K.ako sodi sIov^i^ko kmet- sko dekle o Claiyj©vili odredbah ^Pišt mladenka ia Braslovd.) Spoštovani ^Slovenski Gospodar" 1 Ti si skoro edini naš prijatelj v teh težkib. časih, ki rade volje sprejjneš želje in pritožbe ubogega kmeta. Sprejmi v svoj predal tudi našo zadevo, ki je vredna, da izv« za njo širša javnost. Več braslovških lanetov (in tudd po drugih krajih) j» z yeliko težavo zredilo svoje svinje in jih v sredi meseca novembra prodalo za vojaško bolnišiiico t Celju. Imeli so dovoljenje, ki pa, kakor smo poeneje izvedeli, ni bilo pravilno. S tem so nas pioStflpili nakupovalci, da smo oddali svinje, nič hudega sluteč. Prodali smo živo težo po 8 K, mrtvo pa po il K kilogram. To je bila taka hudobija, da nas seciaj kličejo na sodnije, kakor kakšne cestno hudodelnike in roparje. Plačali smo Tisokt kazni, skupno fets tisoč kron, Postava je postava^ to pa velja samo za jkmeta. iVe8 bolj premetenih gospodov si je brez skrbi nakupilo svinje zase, a njim se ne zgodi nifl žalega. NaBledek pa bo ta, da bo zanaprej grol Clary zastonj kkal prašičer po naših hlevih. To je splošna sodba »avinjskih kmetov. Svinjereja se ni izplačala pred vojno, še manj pa sedaj pri tolikih rekvizicijah in iiraginji ter skromnih delavskih močeh. Meznosno je tudi za laneta to siljenje mestne tfospode, ko si gre na deželo naknpovat žjveža. Kmel Je t stiski. Ce jim proda, je kaznovaji; kazen pa rselej zadene le prodajalca, nikdar pa kupovaloa. Pred TOjno so ljudje trumoma hiteli v mesta. Seda] pa se jim na dleželi bolj dopade; naS krah jimdiši, aašega dela in pravic pa ne spoštujejo. Kakor čitatno t listih, pobijajo mestni ljudje Slovenoein š;per Slovenoi niso varni življenja, &8 se pokažejo na uii•i. V mestu preleti te ljudi strah in groza, če slišijo r Mariboru, t Ptuju ali y Celju kakd slovensko besedo. Ko pa pridejo z nahrbtnikom na kmete, pa že znajo TSi pra^dobro slovensko. ^Mati, teta, gospoflična, imate kaj Špeha, jajc, moke, mleka ali »akih •tvari? Bomo Vam dobro plačali/* Tako eovorijo ti«ti nemški hujskači, če bi radi dobiE kaj pridelkoy. ti jih pridela slovenski kmet Dasiravno nam sanum »ilno primanjkuje živil, vendar se usmiliino teh gosposkih beračev in si od svojega odtrgamo ter damo jim, kar |im «diuozveličaTno nemštTO nikakor n» mow dati. ?i * - \&& Prehranjevalni uraft, grol Clary in 8« drugi ¦emški uradniki postavljajo nas kmete t eno vrsto % saestnimi liudmi. Dobro, bomo pa delali tudi tako, la <jsem ur na dan, in no od zoru do mraka ali pa 68 •elo ponočL V senci malo lačon ležati, to So menda W prehudo, Naših pritožb tako ne sliši nihče drugi kot Bo« t Bebesih, do tistih Tisokih nemških gospp podoT t Gradcu in na Dunaju niti na pridejo. Ubogi slovenski jkmetsld rod, toliko trpiš in kt, jpaTiS na bojnem polju. Zaslužil bi si prostost, svoboden ratvoj in pravico. Namesto to pa t» doma stiekajo neusmiljeni tujci, ki nimajo smisla za tvoj n» f>redek. Kedaj ti zasveti zarja miru in boljše bodo6oosti? Edino pod okriljem habsburško-avs,trijsk» juftoslovanske države! Me Slovenke upamo, icte ˇ <do- i glednem Žasa napoffi iaa, ko bomo lahko zaklicale posebno me hčerke ia siaovi &Lov&iiskega kioetskega staiivu Sedaj tu biva prost moj rod, Na svoji zemlji saca gospod!