribuno sto- pil tovariš Jože .Jurak, predstav- nik ljudi s Hrvaškega Zagorja, nekdanji sošolec tovariša Tita v kumrovški osnovni šoli. »Vedno, povsod sem delal za to, da se mi, Slovenci in Hrvati, razumemo, da delamo kot eno ljudstvo. In vesel sem, da lahko spregovorim na va- šem krajevnem prazniku, da lah- ko ponovno povem, da se imamo radi. Prosim vas, priporočam vam, negujte ta praznik. 22. november, kot svoj najlepši dan, da boste s tem predvsem naši mladini pre- dajali svojo težko, toda pogumno in veliko zgodovino. Skupno ga bomo praznovali ljudje ob Sotli, .«'f skupaj veselili in skupaj de- lali«, je povedal med drugim. Tako je bil krajevni praznik v Bistrici ob Sotli lep in prijeten kljub čemernemu jesenskemu vre- menu. Bistričani so tokrat slavili tudi majhno delovno zmago: ure- dili so si izredno lepo kinndvo- rano, kjer so prvič predvajali film po cinemaskoo sistemu. Ljudje v Obsotelju. nekdanji pregnanci, de- Irtjo in pokrajina ob S^tli че pre- mic iz nekdamV dremavosti v vir l,%nih gos.o'od^r'îkih u^oeh-^v. ki jih ob'^tnta prvenstveno kmetijstvo in turizem. s. o CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1982 Uspešno ¡e bilo 1962. leto Ce analiziramo nekatere gospodarske pokazate- lje ZA 2ALSKO OBČINO IN ZLASTI CE UPOŠTEVAMO HI- TRO INVESTICIJSKO IZGRADNJO — MORAMO PRIZNATI, DA SI KOLEKTIVI NA TEM OBMOČJU ZASLUŽIJO OCENO ODLIČ- NO! Tolikega tempa pri obnovitve- nih delih in toliko novitet kot do- slej v žalski občini vsekakor ni bilo. Vse dosežke bi tudi spričo obsežnosti le težko našteli. Kovinsko podjetje si gradi no- vo prepotrebno livarno, Hmeza- dovo skladišče je domala končano in ponosno že od daleč naznanja turistom, da so zašli v dolino ze- lenega zlata. V Preboldu hitro obnavljajo in modernizirajo svo- je obrate, na Polzeli polagoma ustvarjajo eno najsodobnejših to- varn nogavic. V Šempetru je iz tal zraslo lepo urejeno kovinsko pod- jetje, ki je presenetilo trg z mno- gimi novitetami, v središču mesta pa je tudi Juteks uspel z davni- mi sanjami o lastni predilnici. To so v grobem uspehi na tem področju. Ne smemo pa mimo iz- rednega prizadevanja in dosežkov na kmetijskem področju. Agro- kombinat je kljub nekaterim za- četnim objektivnim težavam hit- ro zadihal s polnimi pljuči. Pod- log, Mirosan, Vrbje, Zalog in dru- gi kraji so simboli njihovega pri- zadevanja. Največji uspeh pa predstavlja vsekakor težnja za bi- stvenim povečanjem hmeljarskih površin, v čemer so letos zabele- žili rekord in neverjetne uspehe. Izredno lepe uspehe pa je zabe- ležila tudi kmetijska zadruga. Naj omenimo samo izredno velike do- sežke pri skrbi za pridobivanjem novih rodovitnih zemljišč z regu- lacijami in izsuševanjem. Prav go- tovo pa so glede vzreje kakovo- stne živine za trg na prvem mestu v Sloveniji. Tudi pri skrbi za iz- boljšanje kvalitete so zabeležili izredne uspehe. Tako bi lahko šli s področja na področje, in na koncu bi morali priznati, da nikjer ne zaostajajo, da se trudijo in da trud ni bil za- man, -ič Ivo Robič: Koko bomo rešili problem? Na zadnji krajevni konferenci Socialistične zveze v 2alcu so pre- cej razpravljali o zdravstvenem domu. Prebivalci so dali tudi po- dobne predloge za rešitev tega pe- rečega vprašanja. Zato smo zasta- vili nekaj vprašanj dosedanjemu predsedniku krajevnega odbora SZDL tovarišu Robiču. Takole je nanje odgovoril: Žalski zdravstveni dom deluje v nemogočih pogojih. Ti so ne- vzdržni za zavarovance, za zdrav- stveno osebje, ovirajo pa tudi u- strezno razširitev doma glede na nove naloge, ki bi jih moral iz- polnjevati. Trenutno gravitira na žalski zdravstveni dom okoli 11 tisoč zavarovancev. Dom pa se sti- ska v mali stavbi, ki tudi na zu- naj izgleda bolj podobna enodru- žinski stanovanjski hiši kot zdrav- ^stveni ustanovi. V zadnjih petih letih se je na primer število pre- gledov povečalo domala za 100 od- stotkov. Istočasno s tem pa so se pojavljale težave in nevšečnosti, ki so prizadele predvsem prebi- valce. Edina rešitev je novogradnja. Menim, da ni drugega izhoda in da je nujno treba dati gradnji zdravstvenega doma največjo prednost. Načrti za novogradnjo so že gotovi, le začeti je treba. Istočasno so ljudje sprožili tudi predlog o krajevnem samopri- spevku za gradnjo novega doma, o katerem bo sklepal še zbor vo- livcev in občinski ljudski odbor. Pobuda je vsekakor koristna in jo bodo prebivalci bržčas podprli, saj gre predvsem za koristi sleherne- ga prebivalca občinskega središča. Trgovina ne zaostaja Razumljivo je, da imata v žal- ski občini — to velja predvsem za preteklo obdobje — kmetijstvo in industrija nekaj prednosti. Spričo pomembnosti kmetijstva za žal- sko območje in spričo močne in- dustrije je to tudi nujno. Vendar ne moremo reči, da bi v tem času očitno zapostavljali terciarne pa- noge gospodarstva. Tako je na primer zlasti trgo- vina s primerno notranjo organi- zacijo in s težnjo po specializaciji v zadnjem obdobju zabeležila znatne uspehe. Isto velja tudi za obrt, vendar moramo pripomniti, da je uslužnostna obrt le nekoli- ko zaostajala, kar pa nameravajo nadoknaditi v naslednjih letih. Sodijo, da bo zlasti novo 1963. leto v tem prelomnica. Ce pa si pobliže ogledamo pri- zadevanje trgovine, lahko ugoto- vimo znatno napredovanje, in si- cer kljub začasni stagnaciji v sre- dini leta. Zlasti uspešni pa so bi- li zadnji meseci leta, ko so neka- tera trgovska podjetja podvojila promet. Poživeti blagovni promet so us- peli predvsem s pravočasno skrbjo za pravilno založenost posamez- nih poslovalnic in za prilagoditev asortimana blaga željam potrošni- kov. Glede tega je zlasti v zad- njem obdobju neprimerno laže, saj se tudi industrija trudi, da bi s kurantnim blagom postregla in ugodila potrošnikom. M TRI SMERI o turizmu so v žalski občini le- tos veliko razpravljali, v tem ob- dobju so veliko tudi naredili. Vendar ta prizadevanja niso bila stihijska, narobe — zadevo so te- meljito proučili. Izdelali so tudi potrebne analize. S to so dobili zanimive številke. Pred vojno, je bilo na območju občine kar 136 gostiln, vendar so bile letno le-te slabo opremljene. Najbolj razvit je bil tedaj turizem v Preboldu, kamor so prihajali gostje tudi iz inozemstva. Po vojni so se z glavno cesto pogoji za razvoj tu- rizma vsekakor bistveno izbolj- šali, z ureditvijo gostišč pa so tu- di na tem področju precej pri- dobili. Zaživela so tudi turistična društva v Preboldu, Žalcu, Šem- petru, Braslovčah in na Vran- skem. Na podlagi teh osnov se je izo- blikoval osnovni koncept razvoja turizma v žalski občini. Težnje so namreč, da bi se v Preboldu, ki ima najdaljšo turistično tradi- cijo še naprej razvijal osnovni in klasični turizem, med tem ko bi na Vranskem razvijali predvsem tranzitni turizem in v Šempetru prilagodili možnostim, ki jih daje najdišče znanih šempeterskih rim- skih izkopanin. To so tudi tri osnovne smeri, ki jih nameravajo v žalski občini še nadalie intenzivno zasledovati. Sodijo, da bodo na ta način lah- ko v naslednjih obdobjih zabele- žili še znatnejše uspehe. M. STANOVANJA Se najbolj pereč problem izmed vseh stanovanjskih težav je vpra- šsmje stanovanj za delavce, ki so zaposleni v obrti. Obrtna podjetja v glavnem ne ustvarjajo zadostnih sredstev za gradnjo lastnih stano- vanj. Tako se dogaja, da žive ti delavci (podobno stanje velja tudi za kmetijske delavce) v zelo sla- bih pogojih. Zaradi tega sodijo, da bodo občinsk organi morali te- mu problemu v naslednjem ob- dobju posvetiti več pozornosti. Za dragoceno tekočino gre Med najaktivnejša društva in organizacije v žalski občini vse- kakor sodi tudi občinska organi- zacija Rdečega križa in zlasti za krvodajalstvo, ki jo vodi tovari- šica Silva Jurjovec. Letos je ta komisija pripravila skupaj 15 akcij za odvzem krvi, in sicer v devetih krajih občine. Skupaj pa so za prostovoljno da- janje krvi za potrebe celjske in ljubljanske bolnišnice pridobili preko 1470 prebivalcev iz žalske občine. Največ jih je bilo v 2alcu (243) in v Preboldu (236), a tudi v Braslovčah niso dosti zaostali. V dveh akcijah se jih je zbralo 291. Skupaj pa so zbrali 418 litrov krvi raznih skupin. To je precej več kot lani. Značilno je tudi, da je letos bil večji odziv zlasti v manj- ših krajih občine. Letos pa so razdelili tudi 14 zla- tih značk in 85 srebrnih najbolj prizadevnim članom. Podelili so tudi 6 posebnih diplom krvodajal- cem, ki so dali kri preko štiride- set krat. Ti uspehi so vsekakor hvale vredni, a so hkrati velika spod- buda za nadaljnje delo. -ič SPREJETI SO PRAVILA PODJETJA Pred kratkim je osrednii de- lavski svet Cinkarne sprejel nova pravila. Domenili so se, da bodo pravila podjetja dobile vse eko- nomske enote in obrati, tako da bodo delavci nadrobno seznanjeni z vsemi posebnimi določili. Hkrati pa so v zadnjem obdob- ju ña sindikalnih sestankih po- drobno obdelali tudi novi točkov- ni sistem, ki bo podlaga pravilni- ku o razdeljevanju osebnih do- hodkov. Poštarja Franca Jungerta smo srečali na Vranskem. S polno tor- bo je hodil od hiše do hiše. Po- vsod so ga bili veseli, saj je bila torba polna voščil od sorodnikov, znancev in prijateljev. In res, pre- pričali smo se lahko, da je delo poštarja najtežavnejše pred praz- niki. Čeravno je bilo strupeno hladno ta dan na Vranskem — cesta je bila poledenela, zavijal pa je neprijeten veter, ki je šel do kosti, je tovariš Jungert bil poten od bremena in hoje. Za trenutek se je ustavil in poklepetali smo. — Celjski tednik, to je pa res lepo, da ste nas obiskali. Za vaš časopis je pri naših ljudeh veliko zanimanja. Daleč preko 100 naroč- nikov imamo, je povedal. Ljudje se pač najbolj zanimajo za doma- če dogodke, zlasti še za novosti iz žalske občine. Odlična ideja je tu- di, da ste vpeljali posebno >^žal- sko stran«. — Koliko prehodim, vprašujete — evidence res ne vodim. Pač pa poštarji prehodimo veliko. Zlasti hudo je za vsak drugi mesec, ko imam okoliške predele. V našem koncu imamo raznašanje pošte ta- ko pripravljeno, da dobijo redno vsi zaselki pošto. Skoda, c'i sem prestar, sicer bi mi smuči v teh zimskih dneh prišle več kot prav. No, vendar tudi brez njih gre, le da je včasih treba gaziti po glo- bokem snegu. Kaj si želim za novo leto? Tega vam ne bom zaupal, ker se mi ne bo uresničilo, želim pa tudi pri- jetne novoletne praznike vsem prebivalcem našega okolja in ve- liko uspehov v novem letu. . ____-le. Našli smo rešitev šolniki so v Žalcu imeli letos precej skrbi. V Žalcu je namreč kratkomalo pre- malo prostora in je grozila osnovnošolcem tretja izme- na. Letos so sicer s pravilno organizacijo pouka krizo prebrodili, toda problem je zaenkrat še ostal. No, in se- daj so vendar našli naj- ustreznejšo rešitev, ki bo malčke rešila tretje izmene in nočne hoje domov po po- uku. V poslopju osnovne šole gostuje tudi vajeniška šola, in sicer s posebnimi oddelki, v katerih so dijaki iz vsega celjskega okraja. Tako se je dogajalo, da so se dijaki vo- zili v Žalec mimo Celja, če- ravno je zadnje posvetova- nje o strokovnem izobraže- vanju pokazalo, da je na celjski vajeniški šoli dovolj prostora tudi za te oddelke. Zaradi tega je razumljiiva pobuda, da bi se oddelki žalske vajeniške šole prese- lili v Celje, kjer bi imeli večje možnosti za pravilno izobraževanje in hkrati bi razbremenili poslopje žalske osnovne šole. V Žalcu se za to rešitev navdušujejo, zla- sti še zato, ker s tem odpade potreba po gradnji nove osnovne šole vsaj za nekaj let, tako da bi izgradnja no- vega zdravstvenega doma imela popolno prednost. m. Prvi blok za »trg« V Žalcu je letos stanovanjski sklad prevzel prvi 20-stanovanj- ski blok, ki je grajen po sistemu gradnje za trg. Gradili so ga v osmih mesecih. Teh dvanajst sta- novanj je le del obsežne stano- vanjske izgradnje, saj so v Žalcu letos zgradili 81 stanovanj. Toliko pa jih bodo zgradili tudi nasled- nje leto. D. Bilo je potrebno V žalski občini so med prvimi uredili posebno statistično in ana- litično službo, ki ureja in obdeluje posamezne podatke. Gre za no- vost, ki pa se je že v začetku po- kazala kot izredno koristna. Doslej so na občini res imeli vse podatke, le da so bili le-ti raz- drobljeni po posameznih refera- tih. Zaradi obilice tekočega dela pa referenti navadno iposameznih podatkov niso mogli sproti urejati in analizirati. Razen tega jih na- vadno ob potrebi ni bilo možno takoj najti, tako da so morali iste podatke znova zahtevati od posa- meznih gospodarskih organizacij ali društev. Vsi ti problemi so z ustanovit- vijo enotne statistične službe od- padli, hkrati pa so vsi podatki hi- tro dosegljivi in analize nared. Da je bila ureditev tega posebnega oddelka potrebna, so pokazali že prvi primeri. Včasih se je namreč večkrat pripetilo, da so ustrezni organi ra2^ravljali o posameznih zadevah brez potrebnih podatkov in analiz. Razumljivo je, da so spričo tega mnogokrat razprave, ki bi morale biti podrobne in te- meljite, bile vse preveč splošne in načelne. Razen tega pa je z ure- ditvijo te službe možno podrobno zasledovati tudi dinamiko razvo- ja posameznih panog ali strok. To pa je toliko važnejše v primerih, kadar gre za podrobnejše odlo- čitve, -le. Zadovoljni smo Letos so začeli izdajati v Cin- karni lepo urejeno tovarniško gla- silo «■Cinkarnar-«, ki ga urejuje poseben luredniški odbor. Do kon- ca leta je izšlo 9 številk, ki so vzbudile med Cinkarnarji veliko zanimanja, glasilo pa je izredno koristno l-ot učinkovito informa- tivno sredstvo. Uredniški odbor je pri tem ves čas težil, da bi bili tudi sestavki zanimivi, niso pa po- zabili tudi na tovarniške vesele prigode. Ob koncu leta so tudi priredili posebno anketo med delavci, v kateri so člani kolektiva povedali svoje mnenje o lastnem glasilu in tudi posebne želje. Zadovoljni so in težko ga pričakujejo, je bilo splošno mnenje. To je tudi razum- ljivo, saj obravnavajo v tovarni- škem glasilu sproti vse probleme in pomembnejša vprašanja. Hva- levredna je tudi usmeritev časo- pisa, ki poudarja vlogo samo- upravljanja in da postavlja v ospredje predvsem človeka, in si- cer tudi probleme, ki na videz nimajo kake velike družbene ve- ljave, a so za delavca pereči in pomembni. PIŠEJO NAM Iz Beograda sta se oglasila dva Savinjčana, mlada fanta in redna bralca našega lista, ki služita tam- kaj vojaški rok, da v njihovem imenu želimo vsem naročnikom in zlasti Savinjčanom srečno novo leto ter mnogo uspeha v nasled- njem letu. Oba, Tone Urankar in Rudi Krašovec pa še posebej po- zdravljata vse domače. Dva pomembna uspeha Kljub nekoliko težavnejšim po- gojem za živinorejo v letošnjem letu so v žalski občini zabeležili na tem področju dva pomembna uspeha. Zaradi pravilne odkupne poli- tike kmetijske zadruge, ki stimu- lira kakovostno pitanje govedi, beležijo močan porast na tem pod- ročju in veliko skrb zadružnikov za proizvodnjo kvalitetnih pitov- nih živali. Morda je najbolj ka- rakterističen podatek o odkupu mesa na tem področju. Pred leti so odkupili komaj nekaj pod 400 ton govejega mesa, letos pa se je to število povzpelo že na preko 1.400 ton. Sodijo pa, da bi uspehi bili še večji, če bi zadružniki po- svetili nekoliko več pozornosti plemenski živini. To delno sla- bost pa bodo z ustreznimi instru- menti skušali odpraviti v nasled- njem letu. Drugi znaten uspeh na področ- ju živinoreje so v žalski občini zabeležili na živinorejskih obra- tih socialističnega sektorja, v agrokombinatu. Tu je zlasti zna- čilna velika načrtnost wi smotrno vlaganje investicijskih sredstev za napredek živinoreje. Rezultat teh prizadevanj so specializirane živinorejske farme in najustrez- nejša ureditev obratov. Kajti tes- no povezan z živinorejo je prav gotovo problem prehrane živine. Tega rešujejo z arondacijami in pridobivanjem zemljišč z regula- cijskimi in izsuševalnimi delu Istočasno pa so končno rešli tudi dokaj pereče vprašanje, kateri hlevi najbolj ustrezajo v tem obr močju. M. TUDI TO SE PRIPETI! Nered olí red? v žalski občini so zdrav- stveno službo v zadnjem ob- dobju organizacijsiko utrdi- li. Res, da imajo še nekaj težav — zlasti s prostori, urediti bodo morali tudi or- ganizacijo lekarniške služ- be, ki ne ustreza popolnoma razmeram. Bržčas bodo zdru- žili lekarni v Žalcu in na Vranskem. Ra^en tega pa imajo tudi nekatere težave, ki so ostale iz preteklosti. Tak je tudi iprimer, ki ga opisujemo. Eden izmed zdravnikov na območju občine se je zaradi neurejenih razmer moral posloviti. Toda s tem dejan- sko ni prenehal opravljati tudi honorarnega dela na tem območju, čeravno je bila pogodba prekinjena in če- ravno je ustrezni zdravstve- ni zavod prevzel skrb za zdravstveno stanje v domu oddiha. Tako se je še naprej po- služeval formularjev za re- cepte iz zdravstvenega do- ma, ki ga je svojčas vodil, in sicer kljub opominom, da tega ne sme več počenjati. No, sedaj so tudi to zadevo uredili. V Žalcu pravijo, da jim gre le za red in zako- nitost, -ič. KAKO SIVlO USPELI Zdravstvena služba v žalski ob- čini je v sodelovanju z gospodar- skimi organizacijami v zadnjem obdobju leta zabeležila izredno lepe uspehe. Znano je, da je v za- četku leta bil eden od najresnej- ših problemov v zdravstvu pre- komerno trošenje sredstev za te namene. Vzrokov za to je bilo si- cer več, vendar najbistvenejši med nijmi je prekomerno izkoriščanje zdravstvenega zavarovanja. V okraju in v vseh občinah celjskega okraja so te probleme podrobno pregledali in začeli s široko zasnovano akcijo. Najučin- kovitejši so bili v žalski občini. V vseh zadnjih mesecih je bila žal- ska občina znatno izpod okrajne- ga povprečja glede staleža bolnih. V marcu je bil odstotek bolnih in poškodovanih v žalski občini 6,86, v novembru pa je ta odsto- tek padel na 3,87 odstotka. To je izredno lep uspeh, zlasti če upo- števamo, da zmanjšanje staleža v občini le za en odstotek pomeni prihranek za preko 20 milijonov dinarjev. Te uspehe so v žalski občini dosegli predvsem z načrtnim de- lom in ob sodelovanju z gospo- darskimi organizacijami. Seznani- il so vse delavske svete in kolek- tive s perečo problematiko, nada- lje so vpeljali dnevno evidenco bolnin in vzrokov za izostanke z dela. Istočasno pa so posvetili še posebno prozornost preventivni de- javnosti. Tako so sklenili 23 po- godb o preventivni dejavnosti z gospodarskimi organizacijami. Razen tega pa so postavili tudi pred okrajne ustanove zahtevo po nekaterih izboljšavah — pred- vsem glede hitrejšega postopka za upokojitev, nadalje zahtevo po upoštevanju mnenja krajevnega zdravnika pri odločitvah okrajne zdravstvene komisije in podobno. Prizadevanja vsekakor niso izo- stala in lahko služijo za primer ostalim občinam. Franc Golob: PRI NAS JE PRIJETNO — Navadno pomislimo, da v malih krajih ni zanimivosti. De- loma je to razumljivo, deloma pa gre za posledico ocenjevanja pri- zadevanj po velikih uspehih. V resnici pa ne gre zapostavljati onih prizadevanj, ki so po obse- gu in učinku morda nekoliko manjši, a so s stališča prebival- cev in njihovih stremljenj najbolj pomembni. O tem smo se pred dnevi pogovarjali s šefom krajev- nega urada na Vranskem. In res, njihova prizadevanja za ureditev Vranskega so velika in hvalevred- na. Vransko postaja vse bolj znan tranzitni kraj, in sicer zelo lepo urejen kraj. Z graditvijo novega plavalnega bazena, ki bo nared že naslednjo sezono, pa se bodo ljud- je v Vranskem še bolj ustavljali. Prosvetno delo?, tu je tovariš Golob nekoliko zastal. Zadnji občni zbor je pokazal, da so potrebne pK)mladitve. Sicer pa se ne moremo pritoževati. Gosto- vanja celjskega gledališča so zelo dobro organizirana, za novo leto pa je prizadevni učitelj organizi- ral še bogat program. Prireditve za otroke in mladino, hkrati pa v večernih urah tudi za starejše. — Od težav bi težko izločil ka- tero in jo postavil na prvo mesto. Zdi pa se mi, da je eden resnih in nujnih vprašanj ureditev električ- ne napeljave do Creta. Tu bi lah- ko uredili tudi izletniško posto- janko na sedanjem pogorišču. — Sicer pa morate vedeti, da vsakdo gleda s svojimi očmi. In mnogi imajo veselje in tudi teža- ve, nasploh pa lahko rečem, da na Vranskem je prijetno. -ič. KONKRETEN PREDLOG Prebivalci Žalca se zavzemajo, da bi se v sedanjih prostorih pod- jetja Hmezad, ki se bo po dogra- ditvi novih prostorov preselil, ure- dili prostori za vrtec. Ta predlog so podprli tudi na krajevni kon- ferenci. Sodijo, da bi tako prostor najsmotrneje izkoristiti. m. CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 NOVOLETNA Napolnimo čaše in jih izpijmo do dna, Iz- pijmo na dušek kozarec čistega vina, izpijmo ga v slovo od starega in nazdravimo novemu 1963. letu. Da bi bilo zdravo in srečno, da bi bilo polno uspehov! Za nami je leto, ki je kljub težavam prineslo tudi celjskemu mestu vrsto uspehov in lepih rezultatov. Za nami je leto, katerega se ne sme- mo sramovati, saj pomeni novo stopnico v na- porih za dosego boljših in večjih rezultatov. To je tudi leto, ko se je začela razprava o dveh po- membnih dokumentih socialistične Jugoslavije, o osnut^lcih zvezne in republiške ustave. Cesio — vse za človeka — pa se zrcali tudi v osnutku občinskega statuta. Celjani smo lahko na 1962. leto še posebno ponosni, saj so bila prav v tem razdobju копсапл nekatera dela, ki se jih borno radi spominjali, pa čeprav so bile na njihov račun izrečene marsika- tere pikre. Dobili smo novo osnovno šolo ob Deč- kovi cesti, z delom je začela nova mlekarna ob Ljubljanski cesti, v novih prostorih na Slandro- vem trgu je bila odprta mestna ljudska knjižnica, Celje je dobilo novi hotel »Celeia«, čisto na kon- cu leta pa je začela z delom tudi družbena pre- hrana v Gaberju. V tem razdobju je bila tudi slavnostna otvoritev nove sodne palače, medtem ko bo njegova soseda na drugi strani ceste, novo poslopje Narodne banke, počakalo na slavnost- no otvoritev še teden, dva. Gaberje je dobilo sa- mopostrežno trgovino in nekaj uslužnostnih obra- tov, itd., itd. In če bi zdaj ob koncu tega našte- vanja potegnili črto in hoteli zvedeti, koliko de- narja je šlo za vsa ta dela, za vse te objekte, bi videli, da so to visoki zneski, ki močno presegajo milijardo. K vsemu temu bi morali dodati še sta- novanja, pa sredstva, ki so jih kolektivi vložili za rekonstrukcijo svojih obratov itd. Skratka, tudi za leto, ki ga zaključujemo, lahko rečemo, da je bilo plodno in uspešno. Da bi bilo tudi 1963. takšno! Pogovor v hotelu Tovairiša Mirka Lešnika, šefa postrežbe, oziroma odgovornega za poslovanje in delo novega ho- tela »Celeia« ob Mariborski cesti, 6em srečal pred kuhinjo, ko je dajal navodila in beležil odnaša- nje hrane gostom in F>odobno. Od časa do časa je skočil v restavra- cijski prostor ter z enim samim pogledom ocenil položaj. In po- tem so spet deževala navodila in podobno. — Ste zadovoljni s prometom? — Ne. Zaenkrat še nismo do- segli takšnega, da bi lahko shajali in plačevali vse tiste obveznosti, ki jih prinaša s seboj vsak novi obrat; tako tudi naš. Toda navzlic temu se ne kaže preveč pritože- vati. Saj smo propagando, kot najvažnejše orožje za večji pro- met, nekoliko zanemarili. Seveda bo drugo leto v tem pogledu dru- gače. Tako bo v novem letu izšel poseben hotelski prospekt, od ka- terega veliko pričakujemo. — Imate v tem času veliko go- stov? — Kot vidite, danes ni preveč polno. Tako je po navadi tudi vse ostale dni. Niti ob sobotah in ne- deljah, ko igra poseben orkester, ni prevelikega drenja. Zanimivo je, da je med gosti, mislim tu v restavraciji, najmanj Celjanov,, torej najmanj domačinov. Večino- ma prihajajo sem ljudje iz drugih krajev, ki se vozijo v Celje ali skozi njega. Med njimi je tudi precej tujcev. Drugače pa je s hotelskimi ka- pacitetami, ki so bolj zasedene, kot pa restavracijske, — Morda imajo na obisk pre- cejšen vpliv tudi cene. Kaj pra- vite na to? — Ne bi rekel, da im^no pre- visoke cene. Ko smo oni dan ime- li na obisku skupino gostinskih delavcev iz Ljubljane, so se ču- dili, da lahko shajamo s takšnimi cenami, ki so v povprečju za dvaj- set odstotkov nižje, kot veljajo pri njih. — Bi lahko iz vseh teh ugoto- vitev postavila nekak zaključek? — Seveda. Po mojem mnenju v Celju ni primanjkovalo in ne primanjkuje restavracijskih ka- pacitet, zlasti pa jih ne bo sedaj, ko bo začela z delom še družbena prehrana. Dosti bolj kot to smo pogrešali hotelske zmogljivosti, torej nočitvene kapacitete. Ta ugo tovitev ima najlepše potrdilo v dosedanjem delu našega hotela. Ne glede na to pa ne mislimo vre- či puške v koruzo. Z večjo in bolj načrtno akcijo za večji obisk na- šega hotela bomo začeli zlasti pri- hodnje leto. Posnetek sodi h gornjemu članku >*Barometer zanimivosti«; naprav- ljen pa je bil pred kioskom, v ka- terem tov. Bernardova prodaja skoraj vse časnike, ki izhajajo pri nas 12.000 PREVOZOV V enem letu Ko sem jiih obiskal, so imeli se- stanek. Bili so zbrani vsi, seveda razen onih, ki so bili na poti in vozili v celjsko bolnišnico bolne ali ponesrečene. Navzlic temu, je bilo nekaj časa za kratek pome- nek. — Koliko voženj ste opravili letos? — Vse kaže, da jih bo okoli dvanajst tisoč. To tudi pomeni, da smo prepeljali okoli dvanajst tisoč bolnikov. To je kar lepa šte- vilka, mar ne? Toda kljub temu, plana kilometrin ne bomo izpol- nili. V tem, ko smo predvidevali, da bodo naši rešilni avtomobili prevozili 310.000 kilometrov, jih bodo bržčas nekaj manj. To sodi- mo tudi po tem, da smo ob zaključ- ku tretjega tromesečja zabeležiU 220.000 prevoženih kilometrov. — Zakaj ta zaostanek? — Predvsem zaradi ukrepa, ki je pripeljal do tega, da so naroč- niki rešilnih avtomobilov, to pa je zdravniki in zdravstveni domo- vi in ustanove, začeli naša pre- vozna sredstva naročevati le v najnujnejših primerih. Pri vseh ostalih pa so se posluževali osta- lih prevoznih sredstev. Ne glede na to štednjo, pa ukrep v ničemer ni prizadejal bolnikov ali pone- srečencev, Z rešilnim avtomobi- lom so se peljali torej le tisti, ki so ga nujno potrebovali, ne pa tu- di ostali, — Prejšnja leta, zlasti pa še letos je bilo veliko govora o usta- novitvi osrednje, okrajne reševal- ne postaje, ki pa naj bi imela svoje podružnice na terenu. Ali se je ta zadeva že premaknila z mrtve točke? — Zaenkrat še ne. Toda, če se bo uveljavila gospodarnost tudi na tem področju, po našem mne- nju bi bilo prav, da bi se, potem bi ustanovitev enotne okrajne re- ševalne postaje lahko v marsičem zmanjšala stroške dosedanjih. Ra- zen tega bi bil tudi vozni park dosti bolje izkoriščen. Trenutno imamo v okraju 27 rešilnih avto- mobilov, kar je vsekakor preveč. Podružnice takšne okrajne usta- nove pa bi delale tam, kjer bi bi- le potrebne, kar pomeni, da bi reáilni avtomobili ostali tudi na terenu. Ta ukrep bi tudi pripomogel, da bi laže uvajali tipizacijo rešil- nih avtomobilov, da bi jih po- pravljali v lastni delavnici in tudi tako pripomogli k zmanjšanju stroškov, — In vaša želja? — Najboljše delo ustanove ter čim manj prevozov, oziroma čim manj bolnih in ponesrečenih ljudi. —mb Barometer zanimivosti — Kako gre kaj prodaja? — Prodaja že, samo mraz je. Zebe me, če stojim zunaj ali pa če se stiskam vsa zavita v kiosku. Sicer pa, pozimi res ne more biti vroče. Zato je zima. — To je čista resnica. Tako se je začed pogovor s pro- dajalko časopisov v kiosku na za- četku Ljubljanske ceste, s tovari- šico Bernardovo. — Prodate veliko časopisov na dan? — To pa je zelo različno. Ve- ste, prodaja je odvisna od časopi- sa, zlasti pa od njegove vsebine. Ce je v njem kaj zanimivega, po- tem ljudje radi sežejo po njem, sicer pa mi ostaja in ostaja. Tu pri meni bi lahko vsak dan ugo- tavljali barometer zanimivosti številk posameznih časopisov. Ra- zumljivo je, da gre najbolj v pro- met «-TT«. Vsak torek ga prodam po okoli tri sto izvodov. S približ- no enako količino se postavlja »Pavliha«. V isto vrsto bi lahko postavila tudi vaš »Celjski ted- nik«; tudi njega dobim povprečno po tri sto izvodov na teden. Po navadi mi ne ostaja. Vsak dan hiti mimo tega kioksa po več tisoč ljudi. Eni se pred majhnim okencem ustavljajo za- radi časnikov, drugi zaradi tistih čmo-belih ali drugih zvezkov, ki preplavljajo naše tržišče. Razen priložnostnih odjemalcev ima tovarišica Bernardova tudi stalne kupce. Nekateri od njih si že kar v naprej zagotovijo redne številke enega ali drugega časo- pisa drugi pa ... saj veste, kako je. Ce zvedo, da je v listu kaj po- sebnega in aktualnega, se usta- vijo pred kioskom in kupijo, si- cer pa hitijo naprej in niti ne vi- dijo, da je tu majhna trgovina. —^m. KRAMLTANTA Kaj pa ljudje, kako se oni poslavljajo od starega in pričakujejo novo leto? Zelo različno, kakršni so pač ljudje, pa tudi od sreče in smole, ki jih je spremljala, razvese- ljevala ali žalostila skozi leto. Oni dan sem srečal znanca, ki se je razvese- lil nad dejstvom, da bo kmalu konec 1962. leta. Zakaj neki, sem ga pobaral. E, zakaj. Ce bi tudi ti bil v tem času, recimo ob plašč in če bi ti iz denarnice, ki bi jo izgubil, zmanjkalo nekaj nad dvajset tisočakov, ne vem, kaj bi rekel. Gotovo bi mi pritrdil in se z mano vred veselil prihoda novega leta. Morda bi šla celo skupaj v bližnjo gostilno na kozarček vina in si od srca želela: da bi bilo drugo leto boljše ... V neki družini na Otoku so si prav ob za- ključku leta privoščili temeljito spremembo. Iz porodnišnice so vzeli komaj nekaj dni staro punč- ko, ki jo je neporočena mati zapustila. Mati se je odrekla svojemu otroku; zato pa je otrok dobil nove starše. Zdaj jih še ne pozna, toda, ko jih bo, jim bo lahko hvaležen za vse to, kar so mu dali. Namesto, da bi zdaj kupovala za novoletno jelko, hitita od trgovine do trgovine in kupujeta pleničke, srajčke in hlačke, pa dudike in stekle- ničke ... Vsekakor lepa darila za novo leto. Upaj- mo, da jih bo mala punčka znala ceniti takrat, ko bo odrasla in ko bo skušala razvozljati vse tiste življenske resnice, ki so včasih tako zamo- tane. Da hi nova družinica lepo in srečno priča- kala novo leto! Ta želja pa naj hkrati velja vsem ostalim prebivalcem celjskega mesta in tistim, ki so z zanimanjem prebirali tako imenovano celjsko kroniko v našem listu. Tudi iz nje hi lahko po- tegnili marsikatero resnico, vesel ali žalosten do- godek, rojstva in poroke, pa tudi prometne in druge nesreče, požare in tatvine. Da bi bilo zlasti slednjih nezgod v novem letu čim manj. M. B. dedek Mraz na drsalkah Četudi je močna odjuga v sredini tega meseca prekini- la delo Hokejsiko drsalnega kluba in s tem priprave za letošnjo osrednjo prireditev v mestu Celju ob praznova- nju novoletne jelke in pri- hodu dedka Mraza, pa je zadnji čas bilo pri tem dru- štvu sipet vse na nogah, da navzlic vsemu izvedejo pri- reditev, ki je bila zamišlje- na. Torej letos — dedek Mraz na drsalkah. Tako bi lahko dali naslov prireditvi, ki bo povezovala tako prihod ded- ka Mraza, njegov govor in Tse, kar se ob taiki priložno- sti spodobi, kot tudi skrom- no drsalno revijo, ki jo bo- do popestrile nekatere tpč- ke redrejše vsebine. Ce bo šlo Tse po sreči, bodo na re- rij'i nastopili tudi nekateri znani drsalci iz Ljubljane. Vsekakor pa se obeta nastop medveda, meglic, nekaj mla- dih parčkov, nadalie iskanje >zaklada«, hokejska tekma T malem in podobno. Spored bo izpopolnila tudi Halka Šušteršičeva, juniorska dr- žavna prvakinja v umetnem drsanju. Pravijo tudi, da bo izre- dno zanimiv prihod dedka Mraza. Vtem ko se bo na led pripeljal na saneh, bo po- zneje vendarle poskusil na- praviti nekaj korakov kar na drsalkah. Upajo, da mu bo to uspelo brez posebnih težav, sicer bi to ne bil do- bri dedek Mraz, Zaenkrat je znano, da bo dedek Mraz prišel na led danes, v petek, 28, decembra ob 18, uri in v nedeljo, 30. tega meseca ob 17, uri. Ce bo prireditev tudi jutri, v soboto, bo posebej sporoče- no po celjskem radiu. Revij- ski program in prihod ded- ka Mraza ne bosta trajala dolgo, saj bi se sicer znalo zgoditi, da bi kakšnega malčka pošteno zazeblo. Ne pozabite — letos dedek Mraz na drsalkah in to na drsališču v mestnem parku. M. B. Daleč od Celja... Bliža se novo leto 1963. Vsako- krat sem prehod iz starega v novo leto praznoval s svojimi prijatelji, bodisi v Celju, ali v njegovi bliži- ni. Leto« bom prihod novega leta praznoval daleč od Celja, v me- stu, ki ga še ne poznam veliko. Novo leto bom pričakal v Po- žarevcu, v mestu, ki je 71 kilo- metrov oddaljeno od Beograda in ki ima približno prav toliko pre- bivalcev kot Celje. Tu nas šest fantov iz Celja služi redna kad- rovski rok. Smo skupaj v isti enoti. Po naši zaslugi, pa tudi po zaslugi neka- terih drugih, ki so prav tako iz naše republike, slovenska beseda in p>esem nista redkost. Življenje v armadi ni težko. Dnevi hitro tečejo. Lahko celo re- čem, da je vojaško življenje lepo. Toda navzlic temu, se večkrat spominjam na dom in Celje. Najbrž pokriva zdaj mesto ob Savinji bela snežna oddeja (no, veliko je res ni, v glavnem je sneg že skopnel, vsaj v dolini, opomba uredništva). Celje se pri- pravlja na praznovanje novega leta. Mi bomo ta prehod čakaU daleč od Celja, zato želimo vsem prebivedcem celjskega mestas srečno novo leto 1963. Vojak — Milan Jager, VASE VRSTICE idmie iettala! Tov. urednik! Na vaš lisit, Celjski tednik, sem naročena že precej let. V moji bolezni, ki me veže pretežni del časa na bolniško posteljo, ml je poleg radia edino razvedrilo. Zato sem se odločila, da Vam bom napisala te vrstice. Tednik namreč zelo rada prebiram, г^ага- miv je, pester in tudi oblikovno je lepo urejen, K temu pa bi dala le dobrohoten nasvet; pišite v njem tudi zdravniške nasvete za bolezni, ki jih mnogokrat lahko zdravimo sami, ali se jih vsaj po- skusimo izogniti. Seveda, ti na- sveti naj bodo takšni, da nam bo- do razumljivi. Nekaj manj bi lahko pisali o športu. Sicer pa ni to nujnost, moje mnenje je morda zavoljo te- ga, ker sama niti hoditi ne mo- rem. Naj se vesele zdravi, mladi ljudje! Vabim Vas, da se v prihodnjem • letu zglasite kdaj v našel lepem kraju. Vsem, ki urejujejo in prebirajo Celjski tednik, želim srečno, pred- vsem pa zdravo novo leto! S. S. KRONIKA NESREČ Martin Kotnik iz Lastnica ob Sotli je padel na poledeneli cesti ter si poškodoval nogo v kolku. Karel Ocvirk iz Janežičeve ulice v Celju je padel s kolesom in se ranil po glavi. Pavel Trnovšek iz Trnovelj pri Strmcu je padel na ledu ter si poškodoval nogo. Ur- šula Gajšek iz Rogatca je padla in si zlomila nogo. Dvanajstletni Anton Leben iz Lutarjev pri Po- nikvi je padel z avtomobila in si poškodoval nogi. Zimska slika ob Malgajevi ulici v Celju o CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 DECENTRALIZACIJA FILMSKEGA FONDA TEŽAVEN POLOŽAJ filmskih pioducentov v začetnih, negotovih korakih naše filmske industrije ni bilo vprašanja o rentabilnosti filma. Primarni poudarek je bil pač v razvoju sedme umetnosti pri nas. Sčasoma pa se je to gledanje del- no spremenilo. Kljub izredno ce- nenim stroškom proizvodnje, se ni zahtevala rentabilnost (filmska in- dustrija je še vedno prejemala do- tacije, 2u*asla pa je zahtevnost po kvaliteti, ki naj bi privabila čim- več gledalcev. Osnoval se je zvez- ni fond za pospeševanja razvoja domačega filma in producentske hiše se sprejemale delež v soraz- merju od izkupička vstopnine in prodaje v tujino. Zal pa so le red- ki filmi dosegli tolikšno kvaliteto, da bi trud bil poplačan z dovolj- nimi sredstvi za nov, kvaliteten film. In posledica tega? Nenadoma se je proizvodnja domačih filmov izredno povečala. Producentske hiše so skorajda vse po vrsti za- čele s proizvodnjo lahkega žanra (cenenih, zabavnih filmov). Na- stala je prava poplava zabavnega filmskega traku in v teh pogojih — rentabilnost je začela dobivati vse konlcretnejše oblike — so se redka podjetja s kvalitetnimi ñl- mi znašla v dilemi. Zato ne smemo biti začudeni, če v zadnjem času vse bolj jasno opažamo tendenco filmske indu- strije, ki sedaj — popreje niso o tem preveč glasno govorili — daje v javnost višino proizvodnih stro- škov. Ta odklon v drugo — lažjo skrajnost je terjal spremembo v sistemu dotiran j a. Odpravilo se je zvezno dotiranje in republike so prevzele to skrb. Zaenkrat v tej decentralizaciji ni videti bistvene- ga napredka, saj nam vpogled v skupne potrebe govori o 400 po- trebnih milijonih. Ta sredstva se namreč zbirajo od plačevanja do- ločenega odstotka od vsake pro- dane vstopnice in od iztržka na domačem in tujem trgu. Žal za- enkrat razliko med iztržkom in proizvodnimi stroški predvidenih 20 filmih (pet celovečernih in 15 kratkih) ni mogoče kriti z zbira- njem odstotka na vsako prodano vstopnico, zato je naš — sloven- ski film prav pred izbiro: kam? Najbrž ne bi bilo koristno, če bi se odločil za ceneno plažo. Prav zato predstavlja osnutek zakona za slovensko filmsko industrijo pomembno novost, saj bo dotira- nje filma imelo svoj del v druž- beni in umetniški pomebnosti fil- ma (seveda po kritični presoji in ne po iztržku). -ik „Arhiv" in celjski Občinski statut v osnutku statuta celjske obči- ne v členih 71 do 77. kjer je go- vora o kulturnih institucijah in kulturni dejavnosti občine, mest- ni arhiv ni našel svojega mesta. Sestavljalci so prezrli ustanovo, ki praznuje v tem času že šest- letnico, v 66. členu pa so omenili institucijo, ki je še ni (isrednja šola za telesno vzgojo!) Pobrskajmo po arhivu in našli bomo: z odločbo občinskega ljud- skega odbora v Celju številka 01-7580/3-56 z dne П. dec. 19')6 in potrditvijo izvršnega sveta LRS 10. aprila 1957. je bila ustanov- ljena proračunska ustanova >Ar- hiv« v Celju. V 2. točki te od- ločbe pa beremo: >NaIoga usta- nove je, da zbira, varuje in ureja arhivsko gradivo upravnih, gospodarskih in družbenih orga- nov in ustanov, ki imajo svoj se- dež v Celju, dalje, da vodi evi- denco in da zbira arhivsko gra- divo bližnje okolice v mejah celjskega okraja z namenom, da ga zavaruje pred propadom.« Ne mislimo razpravljati o tem, ali je celjska kultura nnšla v sta- tutu mesto, ki ji gre. niti ne. za- kaj ie neka ustanova pozablje- na. To je mogoče brez težav po- praviti in je menda bilo o tem na pristojnem mestu že govora. Gre za načelno stvar: za odnos ustanovitelja in sveta za kultu- ro do ustanove, ki jo je mogoče v tako važni listini izpustiti. To pomeni, da ta ni dosegla družbe- ne uveljavitve in priznanja. Pa če pustimo ustanovo: odrekli smo tudi priznanje in znanstveno re- putacijo človeku, čigar zasluga je. da arhiv imamo. Kako bi to ustanova sploh lahko dosegla. Brez osnovne materialne baze ni nadstavbe. Na razpolago so po- datki Za 65 arhivov splošnega ti- pa v Jugoslavni, iz katerih vi- dimo, da je Celje, oziraje se na majhno število uslužbencev in veliko količino gradiva, po proračunskih sredstvih na pred- zadnjem mestu! Za njim je le Prilep... In prostori? So stvari, ki se le s težavo rešujejo in le-ta ostajajo nekje na pol poti. Žal je med te- mi tudi arhiv v Celju. Letos se je ponudila idealna priložnost, da bi ga spravili pod streho v zgradbi starega sodišča. Dodelje- ni iprostori pa stanja ne bodo re- šili, saj bo težko primerno na- Zal ni nobenih polic in gradivo leži na kupu mestiti celo tisto gradivo, ki ga arhiv že ima. Kako naj potem ta ustanova uresničuje tisto nalogo 2. točke ustanovne odločbe, ki govori na prvem mestu o zbira- nju gradiva. Po šestih letih osta- ja tako arhivsko vprašanje še naprej aktualno ... Karikaturi v 51. številki Pav- lihe sta prizadetim kulturnim delavcem v Celju priklicali na usta nasmeh, ki je bil pa trpek. Zato bo njihova novoletna želja bržčas ta. da bi pregnali sovo iz podrti ie ob grofiji, vodji arhiva — Tanku Orožnu — rpa omogoči- li, da bi ob letu obsorej lahko od- ložil grmado aktov in bil rešen vprašanja — >Joj, kam bi del!« T. K. VE S TT iz SLG v Celju v četrtek. 20. deoembrn je Slovensko línd«kí> pledal'sôf» iinrizorilo »^eno pred obzidiem« in »Pikn'k nn b-^MŠčii« zn po- plavlience v Makedoniji. Tnko se je pri- družilo prostovolinim dnrovnlcem, ki so iz vse Jugoslavije priskočili nn pomoč nesrečnim žrtvam. Predstava je b'ln za- ključena za JLA in politično šolo. Kot prva igrnlka izven linbljanskega gledališkega območja je imela Marija Goršičeva večer umetniške besede v če- trtek. 6. decembra. To je vsekakor v gledališk-h analih zapisa vredno, saj so doslej vabili k tem cddiijam le liubljan- ske igralce. Med veznem besedilom je pred mikrofonom liiiblianskega radia ponovila vse najpriljubljenejše in uspele vloge. Kot partner je nastopil Pavle Jer- šin. V nedeljo, 50. decembra, bo ob 11. url direktni televizijski prenos »Plestčega oslička« iz celjskega gledališča. To bo že drugi televizijski prenos celjskih predstav v letošnji sezoni. Ker pa so z« tak tehnični poseg potrebne precejšnje priprave, bo v soboto 29. t. in. tb 16. uri tako imenovana »vroča vaja« za »Oslič- ka«. V dvorani bodo vse ¡snenialne ka- mere in poskusni i>prejemiiik. tako da bodo lahko otroci kakor tudi odrasli za- sledovali vse dogajanje na zaslonu in na odru hkrati. Za to »vroio \ајо« je gle- dališče občutno zaižalo in poenotilo vstopnino. Klubska dejavnost Z namenom, da bi klubsko de- javnost čimbolj približali terenu, so v letošnji sezoni začeli s sek- torskimi seminarji za klubska vprašanja. Tako so področje okra- ja razdelili na sektorje s sedeži v Žalcu, Šentjurju in Slovenskih Konjicah. Razširili pa so tudi ude- ležbo na seminarjih na vse tiste organizacije in društva, ki že ima- jo več ali manj uspešno uvedeno klubsko življenje. V drugi polovici decembra so v vseh treh sektorjih imeli seminai-. Obravnavali so vprašanje javne tribune v klubih, globoko načeli potrebe po nevsiljivem estetskem izobraževanju v okviru dramskih, glasbenih ali literarnih večerov; v oblila demonstracije (ob pred- vajanju filma) pa so praktično na- kazali sproščenje razgovora o filmski kulturi. Predstavniki za klubsko življenje posameznih kra- jev so izredno zadovoljni s to de- litvijo, saj se lahko na ta način v manjšem številu temeljiteje pogo- vorijo o težavah in o potrebnih prijemih za boljšo aktivnost klu- bov. KI. Umetnost ZA VSAK DOMI TE DNI SO V CELJSKEM LIKOVNEM SALONU ODPR- LI RAZSTAVO UPORABNE UMETNOSTI, KI NAZORNO KA2E, KAKO DOSEŽKI CISTE UMETNOSTI LAHKO ES- TETSKO OPLEMENITIJO PREDMETE, KI NASA STANO- VANJA 02IVE. ODVEC je GOVORITI O ESTETSKEM OB- LIKOVANJU TISTIH PREDMETOV, KI NAS OBDAJAJO, ZIVE Z NAMI IN V NAS, KAJTI LE-TI PRIČAJO O KUL- TURNI ZRELOSTI POSAMEZNIKA IN DRU2BE. Prejšnji petek so pod pokrovi- teljstvom gospodarske zbormce v Celju otvorili razstavo uporabne umetnosti in s tem prvič pribli- žali obiskovalcem in ljubiteljem prizadevanja jugoslovanskih li- kovnih umetnikov, da s svojo iz- virnostjo regenirajo že dokaj na- čet nacionalni okus ter da s po- sredništvom industrije za pred- mete široke potrošnje približajo slehernemu potrošniku del umet- nosti. Prav ob tej razstavi se wpravi- čeno poraja vprašanje, ali je res moč le z razstavami vzgajati es- tetski oku^ in kje so vzroki, da med verige: industrija, trgovina, potrošnik ter med umetnikom doslej ni bilo pravih vezi. Le red- kokje so imeli dovolj posluha, da so umetnika »visoke, čiste umet- nosti« sprejeli kot ustvarjalca iz- virnega estetskega oblikovanja materiala. Led pa je bil s tem le prebit, zato nam razstava kaže nešteto ustvarjalcev, ki so iz lesa, keramike, stekla in tekstila ustva- rili naravnost čudovite predmete za naš dom. Razstavljena dela so prototipi, katere že izdelujejo nekatera pod- jetja in najbrž bi bilo odveč trditi, da je ravno to najboljša šola ostrenja estetskega okusa. Nedvomno je to še dokaj za- čaran krog. Trgovina se pri pro- daji kiča, ki ga celo uvaža, izgo- varja na zahteve potrošnika, in- dustrija pa krivi trgovino. Po- zabljamo pa, da je izložba trgovin vsakodnevna razstava za potroš- nika in še to, da je ravno potroš- nik tisti, ki mu dajemo, a ga ne vprašamo. Morda je preveč smelo trditi, da industrija s svojim posredni- kom vpliva na vzgojo — ali kul- turno zavest družbe, vendar je v danih pogojih najbrž tako, in če je, potem tudi ni več domnevati, da bi z umetnikovo тејо v obliki predmeta ne le napravili umet- nost dojemljivo, temveč tudi ob- delano surovino oplemenitüi. Morda še to. Naš nacionalni okus je vendarle še dokaj nepokvarjen in škoda bi bilo kvariti ga dlje. Namesto, da naši tehnični biroji kopirajo tuje ideje, naj spregovori domača estetsko dovršena izvir- nost. Nove oblike uporabnih pred- metov nastajajo iz splošne potre- be po oblikovanju, iz osnovne stvariteljske sile, ki je sposobna materijo poduhoviti. KI. „SLOVENSKA ZEMLJA" (ob razstavi akademskega slilçar- ja Lojzeta Zax>olovška v foyer ju Slovenskega ljudskega gledaliSča v Celju) Večina razstavljenih del je po- svečena slovenski zemlji. Umetnik jo skuša zajeti v samem bistvu, le tu in tam ga zanimajo njeni literarni detajli s tipično lirično- stjo. Tako kot objekt, ki ga mami, ostaja Zavolovšek v mejah rea- lizma. V olju iSot v akvarelih nam v barvnih ploskvah želi pričarati nacionalni značaj. Tu pa se pora- ja vprašanje, kako lahko dvoje različnih tehničnih prijemov v to- likšni meri vpliva na barvno iz- razno moč. V olju prevladujejo pri njem same težke, nasičene barve, dočim so akvareli bledi, neizraziti, nekam bolestni. V olju močno stiliziran aimbo- lizem, s katerim umetnik zasledu- je včasih celo s primitivnimi pri- jemi zadeti v tonu in barvi idejo drobne, razdrobljene slovenske zemlje — v akvarelu prelivajoči se barvni odtenki, ki sproščajo drobna premalo izrazita občutja. Umetnikov talent je nesporen. Nehote pa navržeš misel, mar umetniku dela težave prav teh- nični problem, kajti dela so čar sovno nastala v skupnem obdob^ Tovariš Zavolovšek pri delu Vendarle pa je v Zalovškovih de- lih čutiti silno navezanost na rod- no grudo in to v tolikšni meri, da je iskanje njenega izraza, nje- govo umetniško vprašanje. Vso svojo slikarsko čut je vklenil v njene spone in želi o njej peti v barvnih odtenkih. In nehote ob- čutiš v nekaterih njegovih delih pravo epopejo o domači zemlji. Vsa njegova dela pričajo o sil- nem stremljenju po osamosvojitvi umetniškega izraza in prepričani smo ter želimo mu, da bo v svor jem delu našel sebe in postai barvni poet slovenske zemlje. V letu 1963: Študijska knjižnica in muzej V zadnjih letih so v celjski ob- čini vložili dokajšnja sredstva za izgradnjo kulturnih objektov, med katerimi je nedvomno najlepša pridobitev Ljudska knjižnica v Celju. Zal pa s tem niso pokrite vse težnje in potrebe, kar pa je spričo raznih institucij okrajnega značaja, ki v glavnem ali kar iz- ključno bremene le celjsko obči- no, razumljivo. Med drugim je ostalo zaenkrat nerešeno vpraša- nje dokončna adaptacija celjske grofije, to je zapadnega krila te- ga kulturno zgodovinskega spo- menika. V obnovljenem krilu gro- fije bo našla svoje pravo mesto študijska knjižnica, prav tako pa bo tudi muzej zaživel pravo živ- ljenje. Izvedeli smo, da bo prihodnje leto vendarle prišlo d nekaj več krvnega tlaka« v to trajajoče ob- navljanje, zato smo se obrnili na direktorja študijske knjižnice to- variša Vlada Novaka. # Ali današnja študijska knjiž- nica še odgovarja namenom? # Ste začeli v svoje delo uva- jati bibliografijo važnejših problemov za orientacijo bralca? # Kakšna bo nova študijska knjižnica? Ф Studijska knjižnica v Celju je vse bolj iskana ustanova, ki slu- ži tisočerim za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. V zad- njih dveh letih je število bralcev poraslo na 20.000. V letošnjem le- tu smo doslej skupaj izdali 26.000 zvezkov. Zal njeni prostori ne ustrezajo. Več kot tretjino knjig imamo v zabojih, ker je kapaci- teta premajhna, letni porast pa je dokajšen. Slabo osvetljena bral- nica pa nudi mesta le 18 bralcem, obenem pa služi za izposojeval- nico. # Glavni namen našega dela poleg katalogiziranja je nedvom- no zbiranje dokumentacije o naj- bistvenejših vprašanjih. Zal pa je to v obstoječih delovnih pogojih nemogoče, saj smo v utesnjenih prostorih dobesedno zasuti s knji- gami. Prav to nas tare. Velike načrte imamo, da bi knjižnica po- stala še bolj iskan prostor, toda? # Nov trakt celjske grofije bo lep arhitektonski napor za obno- vitev starega Celja. Pritličje s kletnimi prostori je namenje- no muzeju kot dodatni prostor, v prvem in drugem nadstropju pa bo zaživela nova študijska knjiž- nica. V prvem nadstropju bo no- va čitalnica s 40 sedeži ter poseb- ni prostor za izposojevalnico s ka- talogom. V drugem nadstropju pa bodo delovni prostori in trdim lahko, da bomo v teh pogojih lah- ko dali od sebe tisto, kar se pri- čakuje v sodobnih knjižnicah. V novih skladiščih bo mesta za 120.000 zvezkov z možno razširit- vijo do 150.000, kar pomeni naj- manj 20- letno rešitev. KULTURNA DEJAVNOST V OBČINSKIH STATUTIH Na zadnji seji sveta za kulturo in prosveto LRS so razpravljali o vlogi kulturne dejavnosti v komu- ni in njenem mestu v osnutkih občinskih statutov. V večini pri- merov je v občinskih statutih go- vora o kulturnih dejavnostih le na splošno. Redkokje se odraža to, da je delavec ustvarjalec kultur- nega napredka in ne le samo po- trošnik. Nikjer ne zapazimo izra- ženo nujno odvisnost družbenih dejavnosti od potreb in zmoglji- vosti komune. Prav tako na statu- tih ni obdelano vprašanje bistve- nih sprememb v finansiranju, kaj- ti kulturne dejavnosti bodo mo- rale svojo programsko politiko re- ševati v pogodbenih odnosih. Prav ta odvisnost bo lahko popeljala kulturo k osamosvajanju. Odkritosrčna lažnivka (Premiera v iorek 12. decembra 1962) Namen Achardove igre verjet- no ni rafinirano zakrit v zavze- tem, bodljivem uporabljanju ne- kih nenavadnih človečkih odno- šajev, ali nemara v humornem razkrinkaimnju družbene m>^n- talne bede, ni v razkrinkavanju nekega problema (tako ali druga- če pobarvanega); ne — nasprotno — Achardova ambicija je p->po¿- noma nedvoumna in ležerna: zbu- jati smeh, zabavati, očarati, pa nič, čisto nič več od tega. Kje so torej studenci-njenega prekipeva- jočega, šarmantnega. ponekod ce- lo že bizarnega humorja, odkod izvira njena privlačna ljubezni- vost? — Iz navidez nenavadne^ja, nevsakdanjega soočenja naturno- sti in degenerije,iz simpatičnega, nikoli banalnega razkrinkavanja nekaterih zanimivih erotičnih de- tajlov, iz duhovitega, po franco- sko šarmantnega, hitrega dialoga in besednih iger, iz nenavadnih reakcij v iznenada zaobmjenih, nenadnih spremnjenih reakcij. Tako nekako izraža svoj gleda- liški nazor tudi francoski akade- mik monsieur Marcel Achard: »Komično gledališče je najbolj plemenito od vseh. Zelo lahko je ljudi pripraviti do tega, da nad svojo bedo jočejo; veliko teže pa jih je spraviti v tako stanje, da se nad svojo mizerijo smejejo, ne da bi jo zanikali.« Sicer tudi »Lažnivka« (origina- len naslov je nekoliko drugačen: L4diote) razkriva v konfrontaciji preprostega pa natumega dekleta z degeneriki sodobne francoske »visoke« družbe nek problem, si- cer ne prav zelo pereč, problem pa vendarle. Vendar nas Achard že od daleč odvrne od tega, da bi v upodobljenem odnošaju iskali bogve kako tehtnih pomenov in globin. Ce torej gledališče že mora vsa- ko sezono uprizoriti dvoje ali tro- je zabavnih, nič kaj zelo preten- cioznih (ali kakor pravimo: bul- varnih) iger, za letošnjo izbiro ne moremo reči, da je pogrešila. Režiji Jura Kislingerja je manj- kalo nemara le nekoliko živah- nejšega, vehementnejšega ritma in predvsem enotne uglašenosti; predstava, se mi zdi, je v celoti precej nedodelana. Npr.: med ne- katerimi zares sproščenimi in ži- vimi, duhovitimi, mizanscenskimi rešitvami je precej hudo trdih, popolnoma neefektnih, neizkori- ščenih scenskih rešitev. Morda bi se dalo tudi nekatere igralske de- leže bolj pricizno in bolj duhovi- to intonirati. (Gabrovškov Cardi- nal je bil nemara preveč in samó naiven; Breznikov Morestan po- nekod silno robat; Bermežev Sé- vigné trd in neenovit; Krošlov Beaurevers je bil tako patetičen, kot bi mu tekst nApisal kak ro- mantik). Debut Jane Smidove je bil vkljub nekaterim nedodelanim, bizarno forsiranim pasusom doži- vetje. Njena Josefa, naivna in preprosta, je bila skozinskoz pre- žeta z resnično svežino in radoži- vostjo. V nadrobnostih nekoliko vsilji- vo sceno je zasnoval Avgust Lav- renčič, kostume Vтa Zupanova, lektor pa je bil Bruno Hartman. Sloooleine zelje likoonikoo Kadarkoli dobimo nekaj novega, želimo še več. To je tako normalno, tako življen- sko; sestavni del napredka. Naravnost upravičene pa so te želje na tistih področjih, ki so družbeno pomembna, a jim doslej nismo zmogli dati vsega, kar bi nujno ra- bili. In prav takšno zdravo tež- njo so razkrili člani podod- bora likovnih umetnikov Slo- venije v Celju, ki so pred dobrim mesecem slavili otvo- ritev prvega likovnega sa- lona. Tisoči obiskovalcev so ob prvi in drugi razstavi na- kazali, da je čudovit in izred- no okusno urejen salon po funkcionalnosti zdaleka pre- majhen za razstavljena dela kot za obiskovalce. Še prav posebej postaja to pereče z razširitvijo meja našega okraja. Ze sedaj je vpliv iz teh predelov močan. Javlja pa se tudi težnja po prenosu razstav v ta središča. Likovniki so prepričam, da bodo njihove želje že pri- hodnje leto uresničljive, saj vedo, da bodo lahko svoj program le v razširjenih prostorih zadovoljivo izved- li. Pomembnost salona pa je predvsem v njegovi tendenci, da poleg razstav čisto umet- niškega značaja prirejajo čim več razstav, ki naj razčistijo nazor, kaj je to likovna es- tetika v odnosu do potroš- nega materiala, ki ga človek srečuje v vsakdanjem življe- nju. CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 ® CELJSKI ŠPORT DANES IN JUTRI Da ne bo zamere in po- mote; ne gre za analize, ki bi naj do zadnjega odtenka pretehtale vse dogodke, us- pehe in neuspehe, slabo in dobro izpolnjene naloge, pa tudi persipektive, marveč le za bežen sprehod po neka- terih najvažnejših panogah športnega udejstvovanja v celjskem okraju. Gre torej iza letno kroniko 1962 v kraj- šem izvlečku ter za nekate- re naloge, ki bi jih naj re- Sili v prihodnje, da bi tudi telesna vzgoja dobila tisto mesto, ki ji pripada in da bi delo v osnovnih organizaci- jah in občinskih zvezah za telesno kulturo bolj zažive- lo. Med telesnovzgojnimi ozi- roma športnimi organizaci- jami v celjskem okraju prednjačijo strelske druži- ne. Vsega skupaj jih je osemdeset z blizu sedem ti- soč aktivnimi pripadniki. To je lepa številka, ki kaže, da se je strelski šport močno uveljavil in dobil v našem okraju takšno zaledje in v zadnjem času še kvaliteto, da po vsej pravici sodi ne samo v slovenski, marveč tudi v državni vrh. Atletika je tako dobila zvestega spremljevalca, ki po vrhun- skih rezultatih sicer še ne- koliko zaostaja, zato pa po množičnosti prav nič. Celjska atletika, ali bolje rečeno AD Kladivar, je pri- neslo mestu ob Savin ii slo- ves, s kpterim se lahko po- naša le Celie. To društvo si je tudi v 1962. letu pribori- lo neuradni naslov absolut- ne^ra državnega prvaka. V ekinnem tekmovanju je po- bralo kar tri prva mesta in dve drugi. Razen tega so celjski atleti in atletinje do- segli do'sro vrsto držaVnih in republiških rekordov ter prvenstev. Z nič manjšim usinehom niso nastopali v državnem dresu ali na osta- lih mednarodnih priredit- vah. V republiški in celo držav- ni kvalitetni razred se uvr- ščajo tudi celjski hokejisti na ledu in travi ter umetni drsalci. Ta ugotovitev je razveseljiva tembolj, ker je znano, ood kak.šnimi pogoji dela HDK Celje. Muhaste zime, spremenljivo vreme in podobno so tisti vplivi, ki propoffostokrat zadajajo na- ravni ledeni ploskvi in s tem rednemu in sistematičnemu delu prehude udarce. Tež- nja po umetnem drsališču je zaenkrat še vroča želja ne samo športnikov, temveč zlasti še na stotine tiste mla- dine, ki hodi v zimskih me- secih na drsališče v mestni park. V celjski smučariji se bije boj dveh generacij. Mladi «e sicer porajajo in od časa do časa uveljavljajo, toda tudi starejši ne popustijo kar ta- ko. Upajmo, da bo ta boj rodil pozitivne rezultate. Za- četek sistematičnejšega dela pa se obeta z nastankom zimsko športnega središča pri Celjski koči. Prva žični- ca je kal. ki mora pognati več enakih in sorodnih ob- jektov, pa tudi boljše proge in podobno. Za kegljače bi lahko rekli, da ne gredo s tistimi koraki naprej, kot bi pričakovali. Toda. njim v .opravičilo le to — eno samo kegljišče v Celju ne more kriti vseh po- treb, zlasti ne. če so na njem šiportniki zapostavljeni. Pri- hodnje leto bo v republiški lici sodelovalo le eno celj- sko moštvo. To pa je v pri- merjavi s prejšnjimi leti ko- rak nazaj. Ze spet smo pri nogometu, pri tisti športni panogi, ki ima največ navijačev, pa tu- di največ nergačev. Vse ka- že, da bo celjski nogomet cokla klubaških tendenc, se- veda, če ne bodo v te raz- mere posegli drugi in rekli — tako ne gre, ne zaradi vas, ki mislite, da lahko poče- njate, kar hočete, marveč zaradi razvoja in izredno vi- sokih sredstev, ki jih troši- te. Zdi se. da bodo prav raz- mere v nogometu rodile telo šiportnih in političnih delav- cev hkrati, od katerega lah- ko marsikaj pričakujemo. Vidne uspehe so dosegli rokometaši. Ce je bil celjski Partizan doslej žarišče na- predka, in rezervoar za že- lezničarje, bi bil zdaj že skrajni čas, da ne bi delal le za >druge«, ampak tudi zase. Zato bi bila uvrstitev tega mladega moštva, ki uži- va velik ugled v državi, edi- na spodbuda za nadaljnje delo na domačem igrišču. Košarka v Celju več ali manj životari. Večji kvali- tetni vzpon so dosegli le Soštanjčani, ki so uspešno zaključili borbo za obstanek v prvi republiški ligi, ki bo v prihodnji sezoni zelo moč- na in kvalitetna. Vanjo se namreč vračajo vsi člani do- sedanje druge zvezne lige. Borilni športi so našli svo- je mesto le pri Olimpu in deloma v Velenju. Pridni so tako judoisti kot člani bok- sarske sekcije. Očitno je, da sta na čelu obeh teh sekcij pri Olimpu dva prizadevna delavca, ki kljub težavam vztrajata na svojih mestih in delata, pa še enkrat de- lata. Malo takih! Današnji celjski namizni tenis je le bleda senca svo- jega predhodnika, zlasti ti- stega v prvih letih po vojni. Čeprav so vrste igralcev z malo belo žogico izredno go- ste, prave kvalitete ni. Celjski konjski šport ima preveliko težav zlasti mate- rialnega značaja, da bi se tudi na šnortnem polju lah- ko bolje uveljavil. Sicer pa ne kaže prezreti uspehe, ki so jih dosegli člani tega klu- ba. Ce bi govorili o plavalcih Neptuna na osnovi rezulta- tov, ki so jih dosegli v le- tošnji tekmovalni sezoni, bi morali govoriti o uspehih in velikem napredku. Toda, če to stanje primerjamo s se- danjim, se zdi, da gredo pri- zadevanja rakovo pot, da se vse skupaj nekam utaplja. Skoda. V novi športni organiza- cijski obliki se poraja orod- na telovadba. Ce bo dala no- va republiška zveza dovolj spodbud za resnejše delo na tem lepem, a silno težkem področju, potem lahko pri- čakujemo, da bo ta zvrst ponovno zaživela v partizan- skih društvih. Zaenkrat ima močno vrsto le gabrski Par- tizan; pa še ta v zadnjem času izgublja na ogledu, ki si ?а je pridobila. Med osnovnimi telesno- vzgojnimi organizacijami v našem okraju prednjačijo partizanska društva. Po šte- vilu jili je 39. v resnici pa jih dela dosti manj. V teh društvih se nekaj lomi; v tej organizaciji se uveljav- ljajo novi pogledi — športne igre in rekreacija. Upajmo, da bo novo zamenjalo staro brez bolečin in brez večjih tresl ja jev. Mordii bi kazalo omeniti še planince, nlninisfe, ki ži- vijo svoje življenje. Izven tega okvira so tudi šahisti: ki bodo morda v celjskem okraju kmalu našli skupno streho pri ostali telesno- vzgojnj dejavnosti. Izredno močno so znživela šolska športna društva itd. Dobili smo občinske in okrajno zvezo za telesno kulturo. Toda navzlic temu telesna vzgoja še ni našla svojega pravega mesta v komunal- nem sitemu, v občini. Od- prto in nerešeno je zlasti njeno materialno vprašanje. Zelja so skladi za telesno kulturo, toda takšni, ki bodo imeli stalne in zanesljive vi- re. In ker smo že ravno pri željah — tudi telesno vzgoj- ni delavci bi si želeli, da bi bili bolj upoštevani, kot jav- ni družbeni delavci. Je ta želja res tako težka in ne- uresničljiva? Ko bi Se izpol- nila vsaj enkrat na leto — morda zdaj ob prehodu sta- rega v novo leto. Mar je res tako hudo in težko hkrati tudi tem delavcem vsaj en- krat v letu izreči skromno zahvalo za veliko delo, ki so ga opravili med letom. Zdi se, da ni, samo volje je tre- ba, samo nekaj dobre volje in razumevanja tudi za to dejavnost. i Ob koncu samo še to —i vsem teiesnovzgojnim delav-j cem želimo v novem letu ve-| liko osebne sreče in zdravja ter nadaljnih uspehov pri delu v društvenih in višjih organizacijah. Konec prejšnjega tedna sta okrajna zveza za telesno kulturo ter okrajni odbor SZDL priredila v hotelu Celeia sprejem za vse tis e dolgoletne delavce v partizan ,kih društvih, ki so pred kratkim sprejeli za svoje požrtvovalno delo zlati znak Partizana Jugoslavije. Odlikovancem je najprej v imenu okrajne zveze za telesno kulturo čestital njen predsednik Stane Sotlar ter jih hkrati po- zval na i bodo tudi v naprej na č:;lu svojih organizacij, zatem pa se jim je v imenu vseh okrajnih političnih organizacij zahvalil še predsednik okrajnega komiteja LMS Zvone Dragan. ATLETIKO ZAMENJALz MATEMATIKO — stane, rad vi vam vzel nekaj časa za kratek razgovor. V novo- letni številki našega lista bi rad napisal nekaj vrstic tudi zdaj, ko ste dali aktivnemu udejstvovanju v atletiki slovo, kot pravijo. Toda, ali je ta vest sploh točna, ali ste se zares odločili za slovo od atlet- ske steze, od borbe s progo, na katero so vam postavljali ovire in seveda s stoperico, sem načel pogovor. — Seveda, ta vest je definitiv- na in nepreklicna! — Ce je to res, ali bi hoteli po- vedati nekaj številk o svojem ak- tivnem delu v atlekiti? — Vseh na pamet res ne vem. Toda v glavnem se glasijo takole: štirinajst let aktivnega nastopa- nja in tekmovanja, v državni re- prezentanci sem nastopil 38-krat. Razen tega pravijo, in to jim ver- jamem, čeprav jaz teh številk ni- sem zbiral, da sem dosegel v tem razdobju največ naslovov držav- nega prvaka, kar osemnajstkrat. Tudi to je rekord, na katerega se bom rad spominjal. Zlasti po- membni pa so tudi podatki, da sem nastopil na treh olimpijadah, da sem se na treh evropskih pr- venstvih vsakokrat uvrstil med finaliste teka na 110 metrov čez zapreke in da sem sodeloval na devetih Balkaniadah in prav toli- kokrat zmagal na svoji progi. Kot je znano je Stanko Lorger takoj po evropskem prvenstvu. oziroma po finalnem delu ekip- nega tekmovanja, spravil šprinta- rice v omaro ter se posvetil svo- jemu poklicu. Na celjski ekonom- ski šoli je sprejel svoje prvo de- lovno mesto. Tu zdaj mlade ljudi poučuje matematiko. — Stane, kako ste se vživeli v novo okolje in kako ste zadovolj- ni s kolektivom tako v zbornici, kot v razredu? — Za oboje imam eno samo be- sedo — sijajno! — In delo na šoli? — Izbral sem si poklic, ki me močno veseli. To je dovolj in vse. — Ali boste svoj prosti čas še posvetili atletiki, morda kot in- štruktor ali trener? — Zaenkrat ne. Moja prva dolžnost je, da končam študij. To je naloga, ki jo hočem izpolniti v najkrajšem možnem času. Sicer pa, če vam povem po pravici, se mi zdi, da bom opravil prav tako za dražbo izredno pomembno de- lo, če bom lahko svoje znanje in izkušnje posredoval mladim lju- dem kot profesor matematike. Zdi se mi, da lahko to delo ocenimo 2 enako stopnjo kot ono, če bi hodil na stadion in tam učil tek čez zapreke. Toda, da ne bo ne- potrebnih nesporazumov, če me bodo prosili in če bo moja pomoč sploh potrebna, jo bom rad posre- doval ob vsakem času in vsako- mur tudi na stadionu. Tako se je končal razgovor s Stanetoni Lorgerjem, nekdanjim atletom in sedanjim predavate- ljem matematike na celjski eko- nomski šoli. Tako se je končal razgovor s športnikom, ki je sko- raj poldrugo desetletje tekmoval in se boril, enkrat za barve svo- jega društva, drugič spet za ugled naše države. Stanko je bil borec, kot ga morda zgodovina jujoslo- vanske atletike ne pozna. Bil je tisti, ki je spravil na noge tisoče in tisoče ljudi, da so mu zaplo- skali in čestitali. Dajmo, stisnimo mu roko tudi sedaj, ko je končal svojo pot tek- movalca in se podal za kateder in pred tablo. Zaželimo mu tudi zdaj veliko zmag in dosti, dosti uspe- hov. Sindikalno prvenstvo v skokih Preteklo nedeljo so se smučar- ske sekcije sindikalnih športnih društev občine Šoštanj pomerile med seboj v smuških skokih. Tek- movanje so izvedli na Paškem Kozjaku, kjer so naravnost čudo- viti pogoji za smučanje. Na 26-me- trski skakalnici se je zvrstilo 23 tekmovalcev iz petih sindikalnih društev. Dosegli so lepe rezultate in mnogi med njimi so pokazali, da jim je ta disciplina precej več kot zgolj razvedrilo. V ekipnem tekmovanju je prvo mesto zasedla ekipa sindikata rudnika lignita iz Velenja. Med posamezniki pa je osvojil prvo mesto Hladin (rudnik lignita Ve- lenje) z 200 točkami. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Za- ger (termoelektrarna Šoštanj) 195,5 točk in Spegel (industrijsko rudarska šola Velenje) 193 točk. Vsak četrti prebivalec Štor Ce bi si vzel nekaj več časa, in se zavzel za to, da bi videl delo vseh oddelkov in članov sekcij ne samo v telovadnici, ampak tudi drugod, recimo na kegljišču, no- gometnem igrišču, pri rokometu, košarki in namiznem tenisu, po- tem bi bil razgovor povsem od- več. Ker pa tega časa zlasti zdaj 'ni bilo, sta se predsednik TVD Partizan-Kovinar Store Franc Ze- Uč ter tehnični sekretar tega dru- štva Tine Veber rada odzvala va- bilu za kratek pomenek in to rav- no v tistem času, ko je tekla vad- bena ura pionirjev. Delo v društvu, je pripovedoval tovariš Zelič, smo razdelili v več sekcij, ki imajo samostojne od- bore. Najmočnejša je seveda sek- cija za splošno oziroma rekreacij- sko vadbo, saj šteje kar 270 aktiv- nih članov. Najmočnejši vrsti sta vrsti pionirjev in pionirk, ki šte- jeta po sedemdeset mladih pri- padnikov. Po številu članov je na drugem mestu kegljaška sekcija, ki se lepo uveljavlja in v zadnjem času prodira tudi med ženske. Tej sledijo nogometna, košarkarska, rokometna, smučarska ter sekcija za namizni tenis. V vseh teh sek- cijah imamo 490 aktivnih članov, ali če bi to povedal drugače, se v povprečju vsak četrti prebivalec Stor aktivno udejstvuje v eni ali drugi telesnovzgojni panogi. Kje so začetki tako živahnega dela in uspehov, ki so letos dobili svoje priznanje tudi v republi- škem merilu? — Prav gotovo v delavnem od- boru, v prizadevnih članih vod- stev posameznih sekcij in ne na- zadnje v pogojih, ki jih imamo za takšno delo, je povedal tov. Veber. Odkar imamo novo telovadnico, se je življenje v društvu bistveno spremenilo. Samo naše društvo ima telovadnico zasedeno vsak dan, razen sobote od 17. do 22. ure. Ce pa k temu prištejemo še to, da telovadnico uporablja tudi mladina osnovne ter metalurške šole, dobimo podatek, da se vsak dan v njej zbere v povprečju po 350 otrok. — Kako pa ste z vodniki? — Zaenkrat jih imamo samo v sekciji za splošno vadbo dvanajst. Zanje prirejamo tudi redne semi- narje, ki so vsakokrat polno obi- skani. Tako sami skrbimo za stro- kovno vzgojo kadra, ki nosi od- govornost za celotne delo v dru- štvu. — Ste zaključili z gradnjo šport- nih objektov na Lipi? — Ne. Toda, kot kaže, prihod- nje leto ne bomo nadaljevali z deli za ureditev nadaljnjih objektov, ker grapa še ne bo povsem zasuta z odpadnim materialom. Zato bo- mo z nadaljevalnimi deli bržkone začeli šele 1964. leta. Ta program bo zajel predvsem zgraditev ne- katerih pomožnih igrišč ter naj- brž tudi igrišča za tenis. — So v glavah še kakšne ideje, ki jih nameravate uresničiti? — Seveda so, je znova povzel tov. Zelič. Da bi izboljšali celotno delo na telesnovzgojnem področju, zagotovili sistematičnost in stal- nost, pa tudi polno izkoriščenost vseh strokovnjakov in seveda ob- jektov, nameravamo ustanoviti posebno telo, morda zavod, usta- novo, nekakšen športno rekreak- tivni center. V njem naj bi delali vsi telovadni učitelji, ki zlasti zdaj zaradi nezadostnih učnih ur za te- lovadbo, delajo še na drugih pod- ročjih, čeprav jih na drugi strani močno pogrešamo v partizanski dejavnosti in podobno. Skratka, z ustanovitvijo takšnega centra bi radi zagotovili najbolj smortno delo na tem polju in posegli tako v delo našega društva, kot tudi vsch šol in tovarne. Dva posnetka iz telovadnice v š-orah. Zgoraj: predsednik Franc Zelič (na levi) ter tehnični sekretar Tine Veber med pomenkom; spodaj: vrsta pionirjev Olimp: Maribor 7:5 Nekajmesečna prizadevanja M člani boksarske sekcije celjskega Olimpa kronali v nedeljo do- poldne s prvim javnim nastoponk v zadnjem obdobju ter tudi s irvo zmago v prijateljskem dvo- )oju s pomlajeno drugo ekipo Maribora. Dvoboj se je končal z zmago Olimpa 7:5. Prirediter je lepo uspela, vsekakor pa po- trdila, da raste pri Olimpu pod vodstvom skrbnega trenerja Kuljatija kader odličnih borcev. Posamezni dvoboji prijatelj- skega srečanja z Mariborom so se končali takole (prvo imeno- vani so člani Olimpa): bantam: Gorjan—Zerjal 0:2, perolahka: Matoh—Kosi 1:1, lahka: Vedra— Zorjan 0:2, velter: Mežnar—Pod- križnik 2:0. Mežnar je zmago dosegel po tehničnem k. o. ▼ drugi rundi. Poisrednja: Milen- tijevič—Tramšek; oba tekmo- valca sta bila zaradi nečistega boksa diskvalificirana. Srednja: Ojstrež—Sotner 2:0, poltežka: Dolganoč—Maršek 2:0 (tehnični k, o, v prvem krogu). Prvi poskus NI USPEL Za konec prejšnjega tedna je bil sklican redni letni občni zbor AD Kladivarja. Vendar do obračuna plodne- ga dela ni prišlo, ker se je na zboru zbralu premalo število članov. Spričo tega so imenovali posebno komi- sijo, ki bo bolje pripravila redno letno skupščino dru- štva. Prva zmaga celjsliih hokejistov v nedeljo je bila na drsališču v mestnem parku prva tekma v hokeju na ledu v letošnji sezonL Domačini so v goste povabili eki- po Maribora, za katero sta nasto- pila tudi nekdanja člana Ljublja- ne, inž. Pogorelec ter inž. Janežič. Četudi so za favorite veljali ho- kejisti iz Maribora, so Celjani za- služeno dosegli prvo zmago z re- zultatom 6:1 (2:0, 2:0, 2:1). Za HDK Celje so gole dosegli Cvetko in Cretnik po dva ter Presinger in Jenko po enega. Sodila sta Ker- koš in Juršič. CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 CINKARNA- Takega tempa doslei ni bilo ZNAČILNO ZA CINKARNO JE, DA JE ODPRAVILA NEK- DANJO OSNOVNO SLABOST. ČERAVNO JE NAMREČ TOVAR- NA PRERASLA V VELIK KOMBINIRAN INDUSTRIJSKI KOM- BINAT, NISO IMELI PROGRAMA PERSPEKTIVNEGA RAZVO- JA TOVARNE. SEDAJ SO GA NAREDILI, IN SICER ZA META- LURGIJO IN ANORGANSKO KEMIJO, V IZDELAVI PA JE TU- DI PODROBEN RAZVOJNI PROGRAM ZA ORGANSKO KEMIJO. V metalurških obratih predvi- devajo preureditev topilnice, ki tw popolnoma mehanizirana. S tem bodo odpravili vsa težavna fizična dela, istočasno pa se bo proizvodnja v topilnici povzpela Dd sedanjih 20 tisoč na 32 tisoč ton letno. Zgradili bodo tudi ra- finacijo cinka, ki bo imela zmog- I^vost 14 tisoč ton letno. Razen tega pa posvečajo poseb- no pozornost povečanju in mo- dernizaciji predelovalnih obratov, in sicer predvsem za proizvode valjanja in stisnjenega cinka. Računajo, da bodo lahko povečali letne količine predelanega cinka od 5 tisoč na 15 tisoč ton letno. Zaradi pojava, da spričo pove- čane proizvodnje ostaja večja ko- ličina neizkoriščenih žveplenih plinov, ki jih nove naprave ne morejo v celoti absorbirati, na- meravajo že v letu 1963 povečati zmogljivost naprav na 28 tisoč ton. Sedaj pa so letno proizvedli le do 20 tisoč ton proizvodov. S tem bodo absorbirali popolnoma vse žveplene pline, ki med postop- kom v pripravi materiala za top- ljenje nastajajo v Cinkarni. V obratih anorganske kemije pa razen splošnega povećavanja proizvodnih zmogljivosti imajo v Cinkarni že sedaj v izgradnji nov obrat za proizvodnjo 5 tisoč ton litopona letno. Litopon je za naše gospodarstvo pomemben pigment. ki se uporablja v industriji barv, za belo gumo, pri proizvodnji pa- pirja in podobno. Ta obrat bo za- čel obratovati drugo leto. Istočasno pa zaradi pomanjka- nja žveplene kisline nameravajo začeti izgradnjo novega proizvod- nega objekta, ki bo lahko zado- voljeval vse potrebe po tej po- membni kemikaliji v Sloveniji. Prav tako pa bodo tudi konec 1963 leta začeli z izgradnjo nove- ga obrata titanovega dioksida, ki je eden od najpomembnejših be- lih barvil. Uporabljajo ga pred- vsem v avtomobilski industriji, v industriji viskoze in za proizvod- njo gume. Razen tega bodo zgra- dili nov objekt za proizvodnjo cu- prablaua, ki je pomembno zaščit- no sredstvo za hmeljske nasade in tudi za sladkorno peso. Tako se bo industrijski kombi- nat celjske Cinkarne uvrstil med največja industrijska podjetja v Sloveniji, saj bo dosegel skupno proizvodnjo letno v vrednosti za okoli 20 milijard dinarjev. Števi- lo zaposlenih pa se bo povečalo za okoli 1000 ljudi. Bistveno pa je pri tem, da se bo proizvodnost dela sunkovito dvignila in da bo- do polagoma odpadla vsa težka fizična dela, ki so doslej bila tako značilna za Cinkarno. M POGOVOR O^UPRAVLJANJU Izkušnje obratnih delavskih svetov Ob našem obisku v Cinkarni smo se pogovarjali tudi s predsod- kom obratnega delavskega sveta metalurških obratov, tovarišem Smidom. Prosili smo ga za nekaj odgovorov o dosedanjem delu in izkušnjah obratnih delavskih sve- tov. Takole je odgovoril: Prav gotovo je pri nas poglab- ljanje delavskega samoupravlja- nja eden od poglavitnih smotrov. Da je ta ¡pot pravilna, nam kažejo tudi naše izkušnje. Vendar je za nas značilna še ena posebnost. Namreč, težili smo za tem, da pri prenašanju pristojnosti na obrat- ne organe samoupravljanja uve- ljavimo smoter in zahteve proiz- vajalcev. Skratka, da se pristoj- nosti obratnih delavskih svetov večajo v toliki meri, kakor to do- puščajo objektivni pogoji in koli- ka je zahteva proizvajalcev po no- vih pristojnostih. Prav glede tega pa se trenutno nahajamo v pre- hodnem obdobju. Gre namreč za težnjo obratnih delavskih svetov, da bi pridobili nove pristojnosti, ki bi njihovo delo poživele in ki bi jim dale še večjo veljavo. K temu silijo do- sedanje izkušnje, kajti jasno je, da je konkretno delo proizvajal- cev v samoupravnih organih tudi praktična oblika vzgoje. Primeri za to so na dlani. S tem, ko so obratni delavski sveti podrobno analizirali proizvodne obveznosti in tudi druge elemente gospodar- jenja, so lahko tudi konkretno vplivali na razne izboljšave v ob- ratih. Menim pa, da je čas, da proiz- vodne probleme v razpravah sa- moupravnih organov na nek na- čin trdneje vežemo za vprašanja gibanja osebnih dohodkov, ki so, kot vemo, predvsem odvisni od elementov gospodarjenja kolekti- va. Ta težnja obratnih delavskih svetov se mi zdi povsem uteme- ljena, zlasti še zato, ker so prob- lemi stroškov v zadnjem obdobju postali eden od perečih proble- mov. Tesna in konkretna poveza- va, denimo, vprašanje zniževanja stroškov z dinamiko osebnih do- hodkov pa bi mnogokje odpravila še nekatere notranje slabosti, ki kot vemo, še ob najboljši organi zaciji v tako velikem podjetju nujno obstajajo. Torej gre za tež- njo, ki bi bila v določeni meri bistven činitelj pri iskanju not- ranjih neizkoriščenih virov, in to bi bila velika prednost. Zdravje največ velja Celjska Cinkarna sodi med iz- razito težko industrijo, in sicer ne samo v ekonomsko tehničnem smislu, temveč tudi v zdravstve- nem. Delavec, ki pride v klasične obrate Cinkarne (valj ama, topil- nica, superfosfat, pražama in po- dobne), je izpostavljen izrednim fizičnim in psihičnim naporom, katerim ni vsakdo kos. Sposobnost ža delo v Cinkarni še iEK)sebno iz- stopa pri novincih m se kmalu vidi ali se lahko prilagodi okulju. Novinec se mora znati prilagoditi težavnim delovnim naporom in mora biti spreten. Vse delo pa opravlja v razmeroma neugodnih klimatskih pogojih. Nadalje je tudi novinec včasih Ì2:postavljen grobim šalam starej- ših delavcev, ki so že šli preko te «<3snovne šole-« in si seveda ne- rodnega novinca po svojo privo- ščijo — kot se je pač tudi njim dogajalo. Ko pa je ta šola mimo, se de- lavci polagoma na delo privadijo in v splošnem niti ne želijo spre- minjati delovnega mesta. Pač pa je možno opaziti, da se z leti raz- vijajo različna obolenja, ki so značilna za cinkarniškega delavca in ki bi jih v širšem smislu lahko imenovali za poklicna obolenja Cinkamarjev. Predvsem je priza- det ves gibalni (lokotnotomi) apa- rat, kar se kaže v značilnih bole- činah v križu, v sklepih, nadalje v vnetjih tkivnih ovojnic in po- dobno. Kasneje pa nastajajo obo- lenja dihal — pogost je bronhitis z naduho. Zaradi tega je povsem razum- ljivo, da se zdravstvena služba v Cinkarni ne ukvarja samo z vsa- kodnevno kurativno dejavnostjo, ampaik skuša s širšim in poglob- ljenim delom vplivati na kondi- cijo zaposlenih, za ohranitev zdravja in delovne sposobnosti čimdlje, in sicer upoštevajoč vse elemente, ki jih je pri tem po- trebno premagovati. Pri tem se zdravstvena služba v Cinkarni FKDslužuje vseh sodob- nih metod zdravstvene in social- ne preventive in skuša s svojo dejavnostjo vzskladiti z dejavno- stjo uprave podjetja ter aktivno sodelovanje v različnih komisijah delavskega sveta, upravnega od- bora in s sindikalno organizacijo, ki zlasti skrbi za probleme, ki м povezani s socialno in zdravstve- no problematiko. Značilno za Cinkarno pa je dej- stvo, da je ves čas upoštevala po- membnost dobro orgcuiizirane zdravstvene službe in da je daja- la znatna sredstva za preventiv- no dejavnost. Cinkarna je tudi zgradila eno najmodernejših ob- ratnih ambulant, kjer imajo zdravstveni delavci možnost čim učinkoviteje izvrševati svoje na- loge. NOVI STROKOVNJAKI Razen tehnične šole so v Cin- karni uveljavili tudi razne drugo obUke izobraževanja. Zlasti ugod- ni so bili rezultati strokovnega izobraževanja na delovnem me- stu. Tako je pred kratkim uspeš- no opravilo večje število topilni- čarjev mojstrski izpit. Najboljši med njimi pa je bil tovariš Franc Solar. Še večji uspeiii Med obiskom v Cinkarni smo se pogovarjali tudi z dosedanjim taj- nikom sindikalne podružnice tov. Herbertom Savodnikom. Takole je pojasnil nekatere novosti in or- ganizacijske spremembe v sindi- kalni organizaciji: Sindikalna organizacija v Cin- karni se je živo zavzela za reše- vanje vseh problemov, ki so bili letos aktualni. Zlasti pa smo po- svetili pHDsebno pozornost proble- mom gospodarjenja in razvoju de- lavskega upravljanja. Brez dvo- ma je, da je na teh področjih sin- dikalna organizacija zabeležila znatne uspehe. Istočasno pa se je pokazala po- treba po nekaterih notranjih strukturnih izboljšavah. Doslej so namreč bile sindikalne podružnice v vseh ekonomskih enotah in še ena za upravo. Vendar je taka ob- lika za sedanje razmere že zasta- rela in kaže ustanoviti manjše po- družnice. Naj navedem primer; v metalurških obratih, ki so imeli le eno podružnico, je zapK)slenih več kot tretjina vseh članov ko- lektiva. Dokaj razumljivo je, da je ob tolikem članstvu delo težav- nejše, kot če bi podružnice zaje- male manj zaposlenih. Prednosti bi bile očitne — razprave bi lahko bile bolj živahne, obravnave po- sameznih problemov pa bolj po- drobne in temeljite. Zaradi tega so se ob polletnem občnem zboru izoblikovale nove sindikalne podružnice, in sicer 16 po številu. Največja ima 200 čla- nov — vse ostale pa manj. Taka struktura nam vsekakor bolj od- govarja, razen tega pa so že raz- prave pokazale, da je bil predlog izredno koristen. Ljudje so nam- reč bolj vezani na enovito proble- matiko in na enotno okolje. Isto- časno pa se je tudi vsebinsko delo sindikalnih podružnic bistveno po- globilo in popestrilo. V ospredju so vsekakor tri os- rednje naloge — skrb za uveljav- ljanje samoupravnih organov, pri- zadevanja za doseganje še večjih delovnih uspehov in skrb za po- rast življenjske ravni zaposlenih. Vse tri osnovne naloge sindikalne organizacije in podružnic so ena- ko pomembne in so tudi med se- boj tesno povezane. Zaradi tega je razumljivo, da stremimo za tem, da bi osnovne enote sindi- kalne organizacije ne zanemarile nobeno od teh nalog, kajti prav gotovo bi se jim to maščevalo tu- di s slabšimi rezultati na drugih področjih. Prepričan sem, da bo- mo-tudi tokrat uspeli, saj nam iz- kušnje kažejo, da gre dejansko za probleme, za katere se cinkarnarji najbolj zanimajo. ZA BOUSO HRANO V Cinkarni so pred kratkim uredili novo sodobno kuhinjo za pripravljanje toplih obrokov. Z ureditvijo so pohiteli, ker so bili stari prostori neprimerni, a tudi delo ni moglo biti kvalitetno. Z ureditvijo nove kuhinje je obrat dobil možnost izboljšave jedilni- kov, kar je njihova posebna skrb. Saj so v zadnjem obdobju ugoto- vili, da mora biti topel obrok raz- novrsten in tudi po ukusu delav- cev. Zaradi tega so v Cinkarni sklenili, da se bodo redno posve- tovali z abonenti o kvaliteti hra- ne, o posebnih željah in bodo upo- števali predloge članov kolektiva. KAKO SMO LETOVALI? v Cinkarni so zlasti letos iz- redno lepo poskrbeli za letni od- dih zaposlenih. Posebna komisija za oddih pri sindikalni podružni- ci je že pred začetkom sezone pri- pravila podroben načrt letovanj. Pri tem so upoštevali vse želje. Da bi se izognili enoličnosti, so najeli za svoje delavce posebne sobe v raznih letoviških krajih. Tako so Cinkarnarji letovali v Bohinju, na Pohorju, v Loiarski dolini, v Piranu, v Nerezinah, na Dugem otoku, v Selcah pri Cri- kvenici, v Portorožu in Biogradu na moru. Torej so imeli delavci res veliko izbiro in mnogi so se le težko odločili. To so v Cinkarni dosegli tako, da so se povezali z drugimi kolek- tivi in tako z zamenjavami in po- dobno ustvarili za svoje delavce res izredne pogoje za letovanje. Prav gotovo pa je največ Cin- kamerjev letovalo v Nerezinah, kjer imajo lasten počitniški dom. V poletnih mesecih je v njihovem domu bilo ves čas veselo. Bil je res oddih in mnogi so si želih, da se v ta kraj znova naslednje leto vrnejo. S pravilno organizacijo so namreč omogočili tudi zanimive izlete. Pravijo, da je bilo izredno pri- jetno tudi v Biogradu na moru. Pogosti so bili izleti na najlepše otočje v Jadranu — na Komate, večeri pa so bili tako tudi kot drugod, res nepozabni. Mladi so zaplesali, starejši pa so pokram- Ijali ob dobri kapljici. Menijo pa, da bo v naslednjem letu potrebno pritegniti v domove oddiha tudi mlade proizvajalce, ki se posebnih ugodnosti doslej niso preveč posluževali. Načrtna Stanovanjska izgradnja Cinkarna v Celju je ena izmed redkih podjetij, ki si je tudi gle- de stanovanjske izgradnje za po- trebe zaposlenih zastavilo trden petletni program. Taka orienta- cija se je kmalu pokazala za pra- vilno, saj je bilo možno pereče stanovanjske probleme reševati načrtno, smotrno in brez notranjih trenj. Za primer naj navedemo, da so samo lani ugodno rešili nad 50 stanovanjskih primerov, istočasno pa so z razmeroma visokim poso- jilom podjetja omogočili gradnjo individualnih hišic še 18 članom kolektiva. Ze lani so začeli graditi tudi nov 32-stanovanjski blok, ki so ga dogradili letos. Sklenili pa so tudi pogodbo za nakup 10 več- jih stanovanj v novih blokih ob Dečkovi cesti. Sodijo, da bodo skupaj z individualnimi graditelji letos pridobili okoli 65 novih sta- novanj. S preselitvami in uredit- vami starih stanovanj pa so uspeli rešiti še 10 nadaljnjih perečih sta- novanjskih primerov. Ta načrtnost pa je za Cinkarno še toliko večjega pomena, ker je zlasti pri njih v zadnjih obdobjih bila značilna velika stopnja fluk- tuacije delovne sile, kateri je v veliki meri botroval prav stano- vanjski problem. Zaradi tega so se tudi izven petletnega stano- vanjskega programa lotili gradnje samskega provizorija za 60 delav- cev, istočasno pa so izdelali tudi načrt za gradnjo sodobnega sam- skega doma, ki bo predvidoma na Dečkovi cesti. Sodijo, da bo ta dom dograjen že v naslednjem le- tu ali pa vsaj zagotovo v začetku 1964. leta. Zanimiva je tudi pobuda iz Cin- karne za gradnjo montažnih hišic. Letos so naročili tudi take hišice. Toda te so le poizkus in bodo bržčas s to obliko gradnje nada- ljevali. Da je delo lažje Navadno grešimo, ko obnovit- vena dela in razne izboljšave oce- njujemo le skozi možnosti pove- čanja proizvodnih uspehov. Mes je sicer, da so ti bistveni, veliko pa pomeni tudi taka obnova stroj- nih naprav, ki olajša delo zapo- slenih. Ce sta oba momenta trdno povezana, pa je uspeh še toliko večji. Tak primer je vsekakor so- dobna ureditev pražarne in obrata žveplene kisline v Cinkarni. Se dobro se spominjam, kaki so bili ti obrati, ko sem jih obiskal prvič in ko sem o Cinkarni prvič pisal. Kramp in lopata sta bila glavna pripomočka in vse delo so opravljali ročno. Stare pražilne peči si bile tako postavljene, da so delavci delali v nizkih temač- nih prostorih, skozi katere se je valil zadušljiv plin, v aglomeraci- ji pa je bilo še neznansko vroče. Podobno nevzdržni pogoji so bili tudi v obratu za proizvodnjo žve- plene kisline, kjer so bila tla mo- kra in spolzka in dihanje je bilo zaradi strupenih plinov silno te- žavno. Tedaj so bili ti obrati ne- prestan vir obolenj in so zaposle- ne izčrpavali do skrajnih meja. Dokaj razumljivo je, da so se spričo tega v Cinkarni odločili, da bodo najprej primerno urediti te obrate. Danes je podoba teh ob- ratov že čisto drugačna. In še na- prej gradijo, kajti ves postopek bodo palagoma popolnoma meha- nizirali. Kot spomin na stare dni pa za- enkrat stojijo še stare pražilne peči in nekdanji delovni prostori, ki so bolj podobni tunelom kot tovarniškim prostorom. Ce smo še pred leti (pred 1954. letom, ko so začeli z obnovo) vi- deli v vseh obratih izmučene in od vročine izžete obraze, jih da- nes v teh obratih le težko sreča- mo. Tudi proizvodni postopek je namreč tako urejen, da odpade vso težaško delo. Naprave uprav- ljajo iz posebnega avtomatičnega komandnega prostora, in sicer za oba obrata t— za pražamo in za obrat žveplene kisline. Nove na- prave pa so razen tega postavlje- ne na prostem, tako da se ne bi v halah zbirali strupeni plini. Si- stem dela pa je tako urejen, da je le nekaj Ijiidi dovolj za obratova- nje obeh obratov. To so dosegli z mehanizacijo transportnih na- prav, ki prenašajo material od ene naprave do druge. Cinkarnarji so upravičeno lah- ko ponosni na ta svoj obrat. Kaj- ti, ko bodo preuredili še aglome- racijo in ko bo urejeno tudi skla- dišče surovin, ki mu pravijo »rudni dvor«, bo v tem delu Cin- karne imela lopata le muzejsko vrednost. In prav v tem je posebna vred- nost novega obrata, ki razen tega podvojuje proizvodne zmoglji- vosti. m. Naša beseda Tudi vprašanja in obravnave o ustavi niso v Cinkarni izostalL Glasilo je začelo, nato pa so pre- šli tudi na podrobne pogovore o predosnutku nove ustave. To de- javnost bodo v naslednjem ob- dobju še pospešili in povezali ob- ravnavo predosnutka z analizo konkretnih vprašanj in z temeljno listino podjetja. 15.000-meja Osrednji delavski svet v Cinkarni je poglobljeno in veökrat razpravljal o koor- dinaciji treh elementov. Na eni strani so se zaradi po- dražitve surovin, prevoznih stroškov in podobno poslov- ni stroški povečali, istočasno pa so se v ospredje vrinili tudi problemi odnosa med realizacijo in plačili; hkrati pa so v kolektivu jasno za- stavili vprašanje ureditve osebnih dohodkov onih za- posilenih, ki so prejemali včasih tudi ispod 15 tisoča- kov mesečno. Delavski svet je bil mne- nja, da so potrebne nekate- re korekture in tako je bila Cinkarna prva med kolek- tivi, ki je razdelitev osebnih dohodkov uredila tako. da ni bilo zaposlenih z osebni- mi dohodki ispod 15 tisoč di- narjev. Delavski svet je sprejel tudi ustrezna dopol- nila k pravilniku o osebnih dohodkih. Z uveljavitvijo novega pravilnika o razdeljevaniu mase za osebne dohodke, ki sloni na analizi delovnih mest in točkovnem sistemu, pa bo to vorašanie še boliše urejeno. Pravilnik o razde- 1 jevaniu osebnih dohodkov je v Cinkarni prav te dni v javni razoravi. ki je kolek- tiv razgibala. Saj je gotovo, da je prav sistem nagraie- vanja eden izmed vzvodov za 'oosipeševanje proizvodnje enako glede količine in ka- kovosti. Zaradi tega je ra- zumljivo, da so prav temu v Cinkarni v zadniem obdob- ju posvetili nosebno pozor- nost. Zlasti aktivni pa so bili na tem področju obratni de- lavski sveti in sindikalne podružnice. CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 V tretji četrtini življenja Na tej strani govorimo po navadi o mladih ljudeh, o vpraša- njih njihove vzgoje in rasti, o njihovih problemih, veselju in de- lu. Danes pa smo ta prostor odstopili tistim ljudem, ki so že pre- žli dobo svojega najbolj prizadevnega ustvarjanja, ljudem ki smo jim navsezadnje dolžni za vse, kar danes imamo. Mislimo na del tistih naših občanov, ki jih ne srečamo povsod in vedno, ki ži- vijo svoje življenje, pa so vendarle z nami — na prebivalce do- mov oskrbovancev. O njih in njihovem življenju smo se pogovori li z referentom za splošno var-stvo pri občinskem ljudskem od boru v Celju, tovarišico Anico Uzerjevo. Teden pred novim letom je tu. V vseh domovih je že praznično razpoloženje, vsi se pripravlja- mo na slovo od starega leta in kujemo načrte za prihodnje dni. Številne proslave in prireditve smo pripravili, vrsto zanimivih srečanj smo doživeli in težko pri- čakujemo ponedeljka, ko si bo- mo ob slovesu starega leta na- zdravili s polnimi kozarci. V stanovanjskih skupnostih so te dni priredili sprejeme Dedka Mraza in tisoči otrok so žarečih lic in veselih pogledov pozdravili svojega darežljivega dedka. Pa ne samo otroci! Letos so se kra- jevne skupnosti spomnile tudi na najstarejše prebivalce svojega območja. Ponekod so že, drugod pa še bodo v teh dneh pripravili pravcata mala slavja za tiste pre- bivalce določene krajevne skup- nosti, ki so jim leta že upognila život in jim nagnala gube na lica. Take slovesnosti priprav- ljajo povsod: na Dolgem nolju, na Otoku, v Storah, na Franko- lovem in v Vojniku in tudi dru- god. In prav je tako! Novo leto je praznih vseh nas, napravimo torej veselje tudi tistim, ki so sicer sami s svojimi skrbmi in težavami. Pa so res popolnoma sami? »Ne povsem,« mi je zatrdila tovarišica Anica Uzerjeva, ki de- la v referatu za splošno varstvo pri občinskem ljudskem odbo- ru. »Na področju naše občine imamo v obeh domovih oskrbo- vancev — na Grmovju in v Pol- zeli — okrog dvesto starejših ljudi. Poleg tega pa v večji ali manjši meri skrbimo tudi za 360 ostalih prebivalcev naše občine, ki so kako drugače potrebni naše pomoči. Mislim na tiste starejše lindi, ki so brez rednih mesečnih dohodkov, ali pa so le-ti preniz- ki, da bi sami zadoščali za so- lidno življenje. Podpore, ki jih takim ljudem dodeljuje občinski ljudski odbor, so različno visoke, v glavnem pa zadoščajo za kritje življenjskih stroškov. Te naše varovance večkrat obiskujemo, pogovorimo se o njihovih teža- vah in jim potem poskušamo po naših najboljših močeh pomaga- ti. Pri krajevnih skupnostih smo ustanovili posebne komisije za splošno ^'arstvo in moram reči, da so se skoraj povsod že zelo lepo uveljavile. Na vse načine se trudijo, da bi bilo življenje teh starejših ljudi prijetno, da bi vsaj v neki meri dobili povrnje- no to, kar so dali življenju.« »Kaj pa domovi oskrbovancev, tovarišica Uzerjeva? Kakšno je življenje v njih in kako je z nji- hovimi kapacitetami?« »Rekla sem vam že, da imamo v celjski občini dva taka domo- va. Eden je na Polzeli, ki ga na- meravamo v prihodnje uporabiti predvsem za nepokretne oskrbo- vance, drugi pa na Grmovju. Oba sta polno zasedena in vedno znova dobivamo nove prošnje za sprejem v dom. Celo iz sosednjih občin prihajajo in celo iz — Za- greba. V domu na Grmovju ima- mo tudi nekaj upokojencev, toda upamo, da bomo — ko bo v Celju zgrajen dom upokojencev — imeli tam nekoliko več pro- stora. O življenju v domu ste povprašali. No, vsi se trudimo, da bi bilo kar se le da prijetno. Oskrbovanci imajo svoj odbor, ki sam rešuje manjše zadeve, si- cer pa domove upravljata uprav- ni odbor in svet zavoda. V do- movih imajo pogoste obiske, mnogo je srečanj s številnimi kulturno-umetniškimi skupina- mi, s pionirji in z drugimi, ki že- lijo popestriti življenje oskrbo- vancev. Žal pa zgradbe obeh domov oskrbovancev za tak namen niso kar najbolj primerne. Stare so, no, pa so si ljudje vendarle zna- li prilagoditi okolje. V obeh do- movih imajo tudi televizijsike sprejemnike., ki krajšajo dolge večere. Razumljivo pa je, da so oskrbovanci najbolj veseli obi- skov in teh je kar precej. Zdaj bodo pripravili seveda tudi Sil- vestrovanja in tako bodo živahno začeli novo leto«, se je tovarišica Uzerjeva nasmehnila. No, bil je prijeten razgovor! Odgrnili smo zaveso s tistega de- la življenja, ki ga ne poznamo preveč dobro. Popravljamo to in želimo, da bi ljudem, o katerih smo danes pisali, novo leto kar najprijetneje minilo. -ij Čudoo povprečje v naših osemletkah vse češče govore o skupinskem pouku. In tako so nekega dne imeli pri matematiki skupinski pouk. Mirko, Marko in Miran so sedeli skupaj. Ker veljajo za najboljše računarje, so si že vnaprej zagotovili zmago. Tovarišica je razdelila lis- tiče z nalogami. Naši trije ju- naki so morali izračunati povprečno plačo svojih oče- tov. Imeli so srečo. Njihovi očetje so delali v istem pod- jetju. Markov oče je bil ko- mercialni direktor, Mirkov oče tehnični obratovodja, Miranov oče pa delavec. Staknili so glave skupaj in pričeli tuhtati. Pa se oglasi Marko: »Moj oče zasluži po sto ali celo več!« Mirko ustreli od zavisti: »Moj jih prinese sedemdeset, včasih pa tudi devetdeset!« Mirko pa je po dolgem molku izdavil: »Naš ata za- služi dvajset tisoč!« In nena- doma, ko so se mu oči orosi- le, je naglo dodal. »Doma pa še zasluži po de- set tisoč din!« »Kaj pa dela?« sta se za- nimala Marko in Mirko. »Košare plete!« Marko in Mirko sta se spogledala. A dodatnih deset tisoč jima ni dalo miru. »Moj očka hodi na sestan- ke in nosi sejnino domov!« je dopolnil Mirko. In znova so se lotili nalo- ge. Ugotovili so: 110.000 in 70.000 in 30.000 da skupaj 210.000. Potem so delili s tri in dobili rezultat: sedemde- set tisoč dinarjev. Bili so prvi. Marko je po- nosno javil. »Povprečje plač naših oče- tov znaša sedemdeset tisoč dinarjev!« Bili so pohvaljeni. Miran pa je doma o tem vprašal mamo. Razhudila se je in dejala, da oče zasluži šestnajst tisoč dinarjev brez doklad. Miran pa se ni dal: »Saj je tovarišica rekla, da je to povprečje!« Ves nesrečen je pričakoval očeta. Ta pa je tudi imel ra- zumevanja za povprečje in je odhitel na šolo, kjer se je dostojno pomenil s tovarišico o čudnih povprečjih. Otroško varstvo v Laškem Občinski ljudski odbor Laško je na svoji seji pred dnevi raz- pravljal predvsem o problematiki otroškega varstva. Tako je ugo- tovil, da je bilo kljub republiški resoluciji, ki je izšla pred letom, po vprašanju otroškega varstva napravljenega zelo malo. V La- škem sicer dela otroški vrtec, ki lahko sprejme 60 otrok, je pa za- seden le 70 odstotno. Občinski ljudski odbor je stanje v tej pred- šolski varstveni ustanovi stalno spremljal in prispeval za vzdrže- vanje in najnujnejša sredstva, le žal, da tem potrebam niso pri- sluhnile tudi gospodarske organi- zacije. Glede na to, da je v Laškem in bližnji okolici približno 190 žena — mater, ki so v stalnem delov- nem razmerju in nimajo za svoje otroke urejenega potrebnega var- stva, je večina teh otrok v času odsotnosti mater prepuščena sa- memu sebi oziroma živijo pod sla- bim varstvom. Število otrok v otroškem vrtcu se je v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 znižalo za 20 odstot- kov, verjetno zaradi tega, ker je uprava vrtca dvignila oskrbnino od 700 na 1.200 dinarjev. Oskrbni- na pa je še vedno v primerjavi z dejanskimi stroški, ki znašajo me- sečno 8.000 din. Tudi z zvišanjem oskrbnine ne bo mogoče zagotoviti vseh potreb- nih sredstev za financiranje otro- škega varstva, zato naj bi po pred- logu sveta za socialno varstvo in varstvo družine del stroškov no- sile tudi gospodarske organizacije in stanovanjska skupnost. Nakazane potrebe po razširitvi otroškega varstva so vsak dan večje tudi v Rimskih Toplicah, zato bo slej ko prej treba tudi za potrebe tega dela občine ustano- viti varstveno ustanovo. Glede na to, da vsi dosedanji investitorji novogradenj predvsem pa večjih stanovanjskih blokov niso upoštevali že davno znanih potreb otroškega varstva, je ljud- ski odbor sklenil, da v bodoče ne bo odobril nobene novogradnje, če ta ne bo imela tudi prostorov za varstvo otrok. Tudi malenkosti so važne Ze nekaj dni je v hiši vse na- robe. Za silvestrovo bomo dobili obisk, pa je zdaj toliko stvari, ki jih moramo pripraviti. Prav nič vas ne bomo motili v vašem opra- vilu. Samo na nekaj malenkosti bi vas opozorili, ki ob taki mno- žici skrbi, kar rade uidejo iz mis- li. Najprej nasvet: nikar preveč hrane. Pečenk in potic se bo vsak- do doma najedel. Raje pomislite na sadje, pa na osvežujoče pija- če, saj ni treba, da bi gostje kar naprej pili samo alkohol. Kaj pa na dekoracijo sobe ste pozabili? Hitro še po nekaj smrekovih ve- jic in storžov. Z njimi boste prav hitro pričarali novoletno vzdušje. In nikar preveč luči! Tista bela svetloba velike stropne svetilke je malo preveč >->-neromantična«, se vam ne zdi? Poskusite prižgati samo stoječo svetilko, seveda, če ni prostor prevelik, ali pa tisto na stropu vsaj ovij te v kakšno pri- memo zadevo. Pa naj ne bo to čisto navaden rdeč papir! Sicer pa — kaj, ko bi novoletno večerjo prebili ob svečah! Nimate primer- nega svečnika? Kakšno plitvo po- sodo pa bi prav gotovo našli do- ma, kajne? Nekaj mahu položimo vanje, nekaj smrekovih vejic, ka- sen cvet, in svečo ali dve v sre- dino. Poleg tega, da nam bo da- jal prav prijetno svetlobo, bo ta »šopek« tudi čudovit okras slav- nostno pripravljeni mizi. Največ skrbi ima ob novoletnih praznikih gospodinja, gostiteljica. Pa vendar bi ne bilo prav, če bi ob tem popolnoma pozabila nase. Kljub temu, da bomo ostali doma, gostom vendarle ne bomo stregle ker v copatah — pa če so še tako prijetni in čisto novi! In tudi predpasnik bomo pustile kar v ku- hinji, vendar mora biti tako pri roki, da ga bomo lahko oblekle preko tiste prijetne temne obleke, ki bomo v njej sprejele goste. To- da, ko bomo v kuhinji opravile in se vrnile v sobo, bomo predpas- nik spet odložile. V kuhinjo pa nikar ne pustite vsakogar; morda dobro prijateljico za pomoč. Ta- koj, ko bodo vanjo začeli vsi ho- diti, bo vse narobe, verjemite in nič čudnega ne bi bilo, če bi vam v tisti nervozi padel kakšen pla- denj na tla. Naj prevzame soprog dolžnost gostitelja medtem, ko ste vi v kuhinji. Radio in gramofon imate! To- da — pri sosedu imajo majhne otroke. Zato — nikar preveč na glas! Saj veste, kako hudo je, ka- dar bi otroci radi zaspali, pa ne morejo. In če boste prej sosede opozorili na to, da boste nocoj bolj »glasni*, menda tudi ne bo prav nič odveč. Razumeli bodo, saj je vendar Silvestrovo! Nenavaden intervju »ste brali v zadnjem ted- niku, kaj je pisalo o vas dim- nikarjih?« sem pred dnevi pobarala našega rajonskega dimnikarja, ko je ves pre- mražen pričel čistiti saje iz štedinika v našem stanova- nju. »O, sem, sem,« mi je malce v zadregi odgovoril. »Veste, nič nimam proti temu, da se tudi takšno krepko pove na naš račun. Kar je res, je res! V tem mrazu čakati pri nezakurjeni peči na dim- nikarjev obisk to res ni prav. Toda, verjemite mi, včasih se pa tudi tega drži kakšna smola, pride vmes kaj nena- vadnega in ura prihoda je zamujena. Tudi naš posel ima svoje težave. Ne mislite pa,^da želim zagovarjati tiste nevestne dimnikarje, ki vča- sih zagrešijo, ne da bi se pri tem zavedali kakršne-koli odgovornosti. Kaj hočete, sto ljudi, sto čudi! Sicer pa ne morem trditi, da so tudi go- spodinje vse enake. Neke so skrbne, marljive, štedljive, druge pa vseh teh dobrih lastnosti nimajo. Zato pa jih ne gre zmetati v en koš. Vi- dite, tako se loči tudi dober dimnikar od slabega. Prvi, bo že med čiščenjem štedil- nika ali dimnika pazil, da ne bo s sajami umazal vsega prostora, iz dimnih cevi bo očistil saje tam, kjer je za- nje mesto. Kaj pa drugi? Ta se ne bo oziral, če bodo saje letele naokroa. cevi bo čistil kar na cvetličnih gredicah ali pa na zelenicah pred hi- šo. Pa druga stran našega de- la? Zgodilo se mi je, da sem se nekoč na strehi neke vi- soke stavbe v mislih že po- slavljal od življenja. K sreči sta me rešila le žleb in pri- sotnost duha. Prav ta čaSi ko vse nokrog zmrzuje, ko je vsak korak celo na ravnih tleh nesiguren, ta je za nas najslabši. In da smo iskreni, tudi nas pozimi zebe, čeprav tega ne povemo radi, kajti zavedamo se, da je naš poklic neka posebnost. Dovoljeno nam je namreč hoditi po ce- stah, ulicah in lepih belih sta- novanjih, čeprav smo črni od saj.« Prav tako mi je govoril ta črni obiskovalec, medtem ko so njegove roke urno in vestno opravljale posel, ki se zanj ne namiušuje vsakdo. Pa vedar je ta posel potreben in nujen, saje so poleg svo- je črne barve tudi nevarne. Tega pa se dobro zavedajo, če ne vsi, pa vsaj pretežni del članov kolektiva dimni- karjev. Med te pa moram vsekakor uvrstiti našega vestnega rejonskega dimni- karja, ki prinaša dvanajst- krat v letu v domove nevid- no srečo — varnost pred po- žarom. Da Uspešno cepljenje proti gripi Glede na to, da je vsled gripe vsako leto bolovalo v občini Laš- ko zelo veliko zavarovancev, se je zdravstvena služba odločila, da v letošnjem letu opravi množično cepljenje proti gripi. Predlog o cepljenju proti gripi je marsikateri zavarovanec spre- jel zelo skeptično, kljub temu pa so se že pokazali uspehi cepljenja. Pretekla leta je bil v tem času odstotek obolenj za gripo tolik- šen, da je v marsikaterem pod- jetju zelo resno vplivalo na nor- malno poslovanje; letos pa je za- radi cepljenja proti gripi obolenj dosti manj. Zdravstvena služba zatrjuje, da se je po prvih ugoto- vitvah zmanjšal odstotek obolenj kar za sto procentov. Tem ugotovitvam so prisluhnile vse sindikalne podružnice in za- vod za socialno zavarovanje, zato bodo pospešno akcijo cepljenja vseh zavarovancev zaključili že v naslednjih dneh. NASVETI ČOKOLADNA KAVA Pripravimo litrsko posodo in vlijemo vanjo četrt litra kuhane čokolade — na mleku, seveda. Ostale tri četrt litra izpolnimo s kavo. Dodamo velko žlico Chery brandyja, nalijemo v kozarec in vse skupaj »prekrijemo« s tolčeno smetano, ki jo okrasimo z malo nastrgane čokolade. Serviramo — vroče! KAVA NEKOLIKO DRUGACE Za Silvestrovo bomo dobili go- ste. Z vsem mogočim jim bomo postregli, tudi kava bo vmes. Kaj pa, ko bi tokrat pripravili kavo nekoliko drugače kot po navadi? Poskusite! KAVA Z RUMOM To je pa za tiste, ki ljubijo aro- mo. Sest kock sladkorja namoči- mo v sok pomaranče, jih kuhamo z nekoliko klinčičev in malo ci- meta, dodamo še pomarančin olu- pek in dolijemo toliko ruma, da vse lepo pokrijemo. Ko je »zva- rek« skuhan, mu dodamo šest sko- delic prave črne kave, vse skupaj še enkrat prekuhamo in — servi- ramo. Verjemite, da okus ni slab! KOZAŠKA KRI Brr! Kakšno ime! Kozaško kri pripravimo tako, da na hitro sku- hamo liter močne kave, jo nali- jemo v posodo za bowlo, doda- mo liter rdečega vina in — pol litra žganja. Vse dobro zmešamo. Nekaj kock sladkorja poškropimo z rumom in nato prižgemo. Ko- zaška kri je pripravljena! LEDENA KAVA Skuhajte močno kavo in jo do- dobra ohladite. Ko je mrzla, vmešajte vanjo sladko smetano. Napolnemo kozarce. Pred servi- ranjem spustimo v kozarce S« košček, ali dva, ledu, vanilijo in vse skupaj okrasimo s tolčeao smetano. CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 Dragi mladi bralci ! Obljubili smo in obljubo je treba izpolniti. To je to- rej naša novoletna rubrika »Za mlade bralce«. Lepo ste prispevali zanjo, veliko pi- sem je te dni prišlo v ured- ništvo. In med njimi je to- liko prisrčnih čestitk za leto 1963! Hvala za oboje! No, običaj je, da se ob za- ključku starega leta poi?o- varjamo o načrtih, pa tudi o napakah, ki smo jih bili za- grešili. Kaj bi imeli poveda- ti o našem delu? Napisali ste nam, da je rubrika za mla- de bralce prijetno branje. Ugotovili pa ste, da je pre- malo križank, rebusov, pes- mic, zgodb iz narodnoosvo- bodilne borbe in podobnih zanimivih zadev. Popolnoma se strinjamo z vami in upa- mo, da bomo z vašo pomoč io vse te pomanjkljivosti v pri- hodnjem letu popravili. Tudi v prihodnje bo ru- brika za mlade bralce izha- jala enkrat mesečno. Oblju- bimo tudi, da bomo vsako- krat pripravili po nekaj na- grad — ali za najboljše pri- spevke, ali za uganke, pra- vilne odgovore na zastavlje- na vprašanja, križanke itd. Tako. toliko o načrtih in ob- ljubah! In zdaj — ker je to naše poslednje srečanfe v tem le- tu — vsem našim doseda- njim sodelavcem za sodelo- vanie prav prisrčna hvala in srečno ter kar se le da za- dovoljno novo leto! Želimo, da bi tudi v prihodnie ostali tako dobri prijatelji! Uredništvo Pa se je letošnje novo leto vendarle pripeljalo na saneh, čeprav je že kazalo, da bomo ob ves sneg. No, vsaj na okoliš- kih hribih ga je še precej, če nas v dolini že ravno ni zamet- lo. Kakšno pa bi bilo novo leto brez te snežne odeje?! Prav nič praznično! Ali pa tako kot je novoletno voščilo brez pri- srčnega stiska roke. Tale dečko pa je za svoje sani našel še dovolj snega. Hitro smo pritisnili na sprožilec in — nastala je fot(^rafija, ki jo je za srečno in veselo novo leto poklanjamo vsem na- šim mladim prijateljem! Da bi vam leto 1963. prineslo vsega, kar si želite, da bi se slabe ocene v šolah poskrile, da bi se vsa žalost umaknila veselju, bolezen zdravju, solze smehu itd. Srečno 1963.! Drobni spomini Kadarkoli me zgrabi otožnost, takrat se potopim v mladostna leta in lùtrinki se vrstijo pred me- noj s filmsko naglico. Nič ni po- vezanega. Tu drobec, tam malo večji dogodek in že se megleno spominjam tretjega, četrtega; ure čadastih popoldnevov pa mineva- jo in z njimi teko leta. Dolgo nisem ločil pojmov »da- nes« in »jutri« in kadarkoli mi je mama obljubila čokolado (to je bilo ob redkih praznikih), ki da jo bom dobil jutri, sem vsako jutro neumorno spraševal: »Ma- ma, ali je danes jutri?« Bik) mi je šest let. Nenadoma sem zbolel. Zdravnik je ugotovil, da imam tuberkulozo. In doma so me zdravili z boljšo hrano, za bolnišnico ni bilo denarja. Vsak dan pa sem čisto sam hodil k zdravniku po kalcijeve injekcije. Pa sem jo k sreči odnesel. Le to mi lahko verjamete, da imam še danes brezmejno zaupanje v zdravnike. In tako smo rasli, po- deč se po gozdovih v čudovitih bojnih igrah, vse bližje velikemu vojaškemu spopadu. Nekje sredi vojne sem storil veliko dejanje. Verjamete? Naj vam zaupam? Z mamo sva šla peš mimo vasi Gorenje. Tistega dne pa so Svabi začeli ofenzivo proti svobodnemu ozemlju v Savinjski dolini. Za- jeli so naju in nagnali v večjo skupino sotrpinov. Pa se je mami ob pogledu na zavite svežnje za- reklo. Dejala je: «Kaksne svinje pa ste zaklali?« Slabo je videla, to je bil vzrok. V svežnjih pa so ležali mrtvi Svabi. Stražar je za- čel s puško suvati mamo, jaz pa sem se mu zakadil med noge in ga prevrnil. Se danes imam na glavi otipljive sledove mojega junaštva. Takrat mi je bilo tri- najst let. V teh dneh nam je bila šola deveta briga. Saj je niti ni bilo. Leto za tem smo postali pravi, pravcati mladi partizani, ^ута- gali smo zbirati tisoče in tisoče pvtšk, mitraljezov, ročnih granat in ostalo strelivo. In to smo opra- vljali sredi nepregledne vrste ar- made generala von Lehra, ki se je dva dni prej vdala. Dolgo je šlo vse po sreči. Četrtega dne pa smo naložili poleg ostale municije tudi diiiamitne rmboje in dva so- da bencina. S kamiorwm smo se peljali v mesto. Pet nas je sedelo vrh orožja. Sredi mesta pa je moj prijatelj prekrepko stisnil petelina na puš- ki. Osamljenemu strelu je sledilo nedopovedljivo bobnenje. Le voz- nik v kabini in jaz sva imela pasjo srečo. Edina poškodba je bil nekajdnevni strah. Ostale pri- ^ jatelje pa sem dva dni zatem %>o- spremil na pokopališče. In takrat se mi je smrt zazdela tako čudo- ) vito preprosta in ravno v tej pre- prostosti grozljiva. Se daries ni- mam nič lepih spominov nanjo. Vsekakor pa sem tistega dne postal civilist. Najbrž so bili mne- nja, da sem tako srečen, da ne- srečo prinašam. In res so po tis- tem bili le še trije primeri nesreč. Pa mi je dopust iz vojske zelo prav prišel. Spomnil sem se šole in kar muzal sem se, ko sem v vojaškem krušnjaku nosil knjige domov in srečeval prijatelje, ki so strumno korakali v vrsti. Ta- krat pač nisem razmišljal o tem, da mene tudi še to čaka. In šola se me je oklenila tako, da sem se je že kar v letih komaj^ odtegnil. Ce bi me danes kdorkoli vpra- šal, kateri spomin mi je najljubši^ ne bi vedel odgovora. Toliko jih je in vsi so tako prijetni — seveda zame. NASI NAGRAJENCI Najboljše prispevke o novem letu so napisali: 1. Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici, ki ji bomo poslali tisoč dinarjev. 2. Peterček Jeršič iz Teharij pri Celju, ki bo dobil pet sto dinar- jev. 3. Vladimir Srcič, Dobrova 23 pri Celju, ki bo nagrajen prav ta- ko s pet sto dinarjev. Vsem nagrajencem iskreno če- stitamo in jim pošiljamo naš lep pozdrav. Dragi mladi bralci! Da vam bodo novoletni prazniki tudi po naši zaslugi prijetno minili, smo vam tokrat pripravili tudi na- gradno novoletno križanko. Prav- zaprav je nismo sestavili mi, — to je za vas storil vaš stari zna- nec Milan Jeršič, ki ga nekateri »starejši« prijatelji naše rubrike prav gotovo poznajo. No, kljub temu, da je Milan zdaj naši ru- briki že malo odrasel, pa nanjo še ni pozabil. Tako nam je poslal tudi tole križanko in mi smo se odločili, da jo objavimo. Pripra- vili smo pet nagrad: prva nagrada — 2 000 dinarjev druga nagrada — 1 000 dinarjev tretja nagrada — 1.000 dinarjev četrta nagrada — 500 dinarjev peta nagrada — 500 dinarjev Tako, rešitve s polnim naslo- vom nam pošljite do 25. januarja 1963. leta. Veliko sreče! Vodoravno: 3. mlekarski izdelek, 5. industrijska rastlina, 6. del telesa, 7. vcdna pregrada, 8. števnik, 9. čebelarski proizvod, 10. kemični znak za kovino, ki jo predeluje neka celjska tovarna, 11. avtomobilska oznaka za okraj Ljub- ljana, 12. ena izmed jugoslovauskih re- publik, 16. porivaj, 17. ime Junaka iz knjige >20.000 milj pod morjem«, 18. vprašalnica, (dve besed'), 19. kratica za samoupravni organ v podjetju, 20. tale (srbohrv.), 21. vol (srbohrv.), 22. oznaka za neznanca, 23. osebni zaimek, kozji glas, 24. žensko ime, 26. avtomobilska oznaka Gorice, 27. ne polomljen, 28. zarja, 31. okrajšava za delniško družbo, 32. kratica celjske tovarne, 34. poseduje, 36. velik afriški ptič, 37. važen del jadrnice, 40. Zveza komunistov, 41. po- 2'tivne elektrode, 42. otroci se veselijo tega dogodka, 34. blazen, 34 a. osebni za- imek, 55. osebni zaimek, 35.a poškodba sklepa. Navpično: 1. največji jadranski otok, 2. zelen'ca v puščavi, 3. čestitka ob novem letu, 4. samoglasnika, 5. nedela- ven, 7. hrana, 9. nasprotno od star, 9.a vzklik, 10. malopridnež, 12. jeza, 13. žensko ime, 14. država, ki obsega Ma- lajsko otcčje, 15. letni čas. 18. vrsta maščobe, 23. trgovsko podjetje v Celju, 25. moško ime, 26. 8. in 5. črka abecede, 29. znani smučarski skakalec, 30. ime sladatelja Simonitija, 33. domača žival, 38. obrnjena kratica za doktor, 39. dvo- glasn'k, 43. števnik, 44. znan kraj, primorski iz prve svetovne vojne, 45. oseba iz Gotovčeve opere. 46. nasprotno od vojne, 47. skrajni deli zemlje, 48. različna samoglasnika, 49. oblika po- možnega glagola, 50. osebni zaimek, 51. kraja, 52. poseduje, 52.a vrsta igre, 53. števnik. Križanka dedek Mraz Silvestrova noč Bilo je nekaj dni pred novim letom. Zapadlo je malo snega, pa шет bil vendarle že s smučmi zunaj. Ko me je že pošteno za- zeblo, sem šel v kuhinjo, da se pogrejem. Pri vstopu sem zasli- šal atkove besede: »Oba bova šla k Pavliju,« potem me je zagledal in utihnil. Premišljeval sem, kdaj sta namenjena k stricu, potem pa sem pogovor pozabil. Bilo je Silvestrovo. Čudno se mi je zdelo, zakaj moram tako zjodaj v posteljo. Nekam nemir- no sem zaspal. Sredi noči pa sem se zbudil in pogledal, kje sta ata in mama. Pa ju ni bilo. Takrat sem se spomnil tistih besed o stricu Pavliju, pa sem zaril glavo v blazino in zajokal. Ta čas pa je nad menoj nekaj zaropotalo! Joj! Kasneje sem se domislil, da je bila to mačka, ampak takrat me je bilo preveč strah. Kot brez glave skočim pokonci, nataknem copate, odprem okno in kar v pižami skočim meter globoko. Ne da bi se ozrl, jo od- cvrem naravnost k stricu Pavli- ju. Cez nekaj minut sem že kar brez trkanja planil v hišo in ste- kel k mami, ki od presenečenja sploh ni prišla do besede. Za tre- nutek je vse utihnilo, toda ko so zagledali mojo uniformo, so se vsi od srca smejali. Smejal sem se tudi jaz, čeprav nisem vedel zakaj, le poleg mame je bilo tako prijetno! Jeršič Petrček, Teharje pri Celju Srečanie s srnami Zemlja se je zavila v teman plašč noči. Srebrna mesečina se je že razlila po zemlji in zvezde so mežikale, kot majhne utripa- joče lučke na nebu. Kar predolgo sem se zamudila pri sosedu. Tam sem kot doma. Ko sem zavila mimo vogala so- sedove hiše, sem opazila pri na- šem skednju nekaj gibajočega. Po vsem telesu sem se tresla od strahu. Kaj neki naj to pomeni. Stopila sem bliže in — kaj sem opazila? Srne. Bile so srne. Stale so ob skednju in hlastno jedle ko- renje. Bile so rejene in lepe svet- lorjave barve. Nisem si mogla misliti, da je to mogoče. Niso me zavohale. Dolgo sem jih opazo- vala, nato pa so le opazile moje prežanje. V zmedi so poskočile in se mi še bolj približale. Gle- dale smo se iz oči v oči. A vse to je trajalo samo nekaj trenutkov in srne so jo ocvrle čez drn in strn ter izginile v bljižnem gozdu. Anica Mirnik Ruše 8. Prvi dnevi v trgovini že kot otrok sem imela zelo veliko veselje do trgovine. Ob pro- stem času sem večkrat stekla k sosedovim otrokom in vselej smo se igrali »-trgovino«. Nekdo je pri- nesel od doma nekaj papirja, dru- ; gi nekaj opeke, ki smo jo upora- bili za papriko; da pa bi lahko ! vse to kupovali, smo stekli v gozd \ in nabirali nekaj listja, ki smo ga ' potem uporabili kot denar. ' Tako so minevali otroški dnevi. Pa je prišel čas, ko je bilo treba izbrati poklic. Moje veselje do trgovine se je z leti stopnjevalo in tako sem se odločila za trgov- ski ix)klic. In res, po končanem osmem razredu sem dočakala ta trenutek. Nikoli ne bom pozabila prvih dni v prodajalni. Tako ne- rodna sem bila in sploh nisem ve- dela, kam naj se dam. Bilo je mnogo, mnogo teže kot v naši otroški trgovini! Ko pa je minil teden, je prešel tudi že prvi strah in zdaj je že mnogo bolje. In še bo! Slavica Kožuh, Prožinska vas 79, Store SREČANJE Z JEŽKI Ko se je spuščal mrak, je Pika — to je naš psiček — tekala za nočnimi veščami. Vešče so njena posebna strast. Nenadoma pa se je njena po- zornost usmerila drugam. Z dvig- njenimi ušesi je stopala proti goš- či za hišo. Potem je nezaupljivo vohala po tleh. Zalajala je. Stekel sem pogledat, kaj ima. Ob takih trenutkih mi namreč vedno pri- pravi kakšno presenečenje s ¿yo- jim odkritjem. In tudi to pot me ni razočarala. Ko je začutila, da sem blizu, je stopila še bliže k odkritju. Potem je zacvilila, in se umaknila in me pogledala kot bi hotela reči: »Kaj naj storim s tem?« Na tleh sta zvita v klobčič, ležala dva ježka. Pika je spet začela la- jati. Pokaral sem jo in takoj je utihnila. Potem sem ježka posku- šal prijeti. Bodice niso bile nič ostre, bal sem se, da jih ne po- lomim. Nesel sem živo kroglo v kuhinjo in jo pokazal sestri. Sla sva še po drugega. Pika naju je ves čas spremljala z napetimi po- gledi in rahlim cviljenjem. Ježka sva položila na mizo in čakala, kdaj se bo klobčič odvil. Toda te- ga nisva dočakala. Videla sva lah- ko le drobni, vlažni smrček in dvoje nožic s petimi rožnatimi prstki, nežnimi kot pri dojenčku. Odnesla sva ju nazaj. V mraku sva še lahko videla zaskrbljeno ježevko, ki je takoj, ko je zagle- dala otroka, začela smešno stego- vati nogo in ju vabiti s seboj. Ti- ho sva opazovala srečno družino in še videla, kako je ježevka mla- diča z gobčkom potisnila v maj- hen brlog iz listja. Da jih ne bi več motila, sva odšla na dvorišče, kjer naju je napeta čakala Pika. Očitno je bila radovedna, kako so se stvari razvile in hotela je na- zaj. Vendar sva ji to prepovedala. Nerada naju je ubogala. Morda naju sploh ne bi, če ne bi mimo priletela tolsta vešča. B. Zemva, Dobrna CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 Ф tISTEGA DNE Bilo je pred novim letom. Ve- ter je tuleče oblizoval razkrop- ljene hiše in prinašal s seboj raztrgane krike smeha, oblazinje- ne z mehko »Granado«. Peter je negibno slonel ob stolpnici, ki je bila nalik pošast- nim angleškim gradovom. Toliko bolečine je bilo v njem, da je sploh ni več čutil. Bil je nekje strahotno daleč in ne da bi se zavedal, je z očmi, ki strmele y noč, videl veter v plešočih lu- čeh in višnjeno temo ter Margin obraz. V njegovo brezlično topost se je počasi zarezovala noč kot sil- hueta dobrega, čudežno spokoj- nega. V njem pa se je širil njen obraz in od časa do časa se mu je zazdelo, kot da ni več celo- vitost. Spreletelo ga je. Še pred hipom je bila tukaj — in njun otrok. Ali jo bo še kdaj videl? Jutri? Pojutrišnjem? Ni- koli? Veter je naravnost pobesnel. Peter se je nezavedno oprijel za hrapav omet in zastokal: »Pre- kleta ...« Usipel se je obdržati pokonci in prav ta napor ga je prisilil, da se je v njem utrgal plaz preteklosti. Deset let je poteklo od takrat. Da, prav v tem hotelu sta se sre- čala. Vrnil se je bil s tujine in v njenem hrepenenju je našel stik z domovino. In nekega dne je prišel ponjo v urad in jo čvrsto prijel za roko. Viorašala je: »Kam?« »Na poročni urad!« je odvrnil. In tisti večer ji je dejal: »Tvo- je drevo bom in te bom ščitil!ч< Komaj slišno mu je odvrnila: »In jaz iDom trta, ki se bo ovijala okoli drevesa!« In tam nekje ;so se končala nju- na samostojna pota. Cas je odte- kal in vanj se ie vse bolj zaje- dala navada. Peter je opustil študij. Veroval je v svoj talent in čutil je. da bo napravil še mnogo velikega. Toliko lepih mi- sli je nosil v sebi in prav otro- ško je gorel v tistem dnevu, ko bo vse veliko uresn'čil. Nekdo se je dotaknil Petrove- ga ramena. »T^^variš Peter, poj- dite z mano!« Peter ga ni pogle- dal. Le toliko se je za hip za- vedal, da je niel oddaljeno pe- sem: »Gut bay Jim, gut bay Jack...« Cesta je bila ledena in negotov je bil niun korak skozi besnenje nenavadnes?a vetra. Ne da bi vedel zakaj. Je Petra nenadoma posilil čudno zamolkel smeh in ko ga je izkašljal iz sebe. je zamrmral: »Gut bay Jim, gut bay ...« Krč mu je za hip sipačil obraz. Na svojem vratu je začutil meh- ko rožnato roko in še bolj rožna- ta usta, ki so vzhičeno ščebetala: »Se, še. ata, šel«, dokler ni gla- vica klonila na prsa in zaspala. In ko je večere posvečal otro- ku, je postajal tisti dan. ko bo Ijedem nokazal in dokn/al. da ie nekaj, da nekaj ve. občuti, mi- sli in hoče, tisti dan ie postajal vse boli meglen in oddaljen. In ta oddaljenost je bila varljiva in mamljiva. Kajti bolj ko je iz- gubljal tla, večja je bila vera, da vendarle nekoč nekaj bo. Cas pa je bil prav takšen kot vedno. Treba je bilo jesti, živeti, in kar prekmalu so Petrova uteha po- stale karte, družba, zabava. Ni ve- del, kdaj so mu postale poti pro- ti domu prava slast. Občutek krivde je bil močan, ko se je na- potil domov. Vsak korak pa ga je slabil in ko je (to je bilo vedno) za^rledal svetlo okno. «o^ v njem začeli dozorevati veliki sklepi, kako bo prehitel čas in posesrel po tistem jutri. In na teh vmča- niih je delal čudovite, velike, edinstvene mostove do tistega dne. Obhaiala ga je vročica na teh ponosnih noteh domov in n'č ni vedel, kdaj so njegove sanje po- st'"^ V oni j. Bližala «sta se ho+Hu. Bdeča hič se je napihovala od rjovenja go- stov in nenadoma se je Petru zazdelo, da je v Chaplinovi pes- mi »Lime light« priplaval proti njemu Margin obraz. Tako kot te mehke, žalostne besede, tak- šen je bil njen obraz. Samo gle- dala ga je. In njene oči so bile zgovornejše, ko bi lahko bilo karkoli govorečega. In dozdeva- lo se mu je, da je strašno krivič- na, kajti vedno je bil samo v moški družbi, in samo govorili so in kvartali. In ob raztrganih zvokih te pes- mi je danes prvič spoznal, da ji nikoli ni znal dopovedati vsega tistega, kar je nosil v sebi. Niko- li ji ni znal razložiti svojih na- pak, saj jih niti sam ni znal vi- deti. Nosil jih je v podzavesti in sedaj so bile na dlani. In vedel je, da bi bil drugačen. V njem se je vse iztirilo. Zdelo se mu je, da mu je slabo in mo- ral je vase izbruhati vso to gren- kobo. Prav fizično je čutil, kako je prav on pretrgal nit svoje po- ti, želje pa skril toliko globoko vase, da so postala izrastek bole- čine kot biser. Minila sta hotel, ki je tonil v gosti metež. Peter se ni spraše- val, kdo ga vodi in še manj je premišljeval o tem: kam. Tipal je v temo in včasih se mu je za- zdelo, da je pot zanj odrešilna. Njegova strast po poslanstvu se je oglašala, a danes le ni bila dovolj močna, da bi ga odmakni- la od resničnosti. Vodič je odori neka vrata. Stopnice so se vlekle v nedogled. V njem se je pora- jala prispodoba. »Tako se je moralo goditi njej. Vse višje — navzgor, še dlje — toda nekje je konec in na drugi strani ni več stopnic — na drugi strani živijo samo še močni ljud- je. Zaslepljujoča svetloba ga je udarila v oči. Za spoznanje je zamižal. Za čuda dosti ljudi je bilo v sobi. Skorajda preveč. To- da le za hip ga je to motilo. Ne- nadoma je začutil v svoji notra- njosti nekaj toplega. Zdelo se mu je, da ima vse premalo prosto- ra za srce, ki se širi. In zagledal je morje, ki je brezkončno lo- čilo dvoje kopnin. In tam preko je bila Marga. Videl je njeno srce. čutil ga je. kako steza roke in želi. On pa ie iskal v sebi vse tisto, kar ni bilo. Zamrmral je:. »Kako majhne tso zmote življe- nja.« »Ste prepričani?« ga je v'pra- šal rezki glas. Peter se ni pustil zmesti. Tega niti ni dosegel z voljo. Ta hip je bil predaleč, da bi ga lahko kdo motil. In vedel je, da je prav da- nes prišel njegov dan. In nič ni bil velik; tako vsakdanji je bil. Vse veliko je bila le jasnina mi- sli, ki so nenadoma postale pro- zorne kot pomladno nebo. Izbru- šene misli so začele vreti. Toda, Peter jih je le opazoval, kot da bi ne bile njegove. Prihajale so iz njega, iz nekesra skrivnega ko- tička, ki ga vse doslej ni znal po- iskati in z diamantno ostrino so rezale v njegovo srce. Nenado- ma je vse postalo tako prepro- sto, tako resnično in tako otip- ljivo in ni si mogel kaj, da ne bi zašepetal: »Bedak, stal si ob zakladu, pa si ga zavrgel.« Od daleč je zaznal glasove. Bi- li so ukazovalni. Šele trd prijem ga je vzdramil. Nekdo ga je po- sadil na stol. Dozdevati se mu je začelo, da bi ga morali soditi. Zaslišal je vse razločneje. »Tovariš Peter, kako se je lahko to pripetilo?« V tem pa je začelo v njegovih ušesiih naraščati hoibnenje in vse huje je raslo in kričalo: »Očka, nariši mi avto. Očka. kaj bo pri- nesel dedek Mraz. Očka, rad bi vlak. Očka, rad bi avto! Očka, kupi mi smuči! Očka! Očka!« Ves je drhtel. Opotekel se je na sredo sobe. Čutil je, kako mi- sel tanji, kako ga zapuščajo mo- či, in vedel je le to, da mora nekaj velikega, nökaj zelo važ- nega povedati. Saj danes je nje- gov dan, tisti dan in danes vse ve. Da. Piskajoče je tulil. »Jaz sem morilec! Jaz sem ju umoril!« In kot nikoli doslej in nikoli poprej je v tem hipu. ko se mu je do- zdevalo, da neskočno dolgo pada, spoznal, da je njegova beseda, njegova zaslepljena ljubezen v jutri, ki je prišel-tako spreme- njen in prepozno, da je vse to tista grozna roka, ki je pahnila ženo z otrokom s terase na be- tonska tla... Nekdo je odprl okno. V sobo je butnil val vetra in zvrtinčil nekaj belih listov na tla. Peter je ležal na tleh nezave- sten. Okrog njega so se drenja- li trije njegovi prijatelji, ki so mu hoteli pomagati. Močili so mu glavo in vrat. Veter pa je med tuljenjem pri- našal zamolklo oddaljene zvoke uspavanke. In ko je Peter prišel k sebi, so tovariši v njegovih očeh. polnih neizrekljive igroze, spoznali, da je znorel. Jo. » t i« (črtica) Gruča progasto oblečenih skeletov se je sklanjala nad smetiščem in brskala. Brska- la je za življenjem, kajti bili So bližje smrti, kot je to sploh možru) dejati. Morda je med smet jem kaj užitnega ... Človek tu ni pomenil nič. Se številka, ki jo je dobil ob prihodu, je vrednejša — na- vadno ga je preživela. Njo so skrbni rabi ji z germansko na- tančnostjo vpisovali v debele knjige, kajti ubijali so skrb- no in »■pošteno« — pošteno, kot je bil pošten ves njihov novi red. Nobeden se ni nadejal, to- da... V smeteh so našli koš- ček surove cvetače. Menda jo je nekdo iz kuhinje pomo- toma vrgel v smeti. Skelet je pobral, ostali pa so se za- zrli vanj iz globoko udrtih očesnih votlin. To ni bil smeh; bila je le groteskna podoba smeha. Skelet je našel življenje: košček karfiole. Medtem je v taborišče pri- šla nekakšna komisija. Spr- va niso vedeli, zakaj je pri- šla, toda kmalu so spoznali ; njeno vlogo: bila je selek- ;i cijska komisija. 'i Gruča s smetišča je počasi odšla na zbor. Večina je še isti dan končala v kremato- riju. To so tahoriščnice takoj opazile. Preplah je postal . gospodar. Velik preplah, da ■ '■ ne bi končale v velikih pe- čeh nosilcev kulture. Mrzlič- ■ no je šumelo po taborišču. ' Sleherna jetnica je želela ■ popraviti svoj izgled. Z rde- čim papirjem so si mazale . ličnice. Starejše pa so si sive ; lase mazale z loščilom za h čevlje. j Vsi so morali pred selek- I cijskq komisijo, ki so jo se- \. stavljali esesovci. Zdelo se je : kot na konjskem sejmu, kjer prodajalec požene konja, da i bi pokazal, da še dobro te- ; če... ' Tako so gonili jetnice, po- tem pa so jih natanko ogle- dovali. Onemogle so takoj ; odvojili in jim pridružili še tiste, katerim je po oceni ko- ; misije, gledala smrt iz oči. »Ti,« je dejal ta ali oni i: član komisije in kazalec upe- ril v jetnico. Ta »ti« je po- menil konec, kajti vse selek- cionirane žene so še isti dan j: končale v krematoriju. •: »Ti, ti, ti,«... ta neznanski ; trdi »ti« je še mnogim ostal ■ v ušesu, če so imele srečo, i da so se žive izvlekle iz ta- borišča. V. Kurt Tucholski K sociološki psihologiji LUKENJ • Luknja je vedno tam, kjer ne- kaj ni. : Luknja je stalni sopotnik ne- tiuknje; luknja sama se nikoli ne ifojavi, čeprav mi je žal. Ce bi vsepovsod nekaj bilo, bi ne bilo nobenih lukenj in seveda prav tfiko ne filozofije; še manj pa re- ligije. Miš ne bi mogla živeti brez nje in prav tako ne človek, kajti luknja je zadnja rešitev obeh. Luknja namreč vedno prav pri- de. ' Ce človek vidi luknjo, ima ob- čutek, da jo mora napolniti, pri tem pa navadno vanjo pade. Zato je priporočljivo, da se lukenj izo- gibljemo. Ne smemo pa se čuditi, če pri tem ovinku pademo v dru- go luknjo. Potem je pač že vseeno, če pademo v prvo. Luknja je namreč usoda. Najzanimivejši je pač rob luk- nje. Ta še pripada nečemu, a ne- nehno gleda v nič — torej pred- nja straža materije. Ce neko luknjo zadelamo, na- stane vprašanje, kje luknja je?: Ali se je vtisnila v materijo ali se umaknila v drugo luknjo, da bi ji potožila svojo težavo ... hm. To pač nihče ne ve, nedvomno pa ima tu naše znanje neko luknjo. Kjer nekaj je, drugo ne more hiti. Torej, kjer je že ena luk- nja, je lahko tam še druga? In zakaj ni polovičnih lukenj? Mar- sikateri predmeti se razvrednotijo z eno samo luknjo. Na nekem mestu njihove celovitosti nekaj več ni in tudi ostalo izgubi velja- vo. Primeri: vozna karta, balon- ček in podobno. Oprostite tej razpravi, hotel sem samo neko luknjo zamašiti. Dvoboj V Gradu je bilo vsak dan bolj živahno. Na košarkaškem igrišču so se že nekaj 'Ini pozibavali novi koši. Nogometno igrišče je vsak popoldne gostilo kopico mladih fantov. Zadnji deževni dnevi so bežali pred soncem. Povsod ga je bilo polno, tega toplega vsiljivca v vrhovih platan, na polju, v gi-ajskem parku... celo v mračne učilnice so zašli njegovi topli žarki. Danes smo bili prvič na kopanju. Ležal sem v vročem pesku zraven mosta, ko me je mrzel pljusk vrgel pokonci. Pred menoj je stal Mišo. «Vstani, lenoba!« je dejal v smehu in se zvijal kot ribiška palica. »Kaj hočeš?« »Pojdi z menoj!« »Se mi ne ljubi!« Obrnil sem mu hrbet. »Grem pa sam,« je dejal in odžvižgal. »Počakaj !« »Si se premislil! Ne bo ti žal.« Stekel je in skočil v vodo, jaz za njim, in kmalu sva bila na drugem bregu. »Kam greva?« »Ne sprašuj!« »To bi mi pa že lahko povedal.« »Kaj si — radoveden?« Namuznil se mi je. »Takoj bova tam!« Cez nekaj časa se je ustavil. Pred nama se je odprla majhna ravnica kot pisana nagubana odeja. Prijel me je za roko in poka- zal na otroka, ki se je igral ob vodi: »Naj ti povem, kaj mislim. Tale fantek je od učitelja, ki spi tamle. Ga vidiš?« Vaški učitelj je spal v travi kakih osem korakov od vode. Mišo je nadaljeval: »Splaziva se do otroka in ga vrževa v vodo. Mali se bo začel dreti, skočila bova za njim in ga rešila. Očka nama bo hvaležen in prišla bova do denarja. Razumeš?« »Name ne računaj, zverina! Grem k učitelju in mu povem!« »Poizkusi!« mi je zapretil. »Ali zvečer nikar ne hodi domov!« Ustrašil sem se njegove grožnje. On je bil močnejši od mene. Poparjen sem se vrnil k mostu, kjer je bilo zelo živahno. Fantje so tekali naokrog, se ustavljali in drug drugega nekaj spraševali. Mimo mene je prisopihal debeli Dušan. »Si videl Petra?« je planil vame. »Ne. Zakaj?« Ni mi utegnil odgovoriti. Petra, zaradi njega je bila ta dirka, niso našli, spet je pobegniL (Po kopanju v spalnici. Postelje so brezhibno poravnane). MARIJAN (vstopi, zagleda Tarzana): Zakaj pa ste tako žalostni, tovariš vzgojitelj? VZGOJITELJ (se nasmehne): Zaradi tebe, ker nisi priden. MARIJAN (se nekaj korakov umakne): Potem boste pa še dolgo žalostni! VZGOJITELJ: Mulec! (Vrata se s treskom zapro. Marijan, režeč se, zbeži.) VZGOJITELJ (zmigne z rameni in vzdihne): O, jaaa... Zvedeli smo, da ni nobenega vzgojitelja v Gradu. Pripravili smo bojišče. Postelje smo porinili k steni, okna pa zakrili z odejami. Na obeh lučeh sta viseli posteljni pregrinjali; na eni rdeče, na dru- gi modro. Pod rdečo lučjo so se zbrali oni s spalnice 2, pod modro pa so se zbrali domači. Jure je bil sodnik. Stal je z dvignjeno roko na postelji ob steni. »Zdaj !« Z blazinami, izproženimi nad glavo, sta vrsti trčili skupaj. »Rdeči! Rdeči! Rdeči!« so navijali eni. »Plavi! Plavi! Plavi!« so se drli drugi. Modro rdeči klobčič razgretih teles pa se je zaletaval, vpil, me- šal, bil, suval. Soba je bila kaj hitro zavita v prah. »Stoj!« je zavpil Jure. Klobčič se je ubogljivo razvozlal. »Zaradi udarcev z roko, v kateri ni imel blazine, je diskvalifi- ciran kapetan spalnice 2!« Kaznovani se je odstranil. Jure pa je dal znamenje za nadalje- vanje. Modri so z možem več pognali nasprotnike v kot in zmagali. Mišo, on je bil ustanovitelj borb z blazinami, jim je prvi čestital in jih nagradil. Marsikdo je požrl slino, ko je iz njegovih rok ro- mala lepa, rdeča škatlica v roke zmagovalca. Zatem je Mišo prišel k meni. Izzivalno me je pogledal in izvlekel izza srajce še eno, prav tako škatlico. Ponudil je cigarete vsem, ki so stali okrog naju, name pa je namenoma pozabil — vedel sem: to se je zgodilo zaradi uči- teljevega otroka. Ko je bila škatlica prazna, je ponudil še meni. »Hvala lepa, ne kadim več!« sem se mu zlagal in si mislil: »To- rej je prišel do denarja.« Mišo me je bedasto pogledal, se obrnil k fantom in ziddicàl: . . »Himna!« Postavili so se v krog in nekdo je s prijetnim glasom zade- klamiral: Ena, d^'e! Ena, dve! Skozi mesto gre. Ceta stoj! Na desno se ravnaj! Kaj je to? — Prerrinil sem se iz kroga. Fantje so razigrano peli himno, ki je imela enak napev kot dalmatinska narodna »Mislila sem na mor- nara«. To je samorastniška parada, komisa in tobaka strada, po menaži pa kozla .,. Odlomek iz knjige »Grajski biki«, od mladega celjskega avtorja — študenta Petra Kavalarja. Knjigo je založila »Mladinska knjiga« v Ljubljani.) Zeleni paradižnik Celo v partizansko bolnišnico je zadišala pomlad, čeprav je bi- lo zaradi težkih bolnikov dovolj smradu tod okoli. Nekaterim so od ozeblin prsti dobesedno odpa- dali. Tudi sicer je bilo mnogo težkih bolnikov, ki so jim operi- rali nogo ali roko, da bi jih tako obdržali pri življenju. Prišleku je pripovedoval Mar- jan, kako je bilo z njim. Bil je na položajih nekje pri Joštu. Se prej ko se je dobro zavedel, se mu je zaril naboj v desno roko. Pravza- prav ga ni niti dobro čutil. Nekaj mu je začelo toplo curljati po ro- kavu in to je bilo vse. Da bi ga takrat vprašal, če je hudo biti ranjen, bi se veselo zarezal in mahnil z roko. »Saj to ni nič.« Nahitro so mu obvezali roko in ga poslali k bataljonskemu bolni- čarju, ki je bil v bližnji kmečki hiši, kjer je prevezoval težje ran- jence. Bolničar mu je popravil zasilno obvezo in ga poslal nazaj v vojaško enoto. Toda glej vraga. Vsako uro je bolj čutil rano. Po- tem je začela roka otekati. Pri pr- stih je postala čisto plava. Bole- čine so postale neznosne! Zdelo se mu je, kot da tiči roko v ogenj. To je peklo in skelelo, da bi člo- vek ponorel. Zdravnikov ni dobro slišal, a vendar je dobro razumel: ampu- tacija roke. Toda kako v teh raz- merah, ko ni ne bolnice in ne ki- rurgov. Toda poseg je bil nujen in brigadni zdravnik, ki sicer še ni končal medicinskih študijev in ga je vojna vihra mimogrede po- višala v pravega zdravnika, je ukazal bolničarju naj pripravi vse za operacijo — škarje, nož, in sko- ro ne bi verjel svojim očem — pravo žago, ki so jo pri njih doma imenovali »lisičji rep«. Vse to so kuhali v velikem kotlu in kmalu so ga položili na klop. V usta so mu vrinili zeleni paradižnik in mu veleli naj krepko stisne. Brez vsake injekcije so takoj načeli desno roko. ki je kaj kmalu leža- la poleo Marjana na tleh. Tega sicer Marjan ni več videl in tudi zbudil se je šele v bolnišnici. Se danes rad seže z desno roko po cigareti, vendar samo v mislih, ker se vedno zadnji trenutek zdrzne in si pomaga z levo. Ce mu pa kdo ponudi paradižnik, ga že leta in leta odklanja ... in prav ima. V, V. o CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 NovoleTna nagradna (rižanka z anketi Tokrat smo Vas za Novo leto presenetili z nagradno križanko, združeno z anketo o vsebini in obliki našega lista. Tako smo zdru- žili prijetno s koristnim, saj bodo reševalci križanke imeli možnost sodelovanja pri žrebanju le, če bodo hkrati poslali na posebnem li- stu odgovore na anketo, ki jo objavljamo. To smo storili, dragi naročniki in bralci, v Vašem interesu, saj Vam gotovo ni vseeno kakšen je Vaš list. Izdajateljski svet in uredništvo menita, da bi ga morali prilagoditi predvsem Vašim željam in okusu. Vaša in naša želja je hkrati ista — vsebinsko iz- boljšati Ust, da boste posegli po njem še z večjim veseljem kot dos- lej. Da bi pa uredništvo lahko list izboljšalo, so nam potrebne vaše sugestije in predlogi. Prav zaradi tega Vas prosimo pri tem odkri- tega sodelovanja in nekaj truda, ko boste odgovarjali na vprašanja ankete. Predvsem želimo, da bodo odgovori res takšni, kot je res- á nično Vaše mnenje o listu. Nobene koristi ne bi imeli, če bi odfo-> vore, zaradi tega, ker je anketa nagradna, kakorkoli olepšali ali dali sugestijo, ki ni v skladu z vašim prepričanjem. Vsebina odgo- vorov na anketo tudi ne bo imela nobenega vpliva pri žrebanju nagradne križanke, saj bo pri žrebanju sodeloval vsakdo, ki bo po- leg pravilno rešene križanke na posebnem listu odgovoril tudi na vprašanje ankete, ne glede na vsebino odgovorov. Zato si želimo čim več in predvsem odkritosrčnih odgovorov o našem listu. NAGRADNA ANKETA Dragi naročniki in bralci! Prepuščamo besedo vam, da odločite, kakšen naj bo »^Celjski tednik« v prihodnje. Zato prosimo, da nam odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Kaj vam je v listu všeč? 2. S čim niste v listu zadovoljni? 3. Kaj predvsem želite brati? Česa v listu še pogrešate in česa menite, da je morda preveč? 4. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju v listu opustiti? 5. Kakšno je vaše mnenje o posameznih straneh — rubrikah? 6. Kako ste zadovoljni z dosedanjo obliko lista? Si morda želite, da bi bil format nekoliko manjši? 7. Želite, da bi objavljali več črtic in stalni podlistek? Kakšen obseg naj bi v listu zavzeli prispevki o sodobnem razvoju znanosti, črtice, slikanice, podlistki in poljudne zanimivosti? 8. Koliko prostora bi morali v listu posvetiti krajšim vestem in novicam iz Celja? Koliko pa krajšim vestem iz ostalih krajev našega okraja? 9. Ali bi želeli, da se list uredi po občinah, kot smo to skušali doslej, ko smo posvečali posameznim občinam posebne strani (n. pr. celjski, žalski, šoštanjski, šmarski celo stran, ostalim občinam pa pol strani), ali je vaša želja, da se prispevki iz občin razvrstijo po vsebini na posamezne strani (kotn. pr. gospodarstvo, notranja po- litika, kmetijstvo, žena in dom, prosveta, kultura itd.) 10. 2elite, da bi list izhajal dvakrat tedensko ali naj bi ostal Se nadalje tednik? Celjski tednik ceni mnenje svojih bralcev, zato nam čim bolj podrobno odgovorite na vprašanja. NAGRADKA KRIŽANKA Kdor bo poleg nagradne križanke poslal tudi na posebnem listu odgovore na našo anketo, bo lahko sodeloval pri žrebanju. V ta namen smo razpisali 31 NAGRAD V VREDNOSTI 80.000 DIN. Prva nagrada 15.000 din dve nagradi po 10.000 din tri nagrade po 5.000 din pet nagrad po 3.000 din deset nagrad po 1.000 din deset nagrad po 500 din Rešitve z odgovori na anketo pošljite najkasneje DO 16. JANU- ARJA (osebno v upravo lista ali po pošti). Na kuverti napišite pole? vašega naslova: NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Z ANKETO. Izzid žrebanja bomo objavili v našem listu 18. januarja 1963. Uredništvo KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico za 'kreditiranje kmetijstva, Celjsko mestno hranilnico in ekspoziturami v Laškem, Mo- zirju, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Žalcu in Šentjurju obvešča svoje komitente, da dne 3., 4. in 5. januarja 1963 za stranke ne bo poslovala, za- radi zaključnih del za leto 1962. Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri delavskem svetu Komunalno obrtnega centra «Oljka« Smart- no ob Paki, razpisuje delovno mesto SALDOKONTISTA Srednja strokovna izobrazba ali daljša jgraksa. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razipis velja do zasedbe razpisanega mesta. Vsem delovnim kolektivom in sodelavcem zbornice že- limo v Novem letu 1963 mnogo sreče, mnogo delovnih uspe- hov ter osebnega zadovoljstva. Upravni odbor Gospodarske zbornice Celje CELJSKI TEDNIK STEV. 51-52 — 28. decembra 1962 (S DRUGA ZMAGA KRANJČANOV Kakor v prvem srečanju v Kra- nju, tako so člani Triglava tudi v povratnem dvoboju v Celju pre- magali istoimensko moštvo keg- Ijačev z rezultatom 6723:6619. Pri gostih je bil znova najboljši dr- žavni reprezentant Martelanc, ki je podrl 905 kegljev, Celjani pa so metali takole: Lube j 869, Vanov- šek 854, Smon 852, Jančič 833, Bla- zina 822, Marinček 813, Veranič 800 in Ravter 776. VASE VRSTICE Papirja za kruh ni Tovariš urednik! Pred dnevi sem kupil v trgovini »■Logarska« na Ljubljanski cesti pol kilograma kruha. Prosil sem, da mi kruh zavijejo, toda proda- jalec mi je vljudno povedal, da papirja za zavijanje kruha nima- jo. Zato sem kupil vrečko, plačal zanjo pet dinarjev. Tako se mi je kruh po nepotrebnem podražil za pet dinarjev. Po mojem mnenju vsekakor nepotreben izdatek. Anton Rober Drobne šahovske Na rednem mesečnem brzopo- teznem turnirju za prvenstvo celj- skega šahovskega kluba sta med štirinajstimi udeleženci zmagala Ojstrež in Oder s po 12 točkami, tretji je bil Kaučič 9 in pol, če- trti Pertinač 9, Bervar, Suhel in Primožič 8 in pol itd. Pred dnevi so zaključili turnir četrtokategomikov za pridobitev tretje kategorije. Sodelovalo je 18 šahistov; med njimi so tretjo ka- tegorijo pridobili: Peter Kovač, Edvard Tavželj, Mihajlo Hribšek, Martin Kovač, Marjan in Andrej Grum. Na turnirju za dosego druge ka- tegorije vodi po drugem kolu Uri- sek z dvema točkama. Enako šte- vilo točk je doslej zbral tudi Hu- bert Golob; sledijo: Potrata, inž. Cijan, Suhel po eno točko itd. Celjski šahisti so scdelovali na moš- tvenem brzüpoteznem turnirju v Hrast- mikn v počastitev iOU-letnice tamošnje steklarne. Med osmimi ekipami so zma- gali Celjani. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DLŽURNA SLU2BA Od 29. 12. do 5. 1. veterinar Bojan KOŽELJ, Celje — Kocenova 2/11 (pri hotelu »Evropat), teletun štev. 25-67. Od 5. 1. do 12, 1. 196-5! >eterin«r Ciril UMEK, Kt-rsH'kuva ulica 57 (ogel Kersnikove in Dečko- ve ceste). »VARTEKS« CELJE sprejme sposobnega poslovcdjo z večletno prakso, takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na »-Var- teks« — Celje, Prešernova 8. CENJENIM STRANKAM Zeli , ; . SREČNO NOVO LETO- 1963 Dolžan Franjo .Celje, Jetniška 4 ' Klèpafstvo — vodovod Upravni odbor podjetja »ODPAD«, podjetje za promet z odpadki, Ljubljana Parmova 33, razpisuje natečaj za za- sedbo izpraznjenega delo vega mesta POSLOVODJE ODKUPNE POSTAJE V VELENJU Pogoji: Kandidat mora imeti visoko izobrazbo trgovske stroke z 2 letno prakso ali srednjo izobrazbo trgovske stroke z 5 letno prakso. Osebni dohodek je po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega doln vložite pod- jetju »-Odpad« podjetje za promet z odpadki Ljubljana Par- mova 33 na tajništvo do 25. 12. 1962. Upravni odbor montažnega podjetja »Cevomontaža« — Žalec razpisuje naslednja delovna mesta: 1. TEHNIČNEGA VODJO PODJETJA 2. REFERENTA ZA PRIPRAVO DELA Pogoji: pod 1. gradbeni ali strojni inženir s prakso; pod 2. gradbeni tehnik s prakso in pooblasiiiom. Pismene vloge pošljite do 20. januarja 19C3. Nastop službe takoj ali po dogovoru. CELJSKA MESTNA HRANILNICA obvešča vlagatelje desetletnega nagradnega varčevanja, da so bile komisijsko izžrebane hranilne vloge z denarnimi nagradami in sicer: 1. nagrada št. hran. knjižice št. 96880 din 10.000 2. nagrada št. hran. knjižice št. 98055 din 5.000 3. nagrada št. hran. knjižice št. 106044 din 3.000 4. nagrada št. hran. knjižice št. 96590 din 2.000 Zgoraj navedene dobitnike prosimo, da se z^Iasijo v na- šem zavodu, zaradi vpisa nagrad v hranilne knjižice. Vsem našim vlagateljem in ostalim komitentom želimo srečno in zadovoljno leto 1963. Celjska mestna hranilnica Celje VELENŠEK MIHAEL Celje, Maribo'rska ce&ta 48 — telefon 25-68 Opravlja vsa elektroinstalacijska dela јакеда in šibkega toka, na novo gradnjah, v mestu in na deželi, kakor tudi vsa v síj'oko spadajoča dela. — Cene zmarne! Vsem strankam želi srečno novo leto 1963. Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta GORJUP se iskreno zahvaljujemo članom društva upokojencev podr. Liboje, ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena Helena, sinova Jože in Ivan z družinama. Komisija za razpis delovnih mest pri gospodarski zbornici Celje razpisuje naslednja delovna mesta: TAJNIKA ODDELKA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Pogoji: končana agronomska ali gozdarskajakulteta in 10 let prakse. ^ REFERENTA ZA UVOZ IN IZVOZ Pogoji: ekonomska fakulteta in 8 let prakse. REFERENTA ZA NAPREDEK PROIZVODNJE Pogoji: ekonomska fakulteta in 6 let prakse. REFERENTA ZA TURIZEM Pogoji: ekonomska fakulteta in 6 let iwakse. Osebna dohodki po pravilniku o določanju osebnih dohodkov uslužbencev gospodarske zbornice Celje. Pismene in kolkovane prošnje z življenjepisom in podatki o izobrazbi ter strokovni praksi naj prosilci vložijo v tajni- štvu gospodarske zbornice Celje. Razpis velja do izpolnitve razpisanih delovnih mest. Komisija za razpis delovnih mest pri gospodarski zbornici Celje »VARTEKS« CELJE znižuje razno moško, žensko in otroško konfekcijo od 10 do 50 odstotkov, od 15. de- cemba 1962 do 31. januarja 1963. OBJAVE IN OGLASI KINO kl.VO UNIO.V 28. 12. — 31. 12. 1962 >OBRACUN<, jugo- slov. barvni Cs film 1. 1. - 5. 1. 1%3 .NENADOMA LANIc. ameriški VV film 6. 1. - 9. 1. m; .NAJLJUBŠI UČENEC«, ameriški VV film 10. 1. — 15. 1. 1965 >V SOBOTO ZVE- ČER - v NEDELJO ZJUTRAJ«, an- gleški VV film KINO METROPOL 28. 12. - 51. 12. 1962 »SOVRAŠTVO BREZ PR IZAN ASAN JA«, zah. nemški VV film 1. 1. — 4. 1. 1965 .MAŠČEVANJE VI- KINGOV«, italijanski barvni Cs film 5. 1. — 8. 1. 1965 .APR1L.SK.A LJUBE- ZEN«, amer, barvni Cs film 9. 1. — 12. 1. 1965 »KOZARA«, jugoelov. Wcs film MATINEJE 6. 1. 19',-, »VELIKI POGLAVAR«, franc. VV film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 29. 12. 1962 »ORIENTALKE«, italijanski barvni Cs film 50. 12. 1962 »LJLBIM, LJUBIŠ«, italijan- ski barvni Cs f'lm 1. 1. 1965 » PESEM UPORNIKOV«, me- hiški barvni film 2. 1. in 5. 1. 1965 »SOLUNSKI ATEN- TATORJI«, jugoslovanski film 5. 1. in 6. 1. 1965 .SIMBADOVO POTO- VANJE«, amer, barvni film GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 28. decembra 1962 ob 16 in 20: Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI. Gostovanje v Zaiforju. Sobota, 29. decembra 1962 oi> 10.50 uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovno šolo Petrosče. Vstopnice so tudi v pro- daji. Nedelja, 50. decembra 1962 ob 11 uri: Epik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Tele- vizijski prenos. Nedelja, 50. decembra 1962 ob 16. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Delno zaključena predstava za kolektiv Tka- nina — galanterija Celje. Vstopnice so tudi v prodaji. Ponedeljek, 51. decembra 1962 ob 9.50: Epik Vos: PLEŠOČI OSLiCEK. Za- ključena predstava za tovarno »MET- KA« Celje. Sobota, 5. januaria 1965 ob 19.50: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LAŽ- NIVKA. Sobotni abonma. Vstopnice so tudi v prodaji. Mladini do 16. leta neprimerno. Nedelja, 6. januaria 1965 ob 15.50: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LA2- NIVK.A. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. Mladini do 16. leta nepri- merno. Torek, 8. ranuarjn 1965 ob 12. uri: Er'k Vos: PLEŠOČI OriLICEK. Zaključena predstava za IV. in I. osnovno šolo Celje. Sreda, 9. januarja 1965 ob 11. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLICEK. Gostovanje v §empetru. Četrtek, 10. januarja 1965 ob 17. uri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNTVKA. Abonma za upokoicnce. Vstopnice so tudi v prodaji. Mladini do 16. leta neprimerno. Petek, 11. jatiuarja 1965 ob 10. in 15.: Erik Vos: PLE-OCI OSLIĆEK. Gos- tovanje v Storah. SLUŽBE ISCEM starej.šo žensko za varstvo dve- letnega otroka za 8 ur. Plačam dobro. Vprašat' na naslov: Jurše Simona, Celje — Zidanškova ul. 7/1. PRODAM o PRODA.Vl brejo telico. Zg. Hudinja št. 54 — Celje. PROD.WI leseno uto 4 X 8 m, primerno za garažo, nov kavč, trodelno omaro, radio »Savica« in gumi voz. Omenjene predmete tudi zamenjam za dobro kravo. Golavšek Milan, Šešče 68, Pre- bold. PROD.\M pitanega prašiča. Naslov v upravi lista. MOTORISTI POZOR! Prodam usnjene hlače, za močnejšo postavo. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z vrtom v Cepljah št. 27. Goršek Frančiška —, p. Vransko. ZARADI razprodaje prodam nov pokonč- ni mlin za žito. Vprašati: Zg. Hudinja štev. 48. PROD.\.M enodružinsko hišo z vrtom in nekaj zemlje. Speglič Julijana, Bezeu- škova 5, Celje. STANOVANJA MLAIS.\ uslužbenka nujno išče oprem- ljeno sobo. Naslov v upravi lista. ISCE.M opremljeno ali pra/iio sobo, za šest mesecev. Naslov v upravi lista. 1. DRSALNA REVIJA V CELOVCU! Cena izletu in petno dovoljenje 2.700 din! Kompas Celje obvešča kolektive iii ljubitelje drsalnega športa o izredni ugodnosti enodnevnega 'zlela z ogledom svetovno znane .W1E.NEB EISREVUE« v Celovcu. Kolektivi, ki prijavijo nad 7 oseb, plačajo po osebi din 2.700 (t. j. prevoz in potno dovoljenje). Posebej se plača vstopnica za revijo v znesku d'n 1.5üü. Posamezniki, ki se žele prijaviti za drsaljio revijo, pa plačajo po osebi 2.900 din ter dodatno 1.500 din za vstop- nico. PRIJAVE SPREJEMA KOMPAS CE- LJE, TELEFON 25-50, do 20. JANUARJA 1965. 2. SICILIJA — 5 dnevno potovanje za prosvetne delavce \ drugi polovici me- seca januarja 1%3. 3. MOSKVA - V času od 20. III. do 28. III. 19b5 prirejamo 8 dnevno potovanje z reaktivnim potniškim letalom .Cara- velle*. Smer potovanja: Zagreb-Varža- va-Leningrad-Moskva. Zahtevajte pro- grame v vseh Kompasovih poslovalnicah. 4. »PO SREDOZEMLJU - AFRIKA. — Tradicionalno Kompas-ovo potovanje s posebno ladjo v mesecu marcu 1965. KOLEKTIVI — POSEBEN POPUSTI Poseben popust nudimo delovnim ko- lektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo vse leto na obisk! Vožnja s kOMPA.^-ovimi av- tobusi TA.M-DEUTZ (5«''do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA! Se priporoča Kompas Celje, Tomšičev trg 1, tel. 25-50 RAZ N O NAŠEL sem zlat uhan. Dobite ga na upravi Celjskega tednika. Hotel »EVROPA« CELJE Gastronomski koledar od 29. 12. 1962 do 11. 1. 1965 din Sobota, 29. 12. 1962 — (lovski dan) Preslaninjen zajec s smetanovo omako z žemljevim cmokom 240 Srnin hrbet ali stegno na divji način s cmokom 520 Jelenovo stegno ali file v smetani 280 K remove rezine Evropa 70 Nedelja, 50. 12. 1962 Telečji ptički v smetanovi omaki 280 Pohorski zrezek 280 Segedinska zarebernica 280 Kremove rezine Evropa 70 Ponedeljek, 31. 12. 1962 (samo opoldan) Svinjska reberca s kislo repo 260 Ričet s prekajenim svinjskim mesom 180 Silvestrova plošča po osebi 450 Fiancati 40 ТсЈГек, 1. 1. 1955 Somborska zarebernica 280 Diilmatinski vampi 150 Kisla pijucka s krompirjem 120 Golaževa iuha 80 Polnjeni krofi 40 Sreda, 2. 1. 1955 Gobja juha z ajdovimi žgftnci 150 Telečji perkelt 150 Sarina s kislim zeljem in polento 180 Ražnj-či s čebulo 200 Liiiške rezine 70 Četrtek. 3. 1. 1963 Kmečka ohcet 350 Pečenice s kislo repo 240 Srbski pasulj 180 Cevai čiči s čebulo 160 Orehovi rogljički 70 Petek, 4. 1. 1963 Štajerski fižolov golaž 150 Tržaška rižota s parmezanom 220 Čebulna bržola 280 Jabolčne rezine 70 Sobota, 5. 1. 1963 Zajec v divjaôinski omaki s cmokom 240 Telečja obara z zdrobov'mi žganci 1^0 Salonska pljučka v smetani s cmokom 180 Kremove rez'ne Evropa 70 Nedelja, 6. 1. 1963 Pljučna pečenka ua lovski način s cmokom 320 Srbsko nabodalo 350 Telečje meso z gobami in cmokom 280 Idrijski žlikrofi 150 Ponedeljek, 7. 1. 1963 Piščancev paprikaš z domačimi širokimi rezanci 250 Kmečka pojedina 550 Sočni goveji goLaž s polento 180 Makova potica 70 Torek, 8. 1. 1953 Štajerska k'sla juha 120 Tržaški vampi s parmezanom 150 Perutninska obara z ajdovimi žganci 250 Sirov zavitek 70 Sreda, 9. 1. 1953 Prekajeno s kislo repo in zabeljenim fižolom 260 Matevž s suhim svinjskim mesom 260 Segedinski golaž z zaubeljenim krompiriem 260 Sirove palačinke 120 Četrtek, 10. 1. 1953 Domača krvavica s kislo repo ali zeljem 180 Srbski pasulj s prekajenim mesom 180 Mučkalica 250 Smetanov zavitek 70 Petek, 11. 1. 1953 Preslaninjena pljučna pečenka v lovski omaki s cmokom 520 Enoločnica Evropa 180 Sirovi štruklji, idrijski žlikrofi 150 Vse naše cenjene goste obveščamo, da imamo dnevno razen zgoraj navedenih jedil, ki so izredno in posebno pri- pravljena, še bogat jedil.ni Tst z raz- nimi domačimi in mednarodnimi jedili. Ob zaključku starega leta se žeTmo vsem našim cenjenim gostom zahvalili Za dosedanjo naklonjenost in želimo mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva z željo za nadaljnje sodefOvaiije v letu 1965 kolektiv liuarskih in inštalaterskih del. In spet je leto naokoli! Poglejte! V čašah se topi. Zvrnimo jih, da se nikoli ne vrnejo od prej skrbi. Nalijmo čaše spet do roba in trčimo, da zazveni! Na mnogo let, in tja do groba naj sreča spremlja vse ljudi! Kaj novo leto nam prinaša? Prerokbe take v čašah ni! Vsak zvedel bo, če se že vpraša ko mlado leto ostari. (ček) PRVI PACIENT — Halo! Doktor Drejc? Kako se imaš mesar? Te je zadelo tole de- žurstvo v bolnišnici? Ravno za no- vo leto. Ni sicer dosti prida, toda vseeno mi je žal... Kam bom šel? ... O, že kam ... Vsekakor pridem zjutraj pote... Ce sem videl Majdo? Nisem ... Tako sem se zlagal v slušalko, kajti pravkar sem videl Majdo, kako je korakala z dvema krep- kima smučarjema z ducami na rami proti avtobusni postaji. Ta- jil sem sam proti sebi, to je bil tudi pravi vzrok, da sem klical dr. Drejca v bolnišnico. Bila sva prijatelja, toda da mi je smuk- nil lepo Majdo pred nosom, mu še vedno nisem odpustil. Potem mi je pripovedoval v slu- šalko še kake četrt ure: — o tem kako sta se z Majdo sprla zaradi novega leta. Ni ho- tela ostati z njim, češ silvestrovo je v noči od enaintridesetega na prvega in ne kdaj drugič. Rekla je, da gre k prijateljici, ki je po- ročena v Ljubljani, da mu vošči srečno novo leto z zlomljenimi udi in rdečeličnimi bolničarkami in podobne prijaznosti. Odložil sem slušalko in blagro- val dan, ko se je Majda odločila za Drejca samo zato, ker je bil zdravnik. Vest me je pekla. Moral bi mu povedati, da mu natika ro- ge. Toda bolje so se mu podali kot meni, zato sem zamolčal kaj sem videl. Sicer pa je prijatelj in bi ne bilo prav, da bi mu ravno jaz grenil življenje... Pozabljal sem Drejca v beli halji in mislil na Majdo, ki se kje v hribih stiska k enemu od onih dveh. Vraga, kaj ini mar? Kai mi mar? Jaz bi jo že ne zanemarjal. Predragoce- no dekle, preživahna je ... Po- iščem si punco in grem z njo ple- sati do zore. Tako sem sklenil in odšel na ulice kot pozen nedeljski lovec v gozd. V bistvu me je je- zilo to dežurstvo. Skupaj bi bili šli silvestrovat Majda, Drejc in jaz. Ukradel bi bil nekaj plesov z Majdo, ki me je tako in tako najbolj privlačila. Jezen sem bil, da bo eden od onih cepcev nati- kal Drejcu rogove... Na tihem sem si to pravico lastil sam... Do jutra sem taval po kavarnah in gostilnah. Sam. Deklet je bilo dovolj, toda izgleda, da sem iskal preveč določen obraz .. Zlodej je v tej Majdi. Postregel bom Drej- cu z novico, ki sem jo sinoči za- molčal. Bova vsaj v jezi in žalosti prekrokala novoletni dan. — Halo! Doktor Drejc! Si ti sta- ra sablja. Kako si preživel noč? Tisto, kar mi je potlej povedal, mi je zaprlo sapo. Majdo je eden onih cepcev pripeljal kmalu po polnoči v bolnišnico z zlomljeno nogo. Bila je prvi novoletni pa- cient. In Drejc? Nič se ni razbur- jal. Celo vesel je, tako je pravil, ker je itak slutil, da je Majda vih- ravka in pojem nezvestobe. — Pridi, se bova napila, sem predlagal. Toda odklonil je. S tisto rde- čelično sestro se je zmenil za izlet v hribe. Jaz pa sem stikal za primernim darilcem, da bi šel v bolnišnico in začel bitko z neznanim smu- čarjem. Ta mi ni prijatelj, kot je Drejc. Bela opojnost Novoletni prazniki brez snega so kaj žalostni za naše pojme — kakršno mora biti okolje v pogledu iz starega v novo leto. Zima ni dobro- došla samo za tiste, ki želi- jo praznike preživeti na des- kah in širnih strminah v beli opojnosti. Tudi praznovanje doma, v zaprtih dvoranah in javnih lokalih ima čar le po- tem, če nam mraz in ledena belina šine v razgreta lica, če pomolimo nos iz toplih so- ban. Sicer pa po vsem svetu ni isto. Marsikje praznujejo no- vo leto ob kopališčnih pla- žah, na Baliju za novo leto plešejo polgola dekleta cvet- lični novoletni ples. (Tudi mi z nageljni po sto din). No ni nam žal, če nas obdaja za novo leto sneg in led. Tako smo pač navajeni. Ob novem letu smuka in drsanje, ko- panje pa ob kresu. Vsem, ki bodo novoletne dni preživeli v beli opojnosti, želimo srečno smuko v no- voletne dni, veliko višinskega sonca in — brez belega mav- ca... ČASTNI DEZERTERJI... Britanski obrambni minister je nedavno v parlamentu s prstom pokazal na »luknjo«, skozi katero se angleški fantje zmuznejo vo- vojaški obveznosti. Luknja, na katero je pokazal, je zakonsko do- ločilo, ki je naravnost idealno za vse, ki jim vojaška suknja ni všeč. Britanski zakon namreč pravi, da je vsak, ki kandidira za par- lamentarne volitve, oproščen vo- jaških obveznosti. V Yorkshiru, kjer bodo v krat- kem volitve za parlament, se je prijavilo 65 fantov, godnih za vo- jaščino, za »neodvisne« kandidate pri volitvah. FALSIFIKATOR NA POTENCO. V teksaški kaznilnici je odse- dal svojo kazen 33 letni White, ki je bil obsojen zaradi ponarejeva- nja denarnih čekov. Nedavno je bil spuščen na pogojno svobodo. O tem je bila kaznilnica službeno obveščena. Po dveh mesecih se je izkazalo, da je odločba o pogojni izpustitvi falsifikat, ki ga je White izdelal v zaporu in poslal prija- teljem, da so ga vročili upravi kaznilnice. Ko je bil White spet za zapa- hi, je uprava kaznilnice dobila pismeni ukor« guvernerja države Teksas zaradi tega dogodka. Tudi to je bil falsifikat, ki ga je spret- no izdelal White, VSE ENAKO... V ameriški državi Alabama so v mestu Mobileu zabeležili ne- vsakdanji dogodek. Pred letom in pol so se štirje bratje poročili s štirimi sestrami. Točno štirinajst mesecev po poroki, vse na isti dan, so mlade soproge rodile si- nove, ki so pravi bratranci tako po očetovi in materini strani. Se bodo take serije nadaljevale? KDO SI JE UPAL? V Franciji je ob nedavnih ma- nevrih sredi noči zapeljal osebni avto med vojake na maršu. En vojak je bil mrtev, trije težko, pet pa lažje rajenih. Šofer avtomobi- la je bil — general. ZA DOBRO VOLJO OPTIMIST... ... je človek, ki dvajsetkrat po- skusi prižgati vžigalnik, potem še- le vzame vžigalice iz žepa. NEUMESTNO VPRAŠANJE... — Si slišal. Avtorja najnovejše- ga romana so našli umorjene- ga... — — Res. Kaj pa bralca so že na- šli? — GALANTEN SOPROG... — Veš kaj prijatelj, priporočam ti, da kupiš zavese. Sinoči sem te videl kako se poljubljaš z ženo ... — I, kje pa. Nasedel si. Saj ni- sem bil doma. — JASNO KOT BELI DAN... — Sinoči sva se z ženo sprla. Ona je hotela v kino, jaz pa v gledališče... — — In kako ti je ugajal film? — TELEFONSKA IDILA... — Halo! Si ti tam, edina mo- ja?... - — Da! A kdo je tam? —