PcfilEisa r'
Leto II.
V Kočevju dne 5. julija 1939.
I ;
V
iL'
Š
V f
p r!
f \
1 f 7 I i I
LJ * ■ X \ i I \
Mn
J1


LJ
•' ■ x r i r 7 ri
x	l	s	/	j
lJ	■	;	j
\\	i	j. (	r	I
m ; \ . ! ■ \ i i • "	; • j	'	i	• \	i
V„.	L J L j L 7
E

1
\ i |
/ l.
Wll

i


L
f
J !
r

.	! j \ ■ i I
■ 1 i | v I i
... J i—	* ... J L-.
d
Uhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. - Pos. Štev, 1*50 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din- Požtno-ček iač. St 17.785.
iku. — udaja Iionz. lista, čigar predstavnik in odgovorni urednik je Earel Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici. — Tiska tiskarna I. Pavlice.., Kočije,
ilisi ■■Jklou elaoi —- Blawo her,©|e§i91
28. junija smo slavili 550 letnico kosovske bitke in propast srbskega srednjevekovnega carstva. Turki so zmagali nad Srbi na Kosovem polju leta 1389. Malo je narodov, ki so razumeli, da pretvorijo svoj propad in pogin v večni vir svoje neizčrpne sile in junaštva ter svoje vere in svoje jeklene vztrajnosti kot Srbi.
Kosovo polje, kjer je propadlo srbsko carstvo, postalo je zibelka življenja in srbskega naroda slava.
Knez Lazar, Miloš Obilič, jug Bogdan in vsi ostali srbski vitezi so s svojo smrtjo prešli v večno življenje in so bdi mrtvi pet vekov vodje svojemu narodu, katerega srce so izpolnili s svojo nesmrtno legendo. Po njih, zaradi njih — žrtev, po njihovi večni prisotnosti v duši vsakega Srba je postalo junaštvo prva in največja odlika srbskega naroda. Vsa pokoljenja od Vidovega dne 1389. pa do danes so po epopeji kosovski izpolnjena z nedvomljivo zavestjo o velikosti, moči in nesmrtnosti srbskega naroda. Skozi pet stoletij, ko je moč hotela, da popusti, ko je v temnem ropstvu, ki je bilo razsvetljeno samo s požarom polih cerkva, pred mečem in vrvjo lebdel san o lik Obiličev, ki je v srcu najrevnejšega sijal, — vn	.o in sa.	st in
vzbujal tako divji odpor in prezir, pred katerima smrt ni pomenila prav nič.
zalito :
devojke in pokrito z vzdihi matere Jugovičev je postalo simbol vere v vstajenje, tovnž vojna, z vsemi svojimi grozo-idstavlja najtežje trenotke našega
narodnega življenja, kajti takrat je bilo stavljeno vprašanje, kako etično in politično je zrel naš narod. Že je bila pripravljena usodna roka, da mu napiše nespremenljivo sodbo za ta svet in ga zaznamuje za smrt, zgodovino" in pozabo. Tedaj je narod pogledal z nezlaganim pogledom vase in niti za hip ni podvomil. Videl je v sebi svetal, klen, jeklen obraz, ki ga nobena noč in tema pomračiti ne more, ki ga nobena trohnoba in gniloba razriti ne ve, ki ga nobeno dleto in ostrina preoblikovati ne zna. Težko izkušani in izkušeni narod je spoznal, da so roke sicer trudne, vendar ne onemogle, Čeprav še niso zamrle rdeče krizanteme, zrasle iz morja, balkanski vojni prelite, junaške krvi. Narod je ponovno prisluhnil še neizpeti pesmi slepega guslarja, ki Vidov dan in Kosovo polje, ponovno se ozrl na nejasne oblike, ki so jih odkrivali njegovi vidci in besedniki v devetnajstem stoletju, ko je'začel rasti narod ver, nov in prerojen. Tedaj je spoznal, da je v njem zapisano: Življenje 1 Bodočnosti Rast!
Karadjoi por pomenja začetek u-dejstvitve smele pesniške-preroške vizije, ki je posebno po balkanskih vojnah dobila, dokaj jasne in določene oblike. Oči Slovencev, Hrvatov in Srbov-Jugoslovanov so se upirale na jug. Piemont je vodi! kralj jevič,	ob nast
vladarstva, ko .se je peljal iz Ženeve preko
Dunaja v Beograd, na Dunaju pozdravili
.
premišljeni
ian 1914..let kat oni, ki
■
namen: uničenje vstajajoče jugoslovanske miselnosti, ki se je že oprostila c .’ ega okviij ■.
sentimentalnega čustvovanja in si prevzela značaj tvornega dejstvovanja. Iz želja se je oblikovala ne samo notranja sorodnost in skupnost, ki je že itak bila, temveč tudi politično geografska tvorba, domovina vseh Jugoslovanov od Gospe Svete in knežjega prestola, na katerem je nekoč, pred slo-vensno kosovsko katastrofo, narod ustoličeval slovesno svoje kneze. Ta ideja osvo-bojenja je postala življenski cilj, ki ga je tudi dosegel kralj Peter 1. Veliki Osvoboditelj. K njega uresničenju pa je največ pripomogel naš rajni viteški kralj Aleksander 1. Zjedinitelj. Po sijajnih začetnih uspehih se je morala srbska vojska navzlic bajnemu junaštvu, ko se je borila neustrašeno za vsako ped svoje kamenite, a svete domovine, umakniti pred ogromno premočjo centralnih sil. Umikala se je, morala se umakniti iz rodne zemlje. Tedaj so vsi vzeli na svoja ramena težke križe; čim višji je bil kdo po položaju, tem težji križ je bil delež njegov; gotovo najtežjega pa sta vzela nase kralj Peter, ki mu je zima že davno po-srebrila glavo, in njegov pomočnik pre-stoLo.ariccmik - :	/geksandcr. To je
bila žalostna procesija jugoslovanskega velikega petka; procesija ni bila, le križev pot, na Kalvarijo vodeč, preko albanskih gora. Pa ni bilo angela s kelihom tolažbe
a. Ni bilo
žena, i i lji
jočih solza, ne jih krepilne, bodreče besede. In tudi Veronike ni bilo, Kosovske devojke z	in s prta belino, da vanjo
ubriše razbi	in kralj svoje duše
krvaveči ob:; Le ogromna kot bolečina je senca spren i Uvala žalni sprevod — bila je ž	m ti njih vseh .—• domovina.
Pač, prišel tok žnik'je s poljubom zmanjšat gorje — Juda iz Kariota — na vzhodu je bil. Če je grenak in pekoč izdajateljski poljub, so v brata izdajskem poljubu sam pelin in ogenj in strup.
Na Doberdobu, ki je slovenskih fantov grob, in drugod za svobodo prelita kri je pognala rdeče rože z zlatimi cvetovi; v ječah dušena beseda je glasno zaživela, naša pesem je radostno zadonela na ustnih neštetih množic, ki so doživele uresničenje sna, ki so ga sanjali pesniki — preroki tudi v najtežjih dneh, ko ni bilo Orfeja pevca, da bi s pesmijo čudovito „pomiril viharje jezne mrzle domačije" in bi otožne brate razvnel, da bi dvignili svojo povešene glave pod • križem v samoti, kjer je ubito življenje doma, kjer razbičane duše vsaj malo pokoja dobe.
Preko križenja je Vstajenje prišlo, iz ponižanja se veličina, iz smrti življenje rodi. Ko so tuji konji poteptali rodno polje, ki zanj je v izgnanstvu utripalo vroče srce ko rože na oknih domačih zvenele in pesmi onemele z domačih so trat, da je še sevdalinka v srcu zamrla, takrat je živa vera bila, da bo zmaga pravice, saj v zvezi polumesca in križa ni čiste resnice. Dvignil se je vrhovni poveljnik na Krfu. Beseda je bila samo hrepenenje po domovini, pravici, svobodi vseh, ki pod tujčevo peto sužnost trpe. Lep jc bil junak, jugoslovanske zemlje makabejski .Njej . 'žic so slišale čete na vzhodu — v Solun so dobrovoljci prišli, sta se upi	:	ij
■ va tehnika vroči ljubezni, ki je hotela s srčno krvjo domovino osvobodi!' Pravijo, kdo bi vedel, da je ljubezen najvztrajnejša s . Zmagah
Aleksander je preko Belgrada juj
Slava herojem!
5. julija obhajamo god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Kakšno bogastvo misli in čustev, hvaležnosti in pobožnega češčenja, veselja in grenkobe oživi zavednemu Slovencu ob tern spominu. V davnino gre naša misel, daleč v leto 893 po Kr. r., v ono dobo, katero štejemo mi Slovenci med najlepšo svojo zgodovino, ko si Slovenec sam upravlja svojo državno tvorbo, ko naši knezi zagozdeni med Nemce in mogočne . Frankovce uspešno odbijajo napade oholih sosedov', pa se sami dvignejo in razširijo svojo moč, ko se sosedje prepirajo za naklonjenost slovenskih knezov. Rastislav, Kocelj, Svatopluk naša slovanska kri — na vladarskem prestolu. Pa žal, oh žal, že takrat ob sijaju politične moči se pokaže grda pošast, ki je nam Slovanom požrla že toliko političnih in narodnih pridobitev, ki n;:; a je prinesle. iMMo iu„ v; "■	: <7 . -
slovanska nesloga, — ko Rastislava izda njegov lastni nečak Ludoviku Nemškemu, ki mu iztakne oči in ga zapre v ječo, odstavi Svatopluka in izroči upravo Rastislavove države Nemcem. Baš ta Rastislav je odklonil nemške duhovnike, ki so hteli oznanjevati krščanstvo v njegovi državi in zaprosil krščanskega cesarja carigrajskega za duhovnike, ki bodo poučevali njegove drži Ijane v domačem jeziku. (Judovi > lepo popisuje zgodovinsko poročilo, kako so bili Slovenci veseli prvih apostolov, ki sta prišla na pov < j Mihaela iz Čari	Sara
Rastislav s svojimi veljaki in z ogromno m nežico je šel nasproti sv. Cirilu in Metodu: Ljudje SO ju S solzami v očeh sprejeli, ju obsip s cvetjem, poljubovali roke in ju po kralj sprejeli v svoji domovini. Ni čuda, da je t: oj i 'o delo sv. Cirila v	bil
tako pripravljena kot pognojena njiva, ki ■ jema v pomladnem solncu rodna semena Ni čuda, da je njuuo plodno delo zaslovelo celo v daljnem Rimu. Baš lepi uspehi j-a so nakopali smrtno sovraštvo sv. Cirilu in Metodu pri Nemcih, ki so ju zatožili pri papežu Nikolaju, češ da učita krivo vero, baš zaradi tega, ker sta razlagala božje resnice v slovenski besedi. Nepopisno bridkosti in trpljenja jo svetnikoma povzročalo neprestano ogabno ovaduštvo. Sv. Ciril in Metod sta šla v Rim obrazložit papežu svoje delovanje, nakar sta dobila od papeža celo dovoljenje za slovansko bogoslužje. Napori so zrušili učenega Cirila. Umrl je v Rimu, kjer je bil tudi najslovnejše pokopan. Lahko bi se bil vrnil Metod po bratovi smrti nazaj v svojo domovino, da bi se bil izognil neprestanemu zalezovanju Nemcev, a ljubezen do srčno vdanih mu Slovencev ga je nesla nazaj. Pa, četudi opravičen pri sv. stolici v Rimu, je bil Metod zopet ovaden od Nemcev pri papežu zaradi krivoverstva, ker so ga zaradi slovanskega bogoslužja še bolj zasovražili in ga celo vrgli v ječo, kjer je svetnik trpel dve leti in pol. Šele na odločno zahtevo-papeža Ivana VIII. so ga morali izpustiti iz ječe. Papež ga je dvignil za nadškofa Panonije in Morave in za apostolskega delegata. Da bi bil Metod manj oviran v svojem apostolskem delovanju, se jo odzval Svatoplukovi prošuji in J ložil svojo nadškofijsko stolico na Velelirad, kjer še danes počivajo njegove kosti. Velebrad j c sedaj središče vsega katoliškega" delpvanja slovanski! a;	sv. Cirila in Metoda. Z nje-
govo smrtjo pa ni umrlo njeg jati :■	sv. veri — v
Njuni učenci so storili to. Razšli > sc med slovanske narode, poglabljali delo s teijev sv. Cirila in Me:vda in si 1 Tč..;, dvo s sl' ko knj	i
vanskim 1	'
: : : vansl j	’ i	pri sv. maši
-----------------------:--------------------------------
»vi i ;dnji ijski 'f o-j	»re iobena 'oka i ■ Ai-
s in to je:	i > radi spi
j	•	'	jv. Ciril in
l božjo v lieo v slovanskem jeziku. Baš z. -ii slovenske besede pa sta bila ovadena, preganjana in sv, Metod je bil dve leti in pol z . Ni tega v ječi. Vsi takratni poglavarji kat. cerkve so ga odobrili, podprli in z vsemi pravic:.; ii obdarili tako delovanje blagovestnikom sv. Cirilu in Metodu.
Ali niso danes pri nas precej podobne razmere?! Naši kočevski Slovenci po vseh župnijah na Kočevskem želijo, prosijo slovensko besedo v cerkvi. Naš nad pas tir — ljubljanski škof —je v tem oziru dal, kar c e r.k e v dati m o r e. Povsod je odredba dana, da se mora slovenski evangelij slišati ob vsaki zapovedani službi božji. Vsak Slovenec ima pravico zahtevati, da se mu vse ono, kar vsebuje slovenski obrednik naše škofije, podeli v slovenskem jeziku, to je: sv. krst, sv. obhajilo, sv. poslednje olje, poroka, vesolna odveza, pogreb 1 In če se to ne vrši! Li ni duhovnim pastirjem prvo duhovna rast izročenih mu župljanov? Ce je papež Pij XI. dal slovensko bogoslužje Slovencem v obeh slovenskih škofijah, zakaj ne bi bili deležni te prekrasne duhovne dobrote tudi kočevski Slovenci, povdarjamo duhovne dobrote, ker v cerkvi ne gre za narodno podpostav-Ijanje in narodno zapostavljanje. V cerkvi gre za čim večje posvečenje človeška duše, katere so pred Odrešenikom vso jednako vredne, pa bodo iz k it< regakoli naroda in kateregakoli jezika, pa naj bodo iz severa ali juga, iz Afrike ali Azije, belokožca ali črnega zamorca. Bog '	$, da se ga poveličuje v vseh jezikih, zato
v Ij ■ : ! rkvi ni in ne orne biti jezikovnih d] ra vi c !i jezikovnih krivic! Zgodovina katoliške cerkve v svojem dvatisočletnem razvoju kuže to voljo, ki se je ne more nikjer in nikdar prezreti b ■: z velike odgovornosti pred Bogom .j n min’. Ko smo Slovenci dobili pod Jegličom prvič slovenski obrednik pri procesiji
rel iklo, solz
ginjenosti in zahvale 1	>, bi : 1 cvski
i s svojo	iterjo
katoliško cerkvijo, v katere naročju so se duhovno rodili, ko bi svoje podučenje in posvečenje mogli dobiti v slovenski besedi!
To je za nas zahteva Ciril in Metodove ideje. S kako vnemo so Slovenci po vseh župnijah poslušali ob ravnokar izvršenem birm o vanju po S na Kočevskem svojega nadpastirja,
oznanjajočega božjo resnico tudi v slovenski besedi! Povsod so se javljale d epu taci j e Slovencev s prošnjo v označenem smislu. Lh j smo, da bo beseda nadpastirja pokazala povsod je.	.	. ta Ciril in Metod, 1 ko
je Slovenec po tisoč letih zavzet za božjo resnico v slovanski besedi! Prosita za nas, slovanska apostola!
laspofl
L V V; j
f
t	j.cj v ij
Odprli so protituberkulozni dispanzer — Zavod za slepe otroke je dobil priznanje ob svoji 20 letnici
V soboto dne 24. junija dopoldne je bil na slovesen način odprt v Kočevju novi protituberkulozni dispanzer, ki pomenja za ves kočevski okraj pomembno pridobitev na zdravstvenem polju. Še prav poseben poudarek pa je dal slovesnosti ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki je prišel v Kočevje in sam odprl dispanzer. Zavedno Kočevje seje za ta dan odelo v državne zastave. Na glavnem trgu se je zbralo prebivalstvo, domači in iz okolice. Veliko je bilo število šolske mladine, sprejema pa so se udeležili tudi člani fantovskega odseka, članice dekliškega krožka in Sokol — vsi z zastavami in v krojili. Veliko je bilo število krajevnih predstavnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Učenke ljudske šole, šolarji in skupina najmlajših iz otroškega" vrtca so s prisrčnimi prigodnicami izročili g. banu lepe šopke. Potem, ko so pozdravili g. bana kočevski župan in zastopniki državnih in banovinskih uradov, predstavniki kulturnih in gospodarskih organizacij, se je g. ban s prisrčnimi besedami zahvalil za lepi sprejem in odšel v mestno posvetovalnico, kjer je začel predsednik Protitu-berkulozne lige v Kočevju g. Peterlin slovesno zborovanje društva.
Spregovoril je g. b: a dr. Marko Natlačen, ki je obravnaval delo prot,'»tuberkuloznih dispanzerjev, katerih je v Sloveniji že 19. Nova pridobitev kočevskega okraja je tem bolj pomembna, ker bo dispanzer poleg zdravstvenega doma v Ponikvah edina zdravstvena ustanova, ki jo bo imel razsežni kočevski okraj. Pomanjkanje zdravstvenih ustanov se kaže tudi v statistiki, ki za Kočevje ni ugodna. Tako je rodnost v kočevskem okraju znašala leta 1918. le 19'SO % ter zaostajala za banovinskim povprečjem, ki je znašalo 21'G °/o. Ce upoštevamo, daje pretežna
kega prebival i kega i, potem moramo zaključiti, da j na delu preprečevanje rojstev. 1" vriji »st v kočevskem okraju pa je bila skoraj za en odstotek
'
1	rse to pa
icer
je res zemlja
vitna kot drugod, je. t :	slabo
obdelana, zaradi česar včasih celo dobri posestniki ne pridelajo dovolj živeža za svojo družino. To čutijo še najbolj otroci. V takih razmerah se kaj rade širijo razne socialne bolezni, zlasti tuberkuloza, ki je v tem okraju prav tako kakor drugod po Sloveniji bolezen malega človeka, bajtarja, obrtnika in delavca. Novoustanovljeni protituberkulozni dispanzer naj na polju zdravstva zaorje ledino in naj ponese nauk o zdravju med najširšo "sloje ljudstva. Posebno mnogo bo mogel storiti za zdravstveno zaščito šolske mladine in za asanacije vasi ter za dvig splošne higijenske kulture v lepem kočevskem okraju.
Na zborovanju so govorili še župan Lovšin, ravnatelj Iligijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivan Pirc, ravnatelj Bratovskih skladnic g. Dular in zastopnik OUZD dr. Alujevič. Zatem so šli zborovalci in povablenci k poslopju, v katerem je bil urejen protituberkulozni dispanzer. Domači dekan Erker je blagoslovil, nakar se je prof. dr. P. Eržen v izbranih besedah zahvalil g. bana za pomoč pri delu za protituberkulozni dispanzer. G. ban je za tem odprl protituberkulozni dispanzer in ga .izročil v varstvo ter upravo predsedniku kočevske protituberkulozne lige nadzorniku Peterlinu.
G. ban si je še ogledal lepo razstavo risb in ročnih del v kočevski gimnaziji. Odtod je krenil v Marijin dom, kjer so ga zbrane gojenke pozdravile s prisrčno prlgodno deklamacijo ter mu izročile lep slovenski šopek. Po ogledu Marijinega doma je g. ban odšel v Zavod za slepe otroke, za katerega je ta dan ob 20-letnici obstoja pomenil prav poseben praznik.
G. bana je pozdravila ob vhodu voditeljica zavoda gdč. Bogomila Dobrovškova. V dvorani pa so pri	:	.	in nj
slepi gojenci zavoda, ki so v lepi in genljivi liji k ii, kaj so se v zavodu naučili. Presunljivo je bilo gledati, kako ubrano so igrali na violine gojenci in vsakdo c o je čudil spret-i. sl tero so obvl	te. V
lepem pozdravnem govoru je eden izmed gojencev izrekel zahvalo g. banu za vso veliko ljubezen, ki jo izkazuje zavodu tor mu zagotovil globoko
—-f"r~aarvrj~ira«gr-j" ■- v	au-aa
UlvElEtj rar:LE5033o
mr. i CIc;5o\7Gv.iGEira
Zelo interesantno in prav tako važno je vprašanje, kako se vrši podzemni vodni odtok na krasu. Prebivalstvo na krasu je povsod prepričano, da teče voda po kraških inah povsem Inko kot teko potoki in reke na površini v nepropustnem zemljišču; domala o sleherni ponikvi imajo ljudje mnenje, kje pride voda zopet na dan. Skoro povsod,
’ jer se človek o tem pogovarja z domačini, vedo povedati dokazilne podrobnosti o vezali med ponikvami in izvirki. Zlasti na mlinih pripovedujejo, da je reka prinesla na dan E, ' N :i ko.; t " ) o/odp, ki je prišlo v vedo zgoraj nad ponikvo, pa da se !a E’ 1 k !i, "	' o- je naliv zgoraj v do-
ločenem področju okrog ponikve, da ;pa se nič	je dež v n tke n drugem,
tudi bližnjem področju. Skratka, na krasu se ljudje sami za podzemske rove zanimajo in jih j	viti ali jih imajo, vsaj po
osebni uverjenosti, zares dognane. Tako pojmovanje se je preneslo tudi med izobražence; v šolali so od nekdaj učili, da izgine Ljubljanica pri Postojni v tla kot Pivka, pride pri Planini na dan kot Unec, pa brž ponikne ter se pokaže na novo pri Vrhniki kot Ljubljanica. Enako so najstarejša prizadevanja, baveč se n. pr. s preiskovanji za napeljavo ivodov, z m< lioracijskimi deli itd., raču-vedno s podzemskimi rekami, in enako domala vsi. ki so imeli po svojem poklicu posla na krasu.
V začetku X>X. stoletja so se pojavili d v.-mi pd 'proučevanju tal ter se je postavila domneva, da se na krasu voda steka skozi prepoke in votline v neko hidrografsko skupnost, da je tudi iu talna voda prav tako kot
gvaaagagaaMMUuapMCBt..'.•■r.-g.v,-’ .."r-r-v.-.r.-':	.y~.tr --er .* • a r.
v nepropustnem zemljišču. Končno obliko tej teoriji je dal A. G run d iz dunajske geografske šole. Po tej teoriji se p, ' ka voda v podzemskih votlinah in prepokah tako, da je vedno v medsebojni komunikaciji, da tvori tedaj skupno vodno gladino, ki se v vsem sosednem področju enotno dviga ter enotno pada in skupno teče, prav kakor je znano o talni vodi na prodnih ravninah. V gladino kraške talne vode se izteka bodisi v kapljah pronicajoča voda s površine, kakor tudi neštete ponikve in najmočnejše ponikalnice. Samo pri prav pratkih razdaljah med ponikvo in izvirkom je G rund pripuščal enotno zvezo v obliki podzemne reke. Enako je računal z njo tamkaj; kjer ponica reka, ki prihaja iz nepropustnega zemljišča, nad višino kraške talne vode, tekoč sprva kot tok, spuščajoč se na nižje, dokler ne doseže, razte-kajoč se po votlinah na vse strani, gladino talne vode ter se razlije vanjo. Tu se žile vode pretakajo bodisi po tesnih kot po širokih votlinah; pri širših bi sc moglo govoriti o podobnosti z reko. Vse te vodne žile pa imajo enako višino in opravka z mrežo v različnih smereh izdolbenih votlin, ki se voda po njih tu steka, tam razteka, tvorec žile skupne talne vode, obsegajoče ves kras.
Kraška talna voda se pomika kot enoten tok proti nižjim področjem. Kraški izvirki, bodisi majhni kot veliki, nastanejo tamkaj, kjer gladina kraške talne vede doseže površino, n. pr. na kraških poljih. Po tej teoriji so povodnji na kraških poljih dobile prav preprosto razlago. Kadar je veliko deževje, se gladina kraške talne vode prične dvigati ter se vzdigne nad ravnino polja, kar povzroči poplavo. Povodenj seže tako visoko, kakor se je vzdignila gladina talne vode, in neha šele, ko se je ta zopet znižala pod dno polja.
iraobh'.:.- ..s:	- r. • i
Ravno v tem primeru je teorija o k raški talni vodi	do zelo važnega praktič-
nega vprašanja. V sedanji dobi so hi mnogih krajih pričeli s poizkusi, kako osušiti kraška polja ali vsaj 'omejiti povodnji na njih. Ako bi bila ta teorija pravilna, potem moramo računati, da so vsa melioracijska dela brez haska, ker talna voda bo ob velikem deževju poplavila polja, pa če se še toliko poglabljajo odtočne struge ter čistijo ponori. In povsem logično je, ako jim G rund pripisuje zelo malo upanja na uspeh. Poudariti pa moramo, da so danes to teorijo odklonili skoro vsi jamarji in vsi oni, ki zbirajo praktično posla s kraškimi pojavi.
Na krasu nastopajo ponikve in posebni izviri pogosto v rojih. Pri povodnjih se more neštetokrat ugotoviti, da sosednje skupine rojov ne stopijo v akcijo istočasno in tudi ne rnbrda višji izvirki zapored za nižjimi, na nedvomen način potrjuje, da se uveljavljajo individualni tokovi in roji tokov. Isto nam potrjuje znan pojav, da se na krasu cd sosednih, prav bližnjih izvirkov eden prav blaten in kalen, drugi brž zraven pa povsem čist, kar bi bilo pri eksistenci talne vode nemogoče. Pri ponikalnicah se je izkazalo, da se v podzemnih strugah vrste prostorni, široki sektorji s prav ozkimi oddelki, tako tesnimi, da skozi nje ni mogoče niti s čolnom niti drugače. To so znameniti sifoni, po domače smrki. Zdi ce, da so smrki zel morda celo odločilne važnosti za pod odtakanje. Zakaj, kakor hitro se množina vode v strugi p< la, je sifon ne more sproti prevajati in nad njim prestopi voda v vse višje stranske rove, napolni sploh vse votline sine in končno nastopi povodenj na polju samem, ki mora trajati vse dotlej, da se vsa 'a ogromna množina vede zbaše skozi i
.
Jožek Trop ter se zahvalila svojemu botru banu
'
lesko pes m. G. ban jima je izročil birmansko darilo — uri, urejeni tako, dr tudi slepec lahko vsak C ■■ s prsti odčita natančen čas. Vrstile so se šc točke, v katerih so pokazali gojenci z ubranim petjem, zbornimi deklamacijami in gl
ami vso svojo spretnost in nadarjenost. Hkrati pa je bila njihova ročnost in vsestranska spretnost, kljub temu, da niso ničesar videli, najlepši dokaz za velikansko in težavno vzgojno delo, ki so ga za njihovo izobrazbo vložili njihovi vzgojitelji. Po končani akademiji je g. ban izročil voditeljici zavoda gdč. Bogomili Dobrovškovi in ustanoviteljici zavoda gdč. Karli Vrh unč e vi odlikovanje reda sv. Save JV. razreda kot najvišje priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo. Pletarskemu učitelju g. Francu Dolinarju pa zlato kolajno1 za državljanske zasluge.
Odtod so krenili gostje v šolske sobe, kjer je .bila urejena nad vse lična in zanimiva razstava izdelkov gojencev zavoda. Razstavo jo odprl g. ban s pomembnim govorom, v katerem je orisal zgodovino zavoda. Podčrtal je, da ima zavod sedaj 40 gojencev iz vseh krajev Slovenije in da krije banovina velikansko večino vseh stroškov za vzdržavanje zavoda. Tako je samo za letošnje leto dala v proračun za vzdr-308 tisoč dinarjev, polog tega še anuiteto 200.000 din za odkup in za adaptacijo poslopja za novo šolo slepe decc.
j ; " n, ; \ j bo GG gojencev, od katerih se je izučilo obrti 5G. Ko sedaj obhaja zavod svojo 20letnico, nas vse prevzema želja, naj bi tudi v bodočnosti usposabljal svoje gojence za samostojno življenje v korist njim samim in v korist narodu in državi.
Vsi navzoči so si ogledali lepe ročne izdelke, med katerimi so posebno pozornost vzbujali ple-tarski izdelki, ženska ročna dela in kipci.
PA A/l Te j LA/
& - j ) it V vi	v- tJVvuta
železni obroč okoli Nemčije in lj	> ni 1	.	:
i	s Turčij
me< j ni	,
le začetek i	iolj
politika
na bližnjem vzhodu opraviti, n gl	obroč i
i j bi sc raztegoval od Egipta pa do severnih !' ije.	,\ ms sai s	po naj
velja angleški železni obroč, marveč se v Moskvi pogajajo za to, da bi veljal tudi proti Japonski.
V Moskvi se pogajanja oziroma meeetarenje nadaljuje in še vedno ni nobenih zaključkov.
Nemčija baje, tako javlja Tcmpsov dopisnik, ponuja Rusiji nenapadalni pakt in izjavlja, •da se bori Nemčija samo proti Kominterni, komunistični internacionali, ne pa proti Sovjetski Rusiji. Nemčija ponuja nadalje Rusiji visoke kredite za nakup strojev. Sicer se mu zdijo po-: nudbe neverjetne in izmišljene. Japonska vlada je pristala na pogajanja z Anglijo za rešitev tjencinskega vprašanja. Blokada za časa pogajanj ne bo ustavljena.
Na mandžurski meji se zadnji čas vrše- letalske bitke med letalci sojetske Mongolije in japonskimi letalci države Mandžuko. Obojni poročajo o ZDmgf.b.
■ ■ , '	■	;, )J; ‘3Č je :■ ' ■ ž.. :ij;\ tudi
tu smo Slovenci, ki smo z veliko žalostjo čuli veet, da nas zapusti naš priljubljeni župnik g. -Anton Žnidaršič. Koliko so j c ta duhovnik žrtvoval za to kraje Stari log in Toplo reber, kjer jo dolgo vrsto let nesebično deloval v cerkvi in ' i:	tv.u kjer in k;kor je mogel. :
ga bodo pogrevali Slovenci in Nemci. Iz srca privoščimo g. župniku udobnejše mesto kot je naša revščina.
'	' i: 1 ž :■ -o til pi
prihodom prevzvišenega g. knezoškofa dvignili 1	(	.. Že plapolajo
:	io
v glavnem izvršeno delo. Mnogi S0 y5 cagovali, češ saj ne bo nič, a tiho in

o
/ A
D j
■
< « ' K~
vztrajno delo bo rodilo sad! Saj se vidi kako lepo mesto smo zbrali našemu skupnemu ognjišču. Daleč v Livold se vidi, mestoma tudi v Kočevje. Delo hitro nadaljujemo, da bomo v določenem času slovesno otvorili tako zaželjoni dom! Slovenska straža je določila blagoslovitev doma kot obletnico slovenskega dneva v Kočevju, to je na 27. avgust. Kako se ga že veselimo! Prevzvišenemu škofu je Prosvetno društvo postavilo lep slavolok z napisom: „Bog živi!“ D epu taci j a našega društvenega odbora mu je posebej razodela naše želje in prošnje. Zelo smo bili veseli, ko je prevzvišeni pokazal svoje zanimanje za naše društvo in predvsem za naš novi prosvetni dom, češ „le pridno delajte!“ —
Borovec. Malo je glasu od nas, naj pa to pot veselejše bo, ko to poročamo, daje na predvečer birmovsnja zadonela slovenska podoknica prevzvišenemu g. škofu, kateremu je drugi dan slovenska deputacija obrazložila potrebe nas Slovencev v Borovcu in Kočevski reki.
Kočevska reka. O birmovanju smo Slovenci na predvečer napravili prevzvišenemu g. škofu slovensko podoknico, kar je ustvarilo lepo slovesno razpoloženje, ki ga tak praznik v župniji zahteva. Za podoknico se jo prevzvišeni lepo zahvalil. Pri prvi službi božji je bilo slovensko petje, pri čemur smo slišali naše najizbranejšo pesmi odlično zapete.
Konec šolskega leta, rezultat mature, raztave in drugo: Na Vidov dan se je končalo šolsko 1 c to na tukajšnji gimnaziji z Vidovdansko proslavo. M a koncu leta je bilo vpisanih 136 učencev 75 učenk, od katerih je dovršilo šolsko leto z odlič i	12, s prav dobrim uspehom 65,
z dol rim 51. Pop iv : izpi jih 1 : 59, r.
ni izdelalo 21 'učencev in pravico do red-i	st: izgubila dva učenca. Prihodnje
leto h v gimnazija imela samo prvih šest razredov.
Višji tečajni izpit (maturo) so napravili sle-deči kandidati oziroma kandidatinje: Hribernik Drago, Kališnik Janez, Klemenc Ivo, Križman Jože, Rainer' Herman, Stalzev 'Edvard,. Vovk Savo, Bajt Nevenka (z odliko), Delpin Ilerma (ki je bila oproščena ustnega izpita), Kraker Jana, Lorber Dana, Peterlin Majda, Rankel Angela, Stariha Lidija Trampuž Vida in Zorko Majda. Čestitamo! Dva kandidata sta bila odklonjena na dva mesca, dva pa na leto dni. Izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja gimnazije g. Burgarja Antona.
Sprejemni izpit za prvi razred je napravilo 41 učencev in 16 učenk.
Vzorno vzgojevališee se namerava odpreti v kratkem v Kočevju za 20 prvošolcev za mesečno ceno okroglo 350 do 400 dinarjev pod redovnim nadzorstvom. Stariči zanimajte se za to priliko! Informacije boste dobil na gimnaziji.
Vojaški nabori so se vršili na Vidov dan v •Kočevju. Naborniki so v skupinah prihajali v mesto s harmouikašem na čelu, ki jim je igral poskočne koračnice. Vsi s šopki na prsih in z okraski na klobukih so poli med drugimi „Regiment po cesti gre . . .“ Pregled se je vršil v osnovni šoli. Naborniki so se obnašali veselo, toda dostojno.
Vidov dan. Vse mesto se je odelo v slavnostno razpoloženje. Raz hiš so vihrale državne zastave. Ob 8. uri seje vršila črna maša z rek-vijem, ki jo je daroval častni kanonik Ferdinand Er k er ob asistenci gospodov Skvarče in Stoparja. Cerkvene proslave sc je udeležila vsa šolska mladina z učiteljskimi zbori, vse državno uradniški >,	tudi	. o in ustanove.
Udeležila so so jo tudi zastopstva vseh društev i': -V	) navzoči z :	:
; ke;
“. Imovino „Dijaški d	j opravlja posebni odbor enako-
imenov	' V _m ušivi’ je okoli .'Ki
članov, med njimi nekaj častnih. Med častnimi člani so med drugimi: bivši ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič, bivši prosvetni minister g. Boža Maksimovič, bivši ministrski predsednik g. P era Živkovič, bivši veliki župan g. dr. Baltič in drugi. Vsi so si pridobili zasluge iia ohranitvi gimnazije. Na.čelu odbora stoji žc od menda leta 1923. po prvem predsedniku pok. sod. svetniku Huterju, tukajšnji odvetnik in banski svetnik g. dr. Ivan Sajovic. Podpredsednik društva je tukajšnji šolski nazdzornik g. Alojzij Peterlin. Med častnimi člani je tudi direktor gimnazije g. Burgar Anton in med člani sreski načelnik g. Mirko Brezigar. Društvo je od svetovne vojne sem premoženje pomnožilo z nakupom Wenuschevega posestva in dozidavo II. nadstropja prve hiše. Do šolskega let?. 1936/37 je bil dijaški dom vedno močno zaseden po dijaštvu. Tega leta pa se je začela ukinjevati postopoma višja gimnazija v Kočevju in kljub novi postavitvi višje gimnazije do leta 1941. do jeseni ne bo še vseh razredov. Z redukcijo gimnazije je utrpel morda usodni udarec tudi tukajšnji Dijaški dpin. Nihče ne da rad otrok na zavod, kjer dijak istega ne more popolnoma dokončati. Zato tudi Dijaški dom ni mogel dobiti več potrebnega števila gojencev, da bi lahko z njih vplačili vzdrževal vse posestvo, odrajtoval anuitete denarnemu zavodu ter dijakom dajal potrebno oskrbo. V šolskem letu 1938/1939 ni bil več odprt na škodo razvoju tukajšnje zopet na novo upostavljene višje gimnazije. Nujna potreba bi bila v javnem gimnazijskem interesu, da se dijaški dom odpre, če ga že to društvo v svoji režiji več voditi ne more ali ne smatra za dobro, naj da s:e v najem,
kedo drugi poiskusi srečo. A1 i m j d n ' premoženje zmanjša in obratuje v pi volne oba Dobro in javnosti nad vse v korist bi bilo, da v s:, j izredni ali redni bčni s	ust ra, ki
naj bi se vršil v to s	nčno po-
zitivno rešitev, ki pa je lahko tudi drugačna, samo, da je 1
Vzhodni dan v Dobrepoljah sc je vršil dne 25. junija. Posvečen je bil molitvi in delu z,", krščanski vzhod in obenem shod d kliš M ijinih družb iz dekanije Ribnica in iz : bližnjih župnij sosednjih dekanij Šmarje in Žužemberk. Istega so je udeležil dekan teološke lakultete na ljubljanski univerzi dr. Snoj. Lepe govore so imeli gospodi del ..n Anton Skubec, profesor Senič in ži	kun.
Po.poldan je zborovanje obiskal prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman.
Povodenj je napravila na Slovenskem TO milijonov škode. Najhuje so prizadeti okt Krško, Brežice, Kočevje in Slovenji Gradec. V kočevskem okraju je bilo seno v površin 24 ha popolnoma uničeno. Mnoge občine so bile na daleč poplavljeno.. V Strugah in Dobrcpoljah je bilo 21 hiš zalitih, ki sojih morali izpraznili. 70 posestnike) so vode uničile vse pridelke. V mnogem pogledu so bile letošnje povodnji mnogo hujše v primeri z letom 1933. V Struga znaša škoda najmanj 500.000 din, toliko • Dobrepolja!), 1,300.000 din je škoda cenjen v Dolenji vasi pri Ribnici.
500.000	din škode, Loški potok 150.000 din, Kočevje-okolica 200.000 din. Skupna škoda v kočevskem okraju je navedena na okoli 4,500.000 dinarjev.
Kardinal Illoncl, papežev delegat na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani. Vatikan 28. junija. A. A. Polj. ki )■'!■.. brdinr.l Avg; : Illond je določen za delegata sv. očeta na mednarodnem kongresu Kfist a Kralja, ii bo prihodnji mesec v Ljubljani.
Spominska slavnost 550 letnice bit te ; Kosovem se je vršila 28. junija ol	ti
100.000	ljudi pod pol	Nj. kr.
knez )	il '	službi 1 Siji ki
je v; :
veli! voj ]	'	.	,
so jo ude! 'žil j ' 3.3 v
Rojstni je pr:	'	dan Nj
I.;-. V !	1'	tki kapeli
j	In a služi božja na ■' >. late
’	il a »jim spremstvom Nj. Vel.
kralj 1	i iln i in v jaSko hišo.
ik vlade Dragiša Cvetkovič se je n dil p ir dni v Ljubljani, bil jo v Preddvoru, i pa se jo skupno z zunanjim ministrom C .car . B rkovičeu odpeljal dne 28. junija v Belgrad.
ki tal j c i Mariboru se je vršil od 29. junija do 2. julija pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra, častni predsednik tabora jo bil dr. Anton Korošec, predsednik senata. Častni odbor so tvorili dr. Miha Krek, gradbeni minister, Franc Snoj, minister brez listnice, dr. M. Natlačen, ban dravske banovine, dr. Ivan Tomažič, škof lavantinski, dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, dr. Alojzij Juvan, župan mariborski. V soboto zvečer se je vršila bakljada skozi mesto na Slomškov grob. Slovenski fantje so nosili v sprevodu pismo, ki so ga v letu 1932 prinesli v štafeti preko vse Slovenije do Slomškovega groba, prepisano na pergament, in so ga stalno izobesili v Slomškovi kapeli. Slo-' lina se je zavedala svoje dolžnosti. Prišla je v ogromnem številu na tabor v Maribor. Kakor slovenska mladina, tako je tudi ostala slovenski mladini naklonjena javnost pokazala svojo narodno in državljansko zavest in je sprejela vaj višjo predstavnike države z največjim spoštovanjem in vdanostjo. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli ljudje, tudi iz Kočevske, in skupaj z mladino manifestirale za svojega mladega kralja, narod in državo. Isto jo pripeljalo v Maribor v 18 posebnih vlakov. Slovenska mladina se je zbrala kot čuvar naše severno meje in nosila v svojem srcu Slomškovo oporoko: „Verni Slovenci, ne pozabite, da ste sinovi matere Slave; naj vam bo drago materino blago; sveta vera in beseda materina. Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike 1“ Ostanite zvesti 1 j i boljše ljudi in boljše čase!
Kupujem
lipovo cvetje, a; sika cvetje, bezgovo cvetje, hrastov mah, češminovo lubje, od korenin, češminovo palčno lubje, beladona perje, spl« h vse vrste zdravilnih ze-li 5Ć. Čuk	:	(oče . je.
bo dne 9. avgusta 1939 ob 9. uri pri tukajšnjem so^ dišču v sobi štev. 3 parcela mesta Kočevja, ki leži med Kaj teže vd žago in vrtom Marijinega doma v izmeri 2247 m3. Stavbena parcela je cenjena na Din 33.705.
Najmanjši ponudek je Din 22.470, varščina Din 3371. Parceia leži na prometnem kraju, ob cesti na kolodvor ter pripravna za gradbo vile.
Nakup vagonskih pošiljk koruze, pšenice in moke ugodno izvrši
tvrdka
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 19.
Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno.
Za odjem vina se priporoča
\7

veletrgovina z vinom Ljubljana - Šiška, Celovška cesta 34
Telefon 3072 - Ček. rač. 14.923 ki ima najrazličnejše vrste vin — domačih in tujih. Postreže dobro in pošteno I
Pogreb Jove Jovanoviča se je vršit dne 22. junija v Belgradu. Bil je voditelj bivših zemlje-radnikov. Umrl je v Ohridu. Na zborovanju ga je zadela kap. Pogreba so so udeležili zastopniki vseh političnih skupin. Tudi predsednik vlade g. Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec, pred idnik ' sčine Si onovič so so udeležili pogreba. Jova Jovanovič jo bil poslednji poslanik kraljevine Srbije na avstro-ogrskem dvoru na Dunaju.
Slovenske občine so 11. junija izročile po svojih županih voditelju našega naroda dr. Ant. Korošcu album z diplomami 322 občin, ki so ga izvolile za častnega občana. Pri tej priliki se je dr. Korošec zahvalil za dar in dejal, da živimo v dobi borbe za široko samoupravo. Te samouprave pa morajo biti take, da Jugoslavije ne bodo zrahljale, ampak- jo ukrepile in utrdile. Izjavil je, da upa, da smo taki ureditvi naše države vsak dan bliže.
Dr. Mehraed Spaho je preminul dne 28. junija v Belgradu v hotelu Srpski kralj. Zadela ga je srčna kap. Bil je prometni minister in
-I BI
---‘‘‘""i
jjlitV-ii 4? V i-J

■''"7	C L v :

. Ali si že uredil letošnjo naročnino, in pril	/	i in prijatelj
Tvoje glasilo je, rojak, in svojo narod 10 vednost najlepše dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družine!
podpredsednik Glavnega odbora Jugoslovanske Radikalne Zajednice. Z njegovo smrtjo zapušča našo politično pozornostjo osebnost, ki ja imela med bosanskimi muslimani nesu : > veli o zaslombo in vpliv. Stal je na čelu vei iko ui i jr-jenega političnega pokreta. Prepeljan je bil v Sarajevo in pokopan na državne stroške. Pogreb je bil veličasten.
Upokojen je načelnik tehničnega oddelka na kr. banski upravi v Ljubljani inženjer Viktor Skaberne.
race!
:
n
J hnf;r
Li U Lc.>-.,_y ti [j u
i
n e g □
s "ti f 'n n rti n • ti rti
Ulil F|:l!iMI
;.: H.; ; i j j.; ti r
ti ti Li u u m
Stanje vlog . Lastne rezerve
. Bin 420,000.000 ,	„	28,650,000
Dovoljuje posojila proti vknjižbi
O
Za vse obveze hranilnice jamči
[tiran obte li-Mpieim
H I !»■ t " 1» 'I
»'jurManoasnfraacari^air^u1

Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole
;avarovaIiiica v
/zaisuma
/Lik
Požar - Lti ti .iije
Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili
Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč*.
TJ O «s tl o	o
i\ iiilhvMpm iti,/ n 641/A -.'-i-. i
Vlomska tatvina - Nezgode
Jamstvo