uniles straža pri novem mestu, 20. april 1984 leto XXII številka 5 glasilo delovne organizacije novoles Glasilo „NOVOLES” ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc, (glavni in odgovorni urednik), Vladimir Bajc, Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Igor Vizjak; Izdaja delovna organizacija „NOVOLES”, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Grafika. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. 1. maj — praznik dela Povsod po svetu, razen v državah, ki jih tlači ena ali druga oblika nasilja, postavljajo delovni ljudje v borbenem duhu spomin na žrtve iz Chicaga, ki so v tem največjem industrijskem mestu 1. maja 1886 zatrli v krvi delavske manifestacije za 8-urni delavnik. Od tedaj, oziroma od II. internacionale, ki je tri leta pozneje, ob stoletnici francoske revolucije, proglasila 1. maj za mednarodni dan dela, predstavlja ta dan sproti obnovljeno obvezo vseh ljudi, da se neuklonljivo prizadevajo za svetovni mir, za ustvarjanje pravičnosti družbenih odnosov, za enakopravnost in bralstvo med ljudmi in narodi sveta. Majske delavske manifestacije preveva širom po svetu praznično vzdušje, združeno z borbenim duhom, ki ga ponazarja pozdrav z dvignjeno pestjo, rdeči prapori, zvoki „Internacionale". Dvignjena pest ne pomeni samo odpor in upor delovnih ljudi proti zatiranju in izkoriščanju, pač pa tudi voljo po enotnosti in solidarnosti med njimi — za družbeno, politično in tudi za kulturno emancipacijo. Rdeči prapori, ki ne poznavajo le prelite krvi na dosedaj prehojeni poti, ampak predvsem tovariško ljubezen, kijih druži v neomahljivi odločnosti, da jo prehodijo do konca. „Internacionala”, ki je bila posvečena žrtvam krvavega zatrtjapariške komune in postala himna vseh delovnih ljudi. Ta boj delovnih ljudi ne pozna premirja, ker mu ga ne dovoljujejo še vedno močne sile, nosilke izkoriščevalskih teženj. Mimo vsake bolj ali manj znanstveno osnovane teorije pa je vsakemu človeku razumljivo, da je pravi vzrok gospodarske krize in vojnih žarišč, ki pretresajo sedanji svet, v vsiljenih velikih nesorazmerjih v življenjski ravni med družbami, v katerih prevlada razsipništvo in tistimi, kjer še razsaja smrt od lakote. Pogoj za odpravo mednarodnih Žarišč napetosti in za razvoj trajnega miru je vzpostavitev pravičnejših in enakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov. In v prvi vrsti stojijo za tem neuvrščene države in države v razvoju. Letošnji prvi maj je torej v znamenju pravičnejše porazdelitve bremen za izhod iz krize in premislek pred odločitvijo, ki zadeva življenjske interese ljudi. Sicer pa želimo vsem delavcem Novolesa prijetne prvomajske praznike! A. G. Ob obletnici OF Sporočilo tega zgodovin- nih ljudi vgrajevala v socialis-skega dogodka sega v sedanjost tično samoupravno skupnost, ne samo zaradi izročila, ki se Slovenski narod je skupno z tako ali drugače prenaša v čas, vsemi narodi Jugoslavije ob ampak tudi zaradi spoznanj, najtežji preizkušnji izkazal reki so se z zavzeto voljo delov- (Nadaljevanje na 2. strani) MESEC MAJ Življenje lepo je, če mirno teče In ne pretresajo ga zli viharji Vojska morilskih. Zdaj živimo v zarji Enkratni, ki svoboda se ji reče. Ljudje, za nami glavna pot ostaja! Pazimo zdaj, da nam korak ne skrene. Razum v ponosnih glavah ne uvene... Vsi združimo se v praznovanje Maja! Imejmo radi se kot dobri bratje! Maj mesec mesec mlade je ljubezni. Adijo jeze, vojske in bolezni! Je mesec maj... bodimo si kot svatje! Vladimir Bajc »fr******************************************* (Nadaljevanje s 1. strani) Ob obletnici OF volucionarno voljo, da uresniči vizijo lastne prihodnosti. Osvobodilna fronta je bila v tedanjih razmerah sad spoznanja, da je za učinkovit boj proti tujim zavojevalcem potrebna enotna, brezkompromisna akcija vseh zdravih sil slovenskega naroda. Danes zgodovina potrjuje pomen in vrednost take izbire, ki je bila v marsičem povsem nova in je začrtala boj za družbeno preobrazbo na podlagi dolgoletnih predvojnih bojev komunistične partije in drugih naprednih sil. Le-te so bile v odločilnih momentih edine sposobne povesti jugoslovanske narode v oboroženo vstajo. Kadarkoli je govor o tradiciji NOB, se človek sprašuje ali ohranjajo v času vedno bolj oddaljene obletnice svoj pomen, ali je njihovo sporočilo resnično to kar si želimo in, ali resnično predstavljajo trdno podlago mladim rodovom. Obletnica osvobodilne fronte prav tako daje misliti. Od tedaj se je zvrstilo že nekaj generacij in vsaka je s težnjo po boljšem in lepšem utirala pot naslednji. Danes so razmere med mladimi bistveno drugačne od tistih, v katerih so dozorevale mlade generacije iz vojnih let. Ni čudno, če površno prikazovanje naše bližnje preteklosti pri mladih pogostoma pušča vprašanja in poraja prej dvom kot zaupanje. Obletnica Osvobodilne fronte slovenskega naroda vzbuja spoštovanje in ponos, utrjuje v nas prepričanje, da sega njeno sporočilo povsod, da tako kot je njen program dvignil večino slovenskega naroda k oboroženemu uporu proti okupatorju, ostaja tudi danes njeno izročilo sveže in spodbujajoče, če ga bomo cenili in varovali pred različnimi poskusi potvarjanja. Ta praznik je tudi potrditev obveze, da bomo znali po tej poti naprej. A. G. Ocena poslovnih rezultatov za prvo tromesečje in plan za drugo tromesečje 1984 Prvo četrtletje leta 1984 se je odvijalo v dokaj negotovih razmerah, saj smo bili priča tako zapiranju tržišča, pomanjkanju surovin in repromaterialov kot tudi nekaterim izrednim finančnim efektom. Kljub temu da so bile cene po zakonu zamrznjene, smo doživljali na nabavnem področju iz meseca v mesec dokaj živahno rast cen. Na povečanje cen smo morali mnogokrat tiho pristati, če smo hoteli vsaj delno zagotoviti naše reprodukcijske potrebe. Zaloge surovin so bile pod kritičnimi mejami, zato smo bili prisiljeni predelavo domačega lesa nadomeščati z eksotami, kar pa je povzročilo spremembe asortimentov v proizvodnji in seveda dodatne stroške, kijih ne bi bilo, če bi se proizvodnja normalno odvijala. Nekoliko boljšo preskrbljenost s surovinami smo dosegli v mesecu marcu in ocenjujemo, da se bo v prihodnjih mesecih še nekoliko izboljšala. Da je bila preskrba s surovinami res kritična, dokazujeta podatka, da smo v prvih dveh mesecih letos dobili kar 26% manj hlodovine od enakega obdobja preteklega leta in 36% manj kot smo načrtovali. Seveda pa je problem dobav v dobršni meri zagodla tudi huda zima—sneg. Kritična oskrba s surovinami se je odrazila tudi pri doseganju planske proizvodnje, ki je bila dosežena v prvem četrtletju le nekaj nad 90% letne dinamike oziroma kvartalnega plana. Največji izpadi proizvodnje so bili v TOZD, ki so že v lanskem letu poslovali slabo oz. na meji rentabilnosti. Tu mislim predvsem TOZD BOR in LIPA, ki se tudi letos ne moreta ujeti kljub nemalemu prizadevanju sanacij-skig odborov. Nekoliko nižje doseganje beležimo pri doseganju planske prodaje fizičnih količin. V tem četrtletju nismo dosegli večjih nerorazmernih odstopanj od planskih cen, tako nabavnih kot prodajnih, saj se ene kot druge gibljejo v mejah od 90-95% zastavljenih cen v letnem planu za leto 1984. Vendar že sedaj lahko ugotovimo, da bodo v plan vgrajene planske cene bistveno premajhne, ko bodo cene v Jugoslaviji odmrznjene. Tako kot v Jugoslaviji je tudi v Novolesu eno bistvenih vodil in motivov izvoz in seveda doseganje zastavljenih planskih ciljev. Za to četrtletje ocenjujemo, da bomo dosegli 4.020.000 USA dolarjev izvoza, kar je kar okoli 35% več od preteklega enakega obdobja, vendar pa 7-10% pod planom. Še vedno je negotovo razpolaganje z devizami, vendar pa nas to ne sme zavajati, da ne bi vložili vseh naporov, da dosežemo ali pa celo presežemo izvozni plan. V prvem četrtletju se je zaposlenost proti 1. 1983 nekoliko povečala. Še vedno so problemi pri pridobivanju kvalitetnega kadra, saj se ljudje ob negotovih razmerah težje odločajo za spremembo delovnega okolja. Problemov pomanjkanja delovne sile niso rešila niti dejstva, da smo se z osebnimi dohodki v letu 1983 prebili nad povprečje panoge (dejavnosti) in tudi v občinskem merilu stojimo dokaj dobro in solidno. Poslovni rezultati, kakršne ocenjujemo za prvo četrtletje, kažejo, da smo se zelo približali kvar-talnemu planu in se gibljejo odstopanja do 5% preseganja oziroma nedoseganja. Primerjava s preteklim letom, je zelo otežena brez poglobljene in temeljite analize, saj visoka inflacija ne kaže dejanskega realnega povečanja posameznih elementov ugotovitve in delitve dohodka. Iz podatkov na prvi pogled izhaja, da se je ekonomičnost poslovanja poslabšala, vendar izkaz ni realen zaradi spremenjene tehnike obračuna skupnega prihodka. Največja povečanja ugotavljamo pri doseženem čistem dohodku in pa ostanku dohodka za delitev v poslovni sklad in sklad skupne porabe, ki je bistveno večji od enakega obdobja preteklega leta. Plan II. kvartala je sestavljen z določenimi rezervami. Še vedno so dokaj negotovi in neznani pogoji dela in predvsem oskrbe s surovinami in repromateriali. Vendar kljub temu ocenjujemo, da se bo oskrba z osnovnimi surovinami, to je lesom, bistveno izboljšala glede na dobave v I. kvartalu. Pri cenah (tako nabavnih kot prodja-nih) ne ocenjujemo večjih pove- čanj kot smo jih dosegli v prvem četrtletju, kljub temu da se pričakuje nekoliko živahnejša rast posebno po predvideni odmrznitvi. Proizvodnjo naj bi postopno začeli približevati letnemu planu in bo v II. četrtletju dosežena 94,3% letnega plana, glede na lansko enako obdobje pa bo večja za 4%. Izvoz naj bi v Novolesu dosegli v višini 1.426.000 dolarjev povprečno mesečno, kar znese 4.278.000 dolarjev za vse tri mesece in naj bi bil večji od prvega četrtletja za 5%, od lanskega leta za 21%, vendar pa še vedno 7% pod letnim planom. Največje povečanje se predvideva v TOZD BOR, SIGMAT in TGD. Plan ugotovitve in delitve celotnega prihodka je sestavljen z določenimi rezervami (TSP, TKO). Za II. kvartal planiramo 2.051.000.000 din celotnega prihodka, 579.500.000 dohodka, 415.000.000 din čistega dohodka in 178.000.000 ostanka dohodka za sklade. Podobni poslovni rezultati, kot smo jih dosegli v prvem četrtletju se bodo nadaljevali tudi v tem četrtletju. Še vedno planiramo večje motnje v poslovanju v TOZD BOR, ko planiramo 3.150.000 din izgube, TOZD IGK, kjer je izguba planirana v višini 23.774.000, TOZD LIPA pa naj bi nasprotno od slabih rezultatov v začetku leta, zaključila II. kvartal z minimalno pozitivno razliko. Pri TOZD IGK planiramo proizvodnjo le za 2 meseca (ker bo s L 6. 1984 po sklepu organov upravljanja ustavljena), prodajo in poslovne rezultate pa za vse tri mesece. 1 Osebni dohodki so se v masi v prvem kvartalu glede na lansko enako obdobje povečali za 47%, vendar zaradi ugodne višine doseženega dohodka nismo kršitelji dogovora o osebnih dohodkih. Ugodni poslovni rezultati ocene trimesečja 1984 predvsem pa poudarek na izhodiščih, ciljih in obvezah plana II. kvartala dovoljujejo, da to pot v Novolesu bolj smelo povečamo osebne dohodke. Predlog poslovnega odbora je, da se osebni dohodki povprečno povečajo za 15% in sicer zdvigom vrednosti enote dela in to od 1. 4. 1984 dalje. Ugodno sliko kažejo tudi kazalci uspešnosti poslovanja. Doseženi poslovni rezultati so kljub slabšim pogojem gospodarjenja zadovoljivi tako glede plana kot tudi glede na preteklo leto. Takšni rezultati pa seveda dajejo tudi dobro osnovo za razvoj delovne organizacije in omogočajo varnost delavcem v naši DO. Računovodska služba in Analitsko planska služba DELEGATSKE VESTI ☆ DELEGATSKE VESTI Vesti iz tozdov V aprilu smo imeli oz. bomo imeli veliko samoupravnih aktivnosti, ki so bile namenjene predvsem obravnavi periodičnega obračuna za prvo trimesečje, planu za drugo trimesečje, planu investicij za leto 1984 in nekaterim samoupravnim splošnim aktom. V času ko pripravljamo gradivo za to številko (10/4-1984) je gradiva še sorazmerno malo, zato bomo na kratko opisali, katere so najpomembnejše predvidene aktivnosti za april in sicer: 9. 4. poslovni odbor 17. 4. sindikalna konferenca 18. do 19. 4. zbori delavcev oz SDS 18. do 24. 4. delavski sveti TOZD 23. 4. Referendum in volitve v samoupravne organe SOZD. 25. 4. delavski svet DO V začetku aprila (2. in 3. aprila) so bile seje vseh delavskih svetov TOZD, na katerih so obravnavali: — plan SOZD Uniles za leto 1984 — predloge samoupravnih splošnih aktov in razpis referenduma — informacijo o TOZD IGK TOZD IGK V temeljni organizaciji so v marcu in aprilu na vseh sejah obravnavali predvsem problematiko poslovanja TOZD. To so obravnavali na sejah DS TOZD dne 27. 3. in 3. 4. in družbeno političnem aktivu dne 2. 4. 1984. Na teh sejah so sklenili: 1. Proizvodnja v TOZD IGK se ustavi 1. 6. 1984 2. DO Novoles poskrbi za socialno varnost vseh zaposlenih 3. Do 20. 4. 1984 je potrebno pripraviti predlog preusmeritve proizvodnje 4. Do konca aprila (začetek maja) je potrebno pripraviti konkretni predlog prerazporeditve vseh zaposlenih Delavski svet delovne organizacije je bil na seji dne 4. 4. 1984 seznanjen tudi s smernicami za dokončno sanacijo TOZD IGK, ki obsegajo naslednje variante: Smernice za nadaljno (dokončno) sanacijo TOZD IGK: 1. Konzervacija opreme z možnostjo ponovnega aktiviranja 2. Preusmeritev proizvodnje na področju keramike z maksimalno uporabo obstoječe opreme 3. Odstop TOZD IGK drugi delovni organizaciji, katere proizvodni program je keramika 4. Preusmeritev proizvodnje v okviru DO Novoles 5. Preusmeritev proizvodnje v okviru druge delovne organizacije 6. Likvidacija oziroma stečaj TOZD. O TOZD IGK bomo podrobnejše obrazložitve še podali v eni v prihodnjih številk. TOZD TPP V TOZD TPP so imeli 2. 4. 1984 sejo izvršnega odbora sindikata na kateri so obravnavali referendumski program, proizvodno problematiko, poročilo o delu občinskega ZSS, rekreativno zdravljenje delavcev in se dogovorili o praznovanju 1. maja, praznika dela. Dne 9. 4. 1984 pa so na seji OOZK obravnavali proizvodno problematiko in izobraževanje članov zveze komunistov. Delavski svet DO Predvidoma 25. 4. 1984 bo seja delavskega sveta DO, ki bo poleg gospodarskih zadev obravnaval tudi: — osnutek samoupravnega sporazuma o izobraževanju — osnutek samoupravnega sporazuma o pripravništvu — osnutek metodologije za delitev sredstev iz minulega dela Na sejah delavskih svetov TOZD pred 25. 4. 1984 pa bomo predvideno obravnavali še: — osnutek sprememb pravilnika o delovnih razmerjih — osnutek sprememb pravilnika o inventivni dejavnosti — pravilnik o splošnem redu Predvideno je, da bo javna razprava o teh aktih v mesecu maju. TOZD TAP Dne 6. 4. 1984 so imeli sejo izvršnega odbora sindikata, na kateri so ponovno obravnavali svoja stališča do pravilnika o uporabi počitniških kapacitet. Njihovo stališče, na katerem še vedno vztrajajo je, da naj bi vsak TOZD vedel s koliko počitniškimi kapacitetami razpolaga in da TOZD n apodlagi skupno dogovorjenih kriterijev določi, kdo iz TOZD bo šel na letovanje oz. na dopust. Dogovorjeno je isto, da kadrovska socialna služba izdela predlog, ki bi ga skupaj ocenili ali je izvedljiv ali ne. Obravnavali so tudi problematiko prehrane, saj regres za prehrano, ki je določen z letnim planom v višini 1.700 din ne zadošča več, oz. je udeležba posameznega delavca k ceni malice cca 1600 din mesečno previsoka. Smatrajo, da je potrebno zadevo na nek način urediti. Novo iz Sigmata Prepričani smo, da^je v industriji že dolgo prisotna potreba po rešitvi medfaznega barvanja. Strogi predpisi so onemogočali improvizirane rešitve v tej smeri. Da bi pomanjkanju na našem tržišču zadostili celovito in dosledno, smo se odločili za proizvodnjo zelo uporabne, fleksibilne odsesovalne naprave, imenovane, premična lakirna stena! Izdelana je po načrtih tovarne WAGNER iz Švice. Namenjena je najrazličnejšim barvanjem v industriji in obrti. Njena prednost v primerjavi s klasičnimi, fiksnimi, lakirnimi kabinami je ta, da jo lahko premikate po proizvodnih prostorih in se s tem prilagajate raznovrstnim tehnološkim zahtevam tam, kjer nastajajo. Za lažje premikanje je postavljena na kolesih. Vključite jo lahko tudi v lakirnico. Zasnovana je tako, da jo je mogoče povečati v širino in višino. Osnovna velikost je širina 2250, višina 1500 in globina 750 mm. Menjava papirnega prestre-znega filtra barvnih delcev je enostavna in hitra. Motor ventilatorja je izdelan v povečani protieksplozijski varnosti: Postavitev na različna delovna mesta je zelo preprosta, potreben je samo ustrezen trofazni el. priključek in odvodna cev premera 300 mm za odvod hlapov v atmosfero. Osnovna velikost premične lakirne stene zadostuje za barvanje z eno pištolo. Intenzivnost odsesova-nja lahko povečamo, če zastre-mo del odsesovalne površine s stranskimi vrati, seveda se s tem presek odsesovanja ustrezno zmanjša. Sigmat Brestanica Stanko Hodnik E Pravni nasveti VI SPRAŠUJETE Ml ODGOVARJAMO Varstvo izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja Vprašanje: Z možem delava vsak v drugi organizaciji v Novem mestu, začela pa sva graditi hišo v njegovem rojstnem kraju ob morju, kamor se bova kdaj kasneje preselila. Oba sva solastnika gradbene parcele. V najinih organizacijah sva zaprosila za posojilo in meni so ga odobrili, možu pa ne. Rekli so mu, da je gradnja predaleč in da lahko dobi posojilo za gradnjo po njihovem pravilniku samo tisti graditelj, ki gradi na območju, od koder bo še lahko dnevno in redno prihajal na delo. Ali je takšno stališče pravilno? F. Ž. Odgovor: Delavci urejajo pogoje in način dodeljevanja stanovanj in posojil za gradnjo v ustreznem samoupravnem aktu. Interes delovne organizacije je vsekakor, da imajo delavci rešene (med drugim) tudi stanovanjske probleme in prav zato tudi dodeljujejo delavcem stanovanja ali posojila za gradnjo. Ni narobe, če predpišejo tudi omejitve, kot na primer v vašem primeru, ko zahtevajo možnost vsakodnevnega prihajanja na delo. Delavec mora priti na delo tudi spočit, saj sicer obstaja nevarnost poškodb oz. nesreč pri delu. Dolgotrajna vožnja na delo pa tega ne omogoča. Zato po našem mnenju vašemu možu. na osnovi veljavnega pravilnika s takšnim določilom, kot ste ga navedli, ne pripada, saj se ne bi mogel vsak dan voziti na delo in z dela z morja, oz. bi bilo to nenormalno in preutrudljivo. Vprašanje: Zgleda, da sem zašel v težave, iz katerih si sam ne vem pomagati. Zapletel sem se namreč v razmerje z dekletom, ki pa mi ni bila ravno zvesta, saj je imela v času, koje hodila z menoj, menda tudi druge moške. Ko sem to zvedel, sem seveda z njo takoj prekinil. Vse bi bilo prav, če dekle ne bi bila noseča in če ne bi trdila, da sem oče prav jaz. Grozi mi celo s tožbo. Kaj naj storim? T. G. Odgovor: Star pregovor pravi, da je treba juho, ki jo zakuhaš, tudi pojesti. V vašem primeru pa, kot pravite, je bilo kuharjev več, le vi naj bi vse pojedli sami. Iskreno priznamo, da je v takšnem primeru težko svetovati, saj gre vendar za očetovstvo in vse z njim zvezane posledice pa tudi za odnose, za katere veste samo udeleženci. Najprej morate seveda izprašati lastno vest, pretehtati one govorice o drugih in se z dekletom (dobra beseda dobro mesto najde) pogovoriti o vsem, tudi o vaših sumih, da niste oče in ono o drugih moških. Ce boste potlej morda le prišli do zaključka. da ste oče, bo najbolje, da otroka pred pristojnim skrbstvenim organom priznate. Ce pa bo prišlo do pravde, bo o tem, ali ste oče ali ne, odločalo sodišče. Le-to bo skrbno ocenilo vse dokaze, ki jih boste predlagali vi in seveda tudi otrokova mati, zaslišalo oba, priskrbelo izvedeniško mnenje in dr. in nato izreklo sodbo. Med sila pomembnimi dokazi je krvna analiza. Če vas ta izloči (to pomeni, da se vaša kri ne ujema z materino in otrokovo) ste rešeni in mati bo^ morala iskati drugega očeta. Če pa vas kri ne izloči, se začne dokazovanje s pričami in nazadnje lahko tudi po podobnosti. Vse to pa seveda nekaj časa traja, pa tudi drago je. Zato vam svetujemo, da se v primeru pravde posvetujete z odvetnikom. Vprašanje: Sin je štipendist tovarne N. V pogodbi o dodelitvi štipendije se je zavezal študij dokončati do določenega leta, o tem pismeno obvestiti tovarno in se pri njej zaposliti ter delati najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. Sin je študij v roku končal in otem telefonično obvestil pristojnega referenta. Ker ga potem tovarna ni pozvala na delo, sam pase tudi ni več oglasil, je mislil, da ga ne potrebujejo in seje zaposlil drugod, kjer ima tudi višjo plačo. Zdaj pa ga tovarna toži na vrnitev štipendije pa še obresti terja zraven. Menite, da sin ni dolžan vrniti štipendije, saj je svojo obveznost izpolnil. Ali imam prav? Odgovor: Pogodbo, ki jo nekdo sklene, je treba spoštovati in izpolniti. Vaš sin se je zavezal da bo po koncu študija tovarno pismeno obvestil, česar pa ni storil. Torej je vaš sin tisti, ki svoje obveznosti ni v celoti izpolnil, saj zgolj telefonsko obvestilo (kako pa sploh veste, da je bil na oni strani telefona pravi referent?) ne zadošča in zato tovarna tudi ni bila dolžna sina pozvati na delo. Tovarni torej ni moč očitati neizpolnitve obveznosti in zato sin po našem mnenju v pravdi ne bo uspel, in bo moral štipendijo vrniti. Tej zadevi namenjamo v Novolesu premalo pozornosti. Že dalj časa velja na področju izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja predpis oz. zakon, kateremu gospodarstvo ne posveča zadostne pozornosti. Pri tem ni izjema tudi „NOVOLES”. Gre namreč za zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki je bil sprejet junija 1981 leta. Zaradi njegove pomembnosti, bom opozoril na njegovo vsebino, s posebnim poudarkom na zaščiti blagovne znamke. Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja v 2. členu navaja: „Izum se zavaruje s patentom. Znaki razlikovanja (nove oblike telesa, slike, risbe) blagovni in storitveni znaki ter geografska imena proizvodov se zavarujejo: — z modelom oz. z vzorcem — nove oblike telesa, risbe in slike, — z blagovno oz. storitveno znamko — blagovni in storitveni znaki, — z označbo porekla proizvoda — geografska imena proizvodov. Tehnična izboljšava se zavaruje pod pogoji in na način kot to določa v skladu s tem zakonom samoupravni splošni akt organizacije združenega dela oz. splošni akt druge družbene fpravne osebe.” Storitve, ki so na podlagi tega zakona zavarovane, prinašajo izumiteljem in ustvarjalcem določene materialne in moralne pravice. Zato je nična vsaka določba samoupravnega splošnega akta ali pogodbe ter izjava, s katero se delavec v združenem delu vnaprej odpove moralnim in materialnim pravicam, ki mu pripadajo kot ustvarjalcu. V zakonu je določeno, da se s patentom zavaruje izum, ki pomeni novo rešitev določenega problema, kije industrijsko in tehnično izvedljiv in se ga lahko uporabi. Pri tem zakon posebej poudarja, da izumi niso razna načela in pravila, znanstvena odkritja in računalniški programi. Zakon kot vzorec zavaruje novo zunanjo obliko določenega industrijskega ali obrtnega izdelka ou. njegovega dela. Z vzorcem se zavaruje nova slika ali risba, ki se da prenesti na določen industrijski ali obrtni izdelek oz. na njegov del. Z označba porekla proizvoda se zavaruje geografsko ime proizvoda, katerega posebne lastnosti so odvisne pretežno od kraja oz. območja, na katerem je proizveden. Z blagovno oziroma storitveno znamko se zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen za ločevanje blaga oz. storitev iste ali podobne vrste. Zakon ne šteje za znamko pečat, štampiljko in punec — uradni znak za plemenite kovine. Ker je predmet našega zanimanja ravno področje blagovne znamke, bi opozoril na nekatera vprašanja s tega področja. Glede terminologije za označevanje proizvodov na jugoslovanskem tržišču obstaja precejšnja zmeda. Uporabljajo se najpogosteje tile termini: — ime proizvoda oz. komercialno ime — blagovna označba — zaščitni znak „TRADE MARK" — Registrirana znamka „R” in še nekateri drugi Ime pomeni namembnost proizvoda tržišču, ki zaradi različnosti nomenklatur prav gotovo otežkoča točno določanje imena. Še vedno niso poenotene nomenklature, ki jih uporabljajo statistika, carina, transportne organizacije... Znamka proizvoda omogoča kupcu, da prepozna naš proizvod. To pomeni, da ob pogledu na označbo „MA-NON MADALEN” prepozna kupec točno določen tip proizvoda. Žal pa vsa pohištvena industrija kot tudi naša delovna organizacija iz razlogov, ki niso predmet te obravnave, prehitro menja znamko in imena svojih proizvodov. Gledano z vidika proizvodnje in poslovanja to ni dobro. Zaščitni znak je zakonsko zaščiten individualni znak ali simbol. Primer zaščitenega imena je n. pr. firma „ NOVOLES”, znak firme ali ime proizvoda, NOVOGLAS. Kolikor je avtorju tega prispevka znano, (?!) imamo zaščitene le tri stvari, to pa je premalo in terja resnejši in odgovornejši odnos do teh vprašanj. Opozoriti je treba, da zaščitni znak ne pomeni avtomatsko tudi blagovne znamke. Zavarovane blagovne znamke, pa se po sedanji zakonodaji simbolizira z zaščitnim blagovnim znakom. Torej blagovna znamka se zavaruje z blagovnim znakom. Kot je uvodoma navedeno, se blagovna znamka kot razlikovalni znak, zavaruje z modelom oz. vzorcem in blagovno oziroma storitveno znamko. Treba je opozoriti, da v tem prispevku ne pišem o komercialnem vidiku teh vprašanj, temveč z vidika varstva industrijske lastnine, kar prav goto- vo vključuje tudi komercialni vidik. V tem prispevku nisem razčlenjeval podrobnosti in postopek zavarovanja, vprašanje raznih pravic, ki izhajajo iz teh naslovov o pravnih vprašanjih iz tega področja, o licenčnih pogodbah, obveznih in uradnih licencah, o izumih ustvarjenih v združenem delu ter drugih vprašanjih s tega področja. To vse so vprašanja, o katerih bi se bilo treba posebej pogovarjati v ožjem strokovnem krogu. To pomeni, da je treba to zastaviti metodološko približno takole: — Določiti komisijo, ki bo na ravni delovne organizacije ugotovila dejansko stanje na tem področju, in ki bo predlagala način in postopek za razrešitev vprašanj s tega področja. V komisiji bi morali biti obvezno inženir, pravnik in ekonomist; — Po končanem delu te komisije organizirati seminar (udeležence naknadno določiti) s področja varstva industrijske lastnine. Za zaključek še tole. Če hoče postati Novoles ne samo v besedah velika firma, mora ta in še nekatera druga vprašanja čimpreje in učinkovito reševati. Boljša je kakršnakoli kot pa nikakršna rešitev. REMZO SKENDEROVIĆ, dipl. iur: Obrambne naloge individualnega poslovodnega orgna Naloge poslovodnega organa ob neposredni vojni nevarnosti so odvisne od nalog, določenih v obrambnem načrtu, od vojno-političnega položaja in navodil in ukazov pristojnih organov družbeno politične skupnosti. Kljub temu pa lahko za takšen položaj velja, da poslovodni organ ob neposredni vojni nevarnosti opravlja zlasti naloge: — kot eden izmed določenih izvajalcev obrambnega načrta neposredno izvaja določene ukrepe in aktivnosti po načrtu zlasti z organizacijskega proizvodnega in kadrovskega področja; — prenaša ukaze o izvajanju določenih ukrepov na druge izvajalce; — spremlja, usklajuje in nadzira izvajanje ukazanih ukrepov in dejavnosti; — poroča pristojnim organom o poteku in izvedbi posameznih ukrepov ter — zagotavlja izvajanje drugih nalog za postopen prehod organizacije združenega dela iz mirnodobnega v vojno stanje. Vse naloge poslovodnega organa ob neposredni vojni nevarnosti morajo biti podrobno določene v obrambnem načrtu, le-ta pa mora biti izdelan na podlagi odloka o metodologiji, ki ga je izdal Zvezni izvršni svet ter podrobnejših navodil pristojnih organov družbenopolitične skupnosti. Naloge poslovodnega organa ob mobilizaciji so podobne nalogam ob neposredni vojni nevarnosti. Gre za naloge in dejavnosti, določene z obrambnim načrtom, ki zagotavljajo hiter in učinkovit prehod organizacije združenega dela iz mirnodobnega v vojno stanje. Tudi naloge poslovodnega organa v vojni morajo biti podrobno določene z obrambnim načrtom organizacije združenega dela, tako za primer delovanja na zasedenem kot tudi na začasno zasedenem ozemlju, z vsemi oblikami oboroženega in neoboroženega odpora, pa tudi za vse druge subjekte splošne ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora. Iz vsega navedenega izhaja, da so prav v začetku navedene naloge poslovodnega organa, naloge v obrambnih pripravah, temeljnega pomena. Kajti prav dobro in primerno izvedene obrambne priprave,stvarno in dosledno izdelan obrambni načrt, usposobljenost delovnih ljudi, zagotovljene gmotne in druge možnosti, sposobnost hitrega prilagajanja nastalim razmeram in položajem — vse to zagotavlja uspešno opravljanje nalog ob neposredni vojni nevarnosti ob mobilizaciji ali vojni. Sistem vodenja v organizaciji združenega dela v kakršnemkoli položaju mora biti zagotovljen, poslovodni organ pa mora ukrepati hitro in pravočasno, odločno in z veliko mero in pripravljenostjo za sodelovanje in usklajevanje. Za opravljanje določenih poslov in sprejemanje določenih sklepov, ukrepov in dejavnosti je poslovodni organ samostojen, čeprav je za vsako odločitev odgovoren delavcem, delavskemu svetu in komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito organizacije združenega dela ter drugih, z zakonom določenim organom v družbenopolitični skupnosti. Odnose med Gozdnim gospodarstvom in Novolesom moramo utrjevati in bogatiti! Pogovor z glavnim direktorjem GG Novo mesto tov. Jožetom Petričem V sredo 11.4. 1984 smo predstavniki našega glasila obiskali prijateljski GG, s katerim imamo Novolesovci trdne vezi na mnogih področjih. Pogovarjali smo se z glavnim direktorjem tov. Petričem o temah, ki zadevajo tako GG kot tudi Novoles. Novomeški GG je namreč glavni dobavitelj hlodovine za našo predelavo inje kot tak pomemben poslovni partner. Naš pogovor je bil sproščen, veder in pošten. Spoznali smo, da smo se srečali z dobrimi ljudmi, ki jih nenehen stik z naravo plemeniti in preko njihovega glavnega direktorja tov. Petriča, izvedeli, kako poteka izkoriščanje gozdov in s tem povezana dobava surovin Novolesu. Tov. Petrič, seznanite nas prosim, z vašo dejavnostjo! Naša delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Novo mesto, gospodari z gozdovi iz družbenega in zasebnega sektorja na območju, ki se imenuje t.i. „novomeško gozdno gospodarsko območj-e”. To območje obsega celotno področje občine Metlika in Črnomelj, dobršen del občine Novo mesto in Trebnje ter manjši del občine Grosuplje. Celotna površina meri 152000 ha, gozdovi jo pokrivajo 81500 ha, kar znaša 54% gozdovitost. Od skupne površine obsega družbeni sektor 28100 ha, zasebni sektor 53400 ha. Delež privatne lastnine znaša torej 2/3 površine, ki si jo deli 17.500 lastnikov, od katerih GG les odkupuje. Slika blagovne proizvodnje je pa ravno obratna, družbeni sektor zagotavlja tržišču 2/3 lesnih količin, zasebni sektor pa le 1/3. Češe dotaknemo še kvalitete gozdov, ki jih obsega naše gospodarstvo, velja ugotovitev, da je njihov rastični položaj neugoden. Naši gozdni fondi so šibki, saj znaša lesna zaloga le 184 m3 na ha. Neugodno sliko pokaže tudi razmerje med iglavci, kijih je le cca 30% in listavci, ki jih je cca 70%. Med listavci prevladuje bukev. Za ponazoritev količine našega gozdnega fonda naj na- 6 novoles vedem naslednji primer: če bi les iz naših gozdov (privatni in družbeni sektor) zložili na kup v obliki kocke, bi rob te kocke znašal 247 metrov. Vsako leto priraste cca 445000 m3 lesa, posekamo ga na leto cca 325000 m3, kar nam prinese letno cca 120000 m3 dodatnega fonda lesa. To pomeni, da se gozdovi bogatijo, kar je naša velika skrb. Kako ste organizirani? Našo delovno organizacijo sestavlja 10 TOZD-ov in delovna skupnost skupnih služb, 5 TOZD-ov je gozdarskih, locirani so v: Novem mestu, Straži, Poturnu, Črmošnjicah in v Črnomlju, 3 TOZD-i so kooperantski (TOK-i), locirani so v Novem mestu, Črnomlju in v Trebnjem. Poleg teh imamo dva posebna TOZDa: TOZD za transport in gradnje ter TOZD vrtnarstvo in hortikultura. Vseh zaposlenih nas je 780. Opišite nam tehnologijo sekanja. Na ta način bomo laže razumeli občasne izpade pri izdobavi hlodovine. Še nekaj let nazaj so pri izkoriščanju gozdov prevladovali konji. Takrat je bila eksploatacija lesa mukotrpna in mnogo počasnejša kot je danes. Sedaj pa odločno prevladuje mehanizacija: imamo 50 traktorjev, ki so opremljeni za spravilo lesa in seveda motorne žage. Konje smo obdržali samo še za nedostopne predele, tako je 70% spravila lesa mehaniziranega, kar nam dodatno zagotavlja 22 specialno opremljenih kamionov. Kakšno je razmerje med ponudbo in povpraševanjem po lesu iz vašega območja? Popolnoma nesorazmerno! Pritisk na dobavo je izredno velik, naše možnosti pa majhne. Pritisk na dobavo lesa iz leta v leto narašča, zlasti še na področju izdobave za gospodinjstva. To je razumljivo posledica energetske krize, ki je povečala povpraševanje predvsem po drvih za kurjavo. Do leta 1980je znašalo povpraševanje po lesu za kurjavo 18000 prostorskih metrov, od lani pa so znašale potrebe že 58000 prostorskih metrov. Največji porabnik našega lesa je seveda Novoles, ki dobi od naše celotne blagovne proizvodnje 208000 m3 lesa, 35000 m3 bukve 2000 m3 hrasta in cca 13000 m 3 iglavcev (smreka, jelke). Velike količine izdobavljamo tudi tovarni celuloze Djuro Salaj v Krškem (21000 m3), precejšnje količine pa tudi MEBLU v Novi Gorici za izde- lavo ivernih plošč. Ob tem naj omenim, da smo izračunali, da ustrezno količino, ki jo odvedemo v Novo Gorico, dobi Novoles nazaj preko nakupa ivernih plošč. Podobne odnose imamo tudi z Ogulinom, Karlovcem itd., od koder Novoles dobavlja bukovo hlodovino. Tako ti naši odnosi z drugimi posredno koristijo tudi Novolesu. Tov. direktor! Zakaj kljub temu prihaja do motenj pri dobavi hlodovine Novolesu? Priznam, do motenj prihaja, vendar lahko mirno povem, da so tem motnjam krive izključno vremenske neprilike. Letos npr. je v januarju in februarju zapadla debela snežna odeja, ki je docela ohromila sečnjo v gozdovih. Na Gorjancih so denimo šele včeraj (11.4. 1984) komaj uspeli preorati pot do žičnega žerjava, ki omogoča spravilo hlodovine. Vrsto let nazaj ne pomnimo take zime, kar se je seveda odrazilo na dobavi hlodovine. Zaradi tega smo v letošnjih treh mesecih prodali za 29% manj lesa kot lani, v zasebnem sektorju pa celo za 50% manj. Novoles je tako dobil letos komaj 7390 m3 hlodovine, medtem je dobil lani v tem obdobju 9942 m3. Najbolj se je potrudil TOZD gozdarstvo iz Straže, ki je sam zagotovil 51% vseh izdobavljenih količin. Bi nam orisali odnose med GG in Novolesom? Naj povem, da so odnosi med GG in Novolesom odvijajo tako na formalnem kot tudi neformalnem področju. Do sedaj smo imeli sporazume o dobavi lesa, sedaj pa ravno pripravljamo sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju. Pri sestavljanju srednjeročnih planov se o planiranih količinah redno dogovarjamo in se dogovorov tudi držimo. Imamo pa tudi vrsto drugih odnosov. Sodelujemo z mehanično delavnico, skupno vlagamo v počitniške kapacitete na Resi in v Boh. Bistrici itd., poleg tega nas družijo tudi razne družabne aktivnosti (polharija itd.). Menim, da moramo vse odnose še nadalje vzdrževati in jih bogatiti, saj smo eden drugemu potrebni. A. Šterbenc Nekaj detaljev iz letošnje zime, d1 Marsikatero napako, ki jo v Novolesu naredimo sami, kaj radi pripišemo komu drugemu Pogovor z Vilijem Pavličem o dobavi surovin Letošnjo zimo smo bili priča domala izpraznjenemu krlišču tako pred TOZD Žaga kot tudi na krlišču TOZD TVP. Zaskrbljeno smo spremljali dogodke, kajti pretila je zaustavitev proizvodnje in se spraševali, kaj je temu vzrok. Da bi dobili odgovor iz prave roke, smo opravili pričujoča intervjuja. Tov. Pavlič, bi nam že kar na začetku opisali temeljne vzroke, zakaj so bile zaloge surovin v Straži domala prazne? Naj začnem z ugotovitvijo, da vsako zimo prihaja do situacije, ko z zalogami hlodivne živimo „iz rok v usta”. Letos smo pa te težave občutili še bolj. Naše kr-lišče je bilo za oči nepoučenega gledalca več kot dva meseca prazno. Do tega je prišlo zaradi izjemno ostrih razmer v zimskem času. Konec januarja je namreč zapadla nenormalna velika količina snega, ki je za več tednov dobesedno ohromila izkoriščanje gozdov. V februarju se je le za kratek čas obudila gozdna proizvodnja, ponovno je zapadlo veliko snega, kar je znova preprečilo proizvodnjo v gozdovih. Snežna odeja je namreč na področju Gorjancev, Roga in Pen-dirjevke presegla 1,0 m. Ali smo v Novolesu zaradi motenj v dobavi surovin stali? Kljub tem nemogočim razmeram smo v obdobju od januarja do marca dobili v Novoles 10.564 m3 bukove hlodovine. Od tega jo je novomeško gozdno gospodarstvo zagotovilo 7540 m3 ali 75% vse dobavljene hlodovine. Pri tem je treba še posebej poudariti, daje samo tozd gozdarstvo iz Straže zagotovila 51% vseh količin. Izreči moramo objektivno pohvalo delavcem GG Novo mesto, saj so kljub izjemno neugodnim razmeram in celo v nasprotju s HTV predpisi omogočili gozdno proizvodnjo v višini, ki je omogočila Novolesu proizvodnjo v teh treh mesecih brez večjih motenj in izpadov. Ob tem naj opozorim, da je bila v zadnji številki našega glasila neumesto izrečena pripomba na rovaš GG. To ne koristi dobrim odnosom in pomeni slabo seznanjenost s celotno situacijo na področju oskrbe s surovino. Omenil ste, da se motnje v dobavi surovin večje ali manjše iz leta v leto ponavljajo. Opišite nam kaj je vzrok temu? najbolj prijetno v teh pogojih. Ponavljajoče se motnje povzročata predvsem dva faktorja: vremenske razmere in tehnologija gozdne proizvodnje. V preteklosti ko še ni bila gozdna proizvodnja mehanizirana se je sečnja opravljala na zalogo, les se je spravljal na rampah ob cestah in se od tu odvažal k potrošniku. Sedanja mehanizirana gozdna proizvodnja pa zahteva, da znaša čas od poseka lesa do izdobave potrošniku največ 3 dni. To seveda pomeni, da morajo gozdarji delati brez predhodnih zalog. Posledica tega pa je, da so izpostavljeni udarom vremenskih neprilik, kar pa mi. v Novolesu takoj občutimo kot izpad tekočih dobav. Ali se moramo res sprijazniti s tem, ali pa vendarle iščemo rešitve? Kar se tiče dobav z gozdnih gospodarstev, se moramo z objektivnimi motnjami sprijazniti, pa čeprav neprestano širimo mrežo dobaviteljev, v čemer bi morda kdo videl rešitev. V zimskem obdobju morajo namreč gozdna gospodarstva pokrivati najprej svojo področno lesno industrijo. To pa pomeni, da v zimskem času nimamo možnosti nabavljati lesa v BIH na Hrvaškem itd. Zato je nepošteno zvračati krivdo na GG, če pozimi prihaja do motenj v dobavi. To so preprosto zakonitosti, s katerimi se moramo sprijazniti in se predvsem sami organizirati: ob pravem času si moramo zagotoviti zadostne količine žaganega lesa in eksotične hlodovine ter tako zapolniti vrzeli. Zakaj pa ustrezne količine žaganega lesa že niso zagotovljene? Pri nabavi žaganega lesa se srečujemo z izjemno težkimi problemi na trgu: prvič po vprašanju cen in drugič po vprašanju kvalitete. Izvozne cene so namreč mnogo mnogo višje, kot jih pa lahko zagotovi Novoles. Zato dobavitelji raje prodajajo na tuje, za domače kupce pa ostane manj kvaliteten les. Ker drugače ne gre, je dobila nabava v BLP možnost, da kupuje tudi po višjih cenah in upam, da bomo tako uspeli zagotoviti zahtevane količine tako po kvaliteti kot tudi rokih. Ali smo si v Novolesu tudi sami krivi, da čutimo motnje, morda pri planiranju pa še kje drugje ni vse tako kot bi moralo biti? Da, tudi sami smo krivi. Vzroke vidim v tem, da imamo na eni strani naša skladišča na pol prazna, na drugi strani pa imamo prekomerne zaloge lesa, ki je trenutno neuporaben zaradi neustreznih dimenzij ipd. Posebej pa poudarjam, da je nevzdržna taka situacija, da danes leži v Novole-sovih halah in deponijah preko 7000 m3 decimiranega lesa in nekaj 1000 m3 tudi žaganega lesa. Tako se nahajamo v absurdni situaciji: na eni strani imamo velike zaloge predvsem decimiranega lesa, na drugi strani pa TOZDi tarnajo, da ne morejo realizirati proizvodnih programov, ker nimajo lesa. Očitno gre tukaj za defekte pri planiranju decimiranja, za prepozno planiranje in za netočno planiranje, kajti dogaja se nam, da decimirnica določen del meseca reže kar na pamet, brez usklajenosti s tekočimi potrebami TOZDov. Tu tiči velik vzrok problemov s surovinami in v večini primerov leti krivda neupravičeno na nabavo. Medtem ko kričimo na nabavo, zamegljujemo probleme, ki jih ne rešujemo na liniji planiranja in priprave proizvodnje surovin. GG se po vašem mnenju maksimalno trudi in se odgovorno obnaša do Novolesa, nastopajo pa druge ovire, ki povzročajo motnje? Ugotovitev je točna. Odnosi med GG in Novolesom so dobri in se neprestano še izboljšujejo. Danes smo dosegli v odnosu tako stopnjo, da dejansko obstaja na obeh straneh zavest o visoki stopnji medsebojne soodvisnoti. Na podlagi tega sem prepričan, da je GG vlagal v teh kritičnih mesecih maksimalne napore, da bi Novolesu kar najbolj pomagal reševati problem oskrbe s surovinami. Na jasnem si moramo tudi biti, da tudi ob mnogo ugodnejših vremenskih pogojih GG Novo mesto samo ni sposobno zagotavljati normalnega produkcijskega procesa v Novolesu in gre za dosti velike napore, ki jih pa v Novolesu dostikrat ne znamo realno oceniti niti jim dati realnega priznanja. Da moje prepričanje o visoki stopnji razvitosti medsebojnih odnosov ni iz trte zvito, priča tudi naša skupna odločitev, da sklenemo sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju na osnovah skupnega prihodka in združevanja sredstev. Ta sporazum je plod obojestranskega sporazuma, da so razmere za tako obliko odnosov dejansko dozore- novoles 7 Riše in piše: dr. I. Balog Sladkorna bolezen BODICE — znajo biti kooperantski odnosi sila bratovski? En tozd je vrsto let drugi tozd bremenil le s stroški za vloženo delo, stroške za material je pa pozabil zaračunavati...! — da se je inovativna dejavnost v naši delovni organizaciji že tako razvila, da delavci posvečajo že več pozornosti inovacijam kot pa rednem u delu. Res, ni kaj reči!? ŠALE ODLIČEN MOŽ Prijateljici navdušeno klepetata. „Oh, draga moja. Moj zaročenec sicer ni najlepši, je pa kljub temu krasen dečko.” „In kaj ti je na njem tako všeč?” „Da me bo poročil...” TRISTAN BERNARD II Francoskemu književniku je prijatelj zgodaj zjutraj začel pripovedovati: „Ponoči je besnela strašna nevihta. Bil je silovit vihar, še strašnejše pa je bilo grmenje...” Tristan Bernard seje začudil „A res? Nisem ničesar slišal... Ves večer sem se namreč pogovarjal z ženo.” IZREKI Če hočeš svojega nasprotnika užaliti, ga hvali na ves glas o tistih lastnostih, ki jih nima. U. Ojetti DOMOVINA 1. Ne bo domovina zapustila človeka ampak človek domovino. Blok 2. Če želite spoznati in vzljubiti svojo domovino, pojdite v tuje dežele. L. Boerme 3. Tudi najzaslužnejši dolguje domovini več kot ona njemu. J. Burckhardt 4. Za domovino lahko postavimo vse na kocko, ne smemo pa postaviti na kocko domovine. F. Deak 5. Sladko in častno je umreti za domovino. Horocij Sladkorna bolezen je motnja v presnovi (metabolizmu), za katero je značilno, da trebušna slinavka prideluje premalo hormona insulina, zaradi česar se poveča količina sladkorja v krvi in tudi v seču. To bolezen zvečine povzroča zasnovno po- gojena izčrpanost žleze notranjice t. j. trebušne slinavke. Le v majhnem delu jo povzročajo vnetja in tumorji. Statistika kaže, da danes 1-4% vseh ljudi boleha za sladkorno boleznijo. J Skrite bolezni ne moremo zdraviti; v določenih primerih pa zmanjšano uživanje ogljikovih hidratov j j bolnika reši težav. Vas pa bo treba .zdraviti z insulinom. 7.Ročinja bol£xc.visk.» otol ^ r^n'i^ot h oircGctu-S noi/ S v hrvi Trn \?xu rvi rOO^OtcTnOl/ Itrvulin se- tiloca J. v bti* Cfi-liC» rvi i blir\*vjctt.. Etfijct je v r^u.l?czji n\ k «azi Sladkorna je posledica pomanjkanja insulina, ki se izloča v slinavki. V vaših letih je pogosto povezana debelostjo. 'Morate upoštevati navodila o dieti-in načinu življenja pa se znaki bolezni ne bodo ponovili. Pri sebi ima karton, da je sladkorni bolnik. Dal mu bom malo glukoze v veno. Kaj se je zgodilo? Pri delu ste padli v nezavest. Verjetno ste zjutraj malo jedli pa preveč delali in vam je sladkor zelo padel. Vaši možgani potrebujejo za normalno delo določeno kon-^Jcentracijo sladkorja. Vroča tema UGANITE, KAJ JE TO? KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK ☆ Vladimir Bajc Skrivnost razrite ulice Dva odgovora, ki bosta najbližje resnici, bomo nagradili. Odgovore pošljite na uredništvo, najkasneje do 18. maja! PARADA STROJEV So se stroji domenili, da v parado bodo šli. Tako ne da se več živet, nekaj morajo storit. Zastavonoše so pištole naše, ki namesto laka — olje špricajo. One tega niso krive, vsi zdaj krivca iščemo! Takoj z njimi so kozolci vsi so zelo žalostni. Eden šepa drugi cvili, od tretjega guma stran štrli. Pa ti ročni viličarji kakšen ples to plešejo? Gor pa dol, pa levo. desno, kot v transu skačejo. Dvigusi nič boljši niso še praznih palet ne dvignejo. Robe z njimi ne boš prepeljal, bolj kot osli betežni so. Podobno je z vsakim strojem vsak je malo prizadet. Eden star je drug izrabljen, rečem vam, to je za znoret. Ker denarja nekaj imamo, zdaj nove stroje kupimo izrabljene pa na odpad peljimo, da še tam iz njih kaj zmozgamo. So dolgo in zvesto nam služili hvaležni smo zato jim mi, vsi nestrpno pričakujemo, kdaj novi bodo zalaufali. In nazadnje naj povem še, da v laku olja ni tega so rokavice krive neki strup se v njih drži. PRAH ROZITA Kot smo zvedeli zadnjič, je natančni uradnik Herman Tič raziskal vprašanje okrog razkopavanja križišča in ceste in s tem zvezanim prometnim direndajem in o tem napisal izčrpno poročilo. Zgodilo pa se ni nič. Sele čez čas so ga poklicali na pomembno sejo. „Tovariši”, je začel predsednik sveta. „Mislim, da mi ni treba razlagati, čemu smo se zbrali...” Pogledal je okrog sebe in mrmranje navzočih mu je dalo vedeti, da so z zadevo seznanjeni. „Glasovi v naši bazi so namreč vse glasnejši in tudi tisk se sprašuje, čemu smo se v teh kriznih časih lotili takšne investicije...” „Dovolite, predsednik” mu je segel v besedo predstavnik interesnih skupnosti. „Saj niti ne vemo, kdo je dela naročil... Mi v skupnostih že ne...” „Se vidi, kakšen nadzor imate v samoupravi...” je zlobno pripomnil predstavnik državnega organa. „Prosim, nobenih obtoževanj...” je miril predsednik. „Stanje je nevzdržno!” je trdil zastopnik prometne varnosti in rotil, naj se dela, pa naj jih je naročil kdorkoli, čimprej dokončajo. „Saj sploh ne vemo, kakšen cilj imajo ta dela”, je ugotavljal strokovnjak iz organov za varstvo okolja. „Dejstvo je, da bo kanal, ki nastaja z ritjem, zdaj zdaj zalila voda in da bosta kraka reke tako med TUDI LETOS PROSLAVA! Tradicija je že, da je Novoles nosilec priprav in organizator proslave v počastitev Dneva O F in Prvega maja. Tako bo tudi letos! Kot običajno bo 26. aprila ob 12,30 izpred podjetja Gorjanci krenila skoz Stražo slavnostna povorka, ki se bo ustavila pred našo tovarno. Tod bo ob 12,15 slovesnost, pri kateri bodo sodelovali otroci Osnovne šole iz Vavte vasi. Dolenjski oktet, moški pevski zbor Maks Henigman, naši recitatorji in godba na pihala. Ob tej priliki bo tudi razvitje praporja pohodnega bataljona Ivana Cankarja. Udeležimo se proslave v polnem številu! seboj povezana s kanalom, ki bo presekal mesto...” „Saj to je vendar čudovito”, je vzkliknil predsednik. „To je vendar v zgodovini našega glavnega mesta že storjeno! Zakaj ne bi česa takega naredili tudi tam doli? Kanal... možnost ribolova... turizma... rekreacije! Čudovito! Sam bom odprl to pridobitev... Tajnik, pripravite mi govor!” Sedaj pa se je ponižno oglasil uradnik Herman Tič. „Kaj pa hočete, tovariš Tič?” „Oprostite... toda... ali ste prebrali moje poročilo:” „Kakšno poročilo?” „Poročilo o mojem uradnem obisku tam doli in o mojih ugotovitvah glede razkopavanja ceste...” „Ničesar nisem bral.” „Saj sem ga vendar oddal že pred meseci...” „Mije prav žal... Toda to na zadevi ničesar ne spremeni...” „Seveda spremeni, tovariš predsednik. Tisti kanal namreč koplje norec... Vsa stvar je rezultat neumnosti... Mihol — tako je možu, ki koplje, ime... je čisti norec...” Med navzočimi je završalo. Kako je vendar v naši družbi mogoče, da tako obsežna dela izvaja navaden norec? Saj to je vendar nemogoče! „Verjemite, da je tako. Vse sem preveril...” „Morda je res, morda pa tudi ne... Vsi smo zmotljivi...” je rekel predsednik. „Dejstvo pa je, da javnosti — tudi če je res — ne smemo priznati, daje oni tam doli res norec... To bi lahko imelo neugodne posledice za javno mnenje...” Sledila je široka razprava, na kateri so navzoči pojasnjevali svoja stališča, se strinjali ali ne strinjali s predgovornikom in tako seje seja vlekla pozno v popoldne. Proti večeru, ko so bili duhovi že do kraja razgreti, pa vstopi dežurni in pomoli predsedniku obširen teleks. Ta ga prebere, pogleda navzoče in svečano reče: „Rov tam doli je zalila voda... dobili smo kanal...” (nadaljevanje in konec prihodnjič) novoles 9 Šahovske novice Dne 27. 3. 1984 je bil tretji mesečni turnir na katerem je zmagal Novak s 5 točkami, drugi je bil Pavlin 4,5, tretji pa Cigler s 4 točkami. V skupnem vrstnem redu po treh turnirjih ni prišlo do bistvenih sprememb. Se nadalje vodi Cigler s 15,5 točkami, sledijo pa Medved in Pavlin 14,5, Čutura 9.5 itd. Uvrščenih je trinajst šahistov. Dne 3. 4. 1984 pa smo gostili šahiste ISKRA ŽUŽEMBERK, s katerimi smo se tudi dogovorili o trajnejšem sodelovanju, ki bo seveda koristilo obema ekipama pri pripravah za letošnje tekmovanje. V prijateljskem dvoboju na 5 deksah so bile partije borbene in zanimive. Zmagali so zasluženo šahisti ISKRE ŽUŽEMBERK z rezultatom 15:11, čeprav je po prvem krogu vodil Novoles s 3,5 proti 1,5 točke. V nadaljnih štirih krogih pa so gostje pokazali, da so trenutno bolje pripravljene in homogene ekipe in so rezultat obrnili v svojo korist. Vse naše igralce velja pohvaliti za borbenost. Po tem prijateljskem dvoboju pa je bil na željo vseh prisotnih organiziran še hitropotezni turnir na pet minut. Zmagal je Ciril Kosmina (ISKRA) s 7,5 točkami pred Sandijem Černačem (ISKRA) s 7 točkami, tretji pa je bil Mladen Majster (NOVOLES) s 6,5 točke, sledijo Novak (NOVOLES) 6 točkami, Medved (NOVOLES) 4.5 točke, Gorazd Kosmina in Čutura (oba NOVOLES) 4 točke, Vujič in Muhič (oba ISKRA) 2 točki in Fortuna (ISKRA) 1,5 točke. Povratni dvoboj bo v Žužemberku, termin bo določen pozneje. M. M. OPRAVIČILO Pri reportaži s Fricovega pokala je prišlo do neljube napake ob tipkanju. V celoti je bila izpuščena razvrstitev smučarjev v veleslalomu iz IV kategorije, namesto le-te je bila navedena razvrstitev prvih osem uvrščenih iz III. -tje kategorije (od 40 — 50 let), ki so se avtomatsko „postarali", saj so se znašli v kategoriji nad 50 let. Da bi bila smola še večja, je bilo napačno prikazano tudi prvo mesto v tej kategoriji. Pravilna razvrstitev je bila sledeča: IV. kategorija moški nad 50 let 1. Mirko Bajt - 31,96 (GG), 2. Jože Rade — 32,19 (GG), 3. Slavko Kregar — 34,12 (BLP), 4. Alojz Serini — 34,23 (GG), 5. Jože Weiss — 36,06 (GG), 6. Jože Kure — 36,98 (GG), 7. Zvone Hacin — 37,9X (BLP), 8. Jože Knez — 40,76 (DSSS). Prvo mesto vlil. kategoriji (od 40-50 let) je zasedel Slavko Medle (Novoles) in ne Mirko Bajt (GG), kot je napačno navedeno. Za neljubo napako prosimo za razumevanje in opravičilo! Uredništvo Bajt Andrej — Le poglej, tako se pa maže Prvenstvo DO Novoles v kegljanju Prvič so v ekipah tekmovale tudi ženske V soboto, 31. 3. 1984, je na kegljišču v domu JLA Novo mesto pomerilo moči 43 kegljačev in 15 kegljačic Novolesa, razporejenih v 12 ekip. Borba za barve TOZD-ov in posamezne uvrstitve je bila napeta. Vsi skupaj smo v šestih urah podrli 8595 kegljev, rezultati ekip in posameznikov pa so naslednji: EKIPE: L TSP 725 keg. Zvone Majer, Martin Sepaher, Anica Sercelj in Brane Vidmar 2. DSSS 723 keg. Samo Aš, Zvonka Volf, Valerija Dular in Matjaž Malenšek 3. TA P 716 keg. Stane Zakrajšek, Anica Golob, Jože Novak in Franc Maroš 4. IGK 701 keg. Alojz Vencelj, Franc Klemenčič, Slavko Bizjak in Majda Medved 5. TP1 696 keg. Vladimir Volf, Alojz Zupančič, Cveto Uršič in Andreja Mezek 6. TES 680 keg. Vilko Grandovec, Jože Rebselj, Ana Košmerl in Egidij Jarc 7. TKO-1 659 keg. Drago Vladič, Stane Vukšinič, Boris Badovinac in Suzana Furjančič 8. TVP 649 keg. Peter Erbida, Tomo Salopek, Marjeta Beg in Miloš Pilič 9. TKO-2 643 keg. Rudi Pavlinič, Hrnjak Niko, Slavo Težak in Biserka Vidovič 10. TDP 607 keg. Andrej Janko, Alenka Urbančič, Slavko Kristan in Vid Fajdiga 1 1. ŽAGA 595 keg. Ljubo Rajer, Branko Durič, Stane Bartolj in Stanka Repar POSAMEZNO — ŽENSKE Ime in priimek TOZD Polno /A- v v Cisc. Sk upaj L Milka Poljak TPP 144 52 196 2. Majda Medved IGK 118 52 170 3. Andreja Mezek TPI 107 62 196 POSAMEZNO — MOŠKI L Franc Maraš TAP 139 79 218 2. Stane Zakrajšek TA P 139 72 211 3. Matjaž Malenšek DSSS 146 62 208 Šahovsko obvestilo Prihodnji redni mesečni turnir bo v torek, dne 24. 4. 1984 s pričetkom ob 15.30 uri v sejni sobi DSSS—Straža. Vabljeni. M. M. Lesarijada ’84 24. marca, je na Soriški planini, po nekaj „sušnih” letih, zopet prišlo do republiškega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev ali krajše, „Lesarija-de”. Med 362 tekmovalci je bilo tudi 16 najboljših smučarjev in smučark iz Novolesa. V močni konkurenci (za Lesarijado velja, da je to najkvalitetnejše smučarsko tekmovanje v Sloveniji), so naši predstavniki zasedli naslednja mesta: VSL — Moški Slavko Medle 4. kat. 4. mesto, Janez Novinec 2. kat. 9. mesto, Toni Rabvar 1. kat 11. mesto, Jure Legan 3. kat. 14. mesto, Zvone Mojstrovič 1. kat. 28. mesto. V veleslalomu je skupno nastopilo kar 148 tekmovalcev, ekipno pa so naši „veleslalo-maši” zasedli odlično 7. mesto in tako med 20-timi moštvi pustili za sabo vse predstavnike SOZD UNILES, razen Mebla. VSL — Ženske Ivanka Turk 1. kat. 8. mesto, Anica Golob 3. kat. 7. mesto. TEKI — Moški Brane Vidmar 1. kat. 6 mesto, Žare Kovačevič 2. kat. 26. mesto, Mladen Majster 2. kat. 28. mesto, Andrej Bajt 4. kat. 3. mesto — bronasta med. Lepo, sončno vreme je veliko pripomoglo k uspehu tekmovanja, vzdušje med tekmo in po njej pa je bilo tudi „ta pravo”. O tem pa že naslednji prispevek. K. G. Sindikalne športne igre Gače ’84 Na Gačah seje v okviru SS1 v veleslalomu pomerilo 28 tekmovalk in 110 tekmovalcev, predstavnikov skoro vseh DO v novomeški občini. Ekipno je zmagala KRKA, pred PIONIRJEM in Novolesom. Za ekipo Novolesa so nastopili: Cvetka Šinkovec, Anica Golob, Ivica Iskra, Slavko Medle, Stane Štavdohar, Andrej Bajt, Zvone Peterlin, Boštjan Japelj, Zdene Dular, Toni Ravbar, Janez Novinec, Zvone Mojstrovič, Ljubo Rajer, Drago Miklič, Brane Kren, Jele Ber-kopec, Robert Juran in Franc Kalčič. Naštejmo še nekaj boljših uvrstitev naših tekmovalcev. VSL Moški Slavko Medle D kat. 2. mesto, Zdene Dular B kat. 3. mesto, Toni Ravbar B kat 4. mesto, Janez Novinec B kat. 6. mesto, Brane Kren A kat. 8. mesto, Jele Berkopec A kat. 9. mesto. VSL Ženske Cvetka Šinkovec B kat. 3. mesto, Anica Golob B kat. 7. mesto, Ivica Iskra A kat. 12. mesto. Kadrovske spremembe do meseca aprila 1984 TOZD TVP: prišli: Jože Zupančič, Branko Bubnjić, Idris Hasani, Zora Bojanič, Mirko Lukšič (iz JLA), Martin Mervar, odšli: Janez Kovačič (disciplinska izključitev), Alojz Ljubi (upokojitev), Milan Plut (v JLA), Julka Derganc (upokojitev), Šime Čulina (upokojitev), Igor Košir (sporazum), Ivanka Rozman (upokojitev, Terezija Mežnaršič (upokojitev), Jože Fifolt (upokojitev). TOZD Žaga: prišli: Jože Kmet, Jože Mausser, Zvonko Rozman, Anton Boben, Milan Zivkovič, Kazimir Brezar, Zoran Đukarič, Bojan Pirc, Slobodan Petrič, Predrag Matkovič, Alojz^ Popla-šen, Bojan Jerak, Marjan Šteingel, Miladin Đekič, Jože Hrvat, Branko Poplašen, Drago Aščič, Roman Kovačič, Marija Novak, Marija Kocjan, Đuro Rajak, Draško Maksimovič, Irena Kasun, Mirko Šajnovič, Bogdan Miklič, Boris Brezar, Vinko Jenič, Latif Mu-ratovič, Žumer Koca; odšli: Vlasta Kovačič (samovoljno), Sredo Aleksič (samovoljno), Anton Mausser (JLA), Andrija Žiška (samovoljno), Anton Boben (JLA) Peter Zamida (JLA), Branko Muhič (v JLA), Anđelko Tadič (sporazum), Janez Kolenc (sporazum), Jože Kostrevc (v TOZD TPP), Marija Zupančič (v TOZD TD P), Miladin Đekič (samovoljno). Pavle Pirc (sporazum). TOZD TPI: prišli: Jože Pavlin, Vanja Kastelic (iz^DSSS), Alojz Zupančič, Jožev Šercelj, Alojz Šenica, odšli: Štefan Župančič (upokojitev), Marica Fifolt (upokojitev), Karol Kumelj (upokojitev), Anton Novak (JLA), Slavka Kalčič (v TOZD TPP), Jože Poličnik (JLA) TOZD 1GK: prišli: Anton Rus (iz JLA), Alojz Jerovšek, Marjan Ponikvar, Nataša Štefančič, odšli: Franc Krese (del. razmerje za določen čas), Viktorija Stopar (sporazum), Marija Pajk (v TOZD TA P), Rado Borštnar (disciplinska izključitev), Andrej Oven (sporazum), Franc Jalovec (samovoljno), Viktor Pajk (JLA), Franc Pepelnak (JLA), Viktor Pajk (upokojitev), Stanko Pust (samovoljno), Jože Retelj (samovoljno), Alojz Jerovšek (samovoljno), Franc Smrke (samovoljno), Drago Kraljevski (sporazum), Jože Grm (sporazum), Alojz Lamut (sporazum). TOZD TDP: prišli: Franc Molek, Franc Sabotin, Vojislav Antončič, Mirko Župevec, Marko Fink, Igor Obradinovič, Lojzka Barič, Lidija Alijevič, Anica Avguštin, Dragica Pašalič, Slavko Rožič, Marin_ Jakša, Branko Mugerli, Jože Černivec, Jože Nahtigal, Karmen Kovačič, Marjana Papež, Sonja Kobe, Jožica Gorše, Zdenka Jakša, Marija Zupančič, Milan Pribanič (iz TOZD TSP), Branko Bukovec, Avgust Poglajen, Bogdan Stupar. Albin Kužnik, Jožica Šenica, Ivan Šime, Brane Davidovič, Zoran Pešič, Danica Brčina, Mirko Kerne, Igor Mausser, Rudolf Flis, Janez Movak, Stanislav Košir, Veno Brčina, odšli: Zdravko Zajc (v TOZD TPP), Marija Kovačec (sporazum), Mitja Legan (sporazum), Svađa Hadžič (samovoljno, Alenka Bartolj (sporazum), Izidor Drenšek (v JLA), Franc Pelc (v JLA), Igor Špelko (v JLA), Martin Jakša (samovoljno), Karmen Kovačič (samovoljno), Frano Davidovič (samovoljno), Slavko Rožič (samovoljno), Albin Murn (v TOZD TGD), Alojz Novak (DSSS), Zdenka Jakša (sporazum), Mojca Hočevar (sporazum), Danica Kralj (sporazum), Angela Erjavec (upokojitev), Ljudmila Veselič (upokojitev). TOZD TSP: prišli: Boris Pakar, Franc Gregorič, Emilko Rivič, Darinka Kostanjevec, Kata Poplašen, Josip Burja (iz TOZD TPP), Jože Povše (iz DSSS), Spomenka Đurinski, Smilja Tei-novič, Jožko Fideršek, Jože Bar-borič, Mihael Luzar, Manda Dražetič, Franc Hotevec, Jože Fabjan (iz TOZD BLP), Jerko Čačič (iz TOZD TPP), Marija Novak, Marija Sabotin, Breda Zajc, Nada Babič, Marin Koncilja, Franc Mrvar, Anton Gašperšič(iz JLA), odšli: Stanislava Klobučar (sporazum), Vida Kermc (samovoljno), Branko Kavšek (sporazum), Milan Zupančič (v JLA), Ivan Kastelic (v JLA), Milan Pribanič (v TOZD TDP), Jožica Volčjak (sporazum), Emilko Rivič (samovoljno), Franc Gregorič (samovoljno), Jože Gole (samovoljno), Vladimir Černe (sporazum), Brane Zupančič (sporazum), Štefka Zadravec (upokojitev), Jože Novak (v TOZD BLP), Vida Draganič(sporazum), Jožko Fideršek (samovoljno), Ivica Karlo (sporazum), Janja Vidmar (sporazum). TOZD TPP-.prišli: Ivan Prus, Jože Plantan, Janez Mausar, Branko Gazvoda, Zdravko Zajc (iz TOZD TDP), Janez Hrovatič, Šamo Zupančič, Jože Hartman, Jože Bele, Slavka Kalčič (iz TOZD TPI), Jože Kostrevec (iz TOZD Žaga Straža), Franc Može, Branko Strahan, Marija Čelič, Marko Verhovnik, Jožica Drab, Štefan Srebrnjak, Jože Mantelj, Božena Drenik, Jože Golobič, Slavko Zrilič, Branko Godnjavec (iz JLA); odšli: Vid Pipan (samovoljno), Ludvik Marinč (sporazum), Franc Klemenčič (samovoljno), Edvard Brajdič (disciplinska), Branko Ostanek (sporazum), Stanislav Lipar (samovoljno), Jožica Zupančič (sporazum), Ivan Prus (v JLA), Josip Burja (v TOZD TSP), Mateja Cvar (v TOZD TGD), Miladin Đekič (v TOZD Žaga Straža), Anton Selak (smrt), Anton Žvan (sporazum), Jože Ažnoh (sporazum), Anton Uhan (DSSS), Stane Gorše (DSSS), Jerko Čačič (v TOZD TSP), Marko Pavlin (samovoljno). TOZD TAP: prišli: Marija Pajek (iz TOZD IG K), Boris Radovan, Jože Pajk, Franc Bartolj, Marta Strajnar; odšli: Borut Grčar (sporazum), Franc Brodnik (sporazum), Srečko Požeš (v JLA), Janez Smolič (sporazum), Jože Pajk (konec delovnega razmerja za določen čas), Boris Radovan (konec delovnega razmerja za določen čas), Marija Strniša (upokojitev). TOZD TKO: odšli: Biserka Vidovič (konec delovnega razmerja za določen čas), Branka Ferenac (konec delovnega razmerja za določen čas) Marija Sodec (konec delovnega razmerja za določen čas), Vlado Govednik (samovoljno); prišli: Marjan Pul-ez, Biserka Vidovič, Branka Ferenac, Marko Vraničar, Dušan Mrvar. TOZD TES: prišli: Dobrivoje Boškovič, Zdenko Kavšček, Ciril Zupančič, Darinka Turk, odšli: Edi Mervar (delovno razmerje za določen čas), Alojz Šenica (konec delovnega razmerja za določen čas), Franjo Pirc (JLA), Neža Pavlin (upokojitev), Peter Lavrič (JLA), Jože Avsenik (upokojitev). TOZD TGD: prišli: Marica Ponikvar, Jožefa Jarc, Matjaž Legan, Mateja Cvar (iz TOZD TPP), Roman Šuštar, Metod Muren, Stanislav Oberstar, Albin Muren (iz TOZD TDP); odšli: Božidar Lavrič (samovoljno). TOZD BLP: prišli: Ilija Čutura (iz JLA), Vojko Strmole, Marinka Gornik, Dušan Faleskini, Ivan Čutura, Slavko Blatnik, Jože Novak (iz TOZD TSP), Judita Sotler, odšli: Alojz Kolegar (sporazum), Jože Padovan (konec delovnega razmerja za določen čas), Gorazd Primic (DSSS), Jože Fabjan (v TOZD TSP), Dušan Faleskini (sporazum). DSSSj prišli: Gorazd Kosmina, Alenka Šenica, Jurij Stegnar, Alojz Muren, Stane Gorše (iz TOZD TPP), Anton Uhan (iz TOZD TPP), Alojz Novak (iz TOZD TDP), Gorazd Primic (iz TOZD BLP), Marija Kregar, Zmago Novak, odšli: Vanja Kastelic (v TOŽD TPI), Bogomir Zorman (sporazum), Miroslava Levičar (sporazum), Jože Povše (v TOZD TŠP), Jože Končina (sporazum), Jurij Stegnar (samovoljno), Milan Eržen (sporazum). TOZD SIGMAT: prišli: Janez Žibert, Janez Bernik, Roman Ge-ršak; odšli: Jože Vogrinec (sporazum), Robert Sotošek (disciplinska izključitev), Jože Katič (sporazum), Jože Vidic (sporazum). TOZD LIPA: prišli: Anton Vovko, Martin Sintič, Mojca Junkar; odšli: Ivan Premru (disciplinska izključitev), Alojz Turk (disciplinska izključitev), BrankoStefa-nič (upokojitev). TOZD BOR: prišli: Ana Zorko, Boris Mauser, Marjan Mlakar, Vlado Koritnik, Jože Božič, Anica Kozole, Zdenka Vidovič, Slavica Simonišek, odšli: Martin Križnik (disciplinska izključitev), Matjaž Mausar (sporazum), Alojz Mlakar (upokojitev), Damijan Žitnik (sporazum). Poročilo o delu disciplinske komisije v letu 1983 V zadnjem času seje število disciplinskih ukrepov zmanjšalo, kar morda pomeni, da se discipliniranost povečuje?! V primerjavi z letom 1981 seje število izrečenih ukrepov zmanjšalo za 14% in v primerjavi z letom 1982 za 33%. Vse tako kaže, daje bilo prelomno leto, leto 1982 v katerem smo zabeležili največje število disciplinskih ukrepov (478). Disciplinska komisija je imela v letu 1983 razpisanih 48 javnih obravnav na katerih je obravnavala 243 delavcev, ki jim je bilo očitano 341 kršitev delovnih obveznosti. V primerjavi z letom 1982 se je število delavcev v postopku zmanjšalo, kar je dobro znamenje, da se vsi zaposleni v Novolesu zavedamo gospodarske situacije in da bolj vestno in odgovorno opra- rekla delavcem v postopku naslednje disciplinske ukrepe oz. sklepe: 7 oprostitev odgovornosti, 3 ugotovitve odgovornosti, vendar ukrep ni bil izrečen, 27 opominov, 77 javnih opominov, 3 razporeditve na druga dela in naloge, 2 denarni kazni, 83 prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo, 41 prenehanj delovnega razmerja. Poleg tega je komisija izrekla v 3 primerih povrnitev materialne škode in 38 primerov povrnitev pavšalne odškodnine za neopravičene izostanke z dela oz. samovoljno oddaljevanje od dela. Zoper izrečene disciplinske ukrepe je vložilo ugovor na delavski svet 26 delavcev in v 10 primerih je delavski svet spremenil izrečeni ukrep v milejši. Trije delavci so iskali sodno varstvo na sodišču združenega dela, v enem primeru je sodišče ugodilo predlagatelju. vljamo svoje delo. Disciplinska ko Višina izrečenih disciplinskih ukrepov je bila odvisna od upoštevanja vseh oteževalnih in olajševalnih okoliščin, tako da je komisija vsak primer temeljito pretehtala in izrekla ustrezen disciplinski ukrep, ki naj bi tudi vzgojno in pozitivno vplival na delavca v postopku. M. M. Nagradna križanka št. 2 Rešitev pošljite do 9. maja 1984 >>■ 2VO^Č OGLAS- NIK ZRAJCO- k(VJTV0|u^ ITPl VlOfi TOMŠIČ REKA V BURMI ŽILA ODVOD- NICA PIRC CIRIL lii 1 VAN TRLE P 0DV2EM živ -UENJA. 1 • 1 1 1 ' T • J C 3\ f Jrj 7 j rdeče krvni- čke ^7 M / l\ EVROPfkR REKA m n? tlTTR PvflK Sflk fvjSjj ' V ne*ec- NIČ£N DKR.2A PR v ‘kč’ T \ — 1 lu~ 2ELKF) EL6RT. PRI- KLJUČEK B&i M \iL & NOVINEC 'TO N ( PtČlftK TOKJE PRrroK Renr AMPER lrhkR KO VIN R REPORTfl MN)?. KNEZ OGLJIK 3. TON NftC NK. TfLOV. Peter MHTICBL slavko MEDVED SPRE- iCMlJICH ener- GiiR PCIMER EDEN CO SKLONOV ROŽfi bogo- slovje V2KCIK 801FČIW SOtfiTE trtjanr ZUPANČIČ ftasKASO Elfci SAMO- GLASNIK Remi j rožo ISKRC NEKO- N060M. DINAMA »IfKOt 8 OPJIM. Sol. vin. KIVIJE KISIK ^JČA9T, 0 BEL D£ L kom*. POSODE Rt'D SES0UE\ PSFftW.fl Tff JSfiH ČEHOV/ OLGF) NP