'7/and
^SMi
NO. 91
Ameriška Domovi ima

AM€RICAN IN SPIRIT frORGIGN IN LANGUAGE ONLY

msaxHEn
E
>6 ^WJr#*" '.‘fcr
F	S’ ^ ~■	"i jsn
POZDRAV 16, REDNI KONVENCIJI SDZ!
Slovenska dobrodelna zveza, bratska organizacija Slovencev v državi Ohio z okoli 21,000 člani, Ja vedno kazala veliko razumevanje za slovenstvo in slovenske potrebe ne Je v krogu svojega članstva, ampak tudi preko njega. Svoj izreden smisel za splošnost j'e pokazala znova, ko je kupila nedavno obsežno zemljišče v neposredni bližini Clevelanda in ga sklenila urediti do prihodnje pomladi v moderno središče za razvedrilo in življenje svojega članstva, posebno mladine, na svežem zraku sredi prirode.
Ko danes delegati, delegatinje in člani glavnega odbora SDZ začenjajo svojo redno 16. konvencijo v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights, jih prisrčno pozdravljamo in jim želimo obilo uspeha.
Naj Slovenska dobrodelna zveza uspeva, raste in napreduje v korist svojega članstva, pa tudi v korist vsega slovenstva v državi Ohio in v všej naši širni deželi!
A. D.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 9, 1966
SLOVENIAN
MORNING NCWSPAPCfc
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Senatorji še zmeraj ne zasipajo Johnsonu
Novi grobovi j Ky misli še ostali
Emma J. Clapacs
V	petek je umrla v Euclid G len vil le bolnici 67 let stara Emma J. Clapacs, roj. Mierke v Clevelandu, z 19181 Abby Avenue, žena Michaela, mati Paula, Richarda in Roberta, 4-krat stara mati, sestra pok. Gustava, ■poik. Henryja, Mary Kuhr, Alberta in Johna. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 10.30 dopoldne na pokopališče v Eu-clidu.
Patricia Ann Nemeth
V	soboto' so potegnili iz jezera Erie v Put-in-Bay truplo Patricio Ann Nemeth, roj. Keirnan, s 1429 E. 30 St., ki se je ponesrečila z letalem 26. aprila letos nad Middle Bass Island. Poleg nje sta bila mrtva tudi pilot in še on potnik, katerih trupel še niso našli. Pokojna je zapustila dva sinova, dva brata in. šest sester. Rogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. jutri (privatno) s pogrebno sv. mašo v stolnici sv. Janeza. Pokopali jo bodo na Kalvariji.
Charles Krall
Danes zjutraj je zadet od srčne kapi umrl v Euclid Glenville bolnici 59 let Stari Charles Krall 2 18801 Arrowhead Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda ha E. 152 St. Podrobnosti jutri.
Frances Salmick
V	St. Mark Nursing Home je hmrla danes zjutraj 78 let stara Prances Salmick s 793 E. 156 St., vdova 19 lot. Zapustila je sbia Franka. Podrobnosti jutri.
Harry Golc
V	Euclid Glenville bolnici je hrnrl zadet od srčna kapi 29 let stari Harry Gole s 720 E. 241 St., hiož Margarete, roj. Poremba, °če Christine, Charlene in Char-t&sa, sin pok. Antona in pok. Ane, brat pok. Hedwige Krauss, Anthonyja, Betty Petrovič, Flounce Stopar in Frances Sweet. Pokojni je bil rojen v Euclidu, ie obiskoval šolo pri Sv. Kristini in bil zaposlen pri Ohio Bell telephone Co. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Želetovega pogreb. Zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Roberta ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Nguyen Can Ky, predsednik južnovietnamske vlade, je objavil, da misli ostati na čelu države vsaj še eno leto.
SAIGON, J. Viet. — Posebna
Senatni pododbor za med-ameriške zadeve je zavrnil novi osnutek pravil OAD.
WASHINGTON, D.C. — Na zadnji seji senatnega pododbora za medameriške zadeve so obravnavali osnutek novih pravil za OAD (Organizacijo ameriških držav). Navzoči senatorji niso bili proti ideji, da je treba dati tej organizaciji nova pravila. Dvomili so pa, da bi predloženi osnutek mogel doseči svoj cilj. Mnogo misli, ki so izražene v tem osnutku, ni dosti jasnih in se dajo različno tolmačiti. To se tiče posebno tistih točk, ki obravnavajo dolžnosti naše dežele do OAD. .Senatorji mislijo, da more ohlapno besedilo teh točk dati priliko, da razni dipiomatje Latinske Amerike nova pravila tolmačijo samo v luči koristi njihovih vlad, ne pa tako, kot jih misli naša dežela.
Univerza v Berkeley!« središče bviearslva
SACRAMENTO, Calif. — Odbor državnega senata za neameriške dejavnosti je objavil ugotovitve svoje preiskave o položaju na univerzi v Berkeley. Trdi, da je ta središče levičarstva, ho-moseksualstva in spolne razuzdanosti. Delno dela za tak položaj o d g o vornega predsednika Clarka Kerra. Ta je te trditve zavrni kot “netočne” in “preobrnjene”. Pozval je odbor, naj navede imena komunistov na u-niverzi.
Kerr je izjavil, da že štiri leta poziva senatni odbor, naj mu predloži imena komunistov, ki delujejo na univerzitetnih tleh v Berkeleyju, da pa mu še vedno ni ustregel. On trdi, da je univerza po svojem bistvu posvečena svobodi v svobodni družbi in je zato popolnoma razumljivo, da se tam pojavljajo izrazita gibanja, smeri v njim, pa tudi posebni, neobičajni pogledi na življenje.
go sestaviti volivni zakon in volitve organizirati, je koncem tedna po prepiru z vlado o svojem delokrogu in pooblastilih le začela resno z delom. Svoje zaključke bo predložila celotnemu odboru 100 članov, ki bo nato odločil, kako naj bodo volitve v ustavodajno skupščino izvedene. Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je med tem na tiskovni konferenci izjavil časnikarjem, da bo ostal na vladi “vsaj še eno leto”.
Volitve, ki so napovedane za nekje v drugi polovici septembra ali v začetku oktobra, ne bodo privedle neposredno do civilne vlade. Iz njih bo izšla le ustavodajna skupščina. Ko bo ta izdelala ustavo, bo njeno delo končano in izvoljena bo nova redna narodna skupščina, ki bo šele imela pravico izbrati civilno vlado. Do tega je po sodbi Kyja vsaj še eno leto, lahko pa tudi več. V tolikem času se lahko marsikaj dogodi, kar bo celotni načrt čisto izpremenilo.
Ky je izjavil, da se bodo on in njegovi prijatelji borili proti vladi, do katere bo dežela prišla po omenjeni poti, če bo ta hotela voditi nevtralistično ali celo komunistom prijazno politiko.
odboru sovražen in da je proti levičarskim elementom med dijaki kot med predavatelji preveč popustljiv.
i Senatni odbor je predsednika
komisija 32 članov, ki ima nalo-1 stališče^k^ mu^ne ^moreiTzIahka	»
ugovarjati. Ima pa politično o-zaje, ki ga senatorji na seji tudi niso tajili. Sklicevali so se namreč na to, da so glasovali zadnjih par let večkrat za take predloge sedanje administracije, ki niso točno omejili naših obvez, radi česar smo prišli v precepe in zadrege. Kdo ve, kako bo administracija hotela razlagati besedilo
AMERIŠKI POLET NA LUNO
PRIPRAVLJEN V 2 LETIH?
Vodniki priprav za ameriški polet na Luno trdijo, da so priprave že tako napredovale, da bo verjetno prvi ameriški astronavt stopil na Luno še pred koncem leta 1968, če seveda ne pride do kakih novih, nepričakovanih zaprek.
CAPE KENNEDY, Ela. — Pred petimi leti so se Združene države odločile pripraviti polet na Luno kot svoj prihodnji cilj pri prodiranju v vesolje. Kljub vrsti težav in neuspehov v prvih letih je program dobro napredoval in je sedaj zamude prvih let že premagal in je dejansko že več mesecev pred prvotno določenim časom. Njegovi vodniki so prepričani, da bo mogoče prvi ameriški astronavt stopil na Luno že tekom prihodnjih dveh let. Vesoljsko vozilo |navadnih Prnst°nh. Apollo in raketa Saturn 5, ki ga bo ponesla proti Luni sta gotova in delno preskušena. Novi preskusi bodo sledili in še pred koncem letošnjega leta bo prvo vesoljsko vozilo Mpollo s posadko 3 astronavtov poletelo v vesolje na preskusni polet.	XZT—	-—
Iz Clevelanda in okolice
Prošnja SAVE—
Clevelandski odsek društva SAVE vljudno prosi vse žene in dekleta, ki bi bile pripravljene darovati pecivo za Savin večer 14. maja, naj to store ob prihodu na prireditev. Pecivo bodo hvaležno sprejemali tudi ves dan v soboto v kuhinji SND na St. Ciairju.
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v
Vietnamski partizani dovolili pisemske zveze z našimi vojnimi ujetniki
A1ŽIR, Alž. — Vietnamski partizani imajo v Alžirju svoje
sedanjega osnutka. Zato je bo-! uradno zastopstvo pod imenom: lje, da pododbor osnutek v celoti i Mission of the National Libera-
zavrne. Glavna kritika sta bila senatorja Fulbright in Morse.
Stališče pododbora je spravilo v nevarnost konferenco OAD, ki naj bi letos poleti obravnavala in izglasovala nova pravila OAD. Da ta nevarnost res obstoja, se vidi iz izjav diplomatov Latinske Amerike, ki stališče senatnega odbora vsi do kraja obsojajo. Z zadevo se bo v kratkem pečal ministrski svet OAD. Njegova seja bo v Washingtonu. Odsotne zunanje ministre bodo zastopali njihovi poslaniki.
— Okoli dve tretjini vseh odraslih v Ameriki uporablja o-čala.
Socialisti zborovali v Stockholmu na Švedskem
STOCKHOLM, Šved. — Pretekli četrtek so se tu zbrali zastopniki socialističnih strank iz 50 držav z vsega sveta. Razpravljali so o Rodeziji, Vietnamu in vrsti drugih mednarodnih in posebej strankarskih vprašanj.
tion Front, 18, Rue de Lange-vin, Algiers. S tem zastopstvom je v februarju stopil v zvezo Mr. Gottlieb, o čemur smo poročali.
Predlagal je, da rdeča misija organizira posredovanje pisemske pošte med ameriškimi vojnimi ujetniki v Vietnamu in njihovimi svojci v Ameriki. Sedaj je prišel ugoden odgovor. Zastopstvo je še do sedaj dobilo kakih 30 pisem za vojne ujetnike in jih poslalo v Vietnam. Seveda jih ne pošilja naprej z navadno pošto, čaka, da gre kdo od misije v Vietnam ali pa vsaj za železno zaveso.
Dokler ni kaj boljšega, je to edina zveza, ki bo — vsaj upajmo — dobro funkcijonirala, kajti zastopstvo ni vezalo dostave pisem na noben pogoj. Glede paketov je reklo, da jih še ne more pošiljati, ker za prevoz nima nobene pripravne organizacije. To se pravi: načelno jih ne odklanja in to je tudi nekaj.
Vse glavne tehnološke težave so bile že premagane in število inženirjev ter drugih strokovnjakov zaposlenih s tem programom je bilo znižano od 100,000 na okoli 75,000. Pri programu je zaposlenih v preko 20,000 raznih podjetjih skupno preko 300,000 oseb. To je naj večji nevojaški program, kar jih je bilo kdaj podvzetih.
Na Cape Kennedy stoji 52 nadstropij visoko poslopje, največje te vrste na svetu, kjer bodo raketo Saturn 5 sestavili in pripravili za polet. Raketa bo imela 7.5 milijona funtov potisne sile in bo 364 čevljev visoka.
Vesoljsko vozilo Apollo je bilo sestavljeno v prostorih North American Aviation v Downeyju v Kaliforniji.
Za prvi polet, ki je določen sedaj za letošnji december, se že vežba posadka.
Posvetovalni odbor za gospodarske je zasedal
WASHINGTON, D.C. — Zadnji ne ravno ugodni pojavi v našem gospodarstvu so prisilili predsednika Johnsona, da se zo-
Podr. št. 15 S2Z ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St. Na dnevnem redu je tudi počastitev mater.
X' Kalifornijo—
j Mrs. Mary Lauriha s 1133 E. , 167 St. je odpotovala za 6 tednov Iv Kalifornijo v Fountain Valley, 110526 Margarita Ave.
V Evropo potuje—
Jutri odpotuje za tri tedne v ! Evropo pisatelj g. Karel Mauser.
pet zanima za gospodarska vpra-1 Y glavn;m, sa bo "udil na Kor°-canio	v.. ___, _ _ I skem, obiskal pa bo tudi Gori-
Ojačeno bombardiranje naj oslabi rdečo ofenzivo
SAIGON, J. Vict. — Ameriške letalske sile pospešeno bombardirajo Severni Vietnam, zlasti njegova prometna križišča in oporišča, od koder pošiljajo vojaške potrebščine in vojaštvo preko Laosa in Kambodže po Ho-Či-Minhovi poti v Južni Vietnam.
Strateški bombniki B-52 pa so v zadnjih 8 dneh kar sedemkrat bombardirali južni del Ho-Či-Minhove poti, kjer ta preko Kambodže prehaja v Južni Vietnam.
— V Združenih državah izdelajo letno okoli 400 filmov.
SHOW6R&
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, dež, pomešan s sne-g0rn> hladno. Najvišja tempera-Ura 41. Ponoči je snežilo nad ^ečjim delom severnega Ohia.
n°č’ bo temperatura verjet-n° Padla na 32 F.
i ____________________________
Pred krizo v kitajski komunistični stranki?
CLEVELAND, O. — Tista po- 'ganjati že pred leti s sredstvi litična kuhinja v Hong Kongu, [navadne prevzgoje. Navadna ki kuje, kuha, vari in topi novi-| PrevzS°ja Pa n> veliko zalegla, ce, ki prihajajo iz Kitajske, ali: mladina je ostala taka kot je. Pri
, tem pa Mao smatra za mladino pa jih proizvaja za kitajsko to-
vse, kar še ni videlo Abrahama.
varišijo, je sedaj prišla na originalno idejo, da se med kitajskimi komunisti že kažejo znaki, .	, ,
ki namigujejo na resno krizo. | v^ojno_ metodo. Na deželo naj
Za vso to mladino je našel sedaj, to se pravi že lani, novo
men, je celo godrnjal. To je , Res pa je, da se napetost med menda delalo nekaj pripadnikov starini, ki prisegajo na tovariša
vsa
Prvi tak znak naj bi bila verjet- §re> tam naj živi in dela na čistka med kitajskimi kultur- - kmetska dela, tam naj se navza-
niki. Zdi se nam, da je tolmačenje položaja v kitajski komunistični stranki zgrešeno.
Kitajska komunistična stranka je trenutno le orodje njenega voditelja Mao. Kar misli in želi on, bi moralo po njegovem misliti in želeti tudi vseh 700 milijonov Kitajcev. Mož pa ve, da to ni res, in je postal že davno zagrenjen. Skrbi ga ne sedanjost, ampak bodočnost kitajskega komunizma, ker hodi mladi kitajski rod po svojih potih. Na zunaj da prav tovarišu Mao, na znotraj lo na deželi sprejeli idejo tovari-mu pa rojijo po glavi čisto druge ša Mao z mešanimi občutki, si misli. Te pa je Mao sklenil pre- * lahko mislimo. Kdor je bil pogu-
me pravih idej o misiji kitajske-go naroda in o komunizmu. Mao namreč ne more pozabiti, kako odločilno je tudi nanj vplivalo življenje na kmetih, kjer je prebil svojo mladost.
In tako je njegov režim sestavil obširen program, kako naj gre vse, kar ne živi na kmetih, nazaj na rodno zemljo. Naj prej e vsi državni uradniki, potem vsi kulturniki, potem vsi oficirji, potem vsi partijski delavci itd. Da so vsi kandidatje za kmetsko de-
kitajskega “novega razreda jih je režim hitro ukrotil.
Upirati so se pa začeli tej ideji tudi oficirji. Ne diši jim, da bi poveljevanje v armadi zamenjali s krampi, lopatami, kosami, samokolnicami itd. Nanje pa režim ne more brezobzirno pritiskati, zato jih skuša zlepa pridobiti za svoj načrt. V ta namen se tudi poslužuje namigov, naj pogledajo, kako se godi civilnim godrnjačem in puntarjem, ki so vsi dobili primerno plačilo za svoje javno izraženo nezadovoljnost.
Politična kuhinja v Hong Kongu je pa iz tega skovala teorijo o stalni čistki med kitajskimi komunisti. To ne odgovarja stvarnosti. Ako naj vse skupaj smatramo za čistko, je to samo upor proti zaposlitvi na kmetih, ne pa morda nezadovoljnost z režimom. Mao naj nezadovoljnežev ne sili več na kmete, pa bo vse dobro.
Mao, in mladino spreminja v krizo, toda ta proces se ne vrši tako hitro kot bi človek sodil po dnevnih novicah. Je to zelo počasen proces, ki bo prešel v pravo krizo šele po smrti tovariša Mao. To se je zgodilo tudi na Ruskem. Tudi Rusija je bila zadnja leta Stalinovega režima v tihi krizi. Kriza je pa prišla na dan šele po njegovi smrti in se še do sedaj ni čisto unesla. Tako bo verjetno tudi na Kitajskem.
Govorice o kitajski krizi je torej treba gledati v pravi luči. To je važno tudi za ameriško politiko. Že sedaj se namreč slišijo
J ško. Želimo mu srečno potovanje in vesel povratek!
sanja. Ker ve, da bo moral na- j praviti par sklepov, ki z njimi ne bo zadovoljna vsa dežela, je poklical na pomoč Posvetovalni Lep obisk— odbor, ki ga sestavljajo zastop- Koncert zbora Triglav verniki gospodarstva in unij in ki rai popoldne v Sachsenheim ga je ustanovil že 1. 1961 pokojni i dvorani na Denison Avenue je predsednik Kennedy.	j bil lepo obiskan in izveden v
Johnson se za ta odbor ni do-! bPIožmo zadovoljstvo občinstva, sti brigal in ga sploh ni nikoli Seja—
sklical. Sedaj ga najbrže rabi, Podr. št. 26 SŽZ ima nocoj ob da bi mu ugladil pot do neka- ’sedmih sei° v šoli sv. Vida. terih upravnih korakov, ki naj Naj vrne— zadržijo inflacijo. Najbrže želi. j Tisti, ki je po pomoti vzel moda bi odbor predlagal taka bre- litveno knjigo “Večna molitev” mena za gospodarstvo, ki bodo včeraj v cerkvi sv. Vida. je proves zavrla draginjo. Sedanji na- sen, da jo vrne na 1110 E. 66 St. čin boja proti draginji ni namreč Kardinal Šeper pri Sv. Pavlu— pokazal nobenih pravih uspehov. Včeraj je prišel v mesto za-Seja Posvetovalnega odbora' grebšlti nadškof kardinal Šeper. je trajala dva dni preteklega' Okoli GC0 vernikov, med njimi tedna. Administracija misli, da clevelandska pomožna škofa so bo moral kmalu zopet sestati.1 John F. Whealon in Clarence E. kajti predsednik ne bo več mo- Elwell, je bilo navzočih v cerkvi gel odlagati korakov, ki jih mo-'sv. Pavla na E. 40 St. pri kardi-
ra administracija narediti, da zavre draginjo, pa naj bodo koraki še tako neprijetni in zahtevni.
nalovem blagoslovu in pridigi. Po cerkveni pobožnosti je bil sprejem kardinala v farni dvo-I rani pri Sv. Pavlu. Kardinal je gost rev. Mrakuzica, župnika pri Sv. Pavlu. Danes ali jutri bo obiskal msgr. Mišica, župnika v j Painesvillu, nato pa bo odletel v New York in New Haven. V Evropo se bo vrnil 16. maja.
V federalni upravi ie zaposlenih nad 50,000 tajnic
WASHINGTON, D.C. — Niso pa to zmeraj prave tajnice.1.	^
Pod tem poklicem se skrivajo Letala vozila ZU let pre-tudi izredno sposobne uradnice, ko neočiščenega letališča ki upravljajo vse mogoče zaup- PARIZ, Fr. — Na znanem lene posle za administracijo. Veli- tališču Orly pri Parizu so šele kokrat celo vodijo velike oddel- sedaj odkrili bombo na progi, ki ke federalne uprave. Njihovi so na njej stalno vozila potniška prejemki se gibljejo med $4,000 letala. Bombo so med vojno in $13,000 na leto. Niso pa vse' vrgla zavezniška letala, po vojni pod varstvom Civil Service j pa letališča ni v tem pogledu
Commission.
V to skupino spadajo predvsem tiste, ki pridejo v administracijo skupaj z njihovimi dosedanjimi predstojniki. Velikokrat hočejo namreč vodilni uradniki, ki so nastavljeni iz političnih o-zirov, imeti tudi svoje stalne tajnice, ker nočejo učiti novih. Takih uradnic je sedaj okoli 400.
Indija zanika umiranje od lakote v Orisi
NEV/ DELHI, Ind. — Ko so se glasovi, rojeni iz misli po željah, j pretekli teden razširile vesti, da
da je treba počakati samo na smrt tovariša Mao, pa bo vse dobro. Ne bo takrat samo konec vojskovanja v Vietnamu, ampak tudi konec hladne vojne s Pei-pingom. Za trezno politično presojo ni ničesar bolj nevarnega kot taka ocena stanja v kitajski komunistični stranki..
umirajo ljudje v vzhodnem delu Indije v državi Orisa od lakote, je zvezni minister za prehrano Subramanian to zanikal.
Zvezna vlada je poslala posebno komisijo v Oriso, da položaj prehrane podrobno prouči in ji stavi predloge za njeno izboljšanje.
nihče podrobno in natančno pregledal. Povrhu so odkrili v bližini še šest 105-mm granat.
Taftcvo ime še zmeraj nekaj pomeni v Ohajski državi
CINCINNATI, O. — Sin pokojnega oh a j s kega senatorja Taft je zopet kandidiral za kongresnika v okolici Cincinnati. Svojega tekmeca, ki je znan bre-zar, je z lahkoto premagal z 4:1. Ker pa ve, da se je treba za zmago pošteno truditi, je začel že sedaj z agitacijo proti demokratskemu nasprotniku. Da mu izbije iz rok agitacijska sredstva, je že na prvem shodu izjavil, da noče nobenih brezarskih glasov in da odklanja tudi vsako pomoč od strani organizacije KKK. Odklanja seveda tudi vsako pomoč od levičarjev vseh barv.
Poasoviwi

6117 St. Clair Ave. — HJCnderson 1-0828 — Cleveland, umo 11103
National and International Circulation
t-’ublisned daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece it-a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
Young in dosegel ravno to, česar ni hotel: hotel je udariti po kandidatu M. A. Feighanu, pa se je takoj oglasil njegov stari nasprotnik F. J. Lausche in se potegnil za Feighana, kar je Feighanu veliko koristilo. Tako je tudi sen. S. Young zvedel, da ima vsaka palica dva konca.
Zanimivo bo opazovanje, ali bodo primarne volitve imele kaj vpliva na zadnje mesece zakonodajnega dela našega Kongresa. Navadno ga nimajo. Letos pa smo že sredi precej razburkanega političnega življenja, zato bi primarne volitve utegnile imeti na sedanji Kongres več vpliva kot druga leta.
83
No. 91 Monday, May 9, 1966
Po primarnih volitvah
Tudi letošnje primarne volitve so dokazale, da je treba misliti na reformo tega nekdaj zanimivega organa ameriške svobodne demokracije.
Svoj čas so imele primarne volitve svoj poseben namen, ki se je pa danes že močno zmaličil. Imele so namen, da se stranke osvobodijo iz mučnega položaja, kadar je treba zbirati med par vodilnimi in vidnimi pristaši, ki bi radi kandidirali. Da ni treba strankinim vodstvom odločati o uradnem kandidatu, naj to nehvaležno delo opravijo kar volivci! Tako so stranke nabrale po možnosti čim manjše število kandidatov in prepustile volivcem, naj odločijo, kdo naj končno kandidira.
Danes je stvar drugačna. Pogoji za pasivno volivno pravico so zelo mili, tehnika prijave kandidature je primeroma preprosta in ne predraga. In kar je glavno: lokalni politiki si vbijajo v glavo, da lahko sami brez ozira na strankine interese postavljajo svoje kandidature. Nagibi, ki jih pri tem vodijo, so različni: včasih jih sili strankino vodstvo, včasih jih silijo prijatelji in somišljeniki, največkrat pa je merodajna ambicija. Kdor kandidira, ima lahko različne cilje. Ne goni ga h kandidaturi samo želja po zmagi. Le prepogosto hoče kandidat spraviti svoje ime v politično javnost. Ve. da ne bo zmagal, ampak javnost bo vedela zanj. Včasih pa hoče kandidat preskusiti svojo privlačnost s številom glasov, ki jih bo dobil. Ako dožene, da se ni slabo odrezal, se pripravila na prihodnje volitve. Večina jih pa kandidira, da ohranijo politične'položaje, ki jih že imajo. To smo prav lepo videli v primarnih volitvah v našem 20. volivnem okraju. Feighan je hotel ohraniti svoj mandat v predstavniškem domu, Sweeney se je podal v boj z njim na nasvet nekaterih demokratskih veljakov, Bradley je kandidiral, da ugotovi, kako daleč gre disciplina med črnimi volivci v našem okraju, Katalinas je kandidiral, da svet nanj ne pozabi, Kennick pa že kar iz navade.
Velika večina volivcev se v teh političnih drobnarijah sploh ne spozna. Je zmedena in ne gre volit. To se ponavlja po vsej Ameriki pri vsakih primarnih volitvah. Ali pa je res vse to potrebno. Ali ne dokazuje to, kako malo so pristaši posameznih strank disciplinirani, največ po zaslugi kandidatov samih?
Letos se je ponovil tudi znan političen pojav: kadar se ljudem dobro godi, ne gredo volit Kdor je letos opazoval potek volitev, je zopet opazil, da so šli na volitve tisti, ki jih glasovanje veseli, ki skušajo ustreči kandidatom ali pa so taki, ki hočejo porabiti glasovanje za izraz protesta proti nečemu, kar jih boli. Ako bi bili naši dnevi sredi krize, bi bila udeležba pri primarnih volitvah vse drugačna.
Imajo pa letošnje volitve tudi nekaj značilnosti.
Nova razmejitev votivnih okrajev je le malo vplivala na udeležbo pri volitvah. Kdor je mislil iti volit, se ni dosti brigal, v kateri volivni okraj spada.
Primeroma slabo so se uveljavili tudi črni glasovi. Do svoje veljave bi bili prišli, ako se ne bi pojavili črni kandi-datje, ki so kandidirali brez upa zmage, črni volivni manjšini pa s tem nič koristili. Ravno narobe: marsikje, kot na primer v Alabami, so nagnali belo večino, da je šla na volitve v večjem številu kot navadno. Pač pa so se nekateri črni kandidatje lepo uveljavili pri volitvah za legislature, okrajne in občinske voljene organe. Ponekod so bili toliko spretni, da so uspešno igrali jeziček na volivni tehtnici. Vse to kandidatov ni motilo, da ne bi pazljivo sledili, kaj misli črni volivec in kam sc bo nagnil. Kdo ve, ako jim ne bo še kdaj prišel prav. V tem pogledu moramo še počakati na votivne izide v tistih južnih državah in velikih mestih ter industrijskih središčih, kjer tvorijo črni volivci močnejšo manjšino.
Ravnopravnost črncev in nove meje volivnih okrajev niso na splošno škodovale kongresnikom, ki so ponovno kandidirali. Večina ie nri primarnih volitvah zmagala. Ali pa bodo v jesenskih, je pri nekaterih veliko vprašanje. Ne vedo namreč, kaj bodo naredili volivci, ki so volili kandidate, ki so pri primarnih volitvah propadli. Nikjer ni namreč nar isano, da bodo ostali zvesti svoji stranki pri jesenskih volitvah.. Prehajanje volivcev od ene stranke v drugo se je začelo na veliko že 1. 1952. ko je mnogo demokratov glasovalo za republikanca Eisenhowerja. Še večji je bil prebeg leta 19 54, ko so republikanci trumoma presedlali od Gold-water ja na Johnsona. Prebegi iz ene stranke v drugo so postali moda, vendar pa še ne tradicija. To dokazuje, da disciplina v strankah pojema. Volivci si rajše skušajo ustvariti svojo sodbo o kandidatih in do takih vtisih tudi volijo. Seveda pa sodba navadno stoji na šibkih nogah, merodajni so vplivi, ki nimajo s strankami nobene zveze.
Obveljala ie tudi še stara tradicija, da se predsednik, podpredsednik in senatorji osebno ne mešajo v primarne volitve, za kulisami so pa seveda velikokrat zelo aktivni. Izjem je le malo. Letos jo je na primer napravil senator S.
BESEDA IZ NARODA g
Iz BARAGOVE DEŽELE
MARQUETTE, Mich. — BARA- in v Baragove kraje, dalje h Go-GA PRI CESARSKI POROKI, spe Sveti na Koroškem ter k Sv. Avstrijski misijonski list “Welt j Krvi (Heiligenblut) na Koro-Mission” (osred nje glasilo škem, Milan, Lausanne in Žene-
“Družbe za širjenje vere”) je prinesel v lanski jesenski števil-
vo v Švici je priglašenih blizu 50 potnikov. Med njimi so zastopa-
ki odličen članek o Frideriku ni “vsi” sloji: duhovniki, zdrav-Baragi. Začne z Baragovim obi- niki, uradniki, delavci... Ob pri-skom v Evropi (1853-54) in sicer liki objavimo imena. Od duhov-o njegovi prisotnosti pri poroki nikov pojdejo bivši postulator cesarja Franca Jožefa I. s česa- Msgr. Zryd, sedanji postulator rici Elizabeto:	“Dunaj vriska. iMsgr. E. Szoka, Rev. Alaric
Povsod plapolajo pisane zastave, i Wolf (Baragov zgodovinar), vse je v cvetju. Dunajčani se Rev. Leon Kristanc in Rev. J. drenjajo v prazničnih oblekah Godina.
Kaj je novega na svetu?
<>0<,O<><X><><,OOOOOC>O<><XtX>^xX>CxSxčX>e<>OCX>OOO<>O€>OOO<>OC><><x»<>«>OO^O
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a")
La Salle, 111. — Med nami ni ravno kakih posebnih slovenskih novic. Je pa vedno mnogo raznih lokalnih novic, kakor v
— Marsikaj! Najnovejša je pa ta:	clevelandski študentje pri-
pravljajo svojo družabno prireditev. .
po mestnih ulicah. Zvonovi pri Sv. Mihaelu začno zvoniti. Pridružijo se jim oni v stolpu mi-
INDIJANKA LIZIKA in njen bratranec Riki, !ki sta tudi prijavljena za romanje v Rim in
noritske cerkve, pri Sv. Petru, v Ljubljano, se neumorno priprav-Marijini cerkvi ... in vse dunaj-'ljata na to pot. Nestrpno sta ča-ske cerkve. Pričel se je slavnost- kala, da se vrnem iz Clevelanda, ni sprevod proti avguštinski cer- i da izvesta, če se ju je kdo spom-kvi. Mladi cesar Franc Jožef I. j nil s kakšnim darom da jima o-se bo poročil z mlado bavarsko' mogoči pot. Povedal sem jima, princeso Elizabeto.	j da so darovali poleg potniške pi-
Na zgornjem koru v avguštin- same A. Kollander, ki skrbi za ski cerkvi se je zvrstilo 70 odlič- to romanje, še sledeči: Neime-nih gostov z mitrami. Dragoceni novana iz Clevelanda $10, ne-škofovski ornati so prispevali imenovan iz Clevelanda $10, Mr. slavnostnim ceremonijam čudo- in Mrs. Anton Meljac Sr. $5 (in vit okras. Samo eden med njimi še obljubil), Anna Lim, Pacific ni nič doprinesel k lepoti te sli- Grove $5, Ernest Terpin $10 in ke. Njegova skoroda revna oble-1 Ani Miholic iz Kanade $4. Čaka ni sodila v to vrsto. Ko ga je stilcem škofa Baraga, ki je tako cesarska nevesta, opazila, se je neizmerno ljubil te Indijance, to-tako začudila, da kar ni mogla plo priporočam, da žrtvujete po
obrniti drugam svojega pogleda.
Nato je tudi cesar opazil to. Misel mu je prišla, da eden škofov namerno kazi slavje. Veliki ceremonij ar je to nekako opazil in je na skrivaj nekaj zašepetal N j e g ovemu Veličanstvu. Cesarjev obraz se je spet razvedril. Ta revni škof je eden tistih duhovnikov države, ki oznanjajo božjo besedo indijanskim rodovom Severne Amerike po komaj prehodnih pustinjah v vsej zapuščenosti in revščini.
Ko je nato cesar slišal, da je ta škof Friderik Baraga, svoje-časni graščak in prijatelj kardinala Otmarja Rauscherja, ki je cesarski par poročal, in da sta oba bila učenca sv. Klementa Hofbauerja ter se pod Klementovim vplivom oba odločila za duhovski stan, je sporočil Baragi povabilo, da bi prišel k njemu v avdijenco. To je bila tista avdi-jenca, od katere je škof Baraga odšel tako. bogato obdarovan.”
Ob tej priliki je cesar daroval Baragi kelih, ki se še danes hrani na škofiji v Marquettu in ki so zanj slovenski romarji v Baragovo deželo leta 1964 prispevali potrebno vsoto, da je škofija dala kelih na novo pozlatiti. S tem kelihom marquettski škof mašuje vsako leto na takozvani “Baragov dan”. Letos bo Baragov dan v nedeljo, 4, sept., v Ironwoodu v Michiganu. Udeležil se ga bo tudi ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik.
MARQUETTSKI ŠKOF TOMAŽ NOA, ki je nameraval z dvajsetimi drugimi ameriškimi škofi potovati na majsko tisočletno slavje na Poljskem, toda je vsem bila odbita viza, namerava sedaj potovati samo v Ljubljano in v Baragove kraje. Prejšnji načrt je bil, da pojde s Poljske v Slovenijo. Nadškof ga je nedav-
možnosti za ta dva potomca Baragovega pismonoša, da se jima uresniči neizmerna želja, da bi videla sv. očeta in krstni kamen, kjer je bil Baraga krščen (v Dobrniču). Darove pošljite na naslov: August1 Kollander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Mati Lizike je morala nenadoma v bolnico na operacijo. Lizika mi je telefonirala, da ji bo Baraga pomagal in bo prišla kmalu domov. Ko pride domov, konča tretjo indijansko preprogo, ki jo bodo na licitaciji prodajali, da tudi od te strani pride nekaj denarja.
ŠKOF BARAGA JE V VELIKI ČASTI pri družini Kopri. Mrs. Kopri je predsednica Baragovih odsekov škofijske Ženske zveze. Enega sinčka je dala krstiti na ime Frederic. Pri molitvi pred in po jedi vsikdar dostavijo molitev za Baragovo pro-glašenje svetnikom, če se zgodi, da mama v naglici izpusti to molitev, sinček vedno opozori : “Mama, za Barago si pozabila.”
PRVA DVA TEDNA V MAJU bom spet v Ironwoodu kot gost pri župniku Matejiku. Naslov je ta: J. G., Holy Trinity Church, Ironwood, Mich. 49938, Naslov za Marquette je pa najbolj prikladen sledeči:	J. G., Box 133,
Marquette, Mich. 49855.
Rev. J. Godina
Ob svežem grobu Veronike Trohe
Euclid, Ohio. — Še ni minulo leto, odkar je umrl dobri Leo Troha, že mu je sledila žena Veronika, mati enajsterih, deset živečih otrok. Od teh je sedem poročenih, dve hčerki sta sestri redovnici v uršulinskem redu, na Trohovem domu ja živi še nepo-
no laskavo povabil. “Kakor ste ročena hčerka Annie, pri kateri Vi mene prepričali, da moram j je po dolgi bolezni umrla nepo-nriti v Marquette, tako želim jaz zabna, dobra mati. Annie je bila Vas prepričati, da morate priti svoji mami požrtvovalna strež-Vi v Ljubljano,” pravi nadškof niča ves čas, dokler jo ni smrt Pogačnik.	j rešila težkega trpljenja.
ZA ROMANJE V FATIMO,! Vsi globoko sočustvujemo s RIM, Asisi, Lorcto, v Ljubljano Trohovimi, ki so v teku'enega
leta izgubili očeta in mater, vsi vemo, kakšna praznina je nastala, ki jo ne more nihče nadomestiti, Prizadeta pa ni ob tej težki izgubi samo družina, pač pa vsi, ki so pokojna Lea in Veroniko Troha poznali in spoštovali. Pokojna Veronika je bila močna žena. Iz njenih oči, z njenega obraza, z njenega glasu, od povsod je odsevala dobrota in razumnost, katero si moral spoštovati.
Danes, ko šteje za vrednote življenja samo uživanje brez normalnih obveznosti, nam je Trohova rodbina naj lepši vzor, kaj se doseže, če je življenje postavljeno na temelj vere. Mati tako velike družine, ki je vzgojila vse otroke taki, da so-nam za zgled, je nekaj tako velikega, da mora tudi pri takih, ki so nasprotni krščanskemu pojmovanju življenja, napraviti vtis občudovanja!
Če z vidika, da je s smrtjo vse končano, življenje ocenimo, bi morale vse žrtve, ki jih je v življenju raina sprejela nase, biti izgubljene. Toda pokojna je bila globoko verna in je življenje vrednotila z vidika večnosti. Le Bog ve, koliko dni leto za letom je vztrajala, da ni minul dan, ko bi ne bila pri daritvi sv. maše. To skoraj slednji dan. Če je le mogla, je ostala še pri naslednji maši. Vedela je, da mora za duhovno rast uživati Kruh življenja. On ji je dajal ipoči, On ji lajšal trpljenje.
Zelo je ljubila slovensko čtivo. Dolga leta smo pri njej naročali Mohorjeve knjige iz Celovca. Kadar so dospele, me je poklicala po telefonu, naj jih pridem iskat. Bila je članica več slovenskih društev in pri vseh je pridno delovala, čeprav je imela malo časa, dokler ni družina od-rastla.
Že ob smrti moža smo videli, da le s težavo premika svoje noge. Pozno jeseni je šla na operacijo. Ni bilo več pomoči, bila je to zadnja bolezen, smrt je postala neizogibna. Brez dvoma je morala dosti trpeti, dobri otroci so ji lajšali njeno bolest. Rano v jutru, ko v cerkvi slišimo evangelij o “dobrem Pastirju”, ki da življenje za svoje ovce .. se je končalo njeno zemsko življenje. Umrla — ne! Samo premenilo se ie nje življenje. Verujemo v Veliko noč in vemo, da je odšla po plačilo k Njemu za vsa dobra dela, ki jih je v življenju izvršila.
Ob njeni smrti želim le, da bi slovenski narod imel še dosti takih mater in očetov, kot so bili Trohovi. Naj Trohov rod živi v svojih potomcih še dolgo v pri-hodnjost v živi veri, kot sta jo imela ona, v poštenosti in značaju, kot sta nam vsem ona za vzgled.
Preostalim sorodnikom iskreno sožalje, pokojna pa ohranimo v blagem spominu. Naj jima Vsemogočni nakloni kraj hladila, luči in miru!
M. T.
vsakem kraju, kjer so ljudje.
Zanimamo se pa kakor povsod drugod za naše narodne ameriške gospodarske, politične in socialne probleme in zadeve. Smo pač del istih kot državljani dežele, v kateri živimo in je zato naša dolžnost, da se za nje zanimamo.
Naša gospodarska in narodna politika stopa bolj in bolj pred
ni do bližnjega, katera edino vodijo v srečnejšo in pravičnejšo socialno življenje, v katerem bo človek človeku brat — ne pa predmet za izkoriščevanja.
* NAPOVEDI GLEDE LJUDSKEGA PRESELJEVANJA. — National Planing Association je pred kratkim objavila poročilo o preseljevanju ljudi v ZD iz enega dela v drugega. Je to nekako statistično poročilo, ki temelji na dosedanji in deloma bodoči pričakovani “živahni gibljivosti in preseljevanju” mlajših Ame-
nas s svojimi potrebami in zah- ričanov vsake generacije. Na tevami. Odkar so predstavniki: milijone in milijone je takih.
sedanje administracije prišli pred nas s potrebami in načrti, da ustvarimo pod streho naše Amerike družbo Great Society, stopajo s predlogi za njo pred nas tudi potrebe in zahteve za tako zamišljeno “čudovito in srečno družbo —kjer bo za vse, kolikor se bo dalo in bo mogoče, poskrbljeno, da bo med nami res mogoča taka Great Society.
Najprvo in pred vsem se je treba zavedati, da brez truda in nekih žrtev ni nič. Naš slovenski pregovor pravi: brez mu j e se še čevelj ne obuje. Tako je tudi s političnimi obljubami, pa jih naj daje in obljublja kdor hoče. Kar prejema nekdo — mora nekoč prej ali slej tudi vračati. Prejemanje je dobrota — a nekdo jo vrača. Kako?
V državi, kjer je socialno skrbstvo prav organizirano pomoči potrebno, država podpira. Kdo je država? Ti in jaz. Država mora dalje imeti v svojem “aržetu” dovolj “zelenih metuljev”, da z njimi krije take izdatke za pomoči potrebne. Da pa v “aržetu” metuljev ne zmanjka, razpisuje davke in te plačava v skupno državno blagajno ti in jaz. Tole razlaga.
Vse napovedi, kako bo potekalo življenje v taki napovedani Great Society, bodo zahtevale od vseh nas požrtvovalnost — naj-brže veliko požrtvovalnosti! Ta bo nas pozdravljala z višjimi davki, itd. Na to se je treba pri- razširjenje oraviti. Dal Bog, da bi to res postavilo gospodarsko in socialno življenje malega človeka na višjo stopnjo vredno človeka! In kolikor bolj bomo uspešni v prizadevanjih za dosego ciljev tega namena, toliko srečnejša in večja bo napovedana Great Society.
Da bo svoj namen dosegla, ne
Rojeni so v enem kraju, ko se izšolajo in dorastejo, se preselijo na druge konce in dele dežele. Preseljevanje mladih rodov iz vzhodnih krajev ZD na zapad se bo še precej let nadaljevalo. Vzhodne države, kot New York, Pennsylvania, Ohio, Illinois in še druge države so zelo obljudene. Mladi si pa želijo nekaj novega, novih krajev, zato kakor hitro jim priložnosti dajejo prilike, se preselijo. Precej imajo opraviti pri tem udobnejša podnebja v nekaterih zapaano-juž-nih delih krajev dežele. Ven v naravo, kjer je več prostora, si ljudje žele.
Kar se tiče dohodkov in zaslužka, pravi poročilo, da bodo ostale nekatere države na O-srednjem zapadu in vzhodu na višji višini, kakor na zapadu. Prerokujejo, da dohodki in zaslužki se bodo na posameznika posebno zvišali v državi Arizona in Nevada. Glede dohodkov za posameznika imajo bolj temne napovedi v vzhodno-južnih državah kot v Severni in Južni Karolini in še v par drugih državah. V zapadnih državah pa prerokujejo, da tam, kjer je sedaj nekako povprečno na posameznika $2,900 dohodkov, bo v prihodnjih desetih letih najmanj okrog $4,200. Te napovedi utemeljuje na to, da trgovska in druga podjetja pričakujejo v bližnji prihodnjosti porast in vseh raznih industrijskih podjetij po zapadnih delih ZD. Obeta se baje obsežen izvoz vsega v razne dele Azije, Indije itd. To je, če se bodo vsa pričakovanja in obetanja uresničila.
Taka poročila so vesela vest za prihodnje mlade rodove. Dopoveduje to, da za pridne roke bo smela nikdar postati “dekla" j in brihtne glave ne bo zmanjka-političnih špekulantov, ampak lo dela ne kruha.
voziti bo morala po potih Ijubez-
sliši šepetanje, da bo ta seja nekaj več kot običajna seja, da bo združena s sporedom, z lepim petjem in z dobro kapljico, tako da bomo v veselem razpoloženju pokazali vse naše dobre lastnosti.
Poklonili se bomo materi, naravi, ki nam je že odprla vrata lepega naravnega kraljestva in nam poslala priljubljeno in dolgo pričakovano pomlad, katera nam s cvetjem in zelenjem krasi od zime pomandrani svet.
Večje število članstva našega kluba bo letos obiskalo rojstno domovino. Tudi te jDomo primerno počastili z željo, da se srečno vrnejo med nas. Da bo veselo razpoloženje doseglo svoj višek, bomo počastili tudi vse tiste, ki imajo v maju svoj rojstni dan in končno vse tiste, ki praznujejo
* INFLACIJA NEVAREN * v
PROBLEM. — Za kulisami na odru našega gospodarskega življenja se zadnje mesece proučuje in primerja vse razne načrte, kako zadostiti in zadovoljiti potrebe -in zahteve, katere naj bi nas ne zapeljale v slepe ulice našega gospodarstva, iz katerih bi ne bilo srečnega izhoda. Ko so pred kratkim senatorji debatirali o tem, je eden izmed njih poudaril, da so pri tem važnem problemu zainteresirane v glavnem tri stranke. To so industri-jalci in vsa razna podjetja, ki se bavijo s proizvodnjami. Ti so bili zadnja leta pristriženi s tem, da so morali ugoditi zahtevam organiziranih delavcev in z vedno višjimi dolžnostmi do tega in onega. Tem pravi, bi bilo z inflacijo ustreženo, ker bi jim pomagala izplačati dosedanje zadolžitve, obenem višje cene bi
v maju obletnico svojega srečne- 'jim koristile pri dohodkih. Tudi ga zakonskega življenja. Vsak delavci bi ne bili prizadeti (ra-moral poljubiti svojo drago j zen onih v penzijah), ker bi
Važna sefa Klub#i spoko-jmm m Holmes
Cleveland, O. — Vse naše članstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži prihodnje seje v sredo, tl. maja, na kateri se bodo obravnavale važne zadeve. Raz-
bo moral poijuom svojo arago|Zen onih v penzijah), 'ker bi s boljšo pblovico. Članstvo jim bo tem prišli do višjih plač. Udarje-
zapelo zdravico:	“Kol’kor kap-
ljic, tol’ko let, Bog jim daj na svet živet!”
Pridite vsi, da bo družba bolj prijetna, naš družabni sestanek bolj bogat in vesel. Iz kuhinje se že sliši pripomba: “Al’ bo luštno!”
Pripeljite ta dan Vaše prijatelje, da pristopijo v naš veseli klub, da skupno uživamo ze-
še
pravljalo se bo o klubovem pikniku in o drugih poletnih prire- meljski raj, dokler nam je ditvah.	I mogoče.
Iz dobro- poučenih krogov sc	Tohe Škapin
na pa bi bila na splošno javnost. Življenje bi se silno podražilo. Starejšim bi to hitreje požiralo in sušilo prihranke, kateri jih imajo kaj. Dolžnosti do državo in drugo bi se pa višalo. Čez nekaj časa, par let. pa bi vsi čutili posledice in začeti bi morali z novo igro kako priti iz kriz, ki bi jih zopet začele obdajati.
Taka je torej igra z inflacijo. Vsak bi rad več, “fižola” pa samo toliko. Če ga eden dobi več, (Dalje na 3. strani)
kaj, če; bi ne mogel.” Našemu Matevžu je pozimi c k psa raztrgal.”
Dober pes je bil. Zakaj ga ni opiral?”
Sedaj je, kar je. Drugega bo %al dobiti.”
prišla.
Da ne bo lahko.”
* ^ern, vem. Zato sem 6 bi vi —. Oh, no.”
^°> kaj. Če bi jaz?” se je že > vznejevoljil Jernej.
bi vi le ne mogli več gnati Manino.” — Besede: ji kar niso iz ust. — “Volkun preveč 'e. da bi samo okrog hiše po-, PaD Prašička, jesenca, vam \ ^a dam zanj, ga boste kar z te preredili, kakor Volkuna.” ^°lkun ni in ne bo naprodaj ,0tttur.” še je potlačil togoto, pa je čimdalje bolj grabila. ^am dam še enega kozliča.” razumeš, kaj je: ne.”
Dh, no. Oča! Meni se pa zdi,
]■ v*- le ne boste mogli več čez Posebno ne s Podlipniko-M tropom, v katerem je do sto voln. Kaj pa, ko bi pasel v‘ Podlipniku naš Matevž in 2S Marko pri Blažniku, kjer jih .dvesto ni, in bi se skupaj dr-’ Matevž, Volkun in Marko.”
.. Da bi Volkun in Marko pod-■ dla lenobo tvojemu fantinu. ^ boš!” Tako je vzrojil, da je ■yteatinasti krašovec zarenčal .Pokazal zobe. Jernej ga ni ;E]Sal- Rotija pa je previdno pri-' a 2a kljuko; ni zaupala psu. boš, babnica. Sova naj-sorte, ki mi hodiš pri belem .!evu v hišo smrt skovikat,” je Mil. Rekel pa: “Seveda. Tvoj ‘ Podlipniku, Marko pri Blaž-S ko bi komaj sebi zaslužil
tllTlTmTTTTTTITTTITrTITTlItfTTflTTTnTTITimil
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST

Maš,
po lopah hrane. Po polju pa so se oblastno prepel j avale med lipami in hrasti vrane, ki so dolgočasno krakale- v pusti dan.
Na stogovih so se pa prepirale srake: Srak, srak, šrak.
“Sneg bo.”
Malo pred poldnem so oživele steze in pota, ki peljejo od cerkve na Rodinah.
Minila je maša.
Hrašani so odhajali mimo Hriba čez veliko cesto in naprej po lepo zvoženi poti. Studenčani so zavili domov po kolovozu skozi Jarše. Najbolj goste so bile vrste na krniško stran; saj so skoraj vsi ljudje morali domov skozi Krnice; vse zgornje vasi rodniske fare.
Razvrstili so se po poti in po zgornji in po spodnji stezi. Otroci, katerim je bilo hudo, ker niso nosili beganic, so udarili za plet na Reber med resje in kur-jice.
Po kamenju so pele okovane coklice otrok. Po mejah so se majali pisani kožuhi. Ženskam so blesteli v rokah beli robci.
So šli in so se pogovarjali: otroci o igračah; dekleta o oblekah, fantje o dekletih, žene otrocih, možje o skrbeh:
“Dež bo. — Sneg bo. — Oboje. Potem se bo pomlad ustalila. Se bo.
Ni kanilo na svečnico prej od strehe kakor od sveče. M odveč je ostal zunaj. Zgodnja pomlac bo.
Hvala Bogu! Saj kmalu ne bo kaj vreči živini v jasli, ko nas je v jeseni tako zgodaj zapadlo.
Da bi že vsaj jarce lahko Reber zapodil in bi veje za jalovino ostalo.
O svečnici, so rekli stari, da za živino mine šele pol zime.
Če je letos ni minilo več, se oo morala krava, ko pride na .ravo, ob plot nasloniti, če bo hotela zamukati, tako bodo oslabele.
Konjem ne kaže pritrgovati. ernej se je pognal proti njej, I Ali naj samotež vozim iz Trsta.
Ie’ga kruha, delal pa s psom °ba. Rozalka in Manica naj
sDimo s strehe jesta. Ali je
ali je nimaš. Pameti!’
3rup je siknil Rotiji z jezika, JUP, ki je bil že dolga leta stis-■ v njej: “O, vem, da te skr-
stari. Pa bi bilo lahko dru-Ce’ ko bi bil Primož vzel mene ^sto Majdleno.
MATI
ti postaji da se odpelje domov, |ko težo je stopil v hišo. V hiši laga s skupnimi sredstvi 622 mi-
te od bolečin omahnil nazaj, jo znova zalajal, vendar se uPal prestopiti. Nestrpno je M gospodarjevega ukaza. Res
T
L ethej zavpil v nizki hiši ta-
0 gi
8ore
v goro:
-V°lkun! Kolji!” vak°r bi se bil odtrgal vrag z Se j e pognal kosmatinec
SMsno, da bi se razleglo z
10.
p’ J e pognai potijo in je butil, ne v njo,
* a in jih sam sebi pred nosom j0 M- Priprl pa je gubo krila, ki tu odtrgal in renče raztrgal Pfobne kosce.
akrat se je prestrašil Jernej
C
°te zmote. “Hvala Bogu, da je
V°Jj
>ost
k m hitro odnesla pete. Na-
taT.T31 za grlo bi jo bil pograbil Spomnil
^.rekel,
se je, da se je in je ukazal “kolji” (jj„ na volkove, in ne “zapo-oj. *akor, če so cigani postopali .3 tropa.
q 1 ljubi moj Bog!”
Vs a svetega Antona naprej je j4| Man od jutra do večera si-5V s°nce. Reber je bila že o * Meži vsa kopna. Po polju - s° se še po svečnici tiste dni
Svetogej je povedal, da mu je ponoči volk odtrgal psa izpred hleva.
Na Dolenjčevem gnoju je lakotnik še predsinočnjim stikal.
Sodrga! Če so pozimi, ko je vse škripalo, pritiskali v vasi, Ne pa na pomlad.”
In našteli so zapovrstjo vse, kar so zagrešili voleje tisto zimo.
“Lenčku so v ovčjak vdrli in so mu eno samo noč poklali petnajst jarcev.
Poljanarju je pri belem dnevu odnesel kozo.
Volkancu so v hlev prikopali in raztrgali junico.
Če bi Klemenec ne bil imel seboj, bi mu bil razmesaril konja; tako je pa šel s psom.
(Dalje prihodnjič)
psa
— Italija obsega j milj površine.
119.800 kv.
V	oddaljeni vasi pod gorami živela družina, oče Franc
Grčar, mati Irena in sin Tonček.
Družina je živela bolj v pomanjkanju kot v izobilju. Oče je delal v gozdu pri drvah, zaslužek ni bil velik, tako da so za silo rinili. Ko je oče nekega dne deal zopet v gozdu pri rižanju drv (hlodov), je po nesreči prišel pod hlod, ki ga je tako nesrečno udaril, da je čez dva dni umrl.
Mati je ostala sama s svojim sinkom Tončkom. Vse je prišlo sedaj na njene rame, ni obupala, ni klonila, pred seboj je videla le srečo svojega sina, to ji je dajalo poguma in moči, “ljubezen”.
Ko je izpolnil Tonček šest let, začel hoditi v šolo. Mati mu je bila pri učenju v veliko oporo, čeprav izmučena od celodnevnega dela, je vedno dobila čas, da je pomagala Tončku pri domačih nalogah. Ko je hodil v šolo par let, je mati uvidela, da je zelo bistroumen, sklenila je, da ga do dala v višje šole in to tudi storila.
V	višjih šolah se je zelo dobro učil, v spričevalih je imel vedno odlične rede. Materi je vedno pisal med šolskim letom in ji poročal o učenju in napredku. Ko je prišel čas počitnic, sta se jih oba zelo veselila, imela sta si ve-iko povedati, mati je bila ponosna nanj.
Kmalu po začetku šestega šolskega leta je začel pisati materi vedno poredkeje, počasi je popolnoma prekinil s pisanjem. V šoli se je sprijaznil z učenci, ki so bili izprijeni, ni jim bilo za učenje, mislili so samo to, kako bi se izognili učenju. V začetku se mu je oglašala vest, da to ni prav in kako bo mati žalostna, ko bo zvedela, toda družba ga je dobila popolnoma na svojo stran.
Pred koncem šolskega leta je pisal materi, da ga ne bo domov na počitnice, da bo šel s prijatelji v planine taborit, v resnici so šli čisto po drugih potih.
Ko je mati prebrala pismo, jo je stisnilo pri srcu, vendar je ta-kaj naredila namen, da mu bo pripravila nekaj za v planine. Kupila je klobas, napekla piškotov in kruha, spravila vse v paketič, odšla na železniško postajo in se odpeljala v mesto. Šla je nalašč precej zgodaj, da je bila pred šolo, predno so učenci zapustili šolo. Postavila se je pred šolsko obzidje, da jo bo Tonček lahko že od daleč videl, si je mislila. Ko so se učenci vsuli skozi glavna šolska vrata na dvorišče, je materi Ireni začelo biti srce hitreje. Ko je ugledala svojega sina, je že hotela planiti proti njemu, da bi ga objela, pa se je le premislila, pritekel je do mesta, kjer je ona stala, tekel je mimo nje, kot bi je ne videl ali kot bi jo ne poznal.
Materi se je stemnilo pred očmi, še se je pravočasno naslonila na šolsko obzidje, da se ni zgrudila. Ko se je opomogla, je pobrala paketič, pripravljen za sina in odšla od šolskega poslopja v bližnjo cerkev. Pokleknila je pred podobo Brezmadežne in molila, molila za sina, da ne bi zašel na slaba pota.
Ko se je vračala iz cerkve pro-
na obcestnem kamnu izčrpanega reveža (berača), zasmilil se ji je v srce, dala mu je paketič z živili, katerega je pripravila za svojega sina za v planine. Revež je bil tako iznenaden, da ni vedel, kako bi se ji zahvalil, rekel ji je: “Tisočkrat Vam plačaj Bog, dobra žena.” Mati Irena je opazila solzo v njegovem očesu.
Ko je prišla domov, ni mogla niti večerjati, tako je bila žalostna. Po večerni molitvi je legla posteljo in tako jokala, da je šele proti jutru omagana od joka in premišljevanja zaspala.
Sin je po tistih počitnicah obesil šolo na klin, s svojimi slabimi prijatelji je odšel iz domačega kraja v svet neznano kam. Po daljšem času so začeli ljudje govoriti, da dela v Trstu v pristanišču pri nakladanju in razkladanju ladij in da se je moralno popolnoma izgubil. Ko je mati to slišala, jo je zlomilo, da je kmalu legla. Sedaj je bila navezana samo na dobre ljudi, nosili so ji hrano in kar je rabila, seveda so jo tudi tolažili, ona je pa hirala. Bolezen je bila neizprosna. Mati ni pozabila moliti za sina, molitev in trpljenje je darovala Bogu v namen, da bi se sin vrnil na pravo pot, k njej domov, da bi ga vsaj enkrat še videla, pred no umrje.
Slučajno je prišel v vas tisti revež, ki mu je mati Irena dala pred dvema letoma paketič, namenjen za sina Tončeka, oglasil se je tudi v hiši matere Irene namenom, da bo poprosil, začudil se je, ko jo je našel v postelji tako bolno. Opravičil se je in odšel. Pri sosedih je povpraše' val, kaj je vzrok njene bolezni, izvedel je, da je zbolela od žalosti, ker se je njen sin moralno pokvaril, da dela v Trstu v pristanišču pri nakladanju in razkladanju ladij. Ko je to zvedel, je odšel iz vasi in se napotil naravnost proti Trstu. Ko je prišel Trst, si je mislil, v kaki go-
je, v kateri je ležala mati in u- Njen čisti dobiček v preteklem mirala. Ko je videl, da mati umi- letu je porastel za 46% na ra, je pokleknil poleg postelje in $2,156,726. Čisti dobiček na del-se zazrl v njen umirajoči obraz, nico se je povečal od $2.62 v letu Ko ga je mati videla, je šla z 1964 na $3.70 lani. Predsednik roko do njegove roke in jo ho- France je dejal, da tudi za letela ponesti k ustnicam v poljub, tošnje leto dobro kaže. pa ni mogla, roka ji je omahnila Na seji upravnega odbora so nazaj na posteljo.	bili izbrani 4 novi podpredsed-
Ko je sin to videl, je mogel niki: John K. Burry, Walter F. samo še reči: “Mati, mati, odpu- Lineberger Jr., D. James Prit-sti!”	chard, W. James Vandenberg.
Mati je zbrala še enkrat vse Colin S. Campnell, bivši blagaj -svoje moči, privzdignila glavo in nilk, je bil izvoljen za tajnika rekla s slabotnim glasom: “Od- korporacije, Earl Nipple za bla-
zato ta podira kraljevsko stran v jemenski državljanski vojni.
puščam!”, omahnila nazaj v posteljo in izdihnila.
Samo verna, katoliška mati je zmožna takega odpuščanja.
J. K.
Society Corporation zopet lepo napredovala
Cleveland, O. — Na letnem zborovanju Society Corporation 15. aprila so delničarji izvolili znova vse dosedanje direktorje potem, ko so slišali poročilo predsednika Mervina B. France o lepem uspehu korporacije v preteklem letu in naraščajočem dobičku tudi v tekočem.
gajnika, Richard W. Baird pa za avditorja. Znova so bili izvoljeni Mervin B. France za predsednika, Irving W. Distel in George G. Litzko za podpredsednika ter James F. Wilson za pomožnega podpredsednika.
stilni ga bom našel v slabi družbi. Obšel je že nekaj gostiln in iskal, kje bi ga našel. Ko je tako hodfl od gostilne do gostilne, je prišel do gostilne, iz katere se je slišala harmonika in kri Čanje. Stopil je notri, sedel v kot
Mervin B. France
LASALSKI GLASOVI
(Nadaljevanje z 2. strani)
ga za drugega zmanjka. Čarovnikov, ki bi znali tako “coprati”, da bi bilo dovolj “fižola” za vse in vsakega, pa nikjer ni. Če kdo ve za take čarovnike, naj pove, da se svet obrne na nje!
* ENO, DVE ZA KRATEK ČAS:
— Desetnik in rekrut. — Neki slovenski rekrut je bil poslan v južne kraje Srbije k nekemu polku. Desetnik albanskega rodu je nekega dne vodil krdelo rekrutov k neki reki, da bi se rekruti tam kopali in umili v reki Slovenskega rekruta vpraša: “Ej, ti Ivane, ali znaš plavati?”
“Da, gospoda desetnik,” je odgovoril rekrut.
“Kje si se pa naučil?”
Rekrut se malo nasmehne in pove:
“V vodi, kje pa drugje?” Desetnik temnega albanskega obraza, ki šal ni poznal, razkačen poskoči:
Ait-Ahmet ušel iz Bou-mediennove ječe
ALŽIR, Alž. — Ahmet je v alžirski republiki znana revoluci-jonarna osebnost in poklicen u-pornik in obenem tudi voditelj upornih berberskih plemen. V aprilu 1. 1965 je organiziral atentat na Ben Bello, ki se je pa ponesrečil.
Ait-Mehmet je bil obsojen na smrt in pomiloščen na zaporno kazen. Med tem je Ben Bella padel in prišel na vlado Boumedi-enne, ki pa nima nobenih simpatij do upornega berberskega voditelja. Sedaj se je pa Ait-Ahmetu posrečilo, da je ušel. Bo seveda zopet prevzel vodstvo u-pornih berberskih plemen, Bou-medienne si je pa nakopal novo skrb na glavo, kot da bi že sedanjih ne bilo dosti. V Alžirju je pobeg tega upornika sprožil obširne komentarje, kako bo vse to vplivalo na sedanji režim.
Moški dobijo delo
STROJNIKI
za mmm
STRUŽNICE BRUSAČI (Zimami m irotraajs)
Prva in druga izmena.
V naši tovarni se govore razni jeziki: nemško, poljsko, madžarsko, litvansko, češko.
Dobra plača, stalno delo dodatne koristi.
Pridite k nam, da se pogovorimo! Vprašajte za g. Alexa Hutnika.
mm m. cm
4310 Carnegie Ave. telefon: 431-1043
Po 6. uri zvečer kličite: 884-8757
(95)
‘Ta magarac se norčuje!” — Society Corporation je bančna Nato pozove močnega Hercegovca in mu veli:
družba, ustanovljena leta 1956 v okviru Bank Holding Company zakona. Ona je lastnica večine delnic treh bank, Society National Banke v Clevelandu, The Fremont Saving Bank Company v Fremontu, Ohio, in The North
k mizi, naročil dva deci vina, da Madison Banking Company v je tako lahko poslušal in opazo- North Madjsonu, Ohio. Zadnja ! val ljudi. Ko je tako čakal, je
nekdo zaklical: “Hej, Tonček Grčar!” Stopil je k njemu in ga vljudno vprašal: “Oprostite, prijatelj, Vi ste Tonček Grčar?”
Sem, kaj hočeš od mene, starec?” zareži nad njim.
“Ne jezite se, prijatelj, mu odvrne on prijazno, “ničesar nočem od vas, samo povedal bi vam rad, da je vaša mati zelo bolna. Če vam je kaj za njo in če jo hočete videti še živo, pojdite takoj, kajti dnevi so ji šteti.
To ga je toliko ganilo, da je sklenil, da bo šel domov. Ko se je odpravil proti domu, ga je med potjo začelo skrbeti, da mogoče matere ne bo videl več žive. Vest se mu je tudi oglasila in se je že hotel vrniti nazaj, končno je pa vendar šel naprej proti domu, ne nazaj.
Čim bližje je bil doma, toliko bolj ga je pekla vest, kakor kamen mu je ležalo v prsih in s ta-
se je pridružila šele 23. februarja letos.
Korporacija je druga naj večja te vrste v državi Ohio in razpo-
“Vzemi ovega magarca in mu naštej dvadesetpet na njegovo zadnjico!”
— Težka skrb. — Nekdo, ki so ga težave in zadeve drugih bolj zanimale, kakor pa njegove lastne, je srečal znanca in ga v pogovoru pobara: “Kaj tebi povzroča največ skrbi in težav?” Znanec mu odgovori:
“Denar!”
Prvi ga pa z začudenim vzklikom vpraša nazaj:
“Glej ga no kampeljca — si nisem mislil, da ga imaš.”
Drugi:	“Saj prav v tem je
skrb, ker ga nimam, brez denarja se pa nič ne dobi!”
— Vsem čitateljem AD iskrene pozdrave in vsem dosti dobre volje!	Matevž
Ženske dobijo delo
Delo za ženske Iščemo ženske za delo na šivalnem stroju. Izkušene ali pripravljene se učiti in zaslužiti. Stalno delo. Prijazen prostor; visoka plača cd ure in od kosa. Več koristi; plačani prazniki, počitnice, bolniško in živi jensko zavarovanje, uniforme.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25 St.
(95)
IŠČEMO ŠIVILJO Izkušeno za izdelovanje zaves in draperij. Stalno delo. Govorimo slovensko. Kličite VU 3-5775.
FRAN’S DRAPERY SHOP 3515 E. 93 St.
(95)
Dr. James Pritchard
^-hcah belili snegovi.
J1 delopust k cvetni nedelji
JQ.^el jug tiščati izza Svetega (ja a °blake in jih gnal vso neč, t)0jte bila na praznik zjutraj vsa lf| lf'a zatlačena z njimi in v ^ u vse v meglah.
^0tlce se ni več pokazalo. d svečnico pride medved iz Ce sije sonce, se zavleče če pa je mračno vreme in
7’ ostane zunaj; zgodnja ^ az je zopet pritisnil.
taz,
22b- _
ivj^ ' Dona bečela ni zletela iz pa-’ Samemu sebi je cvetelo redi poldnevu so utihnili t illy Dtiči, ki so prejšnje dni vese-^telotavaR okrog hiš. Neopa-s° si iskali po grmovju ih

POMLAD POD VZNOŽJEM VEZUVA — Srednja in južna Italija ijtu redko deležni snega. V ezuvova glava ga'včasih ima, kot kaže slika, posneta v začetku letošnje pomladi z roba neapolskega. pristanišča.
Mednarodni denarni fend mm\\ prošnja Naserja
KAIRO, Egipt. — Mednarodni monetarni sklad je zavrnil prošnjo Egipta za 70 milijonov dolarjev nujnostnega posojila, ker ni zadovoljen z napredkom gospodarskih reform v Egiptu in zaradi nadaljevanja stroškov za vojno v Jemenu. Iz istih razlogov zavlačujejo Združene države razgovore z Egiptom o pomoči v deželnih pridelkih. Naser bi jih rad dobil za 150 milijonov dolarjev tekom prihodnjih treh let od letošnjega junija dalje.
Združene države se zavedajo predobro, da s svojimi podporami Naserju dejansko pomagajo njegovemu poseganju v Jemen. Državljanska vojna v Jemenu je za Naserja predraga, zato mora iskati podpore v tujini, če noče doživeti prehude gospodarske stiske doma. Za enkrat trdi, da bo v Jemenu ostal, če treba tudi več let, ker upa razširiti iz Je-mena svojo oblast nad Aden in države ob južni in vzhodni obali Arabije, ki so bogate na petroleju, kadar bodo seveda od tam odšli — Angleži. Naser upa, da se bo to zgodilo v nekaj letih. Utrjevanje Naserja v Arabiji ni všeč savdskemu kralju Fejsalu,
Wanted
Waitress — days SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
MALI OGLASI
Gostilna naprodaj
Dolgo obstoječa gostilna naprodaj. Kličite KE 1-8463.
(x)
(92)
Lastnik prodaja
Da se uredi zapuščina, dvo-družinska hiša, 4-4, dvojna garaža, Grovewood okolica. Kličite 261-1315 ali IV 1-9787.
(92)
Hiša naprodaj
5912-14 Prosser Ave., 4 stanovanja, 2 plinska furneza, novi vodni grelniki, polna klet, seži-galnik. Kličite podnevi 943-4496 ali zvečer RE 2-7272.	(94)
PrijafePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Ctatr Avp. jtr ff*th st.: F.N 1-4212
Lastnik prodaja
Na področju Euclid-Green je naprodaj 2-stanovanjska hiša, 5-5, urejeno podstrešje, moderni kuhinji in kopalnici, preproge od stene do stene, zavese, klimatske naprave, garaža za dva voza. Cena izpod $25,000.
UL
M
M
M
N
H
*
*
TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
TTrmiTTTTTTTTTTTTf TTTTTYYYTTTTTTYYYTT TlTTirTTTTTTTI
Ko je šla k Dagu in mu podala roko, jo je stresal mraz. “Da gospodična je zgoraj,” je odvrnil Dag. Ali je opazil, kar se je bilo pravkar odigralo pred njegovimi očmi? Komaj da, toda videl je, da se mu je gospodična Elizabeta približala. Vedel je, da ji pravijo “zlobna” in da je v neki zvezi z izginotjem njegovega brata; zato jo je pogledal tako predirno in tako pozorno.
Na stopnicah so se oglasili lahki koraki in Dag se je zagledal v Adelajdo, ki je prihajala s tanko kopreno okoli ramen. Elizabeta je sicer prijazno pozdravila svojo prijateljico, toda v njenih besedah ni bilo topline. Potem so z ostalimi odšli v sobane. Dag je bil čisto zmeden; kajti videl je bil Adelajdo v njeni plesni obleki, in pravili so mu, da je kot rojena za ples. Vedno je bila lepa; če pa si jo videl na zabavi, je nisi mogel več pozabiti. Njene oči so se zmagoslavno bleščale, lica so ji bila lahno pordela in njene ustnice so bile, da bi jih človek poljubil. Vso njeno lepoto pa je obdajal ponos, zaradi katerega se ji nihče ni upal prav približati. Vrat, prsi, ramena, roke in obleka, ki jo je oklepala — vse to je videl Dag in bil je ves omotičen.
Nikoli več ne sme oditi z Bjorndala!
Mimo Daga je šel ves bleščeči direndaj kot senca z onega sveta. Svetilke pod stropom, luči na stenah, ogledala in plesno oblečeni ljudje so izginili v neko neoprijemljivo daljavo. Naleteli so na goste, ki jih je Adelajda poznala še iz mesta ali pa še od prej z Borglanda; pozdravili so se, si stisnili roke in spregovorili nekaj prijaznih besed, in Dag je bil prisiljen stopiti v svet, v katerega doslej še nikoli ni bila stopila njegova noga. Kakor vsi ostali, tako je moral tudi on pozdravljati in odgovarjati. In naleteli so na starega gospoda v bleščeči uniformi; bil je polkovnik, najmogočnejši gospod na Borglandu. Toplo je pozdravil gospodično Adelajdo in potrudil se je celo in spregovoril z Dagom nekaj neobičajno ljubeznivih besed. Da, ko so si vsi napivali, se je celo vsedel z njima k eni izmed mnogih miz. Vprašal je po majorju Barreju, če mu je dobro — in spretno govoričil naprej. Sprva z Adelajdo, potem pa je spregovoril tudi z Dagom: “Vi na severu pač ne občutite tako zelo težkih časov?” “Težke čase? Ne, kaj so težki časi?” je vprašal Dag začuden.
Polkovnik je dvignil glavo in
pomežiknil. - Kaj se mladi mož norčuje iz njega? Toda Dagov obraz je bil tako resen, bilo je skoraj izključeno, da bi se šalil. Polkovnik je vzel robec in si s tresočo roko obrisal čelo in brado. Danes ga je v grlu nekaj stiskalo. Znova se je obrnil k Dagu: “Je vaš oče zdrav? Še vedno vse sam vodi?” Dag se je za trenutek zagledal v polkovnika; še nikoli mu ni bilo prišlo na misel, da bi njegov oče nekoč ne bil več zdrav in bi ne mogel več vsega sam upravljati. “Da, zdrav je.”
Polkovnik je prikimal — mu še enkrat prijazno napil, spregovoril nekaj o dolžnostih gostitelja — in da mora dalje.
Gospodična Adelajda se je čudila; mislila je, da se obe veleposestvi sovražita, in da so jo zato Borglandci pred cerkvijo tako hladno pozdravili. Zdaj pa je prišel polkovnik in kot enega izmed prvih pozdravil vprav Daga. Vsega tega ni razumela. Dag ji je napil in bežno pogledal njena ramena, smehljajočo se krivuljo njenih ustnic in — njene oče.
O, te Adelajdine oči! Plavka-sta belina — kot prosojen porcelan — s skrivnostnimi sencami pod trepalnicami — in sredi teh nebeške zvezde.
Dag je zamežikal, kakor bi ga oslepilo sonce. — Ne, nikoli več ne sme oditi z Bjorndala!
Zaslišala sta godbo, zdelo se je, da prihaja od nekod iz daljave. Nekje so zaploskali. Zdaj se bo pričel ples. In Dag je znova plaval v človeški reki skozi sebe v vežo in po stopnicah navzgor. In medtem je pozdravljal Adelajdine znance. Slišal je šum ljudi, ki ga niso žanimali, imenovali so mu imena, ki pa si jih ni zapomnil. Godba je zvabila vse v dvorano. Pravili so, da je borglandska dvorana ena od naj lepših v vsej deželi. Ob eni izmed sten se je dvigal velik kamin, okrašen z ogromnimi železnimi kipci; nad njim ie bilo ogledalo in na obeh straneh so stale viteške opreme; ki so jih nekoč pred stoletji baje nosili Borglandci. Po stenah je viselo vse polno ogledal, orožja in grbov, med njimi grb plemenitega Galla in onih, ki so se bili poročili v rodbino s Holandskega in iz Nemčije. Visele pa so tudi rodbinske slike — polkovnika in njegove zlobne žene — in še cele vrste prednikov.
Godba je igrala, plesali so, in
CHICAGO.ILL
MALE HELP
REFRIGERATION ENGINEER and BOILER OPERATOR
1st class license preferred. City of Detroit permit or eligible for permit. New improved wage plan. Liberal employee benefits. Bonus vacation days. Paid Blue Cross and other benefits.
Call or Apply — Personnel Dept. 875-2900
HENRY FORD HOSPITAL
West Grand Blvd. at John Lodge Detroit, Michigan
AN EQUAL OPPORTUNITY EMPLOYER
FOUNDED 1915	(92)
MED ZASTAVAMI — Častna straža stoji nepremično pred grobom Neznanega junaka v Washingtonu, četudi se veter igra s tam postavljenimi zastavami.
Adelajda in Dag sta se v vrvežu | zagledal lepi obraz Elizabete neVarno dolgi — in sin je dan
izgubila. Ko jo je Dag spet zagledal, je plesala z nekim častnikom. Ni upal, da bo plesala tudi z njim; toda nekam čudno ga je vendarle dimilo, ko je videl, da pleše z drugim.
Iz dvorane so vodila vrata v prostore, kjer so starejši ljudje sedeli pri kozarcu — kamor pa je med plesom prihajala pit tudi mladina. Dag je odšel v enega izmed naj oddaljenejših prostorov, in dali so mu, kakor vsem, kozarec toplega punča. Ljudje, ki niso imeli nikogar, s komer bi pili, so mu napivali, sicer pa ni videl in slišal ničesar, razen nejasnega hrupa godbe iz dvorane. Pozno zvečer so jih pozvali na večerjo v spodnje prostore in Dag jim je sledil; delal se je, kot bi jedel, kajti večerja mu ni dišala. Ves čas ni bil videl Adelajde. Najbrže je sedela v zadnji sobi, medtem ko je on kot zamudnik dobil prostor v prednji, med ljudmi, ki so jih bili povabili le iz vljudnosti in ker so bili njihovi sosedje. Kmalu je vstal izza mize in odšel v poleg ležečo sobo. Ko so se ljudje spet vračali v dvorano, je slišal njihove glasove in korake na stopnicah le kot oddaljeno šumenje, potem pa se je znova oglasila godba in pričeli so plesati.
S hrbtom se je naslonil na vrata in si ravno znova natočil, ko se je njegovega ramena dotaknila roka. Okrenil se je — in
Gallove. Nasmehnila se mu je in mu rekla iste besede kot nekoč njegovemu bratu: “Ali zaplešete z menoj en ples?”
V razpoloženju, v kakršnem je bil, je bil do vsega ravnodušen. Do utrujenosti je razmišljal — vse je bilo le, da bi se omamil. Vseeno mu je bilo s kom pleše; in z gospodično Elizabeto je odšel v dvorano.
Elizabeta je bila ves čas od onega jutra v cerkv nerazpoložena in je svojo nekdanjo prijateljico iz dna duše sovražila. Le kako je prišlo do tega, da je bila Adelajda na Bjorndalu in preživela tam vse: božične praznike? Prazniki so tam dolgi —
za dnem videl Adelajdo. Za nobeno ceno — samo to na. Nikoli se ne sme zgoditi, da bi postala tam ona gospodarica.
Napol pozabljene govorice in napol pozabljeni stari grehi — so danes še nekako izključevali Bjorndalce iz najboljših krogov. Če pa bi tam postala gospodarica dama iz družbe kot je Adelajda Barrejeva, bi ta s svojim razumom, s svojo obzirnostjo in s svojimi zvezami, takoj našla spet pot nazaj v svoj krog — in to bi gotovo tudi storila, kakor hitro bi pokopala v bjorndal-skem bogastvu svojo revščino, ki jo teži — in kaj bi potem še izključevalo Bjorndalce?
riju pri Sv. Vidu. Pop°“J piknik na prostorih sv. J°a v KSKJ parku na White *'
športni ki-1!
na Sloveni
hote11
POTUJETE LETOS V EVROPO?
Potniška pisarna M. ANTLOGA, 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, ima še prazna mesta na 8. junija, 16. junija, 29. junija.
Turistična karta - 3 tedne - $395.00 — New York -Ljubljana in nazaj.
Pišite ali pa kličite 431-3500.

SliSie«!
MAJ
,i|2JlL4L5[6l7;
S19 i:10'illjl2 H3j[l4
SMlfSželt
MEJILI U
KOLEDAR
društvenih
prireditev
V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Ludwig Lacijan
ki nas je zapustil 8. maja 1957.
Luč nebeška naj Ti sije, v naših srcih si vsak čas. Prošnja majniške Kraljice r.aj pripelje v raj še nas.
Tvoji žalujoči:
ANNA, soproga MARY, PAULA por. KONCHAN, hčerki IN VNUKI.
Chicago, 111., 9. maja 1966
MAJ
j 1. — Banket SDZ ob njeni IG.
redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B” Trio.
14.	— Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev s programom v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
15.	— “Mladi harmonikarji”
podajo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
29. — Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu. JUNIJ
5. — Društvo sv. Jožefa št. 1G9 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road.
5. — Dr. II. Lobetov Spominski
sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi.
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
2G.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
20. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob V/is. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
13.	— Klub slov. upokojencev na Waterloo Road priredi piknik na farmi SNPJ.
24.—Balincarski klub na Waterloo Rd. priredi piknik v parku Sv. Jožefa na White Rd.
24. — Štajerski Idub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
7. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
14.	— Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
20.	— Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21.	— Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avdito-
21.	— Slovenski priredi piknik pristavi.
22.	— Sc začne XXVI. konvencija KSKJ v Sheraton-Cleveland.
21. — S.K.D. Triglav Milwafl priredi svoj drugi letni p‘lu.l v Triglavskem parku. je združen s kratkim SP° I nim sporedom.
24. — Klub slov. upokojence'’J Senklersko okrožje Prl' piknik na farmi SNPJ-
28.	— Belokranjski klub Pr'r M
piknik na Slovenski prista I
SEPTEMBER 4. — Društvo slov. protikofliU
stih borčev priredi pikni* Slovenski pristavi.
18. — Oltarno društvo fare Vida pripravi obed v av°' 1 riju. Postregli bodo od °P dne do treh popoldne.
OKTOBER	j,
1. — Jesenska prireditev	J
Tabor v Slovenskem doma Holmes Avenue.	<
23.	— Pevsko društvo PI.A^jJ
poda svoj jesenski koned Slov. nar. domu na Mapi6
29.	— Slov. nar. dom na St A J
Avenue priredi “Noč | ni j e” v glavni dvorani D0111 NOVEMBER — Društvo DANICA št-SDZ priredi večerjo in P'c SDD na Prince Avenue.
■>. — Društvo slov. p roti kom1'1 stičnih borcev v Clevela11 i m a jesensko priredileV dvorani Slov. doma na H6*1" Avenue.	.
12. — Štajerski klub MART* , VANJE v farni dvorani F Sv. Vidu.	.
12. — Društvo sv. Ane št. 4 ^ in »le •
:
n
p\
v
ič<
(Ul
praznuje z večerjo in p16 -v SND na St. Clair Av< 55-letnieo svojega obstoja-četek večerje ob petih, P ^ ob osmih. Igral bo Grabna^ orkester.
20. — Pevski zbor Jadran koncert v Slov. del. dornk j Waterloo Rd. Začetek ob popoldne.	,
23.— Ples na večer pred Zaj1^ nim dnem v Slovenskem d° na Holmes Avenue.
po«"
24. —
Petltovsek’s
Tony ir e mo v suit a ' *\tf' Party v SND na St. Clair A'
DECEMBER	,
4. — Jesenski koncert pevsk
zbora SLOVAN, združen ^ proslavo 30-letnice zborov6 obstoja.	,
81. — Slovenski dom na
priredi silvestrovanje v SV°J prostorih.
19G7
JANUAR 1967	^
21.—Slovenska pristava	pr*U-
zabavo s plesom PRlSTn SKA NOČ v Slov. narodu6" domu na St. Clair Ave" Začetek ob 7. uri.
FEBRUAR
P
12. — Klub slovenskih tip,
jencev iz Euclida priredi čerjo s plesom v SDD Recher Ave.


Mi

muFH

VSE V ODRIH — Katedralo sv. Pavla v Londonu so obdali z odrida jo bodo lahko popravili in obnovil