fi| TEDEN / TA TEDEN
Fh^ mesto
po A m vaVSmv
Že osemindvajsetič prihajajo godci in pevci na ptujski fes-
tival, ki je zagledal luč sveta 1969. leta, ob praznovanju
1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja. Takrat je šlo bolj
ali manj za popestritev praznovanj ob visokem jubileju,
srečanje ansamblov pa je preraslo v tradicionalno prireditev,
ki ima v svetu domače zabavne glasbe posebno težo. Zlata Or-
fejeva značka s ptujskega festivala je ansamblom in
posameznikom dobra popotnica za nadaljnje nastopanje in za
dobro ime ansambla. V Ptuju se je preizkušala že blizu dvesto
ansamblov, mnogi so s ptujskega odra zajadrali v profesion-
alne vode, nekateri so zasijali, pa kaj hitro ugasnili, mnogi
vztrajajo že več kot petindvajset let, spet drugi so se izgubili,
ker niso prešli praga povprečnosti.
Ptujski festival si je ves čas prizadeval za kvaliteto te zvrsti
zabavne glasbe, dal večjo veljavo ansamblom, ki so črpali
svoje skladbe iiz ljudske zakladnice, ter pritegnil k sode-
lovanju najvidnejše strokovnjake s tega področja.
Ptujske festival domače zabavne glasbe je nekak zaključek
ptujskih poletnih prireditev, ki so letos bile posebej pestre in
, bogate. Domača zabavna glasba je glasba širokih množic, na-
5 menjena predvsem zabavi in dobremu počutju, zato privablja
' v festivalski Ptuj poslušalce iz vse Slovenije.
V dveh festivalskih dneh, ki sta pred nami, bomo slišali iz-
vajanje več kot tridesetih ansamblov in blizu petdeset novih
melodij. To je letošnja	p
nova bera domače	^^
zabavne glasbe.	jfl^^
Prisluhnimo!_'	'
ORMOŽ / POLICIJA OPOZARJA
Pme/o se /e novo šolsko leto
Slovenija sodi med države z zelo slabo prometno kuturo. Po
statistiki sodeč umre na naših cestah letno okrog 500 ljudi,
vzroki za takšno stanje so različni. Globalni vzrok pa je
prenizka prometna kultura udeležencev v cestnem prometu in
neučinkoviti prometni predpisi, je povedal pomočnik
komandiija policijske postaje v Ormožu Janko Zadravec, ki se
največ ukvarja prav s prometno varnostjo.
Vzroki nesreč so največkrat vožnja
z neprilagojeno hitrostjo, nepravilna
stran in smer vožnje udeležencev, iz-
siljevanje prednosti, nepravilno pre-
hitevanje, psihofizično stanje vozni-
kov. Na območju policijske postaje
Ormož letno obravnavajo 320 pro-
metnih nesreč. Pripeti se jih seveda
znatno večje število, a nekaterih
udeleženci ne prijavijo. V zadnjih 25
letih je v prometnih nesrečah v Slo-
veniji umrlo 1440 otrok in mladost-
nikov, kar je 9,8 odstotka vseh smr-
tnih žrtev v prometu. V tem času je
bilo 42.800 telesno poškodovanih
otrok in mladoletnikov. Vsako leto v
Sloveniji za posledicami prometnih
nesreč umre več kot razred otrok
(40), več kot 1600 pa je poškodova-
nih. Na območju policijske postaje
Ormož ta številka sicer ni visoka,
vendar je kljub temu zaskrbljujoča.
Lani so bili telesno poškodovani
trije otroci in trije mladostniki.
V ormoški občini je osem os-
novnih šol in prav toliko vrtcev. Na-
jbolj izpostavljeni prometu so učenci
v Ivanjkovcih, Središču ob Dravi,
Veliki Nedelji, na posameznih od-
sekih pa tudi učenci vseh drugih os-
novnih šol. Med šolarji jih letos pre-
cej prvič prestopa šolsk prag in jih
čaka velik izziv tako v šolskih klopeh
kakor tudi v prometu. Prometna
vzgoja otrok je pomemben dejavnik
varovanja življenja ter prispevek k
otrokovi celotni vzgoji. Otrok je v
promet vključen vsak dan, in ker se
ne zna ravnati po prometnih pred-
pisih, potrebuje pomoč, nasvete,
vodenje in nadzor. V prvi vrsti so s
svojim vedenjem otroku v prometu
vzor njegovi starši.
Policija je svoje aktivnosti za varen
pričetek novega šolskega leta pričela
že junija: vzpodbudili so obnovi'tev
prometne signalizacije ob osnovnih
šolah, se dogovorili za sodelovanje z
Avto-moto društvom Ormož in avto
šolo Prevent, ki bodo pomagali pri
prehajanju otrok čez cesto. Pogovo-
rili so se z odgovornimi v osnovnih
šolah in tudi z mentorji prometne
vzgoje. Še pred iztekom pouka so v
začetku poletja anketirali učence in
starše v petih osnovnih šolah in na
podlagi teh anketnih listov dopolnili
varne poti v šolo skupaj z mentorji
prometne vzgoje na šolah.
Ob pričetku šolskega leta pa poli-
cisti v bližini osnovnih šol opravljajo
kontrolo prometa. Dosledno ukre-
pajo zoper kršitelje cestnoprometnih
predpisov in učence opozarjajo na
pravilno hojo, jih usmerjajo in
nudijo pomoč. Vodje policijskih ok-
olišev se bodo udeleževah sestankov
na osnovnih šolah, kjer bodo starše
in učence opozarjali na problema-
tiko spoštovanja cestnoprometnih
predpisov, pasti v prometu, uporabo
odsevnih teles in podobno. Največja
intenziteta prisotnosti policije na
cestah bo seveda od 1. do 12. septem-
bra, akcija pa se bo postopoma
nadaljevala do konca meseca.
Policija opozarja vse udeležence v
prometu, da so ob začetku šolskega
previdni, strpni in da upoštevajo
prometne predpise, zlasti pa seveda
omejitev hitrosti v bližini osnovih
šol in vzgojno-varstvenih ustanov.
vk:
2
četrtek, 4. september /997 - TEDNIK
GORNJA RADGONA / SEJEM BIL JE ZIV
Jubikina pHredHev upmviala pniakovanjo
RDEČA NIT STROKOVNIH POSVETOVANJ IN OKROGLIH MIZ JE BILO
PRIBLIŽEVANJE SLOVENIJE EVROPSKI UNIJI • VEČ POZORNOSTI SEJEMSKI
INFRASTRUKTURI, KI JE TUDI PROBLEM MESTA IN OBČINE GORNJA RADGONA •
USPEŠEN PERUTNININ DAN
s tiskovno konferenco direktorja Pomurskega sejma Ja-
neza Erjavca in slovenskega kmetijskega ministra Cirila
Smrkolja ter tradicionalnimi kasaškimi dirkami se je v
nedeljo pozno zvečer končal jubilejni, 35. kmetijsko-
živilski sejem. Upravičil je vsa pričakovanja, bil je na viso-
kem nivoju in tako rekoč predstavitev evropskega kme-
tijstva v malem. Odlika letošnje prireditve, ki jo je obiska-
lo skoraj 200 tisoč obiskovalcev, med njimi veliko iz tuji-
ne, zlasti iz Hrvaške in Madžarske, so bila strokovna pos-
vetovanja in okrogle mize, posebno bogastvo pa vseslo-
venska razstava živine. Pomembna je bila tudi predstavi-
tev kmetijskega šolstva, že prihodnje leto pa naj bi sejem
po besedah ministra Cirila Smrkolja ponudil več storitev
za potrošnike-kmete, ki bodo lahko sklepali posle s
ponudniki tehnike, opreme in storitev.
Za nami je največja sejemska
prireditev v naši državi, ki je
Gornjo Radgono spremenila v
kmetijsko prestolnico in stičišče
pomembnih mednarodnih poti.
Skoda, da s prireditvijo mesto ne
živi bolj. Očitno pa bi lahko v
prihodnje občina s sejmom učin-
koviteje sodelovala, ne pa da so
zaradi različnosti (predvsem pa
zaradi visokih stroškov) v mestu
pozabili izobesiti zastave. Tudi
priljubljenih konjskih dirk v
Gornji Radgoni ni bilo, pripra-
vili so jih kar v Ljutomeru in to
izjemno uspešno. (O tem več na
naših športnih straneh.)
Letošnji sejem je bil dobro
pripravljen in seveda dobro
obiskan, poleg skoraj 200 tisoč
obiskovalcev ga je obiskala
množica visokih gostov, minist-
rov iz držav CEFTE, diplomats-
kih in konzularnih predstavni-
kov, državnih svetnikov in pos-
lancev in seveda ministrov-čla-
nov slovenske vlade. Zadnji se-
jemski dan je bil v Gornji
Radgoni tudi podpredsednik
vlade Marjan Podobnik. Izrazil
je zadovoljstvo nad prireditvijo,
ki je bila dobro pripravljena.
Na sklepni tiskovni konferen-
ci je direktor Pomurskega sejma
Janez Erjavec v imenu organiza-
torjev povedal, da so bili vsi zas-
tavljeni projekti izpeljani tako,
kot so jih načrtovali. Vse prire-
ditve so bile na evropskem nivo-
ju, velik je tudi poslovni učinek
sejma, ki je v tem času omogočil
dodatni zaslužek več kot 130 lju-
dem. Rdeča nit vseh strokovnih
posvetovanj in okroglih miz, ki
so pritegnile pozornost strokov-
ne in širše javnosti, je bilo po-
vezovanje Slovenije z EU in
državami CEFTE. Zahvalil se je
ministrstvu za kmetijstvo, ki je
na čelu z ministrom Cirilom
Smrkoljem vse dni ustvarjalno
sodelovalo in dalo sejmu po-
sebno, strokovno in politično
težo. Janez Erjavec je spomnil
zlasti na vseslovensko razstavo
živine, ki je bila izjemno kako-
vostna, pa tudi na vzorčne nasa-
de, gozdno pot in ribnike v na-
ravnem okolju. Uspela so tudi
prizadevanja po celovitejši
predstavitvi regij in držav, letos
sta se uspešno predstavili
sosednja Madžarska in Prlekija z
Ljutomerom. Nagradili so 1800
najrazličnejših	izdelkov,
privlačen je bil tudi zabaven
program. Med obiskovalci je
bilo veliko tujcev, največ iz
sosednjih držav, predvsem iz
Madžarske in Hrvaške, je še po-
vedal Janez Erjavec.
Slovenski kmetijski minister
Ciril Smrkolj je ob koncu sejma
izjavil, da je bilo ministrstvo
ustvarjalno vpeto v vsa sejemska
dogajanja. "Želeli smo se
predstaviti kot aktivni člen se-
jma, kar je normalno, saj je bil
sejem predstavitev slovenskega
in evropskega kmetijstva," je de-
jal Ciril Smrkolj in opozoril tudi
na drugi vidike sejma.
Radgončani so bili prijazni gos-
titelji, res pa je, da bo treba kma-
lu urediti infrastrukturo, ki je
pomanjkljiva. Že prihodnje leto
naj bi sejem v Gornji Radgoni
ponudil več bančnih storitev, da
bi lahko obiskovalci sklepali
posle s ponudniki direktno na
sejmu, tudi s pomočjo bank.
Sejem je obiskalo veliko kme-
tov in drugih, med njimi tudi s
širšega ptujskega območja. Svoj
dan je imela Perutnina Ptuj, no-
silec kakovosti 1997. Na posebni
tiskovni konferenci ob dnevu
Perutnine sta člana uprave tega
pri nas najuspešnejšega perutni-
narskega podjetja, predsednik
dr. Roman Glaser in članica
Nada Krajnc, predstavila poslo-
vanje in bodoče poslovne usme-
ritve. Predsednik uprave Perut-
nine Ptuj dr. Roman Glaser je ob
tej priložnosti povedal, da je
podjetje uspešno sklenilo
lastninsko preoblikovanje in da
bo konec septembra že imelo
prvo skupščino delničarjev.
Poslovni rezultati so dobri, kma-
lu bodo v Ljubljani odprli nov
poslovni center, prodirajo na
tuja tržišča, so največji proizva-
jalec perutninskega mesa, kar 60
% vsega tega mesa na Slo-
venskem prihaja iz Perutnine.
Dr. Roman Glaser je še povedal,
da so zelo zadovoljni z nazivom
nosilca kakovosti za letošnje
leto, saj gre za enega na-
juglednejših ocenjevanj, za kate-
rim stoji tudi množično obiska-
ni kmetijsko-živilski sejem. Čla-
nica uprave Nada Krajnc je po-
vedala, da si Perutnina prizade-
va tudi za odličnost pri trženju
svojih živil. V podjetju se zave-
dajo, da lahko samo z odličnost-
jo v trženju obdržijo korake
prednosti pred konkurenco.
Na sejmu je založba Veritas iz
Ptuja predstavila dve novi knji-
gi, in sicer prevod iz nemščine,
slikovno kuharico Za diabetike,
in delo Lojzeta Hrčka in Marija-
na Kotarja Vinska trta - naravna
in kulturna dediščina slovenskega
naroda. Obe knjigi sta prijetna
koristna novost; prva je p
ročnik, ki bo dobrodo!
sladkornim bolnikom, druga
je novost na področju slovens
vinogradniške literature, obog
tena s številnimi barvnimi fot
grafijami.
Radgonska prireditev je toi
uspela, organizatorji pa že ra
mišljajo o prihodnjem km
tijsko-živilskem sejmu in
pred njim letos pripravljajo pr
sadjarski sejem, ki bo novembr
Besedilo in posnetek:
Marjan Tc
V Gornji Radgoni je bila velilca vseslovenst
razstava živine.
KOMENTIRAMO
Lenarške smetarske
Egode in nezgmde
z varstvom okolja je tudi v lanarškem delu Slovenskih go-
ric velik križ. Pred leti so začeli glasno in resno opozarja-
ti na ekološke probleme, ki jih je na žalost čedalje več in
zaradi katerih včasih odgovorne le zaboli glava. Najbrž ni
naključje, da so po prvih opozorilih nekdanjega odbora za
varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je konec 80. let
ponudil veliko praktičnih rešitev, začeli sistematičneje
spremljati doganja v okolju.
Za osvežitev spomina: Lenart je
bil prvi v Sloveniji, ki se je odločil
za ločeno zbiranje in sortiranje
odpadkov. Akcija je bila izjemno
odmevna in mnoge občine so jo
povzele, prav doma, v Lenartu to-
rej, pa je letelo največ kritik. Kljub
temu se je hitro prijela in podjetje
Letnik-Saubermacher je opravilo
veliko pogumnih korakov. Danes
je akcija utečena, pobiranje smeti
in odpadkov v mestu in v kra-
jevnih središčih urejeno in tekoče.
A zdaj se začenjajo nove težave.
Pred časom je namreč očina Le-
nart sprejela nov odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki, s katerim
so naložili obvezni odvoz
odpadkov vsem gospodinjstvom.
To pomeni, da morajo imeti poso-
ede za smeti in odpadke prav vsa
gospodinjstva, tudi v na-
jodročnejših vaseh in zaselkih. Ko
so odlok sprejemali, je bilo veliko
najrazličnejših pomislekov, mnogi
so opozarjali na težko dostopnost
nekaterih zaselkov, zlasti pa posa-
meznih odročnih kmetij. Na njih
marsikje živijo ostareli ljudje, ki
ne morejo odpeljali posod s smet-
mi do najbližje prometne poti, po
kateri vozi Saubermacherjev to-
vornjak. Smeti tako še vedno osta-
jajo doma, na dvoriščih, pogosto v
gozdovih in ne boste verjeli, sliši
se, da celo v opuščenih vodnjakih.
Določila odloka so eno, življenje
pa drugo in pred časom so pri Le-
nartu na te težave znova resno opo-
zorili. Mnogi pripominjajo, da bi
lahko uredili odlaganje odpadkov
v vrečah, ki bi jih lažje pobirali,
spet drugi menijo, da je še najbolj
praktično kupiti primerno vozilo,
s katerim bi lahko podjetje Letnik
pripeljalo do sleherne domačije,
do vsakega gospodinjstva in
pobralo odpadke. Pri nakupu naj
bi sodelovala tudi občina Lenart, a
ta za sofinanciranje ni pretirano
navdušena. Denarja namreč ni in
zato so predlagali nove pogovore
in določitev novih odvzemnih
mest. Veliko vprašanje je, ali bodo
s tem ta problem rešili. Ljudje želi-
jo učinkovito službo, ki jo na-
vsezadnje tudi plačujejo, zato naj
smeti in odpadke odpelje tja, ka-
mor sodijo - na smetišče, pravijo
prizadeti prebivalci odročnih kra-
jev (skupaj jih je okoli 500).
Z odvozom smeti in odpadkov so
torej v lenarški občini znova resne
težave. Vse kaže, da jih bodo kma-
lu rešili v zadovoljstvo vseh priza-
detih, saj so sklenili, da bodo sesta-
vili posebno komisijo, ki bo
odločila nova odjemna mesta. Še
vedno pa bodo nekatera gospo-
dinjstva morala posode za smeti
voziti do določenih mest, nekateri
tudi več kot 200 metrov. Zdaj so
marsikje posode vozili tudi 500 in
več metrov daleč. Če so jih. Raje so
vse skupaj spravili na svoja pri-
ročna odlagališča...
Lenarška zgodba ni osamljena in
je dokaz več, kako je papirnato
mogoče rešiti marsikaj. Ker imajo
na tem področju vendarle veliko
izkušenj in ker so z ločenim zbi-
ranjem in odvozom odpadkov
precej razbremenili okolje, bi bilo
prav, če bi nastali zaplet čimprej
rešili. Tako da bo volk sit, koza pa
cela - če že ne bo šlo drugače. Od-
lok pa naj kar ostane, sicer bo di-
vjih odlagališč še več, negativnih
posledic v okolju pa tudi.
M. Toš
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič -
Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
= 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj; o (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva -m
informiranje Republike Slovenije št.
23/58-92 z dne 12. T. 1992 se šteje
Tednik za izdelek ir,ormativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od promete.
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokop.sov
ne vračamo.
BRALCI SPRASUJEJO ...
Na naših cestah je vse več nesreč. Policaji so
poostrili nadzor, vendar ni bilo velikega učinka.
Tako jim je ostalo edino to, da povečajo kazni. O
slednjem odloča država. Naše bralce pa zanima,
o čem se bo država odločala.
Novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki naj
bi začel veljati prihodnje leto, vpeljuje obvezno
uporabo zasenčenih luči tudi podnevi, s čimer
naj bi izboljšali prometno varnost. V Sloveniji
smo se za tak ukrep odločili brez posebnih preiz-
kusov, zgolj na podlagi izkušenj iz tujine. A tudi
v tujini niso enotnega mnenja. Vožnja z lučmi
podnevi je obvezna v Finski, Švedski, Norveški
in Danski. Na Madžarskem je obvezna uporaba
luči izven naselja, na Poljskem je obvezna upora-
ba luči od L novembra do 1. marca. Tudi
nemška vlada se je izrekla proti obvezni uporabi
prižganih luči. V Avstriji pa imajo poizkusno
uvedbo, medtem ko je v Italiji podnevi vožnja z
lučmi prepovedana.
Zakaj so države tako različnih mnenj, ima vsa-
ka svoj razlog. Zanimiv je predvsem argument,
ki se ga ne da zanikati. Računi so pokazali, da se
poraba goriva pri avtu srednjega razreda z ben-
cinskim motorjem poveča pri mestni vožnji s
prižganimi lučmi za okrog 3 decilitre na 100 ki-
lometrov, pri vožnji po cestah izven naselja za
okoli deciliter, na avtocesti za okrog pol decilit-
ra. Pri dizelski motorjih je od teh povečanj treba
odšteti okrog četrtino. Če vemo, da imamo v Slo-
veniji okroga 700.000 osebnih avtomobilov,
bodo te majhne kolilčine prispevale k večji pora-
bi goriva, kar bo prineslo več denarja v državni
proračun, hkrati pa pomeni večje onesnaževanje
okolja in večjo varnost. Ob upoštevanju, da
osebni avto, ki porabi 8 litrov goriva, prevozi
10.000 km letno, in če upoštevamo za deciliter
večjo porabo goriva na 100 km, to pomeni 7 mi-
lijonov litrov več goriva ali 630 milijonov tolar-
jev ob ceni 90 tolarjev za liter goriva. Ker je več
kot polovica cene bencina namenjena davkom,
bo državni proračun bogatejši za več kot 300 mi-
lijonov tolarjev. Poleg tega ne gre spregledati še
dodatnega učinka za proračun na račun kazni za
prižgane luči, ki naj bi znašala deset tisoč tolar-
jev.
PREDLOGI NOVIH DOLOČB ZAKONA
Slovenska vlada je določila predlog zakona o
varnosti cestnega prometa in ga posredovala v
parlament v tretje branje. Povzemamo nekatere
najpomembnejše določbe vključno s kaznimi:
Načelo zaupanja: vsak udeleženec v prometu
sme pričakovati, da bodo vsi drugi udeleženci v
prometu spoštovali predpise.
Največje dovoljene hitrosti:
-	v naselju 50 km/h
-	izven naselja 90 km/h
-	na cestah, rezerviranih za motorna vozila,
100 km/h
-	na avtocestah 130 km/h
Kazni za prekoračitev v naselju:
-	do 10 km/h: 5.000 SIT
-11 do 20 km/h: 15.000 SIT
-	21 do 30 km/h: 30.000 SIT
-	več kot 30 km/h: najmanj 45.000 SIT + 3 do
5 kazenskih točk
-	predlog: več kot 50 km/h: prenehanje vel-
javnosti vozniškega dovoljenja
Kazni za prekoračitev izven naselja:
-	do 20 km/h: 5.000 SIT
-21 do 40 km/h: 15.000 SIT
-	41 do 60 km/h: 30.000 SIT
-	več kot 60 km/h: najmanj 45.000 SIT + 3 do
5 kazenskih točk
Pešci morajo izven naselja, kjer ni peš poti,
imeti odsevnik. Kazen za prekršek 5.000 SIT.
Vozniki in potniki na sedežih z vzglavniki
morajo biti pripeti z varnostnimi pasovi. Kazen
za prekršek: 10.000 SIT
Pozimi in v zimskih razmerah je treba imeti
predpisano zimsko opremo. Zakon podrobneje
ne opredeljuje zimske opreme. Kazen za
prekršek: 20.000 SIT
Vozniki (razen določenih kategorij) imajo lah-
ko v krvi do 0,5 g alkohola na kg krvi pod pogo-
jem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne
kažejo znakov motenj v vedenju.
Kazen za prekršek:
-	do 0,5 g alkohola in kazanje znakov neza-
nesljivega ravnanja: najmanj 20.000 SIT -I- 1 do
2 kazenski točki
-	od 0,51 g do 1,10 g: najmanj 35.000 SIT + 2
do 5 kazenskih točk
-	nad 1,11 g: najmanj 90.000 SIT ali zaporna
kazen -t- 5 do 7 kazenskih točk
-	predlog: nad 1,5 g razveljavitev vozniškega
dovoljenja.
Razveljavitev vozniškega dovoljenja: pred-
log: najprej enoletna prepoved vožnje, potem pa
na novo opravljanje vozniškega izpita.
Kazenske točke: kdor v dveh letih zbere med
12 in 17 kazenskih točk, mora na seminar o var-
nosti cestnega prometa.
Predlog: voznik, ki doseže med 13 in 17 ka-
zenski točk, se sme udeležiti seminarja o varnos-
ti prometa. Enkrat v dveh letih se mu lahko iz-
brišejo 4 točke.
Vozniki, ki so dopolnili 80 let, morajo najmanj
vsaka 3 leta na zdravniški pregled.
Predlog: starostna meja se spremeni na 70 let.
Tehnični pregled za nove avtomobile: prvič po
treh letih, nato vsako leto.
Če se plača kazen na kraju prekrška, se stroški
zmanjšajo za polovico.
Upamo, da bodo nove kazni zmanjšale število
prometnih nesreč in umirile tempo naših vozni-
kov.
Milan Krainc
>^DNIK - Četrtek, 4. september 1997
3
Ii^iii^i^f.[»19:07, tgi rfM^m
JUTRI TISKOVNA KONFERENCA
O CELJSKEM SEJMU
V konferenčni dvorani Celjanke bo jutri ob en-
ajstih tiskovna konferenca pred odprtjenn jubi-
lejnega, 30. mednarodnega obrtnega sejma v
Celju. Sejem bo odprt med 12. in 21. septem-
brom, na njem pa bo razstavljalo 1765
razstavljalcev iz 27 držav. V okviru sejma bodo
potekale številne aktualne razprave. V prvi vrsti
gre za davek na dodano vrednost, ki je po mnen-
ju odgovornih v Obrtni zbornici Slovenije napi-
san tako, da ga v Sloveniji ni mogoče uresničiti.
Drugi problem je strategija razvoja malega gos-
podarstva, tretji zaščita delodajalcev, četrta
vroča tema pa je delovna zakonodaja. Vsak dan
sejma bo v Celju potekalo od pet do petnajst
različnih prireditev.
PRESEGLI DELOVNI PROGRAM
|\elovni program v prvem polletju letos so v
• 'mariborski bolnišnici uspešno izpeljali. Pro-
gram bolniškooskrbnih dni so presegli za 3,4
odstotka, ležalno dobo pa skrajšali za 5,1
odstotka v primerjavi z enakim obdobjem
prejšnjega leta. Prekoračili pa so^tudi program
specialističnih ambulantnih točk. Število pregle-
dov so povečali za osem odstotkov. Finančno
poslovanje pa ni bilo tako uspešno, saj so od-
hodki presegli prihodke za 94 milijonov tolarjev.
Osnovni razlog za izgubo so visoki materialni
stroški, ki so posledica večjega obsega dela in
uporabe novih in dražjih materialov, ki jih zahte-
va hiter razvoj medicinske stroke.
NOVE INVESTICIJE V
MARIBORSKI BOLNIŠNICI
V mariborski bolnišnici se pospešeno
pripravljajo na obsežno investicijsko de-
javnost v prihodnjih letih. Pričeli so uresničevati
načrtovane gradnje glede na zakon o investicijah
v zdravstvu, medtem ko bodo investicijska
vzdrževalna dela opravili z lastnimi sredstvi. Za-
kon o investicijah v zdravstvu jim bo omogočil
gradnjo novega, sodobnega oddelka za psihiat-
rijo. Novi oddelek bo stal na zemljišču, kjer je
bila vojašnica Vojvode Mišiča, z bolnišnico pa jo
bo povezoval podzemni hodnik, ki ga bodo zgra-
dili pod železniško progo. Novi oddelek bo imel
220 postelj, ustrezne prostore za psihoterapijo in
okupacijsko terapijo z delavnicami, glasbeno
sobo in likovnim ateljejem. Bolniki se bodo lahko
ukvarjali tudi z vrtnarstvom in ročnimi deli.
Gradnjo bodo pričeli spomladi prihodnjega leta.
S sredstvi zakona o investicijah bodo v mariborski
bolnišnici obnovili tudi zgradbo starega interne-
ga oddelka.
V PTUJU CENTER ZA
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
V poslovni hiši Omega v Osojnikovi 3 v Ptuju
ima sedež Center za računalniško
izobraževanje CRI. Njegove ustanovitelja sta za-
sebni firmi Contactum in Simam. Contactum bo
skrbel za pedagoški del, Simam pa bo zago-
tavljal tehnični del izobraževanja. Kot je v imenu
ustanoviteljev povedal Robert Ivanuša, je ustano-
vitev centra narekovala dokajšnja računalniška
nepismenost na Ptujskem, in to kljub veliki
računalniški opremljenosti. Novi center bo
izobraževal po javno veljavnih programih, kar
pomeni, da bodo udeleženci po končanem
izobraževanju prejeli javno veljavna spričevala.
Certifikat o tem jim bo podelilo ministrstvo za
šolstvo. Ker bo glavnina izobraževanja potekala
z Microsoftovimi programi, se pogovarjajo tudi o
tem, da bi v Ptuju nastal eden od Microsoftovih
centrov.
DANES TISKOVNA KONFERENCA
ZA MISS SLOVENIJE
V galeriji Arboretum v Volčjem Potoku se bo
danes ob 12. uri pričela tiskovna konferenca,
na kateri bodo predstavili potek akcije miss Slo-
venije '97, program nacionalnega finalnega iz-
bora in sodelovanje predstavnice Slovenije na
uradnem lepotnem tekmovanju za miss sveta '97
na Sejšelih. Ob tej priložnosti se bo predstavilo
vseh dvanajstk finalistk. Finalni izbor miss Slove-
nije '97 bo 13. septembra v Cankarjevem domu
v Ljubljani. Podobno kot v prejšnjem letu ima Ptuj
tudi v letošnjem finalu dve udeleženki: Darjo Ko-
ren in Suzano Toplak. Lani sta bili Alenka Vindiš
in Barbara Cenčič.
PRI GRAJSKI KAVARNI NIČ
NOVEGA
Od prejšnjega tedna je grajska kavarna zaprta.
Prejšnji nosilec dejavnosti se je odločil za
zaprtje, ker poslovanje ni bilo donosno, opreme
pa še ni odpeljal. Konec tedna naj bi se po izjavi
župana mestne občine Miroslava Lucija zadeva
razrešila v korist obiskovalcev tega turistično na-
jzanimivejšega območja Ptuja. Zaradi zaprtja ka-
varne jih najbolj poslušajo vodniki Ptujskih vedu-
te, ki prvi prihajajo v stik z obiskovalci gradu.
KLUB OBZORJE ZNOVA DELA
Po poletnem počlitniškem predahu in obnovitvi
je od včeraj ponovno odprt klub Obzorje na
Potrčevi 34.
JUTRI NA KTV GORIŠNICA
Na internem kanalu kabelske televizije v občini
Gorišnica bo v petek, 5. septembra, ob 20.
uri na sporedu že 19. redna mesečna kronika o
aktualnem dogajanju iz vseh krajev občine. Od-
dajo s številnimi prispevki s terena bodo ponovili
v nedeljo, 7. septembra, ob 1 5. uri. Iz vsebine to-
kratne kronike: poslovne informacije o delovanju
občine v preteklem mesecu, prvi šolski dan s
poudarkom na prometni varnosti, poročilo kme-
tijske svetovalne službe, rezultati eksperimental-
nega vrta na Forminu, zaključek 1. vseslovenske-
ga mladinskega tabora v Gorišnici in na Borlu
ter zaključek 13. mednarodnega kulturnega fes-
tivala idriart na Borlu. Pripravili so tudi prispevek
o blagoslovu Dvoršakove kapele v Cunkovcih, o
zadnjem - desetem kolu tekmovanja gasilcev GZ
Ptuj in Gorišnica ter o najuspešnejših gasilcih in
gasilkah iz Male vasi, ekipa kabelske televizije pa
je bila zraven pri postavitvi klopotcev. Kroniko
dogodkov bodo tudi tokrat zaključili s športnimi
rezultati. (TM)
V SOBOTO IN NEDELJO NA
PTUJSKI TV
Na programu je informativna oddaja z več
prispevki: o prvem šolskem dnevu in začet-
nem šolskem žuru '97, kmetijsko-živilskem sejmu
v Gornji Radgoni in sodelovanju Perutnine kot
nosilca kakovosti za leto 1997 na sejmu, o no-
vem ptujskem mostu za pešce, ki so ga občani
dobro sprejeli, o drugem srečanju pilotov vete-
ranov, o drugem memorialnem turnirju Urha
Straška, o brhkih Ptujčankah Darji Koren in Suza-
ni Toplak, ki sta se uvrstili v finale izbora za miss
Slovenije, na poti k novim uspehom pa je tudi ra-
dio Ptuj. Glasbena gostja je Anita Vodišek. V so-
boto se bo oddaja pričela ob 21. uri, v nedeljo
jo bodo ponovili ob desetih.
Pripravila: MG
GOVORI SE ...
DA se je cerkveni
predstavnik zavzel za odpravo
pravice do načrtovanja
"^žine zat^ preprostega
dejstva: v Sloveniji ni več kaj
saj je družin vse
manj.
Z: DA gornja trditev drži, saj
je letos na območju Ptuja sto-
pilo v šole skoraj petino manj
otrok kot pred šestimi leti.
... DA imajo sedaj, ko se noči
daljšajo, potencialni starši
možnost popraviti to negativno
statistiko.
... DA ima eden od osnov-
nošolskih ravnateljev roko v
mavcu. Menda je želel v šoli
narediti red in je udaril po
mizi. Posledice so zgoraj
omenjene.
... DA so pričujoči policijski
akciji v Ptuju sprva pomislili,
da so policijo nadnje poslale
žene.
... DA lahko nekaj prihranimo
in nehamo plačevati TV
naročnino. Kriminalke lahko
sedaj gledamo kar v živo.
PTUJ / V GOSPODARSTVU DESETIH OBČIN SE NAPREJ KRITIČNO
Ob pollef/v 30 od-
stotkov več/e bloktnle
Razmere v ptujskem in ormoškem gospodarstvu se po podat-
kih Agencije za plačilni promet Republike Slovenije -
podružnice Ptuj vse bolj zaostrujejejo. Junija letos je imelo
blokiran žiro račun že 174 pravnih oseb s tega območja. V
primerjavi z enakim mesecem prejšnjega leta se je število
povečalo za 32, to je za trideset odstotkov. Marca letos je
imelo blokirani žiro račun 169 pravnih oseb, neporavnane
oobveznosti pa so znašale dve milijardi 154 milijonov tolar-
jev. Junijske neplačane obveznosti so znašale dve milijardi
492 milijonov tolarjev.
Težave povzroča predvsem ne-
likvidnost v zasebnem sektorju,
saj je kar 88 odstotkov vseh
pravnih oseb z blokiranim žiro
računom v zasebni lasti. Blokade
teh podjetij znašajo 59 odstot-
kov, družbenih podjetij pa 35,5
odstotka. Stečajni postopek gro-
zi 105 pravnim osebam, ki imajo
žiro račun blokiran več kot leto
dni. Od teh jih je 96 takih, ki ni-
majo nobenega zaposlenega, pri
devetih pa jih je zaposlenih
1766, od tega v eni družbeni
1757.
V letošnjem prvem polletju so
se v primerjavi z enakim obdob-
jem prejšnjega leta občutno
zmanjšale tudi investicije. V
ptujski podružnici Agencije za
plačilni promet ugotavljajo, da
se je investicijska dejavnost
zmanjšala v vseh občinah razen
majšperški. Še marca letos so
ugotavljali skromno, sicer
enoodstotno rast plačil za inves-
ticije. Vseh evidentiranih plačil
za investicije je bilo za milijardo
96 milijonov tolarjev, kar je za
22 odstotkov manj kot v prvem
polletju leta 1996. Največji delež
predstavljajo investicije v kme-
tijstvu, in sicer 24,6 odstotka,
sledi predelovalna dejavnost z
21,2 odstotka in gradbeništvo z
11,8-odstotnim deležem.
Obveznega pobota terjatev in
obveznosti se je v prvih šestih
mesecih letos po podatkih
ptujske podružnice Agencije za
plačilni promet Republike Slo-
venije v povprečju udeleževalo
96 pravnih oseb z območja
Ormoža in bivše občine Ptuj. Te
so skupaj prijavile za osem mili-
jard 106 milijonov tolarjev ob-
veznosti in terjatev, poravnanih
pa jih je bilo manj kot 20 odstot-
kov. V primerjavi z enakim
obdobjem prejšnjega leta so se
znižali tudi zneski mesečnih po-
vprečnih pobotov. Po marčevs-
kih podatkih se je v prvih treh
mesecih letos obveznega pobota
terjatev in obveznosti udeležilo
v povprečju 95 pravnih oseb, ki
so skupno prijavile za štiri mili-
jarde 15 milijonov tolarjev ob-
veznosti in terjatev, poravnanih
pa je bilo 17,8 odstotka vseh pri-
javljenih obveznosti.
Dohodnina, ki je najpomem-
bnejša skupina javnofinančnih
prihodkov, predstavlja 43,3
odstotka vseh evidentiranih
tovrstnih vplačil v regiji in je v
prvem polletju letos večja za šest
odstotkov v primerjavi z enakim
obdobjem prejšnjega leta. Davki
pravnih oseb so v tem obdobju
znašali 141 milijonov tolarjev ali
za 43 odstotkov več kot v
prejšnjem letu. Posebej pa po na-
vedbah avtorice ocene gospo-
darskih gibanj v prvem polletju
letos v občinah upravne enote
Ptuj in Ormoža Marije Škrjanec
velja omeniti davek od dobička
pravnih oseb, ki se je v prvem
polletju letos v primerjavi z ena-
kim obdobjem prejšnjega leta
povečal za 62 odstotkov. V tem
obdobju so izplačila osebnih
prejemkov dosegla devet mili-
jard 891 milijonov tolarjev, od
tega čiste plače sedem milijard
67 mihjonov tolarjev.
MG
REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
Hok za vloge se izteka
Na Uradu za delo v Ptuju so do 1. septembra prejeli 1578 vlog
za republiške štipendije dijakov za letošnje šolsko leto. Glede na
to, da so lani prejeli 2573 vlog, pričakuejo do 5. septembra še
približno tisoč vlog. Zato so uradne ure tudi danes, v četrtek, od
7.30 do 12 ure, jutri pa imajo dijaki še zadnjo možnost za oddajo
prošenj.
Študenje pa morajo oddati vloge z vso potrebno dokumentacijo
do 30. septembra. Naknadno jih bodo sprejemali le izjemoma, pa
četudi bi bili upravičeni do štipendije.
Do republiške štipendije so upravičeni vsi tisti, ki imajo doho-
dek na družinskega člana v drugem trimesečju 100 odstotkov za-
jamčene plače (bruto 35.137 tolarjev na družinskega člana). Pri
vseh tistih dijakih in študentih, ki se šolajo izven kraja bivališča,
pa ne sme dohodek presegati 130 odstotkov zajamčene bruto
plače (45.725 tolarjev na družinskega člana).	(MS)
4
četrtek, 4. september /997 - TEDNIK
PARADIŽ / PARTNERJA MLAKAR ODPIRATA NOVO GOSTIŠČE
Gostinska ponudba v Halozah bogatejša
V osrčju južnih Haloz, ob meji s Hrvaško, med vinogradi in ob vinski tu-
ristični cesti Haloz se bodo prvo septembrsko soboto odprla vrata gos-
tišča Paradiž, lastnika sodobnega gostinsko-turističnega objekta sta
Mirko Mlakar in Branka Turk, ki želita ta mali in neraziskani haloški
kraj pokazati tudi drugim ljudem. V gostišču bosta gostom ponudila
dobrote iz domače kuhinje in haloško kapljico, pridelano v domačem vi-
nogradu, v prihodnje pa bo ponudba zapolnjena še s prenočišči,
zloženko in s kakšno prireditvijo ob praznikih.
Mirko Mlakar in Branka
Turk sta nekaj let skrbno vla-
gala v objekt, ki jima služi tudi
kot stanovanjski prostor, na
vsak način pa sta se z novo
zgradbo želela približati nara-
vi. V notranjosti sta gostišče
opremila samo z naravnimi
materiali, v največji meri z le-
som, poskrbela pa sta tudi za
dodatke na stenah in tleh. V
gostišču imata na voljo več
različnih prostorov, posebej
velika je jedilnica, ki s prejme
tudi do 50 gostov in je namen-
jena pretežno nekadilcem, v
drugih prostorih z zunanjo te-
raso vred pa bo gostišče spreje-
lo okrog 170 gostov. Prepri-
čana sta, da imata za začetek
več kot dovolj prostorov, z leti
pa nameravata v zgornjih pros-
torih urediti še sobe za goste in
v ponudbo vključiti tudi dva
apartmaja; skratka gostje si
bodo lahko pri njih oddahnili
in prenočili v mirnem okolju
Paradiža.
V SOBOTO DO
GOSTIŠČA ŽE
SMEROKAZI
Že to soboto, 6. septembra,
ko se bodo odprla vrata novega
gostišča Paradiž s krajšo slo-
vesnostjo, bodo gostinske sto-
ritve ponujali gostom. In tako
bo odslej zmeraj, saj bo gos-
tišče odprto vsak dan razen
ponedeljka med 11. in 22. uro
zvečer. Do gostišča Paradiž, ki
je od Cirkulan oddaljeno 5 ki-
lometrov in od Ptuja 20 kilo-
metrov, bodo gosta vodili sme-
rokazi: prvi bodo postavljeni
pri gradu Borlu in na drugi
strani v Leskovcu. Mirko Mla-
kar je prepričan, da jih ne bo
težko najti, pa tudi cesta do
gostišča je sedaj že prevozna
brez težav, samo majhen del
cestišča naj bi kmalu dobil še
asfaltno prevleko.
Poleg domače hrane (narez-
kov, domačega kruha, halo-
ške gibanice), drugih special-
titet in pijače bosta Mirko in
Branka gostom pokazala še
bližnjo okolico, povedala o
naravnih in kulturnih zname-
nitostih, ponudila pa še
možnosti sprehodov in morda
tudi organizirala oglede v sti-
lu izletniškega turizma. V
zimskem času razmišljata o
pripravah teka na smučeh po
bližnjih hribih, v toplejših me-
secih pa bosta lahko v ponudbo
vključila tudi rekreativne izle-
te z gorskimi kolesi. Ponudbo
hrane bosta prilagodila letne-
mu času in jo naredila še bolj
pestro ob kakšnem prazniku, z
veseljem pa bosta sprejela tudi
organizirane skupine gostov in
obiskovalcev haloških gričev.
Vsa naročila sprejemata na tel.
761-019. Partnerja Mlakar
pravita, da bo potrebno najprej
počakati in si pridobiti prve
izkušnje, ki jima sedaj zagoto-
vo še manjkajo, rada pa bi svo-
jim bodočim gostom ponudila
kar največ domačnosti v tem
koncu Haloz. Z leti namerava-
ta v gostišču in zunaj njega
razstaviti še kak star predmet
ali orodje, kot je na primer se-
daj 300 let stari top, ki je ljudi
varoval pred točo, sam kraj pa
predstaviti tako, da bi postal
turistično bolj znan.
Branka Turk je optimistka,
kajti z možem sta si že od
nekdaj želela imeti gostišče in
želja se jim ta konec tedna
uresničuje. Gostom, ki bodo
prihajali, bosta z Mirkom
ponudila vso domačnost in pri-
jaznost, pa še vse možnosti pri-
jetnega počutja v neokrnjeni
naravi. Prepričana sta, da bosta
zmogla, in njuno gostišče Para-
diž, poimenovala sta ga kar po
samem kraju, bi lahko zaživelo
tudi s haloško vinsko turis-
tično cesto in boljšo organizi-
ranostjo turizma v gorišniški
občini. Samo zadovoljen gosS
bo za Mirka in Branko pomei
nil uspeh, in ko bo obisk v gos
tišču dober, potem se bJ
zgodba o uspehu mladih gosi
tincev šele začela.
(PR)
NEZNANKE IN ZANIMIVOSTI V VESOUU / NASTANEK NAŠEGA OSONČJA
V zaietku je bil Veliki pok...
Astronomska odkritja so skozi sto-
letja širila prožnost človekovih misli.
Kaže, da se je zelo težko odpovedati
prepričanju, da je Zemlja ravna, v
korist veri, da je okrogla in jo je
mogoče obpluti. To ni niti čudno, saj
smo dobili prve vizualne in foto-
grafske dokaze o tem, da je Zemlja
okrogla, šele pred nedavnim z opazo-
vanjem iz letal in umetnih satelitov.
Tudi spoznanja, da Zemlja ni v
središču vesolja, je v 16. in 17. stolet-
ju izzvalo veliko razburjenje. Aristo-
tel v 4. stoletju pr. n. š. in Ptolomej v
2. stoletju n. š. sta predpostavljala, da
Zemlja miruje v središču sistema ne-
besnega telesa. V Ptolomejevem sis-
temu se vsak planet giblje po majh-
nem krogu, katerega središče se
giblje po večji orbiti okoli Zemlje, in
astronomi so tej teoriji verjeli skoraj
štirinaj stoletji. Šele ko je Nikolaj
Kopernik leta 1543 izdal svoje delo,
ki razlaga sestavo našega osončja, se
je začelo obdobje astronomije, ki jo
poznamo danes. Vendar so astrono-
mi potrebovali še štiristo let (ko so
dobili prve fotografije), da so
prepričali ljudi, da nismo v središču
vesolja.
Medtem ko so eni prepričevali dru-
ge, da Bog ni ustvaril vesolja, so neka-
teri poizkušali poiskati odgovor na
vprašanje, kako je nastalo vesolje.
Niso vedeli, kje bi pravzaprav začeli.
Tako so pozornost usmerili na gibanje
objektov v vesolju. Ugotovili so, da se
vsi objekti oddaljujejo drug od druge-
ga (s hitrostjo blizu svedobne). Zato so
šli po njihovih sledeh ugotavljat, od
kod prihajajo (kot da bi čas zavrteli
nazaj). Ugotovili so, da vsi prihajajo iz
iste smeri, iz iste točke.
Tako se je rodila teorija o Velikem
poku. Vse vesolje je bilo v eni točki
(velikost šivankine glavice), ob
določenem času (Planckov čas) naj
bi prišlo do eksplozije in vsa materija
v točki bi se razpršila po vesolju v vse
smeri, v katere se giblje še danes.
Ker pa vsaka eksplozija odda tudi
zvok (pok) in če se po vesolju širita
materija in svetloba, zakaj se ne bi
tudi zvok. Tako ga z radijskimi teles-
kopi poizkušamo ujeti na Zemlji,
poizkušamo slišati, kako se je rodilo
vesolje. Vendar je v vesolju brezz-
račni prostor in po njem se zvok ne
širi, širi pa se valovanje, ki ga naši
računalniki spremenijo v zvok. Ven-
dar še nismo imeli te sreče.
Žal pa ne moremo povedati, koli-
ko je staro vesolje. Predvidevali so,
da okoli pet milijard let, vendar so v
vesolju odkrili objekte, ki so starejši,
kot so predvidevali. Najbolj od
Zemlje oddaljeni objekti so 9 mili-
jard svetlobnih let daleč (eno svet-
lobno leto je razdalja, ki jo svetloba
prepotuje v enem Zemljinem letu,
hitrost svetlobe pa je 300.000 km/s).
Plin, pretežno vodik (v vesolju ga
je 75 odstotkov), se je širil v vse sme-
ri in na posameznih točkah so se deli
plina začeli zgoščevad v oblake ne-
določene oblike. V začetku še v obla-
ku ni bilo jedrski reakcij. Sčasoma je
oblak dobival pravilne j šo obliko
(diska), njegova prostornina se je
zmanjševala, njegova sredica pa se je
začela zgoščevati. Zaradi lastne teže
se je zgoščevanje nadaljevalo, višja
gostota je dvignila temteraturp, kar
je povzročilo jederske reakcije in iz
te goste sredice se je čez nekaj milijo-
nov let začelo razvijati sonce. Ob ro-
bovih so se manjši deli oblaka prav
tako zgoščevali, vendar so nastali
planeti.
Osnovno gorivo sonca je vodik.
Ker ga je na manjših planetih zman-
jkalo oz. niso več imeli goriva, so se
ohladili in tako dobili današnjo obli-
ko (v našem osončju so to Merkur,
Venera, Zemlja, Mars, asteroidi - os-
tanki palneta Feton, Jupiter, Saturn,
Uran, Neptun in Pluton). Naše son-
ce ima še približno polovico vodika
in tako ima pred seboj še dobrih pet
milijard let življenja, mi pa tudi, če
se ne bomo preselili v drugo osončje.
Ob ohlajevanju vesolja, kjer je
temperatura 270 st. Celzija pod
ničlo, so nastajali meteorji, kometi,
satehti, planeti in zvezde, ki tvorijo
galaksije, te pa vesolje.
V vesolju je veliko neznank in za-
nimivih pojavov (zvezdne meglice,
črne luknje,...), ki jih bomo opisali v
prihodnjih številkah. Prihodnjič pa
si bomo pogledali, kako hitro lahko
potujemo po vesolju in ali lahko po-
tujemo skozi čas.
Milan Krain(
Mati Zemlja
Položaj našega osončja v Mlečni cesti
fEDNIK - Četrtek, 4. september 1997
5
SLOVENSKA HIMALAJSKA ODPRAVA ŠiŠA PAN6MA 1997
}/ petek krenili na pat
v petek, 29. avgusta, je z brniškega letališča proti Himalaji
ij-L-nila še druga skupina članov odprave, v kateri sodeluje
tudi Ptujčan Sandi Vaupotič. Dvajset alpinistov iz vseh koncev
Slovenije bo poskušalo preplezati zahtevno jugozahodno ste-
no 8027 m visokega Šiša Pangme.
V načrtu imajo dve smeri: bri-
tansko, ki poteka v desnem kon-
cu stene in doseže južni greben
nekje na 7000 višinskih metrih,
nato pa vodi po grebenu na vrh,
in angleško, ki je nekoliko težja,
poteka v sredini stene in izstopi
direktno na vrh. Ptujčan Sandi
Vaupotič bo plezal v navezi z
Marjanom Zverom iz Novega
mesta. Alpinista se bosta pos-
kušala povzpeti na vrh v
angleški smeri, v smeri pričaku-
jeta plezanje do 65 % v snegu in
V. stopnjo v skali.
Odličen gorenjski alpinist
Davo Karničar ima v načrtu
spust z vrha s smučmi po bri-
tanski smeri.
Odpravi so se pridružili tudi
trije člani: Matjaž Pečovnik, Da-
nilo Tič in Janko Oprešnik, ki
imajo poleg vzpona na Šiša
Pangmo v načrtu še vzpon na Čo
Oju (8153 m) in Mount Everest
(8848 m). Če jim bo uspelo osvo-
jiti vse tri vrhove, bo to zagotovo
izjemen in eden redkih podvi-
gov v svetovnem alpinizmu.
Štirinajstdnevno aklimatizaci-
jo bodo člani odprave opravili na
nižjih gorah okrog Mount Eve-
resta. Po aklimatizaciji, ki je
ključna za uspeh, se bodo alpi-
nisti vrnili v nepalsko prestolni-
co. V Katmanduju bodo uredili
še zadnje potrebne formalnosti,
pripravili opremo ter kupili
hrano, ki jo bodo potrebovali za
enomesečno bivanje v baznem
taboru na višini nekaj čez pet
tisoč metrov. Nato se bodo napo-
tili proti tibetanski planoti na
Kitajsko. Potovali bodo z avto-
busom in tovornjakom, zadnji
del poti do baznega tabora bodo
opravili peš, za transport opreme
pa bodo uporabili jake (tibe-
tansko govedo). Sledila bo posta-
vitev baze, nato pa naskok na
vrh ...
Alpinisti imajo s sabo satelits-
ki telefon in prenosni računal-
nik z dostopom do Interneta.
Neposredno dogajanje na odpra-
vi boste lahko spremljali na
dveh domačih straneh
(www.nibble.si/shisha 97 in
www.b2mb.si/himalaya). Doga-
janje bo redno spremljal tudi
ptujski Tednik, Sandi Vaupotič
pa se bo javljal neposredno na
Radio Ptuj. Sprotne informacije
bodo vsekakor najbolj razvesel-
jevale svojce alpinistov, saj ti z
negotovostjo čakajo na vsako in-
formacijo o svojih bližnjih.
Sponzorji, ki so omogočili so-
delovanje ptujskemu alpinistu
na odpravi: Mestna občina Ptuj,
PD Ptuj, Avto-Jarc, Hidrospeleo
Krašovec, Obrtna zbornica Ptuj,
Mercator SVS Ptuj, CARRERA,
Petlja, d.o.o., NES, Produkt,
d.o.o.. Ljubljanska banka. Štu-
dentski klub.
Sandi Vaupotii
POLENCI / PREDSTAVLJAMO VAM ROZIKO MARIN
Rozika zmaguie s srpom v roktth
NEKDAJ SMO MORALI ŽETI S SRPI, DANES TO POČNEMO ZA ZABAVO
Tako nam je ob nedavnem
srečanju v Spodnji Ščavnici, kjer se
je udeležila 15. dneva žetve, povedala
Rozika Marin iz vasi Polenci pri Po-
lenšaku. Ni se zlagala, kajti v pretek-
losti je bila žetev eno izmed težjih
opravil na podeželju, saj je potekala v
največji vročini in seveda vseskozi z
upognjenim hrbtom.
Roziko Marin poznamo že vrsto
let, spoznali pa smo jo ravno ob nje-
nih nastopih pri tekmovanju koscev
in žanjic pri žetvi pšenice v Spodnji
Ščavnici. Na tokramem smo jo
poprosili, naj nam pove nekaj iz svo-
jega življenja in ljubezni do tekmo-
vanja v žetvi. Lahko rečemo, da je
Rozika prijetna sogovornica. V njej
smo videli preprostost, iskrenost,
poštenost, delavnost in marljivost.
Ce smo se zmouli, nam naj ne zame-
rijo tisti, ki jo bolj poznajo kot mi.
Rodila se je 25. avgusta 1944 v Po-
lencih 31, kjer vse življenje živi na
posesti staršev, kjer obdelujejo 3 ha
zemlje, kjer se še paseta dve kravi in
v hlevu krulijo prašiči. Poročila, in
to srečno, se je leta 1963, v zakonu pa
sta se jima z možem rodila sin Albin
in hčerka Rozika. Oba sta si že ustva-
rila družini in tako sedaj babico Ro-
ziko obiskujejo štirje vnuki. Mož je v
službi, sama pa je vseskozi vzgajala
otroke in gospodinjila.
Nas je zanimalo, kdo jo je navdušil
za žetev, posebno tekmovalno: "Ne
morem reči, da me je kdo navdušil za
to opravilo. To je bilo v mojim mla-
dih letih opravilo, ki je bilo pri sko-
raj vsaki hiši. Še tako revna hiša s
tako malo zemlje je sejala ječmen,
oves ali pšenico. Ponavadi so bile s
pšenico posejane njivice, ki so bile
oblikovane po strmih pobočjih. Te
so še dolgo potem, ko so na njivo
prišli kombajni, želi ali kosili ročno.
Zeti sem se učila pri svoji materi. Si-
cer pa smo morali otroci že zelo zgo-
daj prijeti za vsako delo. Tako smo
ob žetvi izdelovali pante ali povesle,
vezali snope in jih prinašali do tistih,
ki 80 jih postavljali v jafeece ali križe
in pobirali klasje. Žanjice, kosci in
otroci smo šli na njivo ob štirih zjut-
raj, kjer smo delali do obeda, ko smo
imeli prosto, nato pa spet na njivo do
teme. Ko sem odrasla, sem morala
oditi na tabrh, dnino, h kmetu, kjer
nas je bilo na njivi več kot dvajset. Po
več dni smo želi, nato pa po nekaj
dni mlatili s trešmašinom, ki so ga po-
ganjali z voli ali konji prek gepla ali
vitla. Večji kmetje pa so že mlatili z
danfarjem ali lokomobilo, ki je po-
ganjala gumlo, mlatilnico. Delo je
bilo naporno, vendar smo ga zmogli,
saj smo bili mladi."
Čeprav smo želeli predstaviti Ro-
ziko kot tekmovalko s srpom v roki,
smo se le dotaknili njenega življenja.
In kdaj je začela tekmovati v žetvi s
srpom: "To je bilo pred 18 leti. Ta-
krat, leta 1965, so mi umrli mati, ki
so tekmovali v žetvi. Za to so me na-
govorili organizatorji tekmovanj, ki
so iskali tekmovalke. Takrat sem
bila še mlada, saj mi je bilo 35 let."
Seveda nas je zanimalo, kje vse je
tekmovala in kakšni so bili njeni re-
zultati. O njih ni rada govorila, pa
smo ji povedali, da so bili itak ob-
javljeni v časopisih. Kot je znano, so
tovrstne prireditve zelo popularne,
zato se vsakokrat znajdejo med po-
membnejšimi vestmi ali reportažami
v časopisih. Tam je bilo velikokrat
omenjeno tudi njeno ime, saj je bila
skoraj vedno med prvimi tremi. So-
delovala pa je na skoraj vseh žetvah
na Polenšaku in v Spodnji Ščavnici.
Na Polenšaku je doslej dosegla 11
prvih mest, davakrat je bila druga,
enkrat pa, zaradi smrti moževe
mame, ni tekmovala. Prireditelji po-
dobnega tekmovanja v Spodnji Ščav-
nici vsako leto vabijo žanjice s Po-
lenšaka, med katerimi je bila tudi
Rozika. Tudi tam je dosegala lepe re-
zultate, saj je bila šestkrat prva,
dvakrat druga, na letošnjem tekmo-
vanju pa tretja. Mnogi šporniki se
ponašajo z osvojenimi pokali, z njimi
pa se ponaša tudi Rozika.
In kaj ji pomeni udeležba na tek-
movanjih? "Meni je to nekako
srečanje z ljudmi. Nikoli ne raz-
mišljam, ali bom prva ali zadnja.
Žanjem, kot so me naučili mati, ki so
mi kot deklici dali srp v roke in
rekli: 'Rozika, vzemi srp v roke in
žanji. Enkrat moraš začeti, kajti učili
se mora mali. Brez dela pa ni jela, ni
kruha.' Tako so mi mati dali voljo do
dela, ki je na podeželju sestavni del
življenja. Tudi tekmovanje je nor-
malna žetev. Res je, malo pač pobi-
tim, ker pač tekmujemo. Tudi v pre-
teklosti smo se žanjice 'gnale', rekli
bi, da smo tekmovale, posebno mla-
de, ki smo se hotele pokazati pred
starejšimi. Z mojim tekmovanjem bo
pomalem konec, saj bom morala srp
prepustiti mlajšim."
Kaj bi naj dodali njeni pripovedi,
ki je resnična, doživeta? Kot je pove-
dala, je vse življenje živela od dela na
zemlji; če ni bilo dela doma, je delala
pri sosedih, pri sorodnikih. Dolgega
časa ni poznala in ga ne pozna, tudi
sedaj ne, ko skrbi za gospodinjstvo
in delo na polju, ob tem pa varuje
vnuka.
Besedilo in posnetek:
Ludvik Kramberger
Rozika IV^arin ob dnevu žetve v Spodnji Ščavnici
6
MMSf KRJUl IN UUDSe
Četrtek, 4. september 1997- TEDNIK
IGRE BREZ MEJA / KLEPET Z VODITEUlCO EVO LONGVKO
»Budimpešta /e izredno gostoliubna«
Eva Longvka je 28-Ietna televizijska voditeljica, ki jo bolj ali
manj poznamo po vodenju Linga. V tem poletju pa je tudi vo-
diteljica poletne televizijske oddaje Igre brez meja. Eva je
zelo prijazno in simpatično dekle, ki se, kot je sama dejala,
ne druži s tekmovalci po službeni dolžnosti, pač pa zato, ker
tako želi sama. S tekmovalci iz majšperške ekipe je poklepe-
tala že prvi večer, kratek intervju za Tednik pa sva naredili
kar med generalko v soboto.
* Eva, na televiziji vas vide-
vamo že kar nekaj let. Začeli
ste z napovedovanjem, sedaj pa
že kar nekaj časa opravljate vo-
diteljsko delo. Kako ste prišli
na televizijo?
Eva: "Vedno sem si želela dela-
ti na televiziji. Vendar poguma,
da bi šla na avdicijo, nisem zbra-
la vse do drugega letnika fakul-
tete. Na srečo so me takoj spreje-
li in tako že približno osem let
delam za slovensko televizijo.
Zaradi mojega dela je malce
trpel moj študij primerjalne
književnosti in slovenščine na
filozofski fakulteti, a ga namera-
vam v naslednjem letu končati -
manjka mi samo še sedem izpi-
tov."
* Na Igrah brez meja delate
kot voditeljica. Ali je bila za to
potrebna kakšna avdicija?
Eva: "Ne, nikakršna avdicija
ni bila potrebna. Pri izbiri vodi-
teljice so upoštevali predvsem
izkušnje, ki smo jih z Iger imeli
samo Grega Krajnc, Špela Tre-
falt, Mario Galunič in jaz.
Nabrali smo si jih pred tremi
leti, ko so bile Igre brez meja v
Ljubljani. Lani je igre iz Torina
v Italiji komentiral Grega, a se
odpravlja na novo delovno mes-
to v Brusel[ in tako ni mogel ko-
mentirati, Špela je zaposlena pri
McDonald'su in ni mogla vzeti
dopusta, Mario pa je zaposlen s
svojo oddajo, tako da sem ostala
samo jaz."
*	Snemanje iger traja že
približno dva meseca. V tem
času ste posneli devet oddaj.
Kako poteka vaše delo?
Eva: "Delo je naporno, saj ci-
kel pripravljanja posamezne od-
daje traja šest dni. Tako imamo
med snemanji le dan počitka.
Prvi dan je namenjen srečanju s
tekmovalci. Tega se vedno ob-
vezno udeležim, da si pridobim
prve vtise o njih. Naslednje tri
dni smo skupaj z ekipo na prizo-
rišču snemanja - vse od identifi-
kacije tekmovalcev pa do sne-
manja oddaje. Po snemanju od-
daje gremo še skupaj v diskote-
ko. Sledi dan počitka, potem pa
se že pripravljamo na prihod
nove ekipe."
*	Ali kljub temu, da imate ve-
liko dela, najdete čas za spros-
titev, zabavo, ogled mesta?
Eva: "Ker je veliko dela, sko-
rajda nimam časa za oddih. Ven-
dar pa smo nastanjeni v zelo
dobrem hotelu, tako da se lahko
spočijem. Pa tudi čas za spozna-
vanje mesta se je našel. Vedno pa
se najde tudi čas za zabavo."
*	V štirih dneh tekmovalci ne
morejo začutiti utripa mesta,
vi, ki ste v Budimpešti že dva
meseca, pa ga lahko. Kako je
živeti v Budimpešti?
Eva: "Budimpešta je izredno
gostoljubno mesto. Je tudi zelo
lepa in ima zelo dobro urejen
promet, tako da lahko hitro pri-
deš tja, kamor si namenjen. Tudi
prebivalci so zelo prijazni, ven-
dar pa ima Budimpešta kar ne-
kaj problemov, kot sta na primer
prostitucija in revščina v nekate-
rih predelih mesta. Bivanje v
Budimpešti je prijemo, vendar
se me počasi loteva domotožje in
bi se z veseljem vrnila domov."
*	Kakšno pa je vzdušje v tele-
vijski ekipi? Kako se razume-
te? Se družite med seboj tudi
po opravljenem delu?
Eva: V naši ekipi se zelo dobro
razumemo, saj smo si že takoj na
začetku razdelili naloge. Najpo-
membnejše je, da najprej opraviš
svoje delo, nato pa se lahko greš
zabavat. Ker pa se tekmovalne
skupine hitro menjujejo, se za-
bavamo večinoma s televizijski-
mi ekipami iz drugih držav in
moram reči, da smo postali pra-
va velika družina."
*	Nekatere tekmovalne ekipe
vzamejo v svoje ekipe profesio-
nalne športnike, druge izberejo
predvsem zelo močne tekmo-
valce. Katero lastnost mora
ekipa imeti, če hoče uspeti?
Eva: "Na uspešnost ekipe vpli-
va veliko dejavnikov. Zelo po-
membno je, kako se tekmovalci
razumejo med sabo. Pri tem ima
zelo pomembno vlogo kapetan.
Pomembno je tudi, kako močno
si želijo zmagati. Pomembni so
tudi moč, spretnost, iznajdlji-
vost. O uspehu pa delno odloča
tudi sreča, saj sem na igrah vide-
la, da se lahko zatakne tudi pro-
fesionalnim športnikom."
*	Katere slovenske ekipe, ki
so nastopale v Budimpešti,
vam bodo ostale v spominu?
Eva: Vse. Nekatere si bom za-
pomnila zaradi sproščenosti, ne-
katere so bile izredno tekmoval-
ne, nekatere so se prišle na igre
predvsem zabavat. Značaj ekipe
je močno odvisen tudi od pokra-
jine, iz katere prihaja. Gorenjci
so precej drugačni od Štajercev.
Dolenjci so spet nekaj čisto po-
sebnega. Skratka, vsaka ekipa je
bila drugačna, edinstvena."
*	Tekmovalci so odnesli iz
Budimpešto eno izkušnjo več.
Kakšna je vaša izkušnja, ki jo
boste odnesli v Slovenijo?
Eva: "Iz Budimpešte se bois
spominjala predvsem inten-
zivnosti, tako delovne kot emo-^
cionalne, pa tudi jezikovne. De-,
lali smo ogromno in pri tem sen'
se veliko naučila. Dopolnila sem'
svoje voditeljsko znanje, se še
dodatno naučila komunika-
tivnosti, utrdila tuji jezik, saj vse
sporazumevanje poteka v
angleščini in francoščini. Prija-
teljske vezi smo spletli s televizi-
jci in sodniki iz drugih držav.
Teh ljudi verjetno nikoli več ne
bom videla. Zato bi po eni strani
kar ostala v Budimpešti, po dru-
gi pa Ljubljano že grozno
pogrešam."
* Eva, bi želeli za bralce
Tednika še kaj dodati?
Eva: "Naj gledajo Igre brez
meja in preko televizije z mojo
pomočjo podoživijo vsaj delček
tega, kar sem jaz doživljala v Bu-
dimpešti zadnja dva meseca."
Gabrllela Milosti
Eva Longyka je z veseljem požirala z majšperškimi
fanti.
PTUJ / POGOVOR S ČARODEJEM GUSTIJEM
SkrivnosH so v drobnih stvareh
Gusti Čoh - Avgustino velja za najboljšega slovenskega čaro-
deja z ognjenimi efekti. Vodi ptujsko Društvo artistov in čaro-
dejev, ki obstaja dve leti in ima enajst članov. Najstarejši član
je Mirko Kocmut - Emeryx, ki je dal pobudo za ustanovitev
društva. Znan ptujski čarodej je še Janez Vidovič in nekateri
drugi, ki pa delujejo drugod.
Društvo se v javnosti
predstavlja na različnih humani-
tarnih in drugih brezplačnih
prireditvah. Nazadnje so se
ptujski čarodeji predstavili v
okviru poletnih kulturnih
večerov Društva umetnikov in
ustvarjalcev Ptuj. Ti večeri so po
Avgustinovem mmenju prava
stvar in tisto, kar Ptuj potrebuje,
da se prebudi iz svoje ležernosti.
Gustijevo področje so ogenj,
ognjeni efekti, pirotehnika, ilu-
zija, skratka v večini odrski efek-
ti. Je edini slovenski čarodej, ki
se ukvarja z ognjenimi efekti, pa
tudi v večjem delu Evrope
tovrstnih čarpdejev ni. "Ogenj je
bil in bo vedno nekaj mis-
tičnega, posebnega, čarobnega,
kar izžareva neko moč. Z
ognjem je povezano veliko stva-
ri, spremlja nas od rojstva do
smrti. Za ognjene efekte sem se
odločil tudi zato, ker noben
čarodej nima kompletne točke iz
tega. Pri tem sem še kar uspešen,
čeprav še nisem v celoti zadovol-
jen. Čarodejeva točka ne nastane
čez noč, zanjo so potrebna leta in
leta opazovanja, gledanja,
učenja, vaj. Potrebnega je veliko
truda in tudi znanja," je o svoji
odločitvi za magijo, v katero ga
je vpeljal Mirko Kocmut, pove-
dal Gusti Čoh - Avgustino.
Ognjeni efekti so na splošno za
gledalce izredno privlačni tudi
zato, ker jih ni povsod videti, po-
leg tega pa delujejo posebej
čarobno.
Vsak nastop na odru je tudi za
čarodeja svojevrsten preizkus.
Ni vse vedno v rokah človeka, s
pirotehniko, pravi Gusti Čoh,
nikoli ne veš. S potrebnim mate-
rialom in pripomočki se večino-
ma oskrbuje na kongresih čaro-
dejev. Ti se pogosto srečujejo,
skoraj vsak mesec je kakšno
srečanje. V Sloveniji je le en
kongres vsako leto novembra.
Kongresi so za čarodeje pomem-
bni tudi zaradi gala šovov, ki jih
pripravljajo za same čarodeje in
tudi za publiko. Za Gustija Čoha
še posebej, ker na njih pridobiva
drobne ideje, ki so mu v veliko
pomoč pri sestavljanju točk, saj
teh, ker njemu podobnih čarode-
jev ni, ne more "skopirati". Med
samimi čarodeji ni veliko
skrivnosti, bolj ali manj jih vsi
poznajo, pomembni pa sta iz-
vedba in pozneje sam šov. Vse te
drobne ideje je potrebno poveza-
ti v celoto, v točko.
Gusti Čoh - Avgustino največ
nastopa v tujini, v Sloveniji bolj
malo. Tudi v letošnjem poletju
bo tako. Če si dober, z nastopi
nimaš težav, pravi. Že v jeseni se
bo predstavil s kompletno novo
točko, za katero upa in pričaku-
je, da bo navdušila tako čarodeje
kot občinstvo.
V teh dneh ima še veliko do-
datnega dela, trka na vrata spon-
zorjev, da bi zbral potrebna
sredstva za izdajo reklamnega
materiala, brez katerega na nas-
topih več ne gre. Upa, da mu
bodo prisluhnili.
MG
Gusti Čoh - Avgustino,
edini slovenski čarodej z
ognjenimi efekti
PREJELI SMO
Bo direktor pristal na
strani občine ali na strani
skladov (države) in nekaj
idjrancev?
Dostojanstvo se da pokazati na različne načine.
Gospod Eriač se je izognil bistvenemu vprašanju
lastnine in lastnikov, vendarle pa smo dobili
vpogled v druge pomembne kriterije, ki potrjujejo,
da je borba občine za njeno lastnino upravičena.
Pri tem pa ni pokazal užaljenosti kot gospodič, ki
mu je tako kot njegovemu stricu in odsotnemu
očetu všeč KurentLand.
Številke, ki govorijo o vrednosti Kmetijskega kom-
binata Ptuj in o vrednosti Term Ruj, so dovolj zgo-
vorne. Ni težko izračunati, da 28-odstotni delež, po
njihovih ocenah, predstavlja upravičenost občine
do lastnine Term v višini okoli 6,05 milijone DEM.
Pa lepo korakoma. Gospod ErIač pojasni, da je
ustanovitveni kapital Term Ptuj z dne 31.07.1992
po takratnem tečaju okoli 8,6 milijonov DEM. Iz te
osnove so nastale nove investicije v vrednosti 10
milijonov DEM, kot pravi ErIač. Recimo, da se je ob
investicijah dogajalo še kaj, kar bi vrednost Term
Ruj povečalo vsaj še za dodatne 3 milijone DEM.
Torej bi bile Terme Ruj danes vredne vsaj 21,6 mli-
jonov DEM. 28-odstotni delež torej res znaša 6,05
milijona DEM. Takšne vsote pa občina vsekakor ne
sme niti ne more pozabiti. Seveda pa ne gre le za
občinsko napako. Bolj nerazumljivo je, da občini
njenega niso priznali tisti, ki so pripravljali predlog
za lastninjenje. Recimo, da so pozabili. Lahko, da
so spregledali. Lahko pa, da so tako uredili
povsem zavestno. Kakorkoli je že bilo, ni prav! In
napake se dogajajo vsem. Toda čemu zadeve ne
bi popravili in uredili v dobro vseh udeležencev?
Zakonska podlaga je takšna, kot je. Po mojih razu-
mevanjih je to zmanipulirana denacionalizacija
(beri kraja), saj so vzeli vsem in dali nekaterim. Ne-
kateri bodo rekli, da je to stvar ali posledica demo-
kracije, saj so zakone postavili v parlamentu, parla-
mentarce pa smo volili vsi. Torej smo krivi sami, ker
smo volili take, ki so delali in še delajo proti volil-
cem. Recimo, da smo se volilci zmotili, ko smo iz-
brali zastopnike, ki so postavili zmotne in škodljive
zakone. Zdaj to na primerih vidimo. Lastninski za-
koni, kot jih imamo, so popolna korupcija. Stro-
kovnjaki, ki vidijo, kaj se godi, pravijo in pišejo, da
se dogaja kraja stoletja. V tujini naših neumnosti in
naše nezavednosti nihče ne more razumeti. Razen
tistih, ki so v pripravi zakonov sodelovali in bili za to
mastno plačani. Sedaj lahko to popravimo le tako,
da bomo znova volili in izvolili druge, ki so vredni
našega zaupanja in ki bodo popravili trapaste, nep-
ravične in škodljive zakone.
Torej recimo, da zaradi zakona priznamo skla-
dom, kar je z zakonom njihovega. Naj dobijo
deleže po veljavnem zakonu. Toda ti deleži naj se
izračunavajo od osnove, zmanjšane za vložek
občine. Tako bodo skladi brez plačila ene same
prebite pare še vedno dobili velike vrednosti, svoj
delež pa bo imela tudi naša občina, ki je zato zbi-
rala (beri jemala) čisti denar Iz neto plač dela-
vcev In Iz katastrskega dohodka kmeta. Denar
krvavih žuljev. Zato je prav, da občina toži. Še bolj
prav pa bi bilo, ko bi se gospod glavni direktor KK
Ruj in gospa direktorica Term z vso vnemo posta-
vila na stran občine in z njo sodelovala. Le tako bi v
očeh ptujske javnosti upravičila svoja položaja. V
vsakem drugem primeru tega nista vredna. Pav za-
nimivo bo videti, ali sta na strani Ljubljane ali na
strani pravice in MO Ruj, ki je v veliki meri omo-
gočila gradnjo toplic. Za 28 odstotkov udeležbe v
investicijskih virih za toplice torej občina nima priz-
nane niti lastnine. Tako nima nobenega vpliva na
dogajanje v Termah Ruj. Na tem primeru se lepo
vidi, kako nepomemben vpliv bi imela občina v Ku-
rentLandu z 2,47-odstotnim deležem, če bi ga
sploh imela.
Vsako drugo njuno stališče bi potrdilo, da stojita
za ozkimi kapitalskimi interesi posameznikov in za
skladi, ki še danes niso razjasnili, koliko so v držav-
nih in koliko v privatnih kapitalskih rokah. O skladih
se bo zagotovo še veliko govorilo, pisalo in razp-
ravljalo, saj se bo pokazalo, da so velika goljufija.
Za Sklad za razvoj Republike Slovenije je to že jas-
no.
Kako malo mar je topličarjem za bivše referen-
dumske investitorje, se kaže v marsičem. V primer-
javi z uradno najbolje organiziranimi Termami
Zreče niso ptujski topličarji dali Ptujčanom čisto
nič. V Zrečah imajo domačini precej visoke popus-
te v vseh za občane zanimivih aranžmanih. Pri tem
posebej gledajo na otroke, dijake in študente. Zato
tudi občani Zreč konstruktivno sodelujejo z njimi.
Pri nas o tem ni ne duha ne sluha. Ravnajo celo
tako neumno, da v najem, v privatne roke, oddajo
restavracijo s kuhinjo in tako zaobidejo eno od veli-
kih in boljših možnosti za dobiček. Daje to res, do-
kazuje privatnik najemojemalec sam, saj poleg
stroška najemnine ustvarja še dobiček, sicer bi že
zdavnaj odšel. To si lahko privoščijo samo tisti, ki
jim je malo mar za družbeno lastnino in prave finan-
cerje, ali tisti, ki imajo od tega osebno korist. Tudi
to je zgodba zase, ki žal še traja. Kje na svetu bi
kdo kaj podobnega še naredil in kje na svetu bi kdo
tako poceni prodajal svoje prednosti konkurenci?
Oh, pa tako poslovanje!
Primerjanje lastninjenja Tednika z lastninjenjem
KK Ruj in Term Ptuj, kot je to naredil ErIač, pa ima
zagotovo svoj namen. Načeloma je povsem res, da
bi tudi tukaj občina morala pokazati enak obraz in
enak interes. Da pa so vrednostne in druge dimen-
zije neprimerljive in bi jih kazalo posebej analizirati,
pa je tudi res. Vendarle zgleda grdo, ko poizkuša
ErIač pritisk na svoje delo in na lastninjenje Term
zmanjšati s primerom Tednika. Na nepravilnost bi
lahko opozoril že kdaj prej, ko pritiska na lastnin-
jenje Term še ni bilo. Mar je to storil zato, da bi na
tak način preprečil objavljanje tem o lastninjenju
Term v Tedniku? Upam, da Tednik na to ne bo pris-
tal. Za to je časopis Delo s posebej usposobljenimi
pisci, ki delujejo enako kot poslanci, ki so spreje-
mali nepravične zakone.
Kolikor vem, pa je Tednik tako ali tako precej v ro-
kah KBM Infond, ki bo ob "pravih" trenutkih verjetno
poizkušal vplivati na obnašanje Tednika. Sedaj se
to še ne občuti. Kako bo v naprej, pa bo odvisno še
od drugih lastnikov in od uprave Tednika. Mislim,
da bo že ob bližnjih predsedniških volitvah vse bolj
jasno. Vsekakor pa kapital z velikim občutkom ubi-
ra svoja pota, ki so v glavnem v škodo večine slo-
venskega naroda.
Gospod ErIač je pojasnil tudi lastninsko strukturo.
Ta kaže nato, da notranji lastniki nimajo večine, kar
bo v praksi pomenilo, da več manjšin (skladi in na-
ravnani posamezniki), ki nimajo razpršenega kapi-
tala in so dobile kapital zastonj, upravlja z notranji-
mi lastniki. Torej je tako, kot sem predvideval. To
razmerje se bo v škodo notranjih lastnikov še spre-
menilo, v kolikor bodo ti začeli prodajati svoje
deleže (delnice, certifikate). S tem pa poznavalci še
posebej računajo. Zato ljudje, lastniki po notranjem
lastninjer^u, hranite svoje certifikatske delnice in jih
čuvajte! Ce jih že prodajate, jih prodajajte skrbno.
Vedno se vprašajte, kdo je kupec in kako je lahko
zaslužil denar, s katerim vam plačuje. Ne nasedajte
lahkotnim in lahkomiselnim managerjem, ki so se-
daj pripravljeni odšteti večkrat vprašljiv denar za
vašo s certifikatom pridobljeno lastnino. Ta lastnina
je lahko boljša od katerekoli nepremičnine. Vam in
dedičem lahko ta lastnina še veliko prinese in po-
meni.
Prisrčen pozdrav!
Janez LAH
rCDNIK - četrtek, 4. september 1997
1
KULTURA^ KZOBKMEeVAMJE
SL. BISTRICA / UUDSKA UNIVERZA PRED NOVO IZOBRAŽEVALNO SEZONO
Raziskovanje pohorskih korenin
Pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici, kjer
so v minulem šolskem letu v raznih oblikah
izobraževali več kot 1000 slušateljev, se že
pripravljajo na novo izobraževalno sezono. Še
vedno bodo dali velik poudarek osnovnemu
izobraževanju, programu usposabljanja za delo,
poklicnemu izpopolnjevanju in usposabljanju ter
splošnemu izobraževanju.
Direktorica LU Vida Lepoglav je povedala, da
pri njihovem programu izobraževanja in us-
posabljanja ostane skoraj vse tako, kot je bilo v mi-
nulem šolskem letu. Omembe vreden je program
redne dveletne srednje šole za pomožne šivilje (žal
edine srednje šole v Slovenski Bistrici!), za kar v
teh dneh še zbirajo prijave. Program je brez dvoma
zanimiv za dekleta, ki imajo veselje do šivanja ali
jim mogoče ni uspel vpis v drugo šolo ali pa niso
opravile popravnega izpita. V dveh letih, kolikor
šolanje traja, se naučijo samostojnega šivanja,
ročnih del ter drugih podobnih znanj in spretnosti.
Po uspešno končanem šolanju v Slovenski Bistrici
imajo možnost vključitve v srednjo šiviljsko šolo v
Mariboru.
Pri poklicnem izpopolnjevanju in usposabljanju
čakajo na verifikacijo programov za poslovno tajni-
co in komercialista po peti stopnji izobrazbe. Pri
tujih jezikih bodo poleg vseh drugih že uveljavlje-
nih ponudb pričeli v tem šolskem letu še tečaj itali-
janskega jezika, za katerega je že sedaj veliko zani-
manje.
Že lansko leto so pri splošnem izobraževanju z
velikim uspehom pričele v okviru etno programa
delati pohorske vezilje in za svoje pohorske vezeni-
ne prejele celo certifikat domače obrti. Letos bodo
pri slovenjebistriški LU v okviru etnografskega
programa z naslovom "Vrnitev v preteklost -
zazrtost v prihodnost" nadaljevali delo še v dveh
obrteh - gre za lesarje in oblikovalce gline, prav
tako pa bodo pričeli raziskovati pohorske glažute,
ki so še ne tako daleč v preteklosti krojile preneka-
tero usodo Pohorcev.
Vida Tooolovet
SL. BISTRICA / SESTANEK PREDSTAVNIKOV DPD SVOBODA IN ŽUPNIJE
Bodo našli skupni iezik
Na izrednem občnem zboru DPD Svoboda Slovenska Bist-
rica so med drugim sprejeli sklep, da svoj sedež iz sedan-
jega doma kulture preselijo v kinodvorano. Prav tako so
pooblastili delegacijo - v nje so Vojko Gal, Stane Šega in
Franc Jagodič -, da se v njenem imenu pogovarja z občino
in novim lastnikom doma, župnijskim uradom Slovenska
Bistrica. Do prvega uradnega pogovora z župnijo - zasto-
pali so jo župnik Danijel Slatinek, mag. Ivan Pristovnik
in Vinko Rožanc - je prišlo 11. avgusta.
"Pogovor je tekel o prvih kora-
kih, ki naj bi jih naredili skupaj.
Prvič smo lahko uradno poveda-
li predstavnikom DPD Svoboda,
da jim je župnija vrata doma kul-
ture pripravljena odpreti na ste-
žaj, seveda če bodo hoteli z nami
na tem področju sodelovati. Prav
bi bilo, da naredimo skupni pro-
gram za dom, da ne bo ostal
nezaseden. Poskušali smo ven-
darle izpostaviti skupni temelj,
da je bil dom zgrajen v kulturne
namene in ta naj bi se tukaj raz-
vijala dalje. S strani DPD Svo-
boda je bilo izraženih nekaj po-
mislekov, češ da dva gospodarja
pod isto streho ne moreta dobro
sodelovati. Mislim, da so pris-
luhnili našemu povabilu, saj so
dejali, da se bodo o nekaterih
stvareh še pogovorili," je o
prvem skupnem sestanku pove-
dal župnik Danijel Slatinek.
Moti pa ga, da je bilo veliko
sklepov sprejetih že pred njiho-
vim prvim skupnim pogovorom.
Na dveh občnih zborih DPD
Svoboda ali v njihovih zasebnih
pogovorih so že v naprej določili
oblike obnašanja, govorili so de-
nimo o najemnini, pa o tem,
kako bo težko skupno delati,
kljub temu da so se šele pred
kratkim o tem vprašanju prvič
pogovarjali skupaj. Župnija je
DPD Svoboda ponudila, da do
zadnjega decembra letos nemo-
teno, brez kakršnekoli najemni-
ne deluje v domu kulture, v za-
meno pa jim Svoboda dovoli
uporabo miz, stolov in reklek-
torjev. Dogovorili so se tudi, da
bodo imeli še več podobnih po-
govorov in sestankov, naslednji
bo proti koncu septembra.
"Kot vidite, s strani rimskoka-
toliške župnije ni nobenih težav.
Mislim, da je potrebno spreme-
niti samo razmišljanje, saj cer-
kev ni sovražnica našega življen-
ja. V glavah ljudi je še vse preveč
miselnost prejšnjega sistema in
se težko spreminja v pozitivnem
razmišljanju do cerkve in v sode-
lovanju z njo, še vedno obstaja
neprehodna ideološka pregrada.
Tako je tudi pri vračanju doma
kulture cerkvi in skupnem sode-
lovanju na področju kulture," je
povedal ob koncu bistriški žup-
nik.
Vida Topolovec
Župnik Daniel Slatinek: "Žup-
nija je pripravljena kulturi na
stežaj odpreti vrata Slom-
škovega doma." Foto: VT
SL BISTRICA/ MANJ SREDSTEV ZA SPROTNO VZDRŽEVANJE ŠOLSKIH ZGRADB
Denar za nove šolske naložbe
Za petnajst osnovnih šol v slovenjebistriški
občini, kjer bo v šolskem letu 1997/98 nabiralo
znanje okoli 3400 šolarjev (nekaj manj kot v
prejšnjem šolskem letu), je za investicijsko
vzdrževanje v letošnjem občinskem pro-
računu namenjenih 16 milijonov tolarjev ter
15 milijonov tolarjev za tekoče vzdrževanje in
nabavo opreme, kar občina šolam nakazuje
mesečno.
Kot je povedala Iva Soršak, vodja oddelka
družbenih dejavnosti, je teh sredstev letos neko-
liko manj. Vzrok so nove naložbe za širitev šols-
kega prostora v občini. Tako končujejo dela pri
gradnji poljčanske telovadnice, so jo bodo
pričeli uporabljati že 1. septembra. Veliko sred-
stev pa so letos namenili za pridobitev doku-
mentacije za nove šolske naložbe. To so telo-
vadnice v Oplotnici, na Zgornji Ložnici, Šmar-
tnem na Pohorju in Crešnjevcu, prostori za pouk
in telovadnico na Spodnji Polskavi, adaptacija
in dozidava šole v Laporju, pridobivajo pa že
tudi vso potrebno dokumentacijo za drugo osno-
vno šolo v Slovenski Bistrici. Tako so se na sku-
pnem pogovoru z ravnatelji osnovnih šol sloven-
jebistriške občine dogovorili, da bodo v letošnj-
ih počitnicah opravili le najnujnejša vzdrževalna
dela, vezana na varnost objektov in otrok.
Spomladi so za sanacijo stropov v bistriški os-
novni šoli na Vošnjakovi namenili 2,1 milijona
tolarjev ter 1,1 milijona tolarjev za popravilo
strehe na matični šoli in deloma za zamenjavo
strelovoda na šoli na Zgornji Ložnici. Pri osnov-
ni šoli Prihova, ki sodi k centralni šoli Oplotni-
ca, so maja v veliko veselje krajanov in šolarjev
dokončali šolsko igrišče, kar je veljalo nekaj več
kot štiri milijone tolarjev. Na Keblju so na novo
preplastili igrišče, v Oplotnici pa deloma popra-
vili streho - delo je veljalo 1,3 milijona tolarjev.
Na Spodnji Polskavi so v dveh učilnicah zamen-
jali okna ter uredili okolico igrišča pri šoli na
Zgornji Polskavi, vse to je veljalo 1,3 milijona
tolarjev.
Večjega projekta - celotne zamenjave elekt-
rične napeljave - so se lotili v osnovni šoli Mako-
le. Ker je to finančno velik zalogaj, delo bi velja-
lo 4,6 milijona tolerjev, so se dogovorili, da ga
bodo opravljali po fazah. Tri milijone tolarjev so
namenili v letošnjem letu, ostalo pa v letu 1998.
Na osnovni šoli Minke Namestnik - Sonje so
popravili streho ter fasado v vrednosti 1,5 mili-
jona tolarjev. Manjša dela so opravili tudi na os-
novnih šolah Črešnjevec, kjer so popravili žlebo-
ve in snegobrane, v Šmartnem na Pohorju, kjer
so sanirali greznico, stropno izolacijo v telo-
vadnici so zamenjali v Laporju, na Tinju pa so
opleskali lesene napušče. Vsa dela so veljala 1,5
milijona tolarjev.
Vida Topolovec
PTUJ / KONCERT HUDOBNEGA VOLKA
Vse več mladih se poizkuša
uveljaviti v družbi na svoj
način. Najuspešnjejši so tisti,
ki svojo energijo vlagajo v pozi-
tivno smer oziroma dajejo dru-
gim dober vzgled in s svojimi
dejanji pomagajo k napredku
družbe. Slednje prav gotovo
počne skupina mladih glasbe-
nikov generacije 77. Sami pra-
vijo, da takšne generacije ne
delajo več.
Na Ptujski poletni noči smo
lahko polušali nastop že uvel-
javljene mlade glasbene skupine
Hudobni volk (Miha Toš, Aleš
Kotar in Kristijan Cafuta), ven-
dar tokrat z novo pevko Bojano
Glatz, študentko na glasbeni
akademiji v Ljubljani. Njen
šolani glas jim bo pripomogel k
poletu na zvezdnato nebo slo-
venske ročk glasbe. Spremembo
v skupini bodo zaznamovali z
novo zgoščenko z naslovom
Favšija ubija. Naslov pove vse,
saj smo sami takšni, da drugim
ne bi pomagali, če pa kdo kje
uspe, ga poizkušamo poriniti tja.
od koder je prišel. Dosedanja de-
janja kažejo, da lahko pričakuje-
mo govorice in veliko nasprotni-
kov ročk glasbe. Vendar upam,
da se tokrat to ne bo ponovilo.
Foto Nini
zato bomo generacijo 77 podprli
pri njihovem ustvarjanju, če ne,
nas bo favšija ubila.
Milan Krainc
m ^oo	m oo
Favsija vmja
PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 38
Dominikanski
samostan
Kot je zapisal J. Curk, južna
stena kaže plastovito kannnito
gradnjo s pogostim nnotivonn
ribje kosti, ki sega 3,7 metra
na podstrešje. Ker je J. Curk
pri višinah vzel za izhodišče
kot ničelno točko sedanji nivo
križnega hodnika, lahko
izračunamo tudi višino te ste-
ne, ki znaša približno 11,7
metra. K tej višini še lahko pri-
tegnemo približno globino te-
meljev južne ladijske cerkve,
ki se verjetno nahajajo v globi-
ni 1,1 metra pod današnjim ni-
vojem križnega hodnika. To
globino smemo domnevati,
ker je B. Saria leta 1928, ko je
kopal na notranjem dvorišču
križnega hodnika, samo nekaj
metrov južneje od južne la-
dijske cerkve naletel že v glo-
bini 1,5 metra pod današnjim
nivojem, ki je 20 do 30 cm nad
nivojem križnega hodnika, na
ogrodni grob, v katerem se je
poleg razbite oljenke na dva
stenja našel tudi srednji novec
cesarja Maximiana Herculija,
grob pa je ležal 30 cm nad
zbitim tlakom, pa tudi več
daljših zidov. Pri tem loči B.
Saria mlajšo in starejšo
antično dobo. Poleg tega pa
pod samo cerkveno ladjo spet
naletimo na antične plasti; J.
Curk omenja rimske zidove, ki
se nahajajo v globini 1,80
metra pod nivojem križnega
hodnika. Ta globina, v katero
naj bi segala južna ladijska
stena, pa skoraj povsem us-
treza globini, v kateri je bil
najden romanski sivi estrih v
vzhodnem samostanskem
traktu, ki spet leži južno od
omenjene stene.
S tem smo določili prvotno
višino cerkvene ladje, ki je po-
temtakem morala znašati 11,7
metra, če pa upoštevamo še
globino, v katero ta južna ste-
na sega, pa smo pri višini 12,8
metra. Kot je znano, pa se je
zmeraj ponavljano navodilo
generalnih kapitlov glasilo, da
smejo biti samostani visoki do
dvajset čevljev, cerkve pa na-
jveč trideset čevljev. Tako na-
letimo že ob višini prvotne cer-
kve, katere prvotni kor J. Curk
postavlja v čas okrog leta
1235, na težave, saj če bi cer-
kev pričeli zidati šele leta
1230, bi se gotovo, ko je bil
duh sv. Dominika še prisoten
in živ, še nekako poskušali
držati njegovega navodila o
preprostosti. Ce pri tem pri
višini 11,7 metra upoštevamo
francoski merski sistem v rit-
mu mere, imenovane p/ecf de
roi, nastale po reformi Karla
Velikega, bi višina južne la-
dijske stene znašala nekaj več
kot 36 čevljev, če pa upošte-
vamo dunajski merski sistem,
ki je veljal od konca 16. stolet-
ja naprej, bi višina stene
znašala nekaj več kot 37
čevljev. Tu so seveda še
rimske standardne mere, po
katerih bi bila stena visoka
skoraj 40 čevljev, pre-
računano v praške čevlje pa
skoraj 39 čevljev. Iz pove-
danega smemo sklepati, da je
višina cerkve, ki so jo zmeraj
znova ponavljali generalni ka-
pitli, bila že na samem
začetku presežena za tretjino.
Težave povzroča tudi
določevanje prvotne dolžine
južne ladijske stene. S skoraj
precejšno mero gotovosti
smemo za izhodišče izbrati
kot zahodni konec stene za-
hodni rob ohranjenega
pristrešenega že omenjenega
talnega zidca, ki je viden v se-
vernem traktu križnega hodni-
ka, ki se prislanja ob južno la-
dijsko steno. Problematičnejši
je vzhodni konec stene, ki ga
J. Curk vidi v osi "prvega" sla-
voloka. Proti njegovi tezi go-
vori kar nekaj elementov. Tu-
kaj se bomo omejili le na
južno steno, ostale bomo
obravnavali kasneje.
Približno dolžino prvotne ro-
manske ladje nam podajata
ohranjeni romanski okni in
zelo verjetno tretje okno, ki se
je nahajalo zahodno od obeh
omenjenih, ki pa ga danes
zakrivajo zaplate ometa.
Prvo, vzhodno okno se
danes vidi na podstrešju
vzhodnega samostanskega
trakta. Ima skrbno izdelano
kamnito ostenje, ki se
navzven lijakasto odpira.
Okno je polkrožno zakl-
jučeno, v temenu ima zašilek,
ki pa je mlajši, iz začetka 14.
stoletja, zazidano pa je mora-
lo biti, ko je v začetku 15. sto-
letja bil pozidan križni hodnik,
nekoliko pozneje pa tudi
dvignjena sama cerkvena
ladja in so okna preselili na
severno stran. Okno je visoko
2,2 metra, široko 1,65 metra,
moralo pa je biti še nekoliko
višje, saj okensko polico
danes zakriva baročni strop
nadstropja vzhodnega sa-
mostanskega trakta. Zahodno
od njega se nahaja identično,
drugo, polkrožno zaključeno
romansko okno, danes vidno
iz notranjega dvorišča
križnega hodnika tik nad
ravno streho severnega trakta
križnega hodnika ob vzhodni
stranici kasarniškega okna, ki
se nahaja v drugi okenski osi
cerkvene ladje. Zahodno od
njega bi moralo biti še tretje,
podobno romansko okno.
Romansko okno, dominikanska cerkev, južna ladijska ste-
na, vidno z notranjega dvorišča križnega hodnika nad stre-
ho severnega trakta;	foto: P. Vernik
8
četrtek, 4. september /997 - TEDNIK
GLASBENI SEPTEMBER / 4. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE
Veliki solisti
tudi na Ptuju
Zakladnica komorne glasbe je neizčrpna - in ta občutek bogastva
človeka pokrepča, je med drugim zapisal pianist Janko Šetinc,
umetniški vodja festivala Glasbeni september. Del bogastva
bomo tudi letos imeli priložnost slišati v odlično akustični cerkvi
svetega Jurija in vitešld dvorani ptujskega gradu, kjer bodo nas-
topili priznani solisti, ki bodo zaigrali drug z drugim, kar je en-
kratna priložnost tako zanje kot za poslušalce. Komorne koncer-
te Glasbenega septembra bodo izvajali še v stolnici, kazinski
dvorani, viteški dvorani in v Narodnem domu v Mariboru, v slo-
venjgraškem kulturnem domu ter galeriji Tivoli v Ljubljani, kot
poslastico pa še prvič v Marijini cerkvi na Svetih Gorah in v njej
bližnjem gradu nad Podsredo. Glasbeni september se prične z
otvoritvenim koncertom v mariborski stolnici 8. septembra,
zaključi pa z maratonskim koncertom poslastic in presenečenj v
mariborskem Narodnem domu 19. septembra.
Prireditev Glasbeni september
organizira sicer Narodni dom
Maribor, ki pa si je ob prenovi
nekdanjega festivala baročne
glasbe poiskal vzpodbude,
predvsem pa nove, še neodkrite
akustične prostore, v bližnjih
mestih. Prav zato že od vsega
začetka sodeluje tudi s Ptujem -
s Pokrajinskim muzejem, z
mestno občino in nadžup-
nijskim uradom sv. Jurija. Or-
ganizacijsko že četrto leto skrbi
za koncerte na Ptuju kustodinja
Pokrajinskega muzeja Ptuj Dar-
ja Koter.
Povedala je, da je prav zaradi
prenove nekdanjega festivala
baročne glasbe še vedno pouda-
rek na baročni glasbi. Druge
bistvene usmeritve prenovljene-
ga festivala so, povabiti na festi-
val mednarodno priznane glas-
bene umetnike in jim omo-
gočiti, da zaigrajo skupaj, odkri-
vati in oživiti morda pozabljene
ali premalo upoštevane akus-
tične prostore, promovirati mla-
de glasbenike, ki se tako spozna-
jo z delom velikih mojstrov,
program pa vsebinsko posvetiti
kakšni eminentni osebi iz sveta
klasične glasbe. Letos bo to ro-
mantični skladatelj Franz Schu-
bert, od čigar rojstva mineva na-
tanko 200 let.
Poleg Schubertovih skladb se
je umetniški vodja Janko Šetinc
letos odločil poseben poudarek
posvetiti pihalcem in trobilcem.
Tako je povabil k igranju
hrvaškega hornista Radovana
Vlatkoviča, trobentarja Stanka
Arnolda in pozavnista Brani-
mirja Slokarja. Vsi trije so
mojstri klasične glasbe z bogati-
mi mednarodnimi izkušnjami,
med seboj prijatelji, a bodo
prvič zaigrali skupaj v Mariboru
in naslednji dan na Ptuju. To bo
gotovo doživetje tako zanje kot
za poslušalce. "Prav zaradi skup-
nega igranja namreč solisti iz
različnih držav izredno radi pri-
hajajo na ta festival," meni Dar-
ja Koter.
Kaj bodo skupaj
odigrali?
Darja Koter: "To bo skladba
francoskega skladatelja Francoi-
sa Poulenca Sonata za rog, tro-
bento in pozavno, ki jo bodo iz-
vedli v okviru prvega koncerta v
cerkvi svetega Jurija v torek, 9.
septembra. Koncert bo
pravzaprav ponovitev otvoritve-
nega koncerta v mariborski stol-
nici, le da ne bo izvedena Schu-
berova skladba, ker na Ptuju ni-
mamo koncertnega klavirja.
Koncert z naslovom Podaljšani
prolog bo sestavljen iz različnih
skladb in v Mariboru bodo vsa-
ko skladbo izvajali na drugem
prizorišču, na Ptuju pa v
proštijski cerkvi. Koncert na
Ptuju bo izredno zanimiv in po-
sebno svečan dogodek.
Prva skladba bo skladba
avtorja Otorina Respighija, skla-
datelja, ki je ustvarjal v prvi po-
lovici tega stoletja. Izvedena bo
Suita za godala in orgle v G-
duru. Brž ko omenjamo orgle, je
potrebno povedati, da so v pro-
štijski cerkvi orgle prenovljene
in namenjene koncertnemu
življenju. Tako smo v goste po-
vabili Nicolasa Kynastona, emi-
nentnega angleškega organista,
ki je precejšen del svojega
življenja posvetil vodenju ev-
ropskega združenja organistov.
Umetnik nastopa po vsem sve-
tu, vodi mnoge glasbene de-
lavnice, predava na univerzah.
Nastopil bo ob spremljavi festi-
valskega orkestra. Naslednja
točka bo skladba francoskega
skladatelja Francoisa Poulenca,
in sicer Sonata za rog, trobento
in pozavno. To bo izjemna iz-
vedba, saj bomo slišali, kot smo
že povedali, hornista Radovana
Vlatkoviča, trobentarja Stanka
Arnolda in pozavnista Brani-
mirja Slokarja. Obeta se res-
nično zanimiv dogodek. Tako
velike soliste na istem odru je
zelo redko videti. In tretja bo
skladba Igorja Stravinskega z
naslovom Oktet za flavto, klari-
net, dve trobenti, dva fagota in
dve pozavni. Med izvajalci bo
Irena Grafenauer, ki pride zelo
rada na vsak festival, ob njej
bodo igrali klarinetist Srečko
Kovačič, na trobenti Stanko Ar-
nold in Tibor Kerekeš, na fago-
tu Gustavo Nunez in Zoran Mi-
tev, na pozavni pa Branimir Slo-
kar in Stanko Vavh."
Že v četrtek, 11. septembra,
bo prav tako v cerkvi svetega Ju-
rija na Ptuju koncert z naslo-
vom Bogu v čast in duši za ra-
dost, na katerem bodo izvajali
skladbe baročnih skladateljev
Bacha in Purcella, solist bo or-
ganist Nicolas Kynaston. V
ponedeljek, 15. septembra, pa
bo koncert v viteški dvorani
ptujskega gradu, kjer bo zapel
komorni zbor Carmina Sloveni-
ca pod vodstvom Karmine Šilec
s solistkami mezzosopranistko
Dragico Kovačič, sopranistko
Miljenko Gržan in harfistko
Mario Graf, igrali pa bodo še
flavtist Aleš Kacjan, violist
Marko Genero, violončelist Igor
Mitrovič, Adriana Magdovski
na celesto in Oto Vrhovnik na
saksofon.
Natančen razpored vseh kon-
certov glasbenega septembra
smo objavili v rubriki Kulturni
križemkražem na zadnji strani
Tednika. Zapišimo le še to, da
bodo vstopnice za ptujske kon-
certe po 1000 tolarjev. Tako niz-
ka cena je mogoča zaradi pris-
pevkov pokroviteljev - Taluma,
Nove KBM - enota Ptuj in
Mestne občine Ptuj. Vstopnice
je mogoče rezervirati v Ticu, pri
Ptujskih vedutah ali jih kupiti
uro pred predstavo.
Milena Zupanii
Utrinek z Glasbenega septembra '96 v cerkvi sv. Jurija: BacIiov večer z Ireno
Grafenauer in festivalskim orkestrom.	Foto: Boris Farič
TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali prepoznale
Jlcra/ na hlograKji?
Iz ptičje perspektive je videti
vse nekoliko drugače. V
prejšnji, 35. številki Tednika
smo objavili Kog, v 34. številki
Tednika pa Stoperce. Med pra-
vilnimi odgovori smo izžrebali
nagrajenko, in sicer Marijo
Hronek, Pestike 4 b, Zavrč.
Dobro si oglejte današnjo fo-
tografijo. Med Vašimi pisnimi
odgovori, ki jih boste poslali do
četrtka, 11. septembra, na nas-
lov Uredništvo Tednika,
Raičeva 6, Ptuj, bomo ponovno
izžrebali nagrajenca. Tokratna
nagrada je brezplačen mali oglas
v Tedniku. Potrdilo bo nagraje-
nec lahko dvignil v pisarni
uredništva.
MZ
Našemu bralcu Francu, ki
smo ga tudi izžrebali, pa spo-
ročamo: Rima fina, kraj ne štima-
Na fotografiji niso bili Juršinci)
pač pa Stoperce.
f EDNIK - 4. SEPTEMBER 1997
IZ NASlH KRAJEV - 9
y ponedeljek se je kljub gradnji v destmiški šoli pričel
pouk nemoteno. Pred pričetkom pouka so sanirali steno^
se je porušila v sredini avgusta pri betoniranju vmesne
^tene med prizidkom in staro šolo.
po besedah nadzornika del
praga Štrafela je do porušitve
stene prišlo zaradi slabe opečne
povezave, vendar pa porušitev
pi ogrozila statike stare šole.
I^čunajo, da bodo groba grad-
bena dela končali do konca sep-
tembra, v teh dneh pa so pričeli
pokrivati večnamensko dvora-
no.
V soboto pred pričetkom pou-
ka so asfaltirali avtobusno pos-
tajališče ob šoli na Destrniku, ki
bo šolarjem zagotavljalo var-
nejši vstop in izstop iz avtobusa,
saj je do sedaj ta ustavljal kar na
cesti. Kot je povedal tajnik
občine Destrnik - Trnovska vas
Miran Čeh, pa po tihem upajo,
da bodo gradnjo šole, vredno
okrog 400 milijonov tolarjev,
uspeli končati do pričetka pri-
hodnjega šolskega leta. V tej
smeri se pogovarjajo tudi z mi-
nistrstvom za šolstvo in šport.
Pripravljajo tudi že vse potreb-
no za začetek investicij na po-
dročju šolstva v Trnovski vasi
in Vitomarcih. Zupan občine
Destrnik - Trnovska vas Franc
Pukšič je v petek, 29. avgusta,
pisno pozval sekretarja mi-
nistrstva za šolstvo in šport, da
skupaj s sodelavci obišče občino
in bi s predstavniki občine ugo-
tovili možnosti za realizacijo
sklepov občinskega sveta o do-
graditvi šol v Trnovski vasi in
Vitomarcih za devetletni enopa-
ralelni program. Podobno
zahtevo skupaj s podpisi kraja-
nov je na ministrstvo za šolstvo
in šport posredoval tudi občin-
ski svetnik Franc Požegar v
imenu Ljudske iniciative.
Zmagoslav Šalamun
'Pred šolo so za varnost šolarjev uredili avtobusno posta-
'jallšče.	Foto: Zmago
DESTRNIK / ZVONOVI ZA MRLIŠKO VEŽICO
Blagoslovili nova zvona
V nedeljo, 31. avgusta, so na
Destrniku slovesno blagoslo-
vili nova zvonova, ki so ju po
blagoslovitvi mladi gasilci
PGD Desenci namestili v zvo-
nik lani zgrajene mrliške
vežice na destmiškem pokopa-
lišču. Manjši zvon je posvečen
sv. Urbanu in tehta 40 kg, večji
pa sv. Frančišku ter tehta 80
kg. Kot zanimivost naj dodam,
da je prvi zvon za cerkev na
Destrniku bil nabavljen leta
1885 in tehta 1036 kg.
Denar za zvonova so zbrali kraja-
ni, nekaj ga je dodala KS Destrnik
iz denarja za grobove, del denarja
pa so zbrali iz darov svojcev, ki so
za zvonova prispevali namesto
cvetja na grob. Skupaj z montažo
sta stala dobrih 500.000 tolarjev.
Slovesnost so popestrili člani ga-
silske godbe na pihala, destrniški
nonet ter starejši in mladinski cer-
kveni pevski zbor. Po blagoslovit-
vi in namestitvi zvonov so se kra-
jani zbrali pri maši v mrliški
vežici.
Zmago Šalamun
Zvonova je blagoslovil domači župnik Mihael Valdhuber.
Foto: Zmago
TRNOVSKA VAS
Keferendum za samoprispevek
V nedeljo, 7. septembra, se
bodo krajani KS Trnovska vas
na referendumu odločali o
uvedbi krajevnega samopris-
pevka v denarju za sofinanci-
ranje dograditve šole z vrtcem
in večnamenske dvorane ter
drugih komunalnih objektov
na območju KS Trnovska vas.
"Samo s šolo v kraju bomo pre-
prečili in zaključili nadaljnje
"trgovanje" z našimi otroki -
ZATO GLASUJTE ZA
GRADNJO ŠOLE. V kraju smo v
preteklih letih dokazali, da smo
sposobni veliko narediti in smo
tudi veliko veliko naredili," so
med drugim zapisali člani sveta
KS Trnovska vas v sporočilu kra-
janom
V Trnovski vasi so se odločili na-
daljevati razvoj kraja, zato so raz-
pisali referendum za uvedbo kra-
jevnega samoprispevka, saj člani
sveta menijo, da je za skoraj vse,
kar se je v kraju zgradilo, bil osno-
va den^ iz la-ajevnega samopris-
pevka. Če bo samoprispevek izgla-
sovan, o čemer so člani sveta pre-
pričani, ga bodo uvedli za dobo pe-
tih let. V naslednjih letih namera-
vajo zgraditi šolo z večnamensko
dvorano in enoto vrtca, čistilno
napravo in pripraviti vse potrebno
za gradnjo kanalizacije. 25 % sred-
stev samoprispevka bo namenje-
nih gradnji in vzdrževanju krajev-
nih cest, predvsem na hnbovitem
jredelu KS Trnovska vas.
^čunajo, da bodo s samoprispev-
kom zbrali 32,5 milijona tolarjev,
za realizacijo predvidenega pro-
gama pa bodo potrebovali 120 mi-
lijonov tolarjev, ki jih bodo po-
skušali pridobiti iz drugih virov.
Člani sveta tudi pravijo, da imajo
pravico in dolžnost otrokom zago-
toviti šolanje v domačem kraju,
zato so tudi v idejnih projektih
predvideli dograditev šole v popol-
no devedetko, saj ne vidijo vzroka,
zakaj ne bi imeli v kraju popolne
devetletne podružnične šole. Šte-
vilo otrok v kraju je namreč pri-
merljivo z velilam številom po-
družničnih šol, ki v Sloveniji delu-
jejo kot popolne podružnične šole.
Zmagoslav Šalamun
v
Šolsko leto z novo telovadnho
Temeljni kamen pri gradnji poljčanske telovadnice so vzi-
dali 5. marca letos, s tem da so nekatere izkope pričeli že
februaija. Dela so končali do roka, 27. avgusta pa je bil že
tehnični prevzem.
Ne samo Poljčančani, tudi
drugi so se v poletnih mesecih
radi ustavili pri tamkajšnji
osnovni šoli, kjer so potekala
dela pri gradnji šolske telovad-
nice oziroma športne dvorane s
1200 kvadratnimi metri
površine (standard je 811 kva-
dratnih metrov). 27. avgusta so
že opravili tehnični prevzem.
Kot je povedal Stane Kovačič,
ravnatelj osnovne šole Poljčane,
ob tem ni bilo večjih pripomb,
tako da sedaj samo še čakajo na
uporabno dovoljenje, ki naj bi
ga dobili okoli 10. septembra.
Svečanost ob odprtju tega lepe-
ga šolskega in športnega objekta
bo v drugi polovici septembra.
Telovadnico, ki je z vso opre-
mo vred veljala okoli 150 milijo-
nov tolarjev, je gradilo slovenje-
bistriško gradbeno podjetje
Granit, tretjino del (zemeljske
izkope, tla v telovadnici in
strop) pa je opravila krajevna
skupnost Poljčane. Investitorji
te nove pridobitve so občina
Slovenska Bistrica, krajevna
skupnost Poljčane ter državno
ministrstvo za šolstvo. Največji
delež sredstev pri naložbi, ki bo
brez dvoma po svoje spremenila
življenje v kraju, nosi krajevna
skupnost, ki je zagotovila denar
za ves nadstandard ter še četrti-
no sredstev od normativa.
Država naj bi prispevala okoli
56 milijonov tolarjev, vendar
kot smo slišali, do sedaj od nje
niso dobili še niti tolarja, ostalo
pa plača občina Slovenska Bi-
strica.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Slovenjebistriški Granit, glavni Izvajalec del pri gradnji
poljčanske telovadnice oziroma športne dvorane, je dela
opravil do roka.
Od tod in tam
JERUZALEM •
Srečanje potom-
cev prof. Lukmana
Ob stoletnici rojstva prof.
Franja Lukmana, dipl. ing.
agronomije, sadjarskega stro-
kovnjaka, pripravljajo njegovi
potomci v soboto srečanje nje-
mu v spomin. V kratki
zloženki so Lukmanovi sorod-
niki zapisali, da je bil prof
Lukman priznani sadjarski
strokovnjak, dejaven na
znanstvenem in strokovnem
področju, na kratko pa so opi-
sali tudi njegovo bogato živl-
jenjsko pot. Napisal je osem
strokovnih knjig, lepo število
člankov in imel več kot 100
javnih predavanj in referetov
po radiu. Svojo življenjsko pot
je zaključil decembra leta 1984
v Mariboru.
Sorodniki prof Lukmana
bodo v soboto obiskali njegov
grob na pobreškem pokopa-
lišču, v farni cerkvi pri Mi-
klavžu pri Ormožu bodo imeli
spominsko mašo in se spomni-
li vseh pokojnih sorodnikov,
drugi del srečanja pa bo na Je-
ruzalemu, kjer si bodo ob tej
priložnosti ogledali še sam
kraj.
TM
GRAD BORL •
Spominska maša
v grajski kapeli
Lani septembra so člani
stranke SKD v občini
Gorišnica pripravili prvo
družabno srečanje na gradu
Borlu in spominsko mašo v
grajski kapeli. Ta konec tedna,
v nedeljo ob 15. uri, bo v kapeli
druga spominska maša.
Po ohranjenih dokumentih
je bila kapela s štirimi oltarji
na gradu Borlu zgrajena leta
1673 in je bila v uporabi za bo-
goslužne dejavnosti vse do pri-
hoda nemškega okupatorja. V
občini Gorišnica bi radi dali
življenja celotnemu grajskemu
kompleksu, da bi lahko grad
ponovno zaživel svoje kultur-
no življenje z ljudmi iz širše
okolice. Ravno družabna
srečanja in spominske maše
naj bi na neki način pomagali
pri ohranjanju Borla.
TM
DORNAVA %
Kmalu konec dela
na pokopališču
Na zadnji seji vaških odbo-
rov Dornava in Mezgovci so se
najdalj časa pogovarjali o ure-
janju pokopališča, predvsem o
tlakovanju poti. Do konca ted-
na naj bi delo končali. Kot je
povedal Janko Horvat, pred-
sednik vaškega odbora Dorna-
va, so doslej odšteli za investi-
cijo nekaj več kot 4 milijone
tolarjev. Precej časa so se pogo-
varjali o gradnji čajne kuhinje
k mrliški vežici. V prihodnjih
dneh bodo uredili izkop in
zgradili temelje za vežico, o
nadaljevanju gradnje pa se
bodo odločili na podlagi fi-
nančnih možnosti.
Člani vaških odborov so tudi
opozorili na nekatere po-
manjkljivosti prometne signa-
lizacije v kraju, na gradnjo
pločnikov ter izpostavili dotra-
janost nekaterih cest skozi na-
selje Dornava. Ob osnovni šoli
naj bi v teh dneh uredili avto-
busno postajališče in tako
šolarjem omogočili varnejše
čakanje na avtobus.
MS
PREJELI SMO
Izjava OO SKD
Ormož glede
samostojne občine
Središče ob Dravi
Občinski odbor Slovenskih
krščanskih demokratov Ormož
podpira prizadevanja iniciativne-
ga odbora za ustanovitev nove sa-
mostojne občine Središče ob Dra-
vi. V SKD podpiramo prizade-
vanja za manjše občine iz razlog,
ker so te občine po dosedanjih
izkušnjah veliko učinkovitejše
kot velike. Da je res tako, se lahko
prepričamo iz vsakodnevnih in-
formacij v časopisih.
V SKD smo prepričani, da slo-
venska vlada ni ravnala v skladu z
ustavo, ker je podala odklonilno
stališče do ustanovitve nekaterih
novih občin, med njimi tudi sa-
mostojne nove občine Središče ob
Dravi. Stališče slovenske vlade je
tudi v nasprotju z na referendumu
izraženo voljo prebivalcev Sre-
dišča ob Dravi, la so se decembra
1995 že izrekli, da hočejo imeti
svojo občino.
Bodoča občina Središče ob Dra-
vi namreč izpolnjuje vse z zako-
nom o lokalni samoupravi predvi-
dene pogoje razen števila prebi-
valcev, ki pa v skladu z razsodbo
ustavnega sodišča (Ur. list RS, št.
7/95) ne more biti glavni kriterij
za ustanovitev občine. Razsodba
ustavnega sodišča namreč določa,
da se lahko občina ustanovi tudi
na območju z manjšim številom
prebivalcev, kot to določa 13. a
člen Zakona o lokalni samoupra-
vi, če izpolnjuje vse druge pogoje,
iz katerih je razvidno, da bi bila
sposobna uspešno opravljati vse
svoje funkcije.
V občinskem odboru SKD
Ormož smo prepričani, da bi sa-
mostojna občina Središče ob Dra-
vi bila nadvse učinkovita in spo-
sobna opravljati vse flmkcije
občine, zato pričakujemo, da bo
lokalni poslanec g. Trofenik, ki je
istočasno tudi predsednik komisi-
je za lokalno samoupravo pri
Državnem zboru R Slovenije, sto-
ril vse, kar je v njegovi moči in
moči stranke SLS, ki ji pripada,
da bo prebivalcem Središča ob
Dravi dana možnost, da se na refe-
rendumu dokončno odločijo o
tem, ali želijo imeti svojo občino.
OO SKD Ormož
10 - OD TOD IN TAM
4 SEPTEMBER 1997- TEDNI|
PTUJ / DR. JOŽICA REBERC POSTALA PRIMARIJKA
AkrnkrnsU naiiv, pnsluien z tkhm
Dr. Jožica Reberc, vodja organizacijske enote Zoboz-
dravstvo v ptujskem Zdravstvenem domiL, je postala pri-
marijka. To je akademski naziv, ki si ga prislužiš z de-
lom, nihče ti ga ne pokloni, je povedala ob podelitvi na-
ziva. Po sklepu ministra za zdravstvo ga lahko upo-
rablja od maja letos, svečana podelitev pa bo predvido-
ma 18. oktobra, ob dnevu slovenskega zdravnika.
Poleg pogojev, ki jih za po-
deljevanje naziva primarij
določa zakon o zdravstveni
dejavnosti, mora kandidat za
pridobitev tega naziva izpoln-
jevati tudi druge pogoje: naj-
manj petnajst let dela na po-
dročju zdravstvenega varstva,
da je vsaj štiri leta predstojnik
organizacijske enote zdravst-
venega doma oziroma najmanj
deset let uspešno dela na stro-
kovnem, organizacijskem in
razvojnem delu na področju
zdravstvenega varstva. Ob tem
mora biti uspešen pri vzgoji za
zdravje prebivalstva, mentor-
skem delu, se izkazati z naj-
manj desetimi prispevki s stro-
kovnega, organizacijskega in
drugega področja dela v
zdravstvenem varstvu, objavl-
jenimi v strokovnih in drugih
revijah ali publikacijah v Slo-
veniji ali tujini. Pomembna pa
je tudi aktivna udeležba na
kongresih, simpozijih, posve-
tovanjih, tečajih v Sloveniji in
tujini ter aktivnost v Zdrav-
niški zbornici Slovenije oziro-
ma v Slovenskem zdravniškem
društvu.
Naziv primarija ob osebnem
zadovoljstvu prinaša tudi čast,
glede na določila kolektivne
pogodbe pa se pozna tudi pri
osebnem dohodku. Nova pri-
marij ka deli svoj naziv skupaj
s kolektivom, prizadeva si, da
bi vzpodbudila tudi druge, da
bi šli po njenih stopinjah.
Usmerja jih v javne strokovne
nastope, v mentorsko delo, v
pisanje, v aktivnosti v zdrav-
niškem in drugih društvih, v
uvajanje tehnoloških izboljšav
na področju svojega dela in po-
dobno. Brez dvoma je dr.
Jožica Reberc najbolj zaslužna
za to, da so v ptujskem zoboz-
dravstvu v letih 1979/80 pričeli
organizirano delati na po-
dročju zdravstvene vzgoje in
preventive, kar ima za posledi-
co vedno manj karioznih zob
pri mladih in več zdravja.
Tudi zato se s svojimi sodelav-
ci nadvse trudi, da bi se ohra-
nile že uveljavljene dispanzer-
ske metode dela, ki so se poka-
zale kot uspešne, in da preven-
tiva ostane na enem mestu.
Ptujsko zobozdravstvo je eno
od redkih, ki še dela z oddel-
kom za otroško in mladinsko
zobozdravstvo, oddelkom za
odrasle in zobotehnično dejav-
nostjo pod eno streho.
Prepričana je, da je med
zdravstvenimi delavci še več
takih, ki bi si ta naziv zaslužili
glede na delo, pogoji pa so pač
taki, da jih je potrebno izpolni-
ti. Trenutno je med delujočimi
zobozdravnicami oziroma
zdravnicami edina s tem nazi-
vom.
Novi primarijki tudi naše
iskrene čestitke!
MG
Prim. Jožica Reberc, dr. sto-
matologije, specialistka pe-
dontologije. Foto: Kosi
ZAVRC / NOVA SOLA BO SLOVESNO ODPRTA V TEM MESECU
Podališane poatoire za zmrške otroke
Letošnji pni šolski dan je bil zagotovo dan veselja za 142
završkih učencev in 14 malošolčkov iz devetih naselij, ki so
lahko že čisto od blizu opazovali novo šolsko zgradbo. V po-
nedeljek jih je sprejel ravnatelj Franc Kekec, spoznali so
svoje razrednike, do ponedeljka, 8. Septembra, pa bodo ime-
li podaljšane počitnice. Takrat se bodo čisto zares odprla
šolska vrata, svečano pa bodo nov objekt predali namenu ob
koncu tega meseca, ko bo tudi prvi praznik očine Zavrč.
"V novem objektu naši učenci še
niso bili, kajti delavci Gradbenega
podjetja Korpar opravljajo še
zadnja dela tako v notranjosti kot
tudi zunaj nove šole. V ponedeljek
pa začnemo pouk v novih, sodob-
nih prostorih, ki so že opremljeni,
lahko bomo uporabili vse prosto-
re, ki jih imamo na voljo, teden
dni bomo počakali samo še na
učila Sedaj je na vrsti temeljito
čiščenje prostorov, gradbena dela
so že končana, precej dela je še
okrog šole in čez nekaj dni bo var-
no stopiti tudi v okolico objekta.
Glavni vhod na južnem delu bo še
nekaj dni zaprt, lahko pa že rečem,
da je objekt varen za učence in s
15. septembrom se bo pouk pri nas
pa začel brez vseh težav," je pove-
dal Franc Kekec, ravnatelj OŠ
Zavrč in Cirkulane.
Z letošnjim šolskim letom se v
Zavrču začenja enoizmenski pouk
in učencem predmetne stopnje se
ne bo potrebno več voziti v Cirku-
lane. Manjše število otrok po
mnenju ravnatelja Kekca zagotav-
lja normalno delo na šoli, kajti
tako je v poprečju na mnogi slo-
venskih šol^. Delo z manjšimi
skupinami otrok naj bi bilo dosti
lažje, nikakor pa si šolniki ne pri-
zadevajo, da bi se sedaj podružnica
Zavrč lo^a od matične šole Cir-
kulane, kajti pedagoško delo in ad-
ministracija se v vseh pogledih do-
polnjujeta. Radi bi zagotovili nor-
malno strokovno delo na obeh
šolah, svoje pa naj bi reklo še šol-
sko ministrstvo.
Završka in gorišniška občina sta
vsaka po svoje organizirali šolske
prevoze, šolniki pa so poskušali
vse skupaj uskladiti z urnikom za
celoten šolski teren. V Cirkulanah
bodo začenjali pouk ob 7.30 uri in
v Zavrču 8.20, prav zamik ur pa
omogoča, da so lahko učenci iz
obeh šolskih okolišev pravočasno
v šoli.
V ponedeljek bodo torej završki
učenci sedli v nove šolske klopi,
praznik za šolo in občino pa bo ko-
nec septembra, ko morajo biti
končana vsa dela in ko bo završka
občina praznovala svoj prvi praz-
nik.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Šola v Zavrču bo v ponedeljek sprejela učence in učitelje.
GAJEVCI / HUMANO DEJANJE POSLANCA ALOJZA VESENJAKA
HenarM pmiof M Oiingeijera dnmim
Hudo je bilo v mladi družini Ožinger v Gajevcih, ko jim je
pred kratkim nenadoma umrla mama oziroma žena Dani-
ca in sta enajstletni Alen in petletna Nina ostala sama z
očetom. Alojz Vesenjak, poslanec v državnem zboru Repu-
blike Slovenije, doma iz sosednjih Placerovcev, se je
odločil pomagati družini vsaj simbolično.
Ožingerjeve je pred dobrim ted-
nom poslanec Vesenjak obiskal na
domu, saj se je določil, da bo v času
svojega poslanskega mandata vse-
kega 15. v mesecu Alenu in Nini
podaril 15 tisočakov za šolske po-
trebščine in vrtec, nakazilo pa
bodo sproti urejali v Novi Kredit-
ni banki Maribor - poslovni enoti
v Ptuju in preko pooblaščenke te
banke Nade Simonič. Vesenjak je
ob srečanju z mlado družino dejal,
da je to dejanje le simbolično, kajti
z denarjem ni mogoče vrniti lju-
bezni v družini. Pokojno Danico
je sam dobro poznal. Menil je, da
bi ta skromna vsota denarja prišla
prav sinu in hčerki 30-letnega
Jožeta.
Oče Jože dela doma in popravlja
kmetijsko mehanizacijo in mu os-
taja malo časa za otroka, ki ga sedaj
najbolj potrebujeta, je povedal ob
nedavnem srečanjem s poslancem
Vesenjakom, ko se mu je tudi za-
hvalil za denarno pomoč in pove-
dal, da bi se rad zaposlil in si za
otroka vzel več prostega časa.
TM
Poslanec Alojz Vesenjak pri družini Ožinger.
Foto:JOS
PTUJ / R. IVANUSA IN A. ZABUKOVEC, J
AVTORJA DODATKA K UČBENIKU 1
Naloge ii poslovni
matematike
Ptujčan Robert Ivanuša, matematik, ki je zaposlen kt^
računalnikar na OŠ Ljudski vrt, je skupaj z Alenko Zabu.^
kovec avtor L dela delo^vnega zvezka iz poslovne mateina*
tike, ki je dodatek k učbeniku in sluipaj z njim predstavlja^
učbeniško-priročniški komplet za ekonomske in sorodne'
šole. Izšel bo pri Di^vni /.aložbi Slovenije najprej v
kladi 2500 izvodov, zatem pa jih bo izšlo še 3500.
Rokopis sta strokovno pregledala mag. Jože Andrej Čibej in
prof. Marija Žabjek, jezikovno pa prof. Danijela Čibej. Ima 163
strani A4 formata, namenjen pa je I. letnikom programa za eko-
nomsko-komercial ne tehnike in II. letnikom programa poslovni
tajnik. Nastajal je dve leti in pol Začelo se je z razpravo na stro-
kovnem aktivu za matematiko, kjer se je izluščila potreba po ne-
kem dodatku k učbeniku. V delovnem zvezku je obdelanih prek
200 ekonomskih problemov, eni so razdeljeni še na manjše dele.
"Naloga, ki sva se je lotila, je bila vse prej kot lahka. Treba je
bilo namreč napisati tako po vsebini kot po težavnosti primerne
naloge predvsem za dijake prvih letnikov šol ekonomske usme-
ritve. Pri tem sva upoštevaš, da so večini ekonomski pojmi in
problemi nepoznani oziroma nerazumljivi. Delovni zvezek sva
razdelila na štiri dela, od katerih prvi trije predstavljajo zakl-
jučeno celoto, zadnji del pa je dodatek k delovnemu zvezku in
služi za samopreverjanje in ocenjevanje znanja. Naloge si sledijo
po težavnosti. Da bi reševalcu olajašala delo, sva se odločila, da
vneseva novost, in sicer namige oziroma napotila za reševanje
nalog, ki so namenjeni predvsem tistim, ki ne znajo začeti naloge
oziroma se ne morejo odločiti za način reševanja. V tretjem delu,
ki sva ga poimenovala "Rešitve" so bolj ali man| podrobne rešitve
za vsako nalogo, ki bodo v pomoč tistim, ki tudi s pomočjo nami-
ga niso znali priti do rešitve. Nekatere naloge so rešene tudi na
več načinov. Na koncu nuinerične rešitve je podan odgovor k
zastavljenemu problemu. Četrti del sva poimenovala "Letni
preizkus znanja". V njem so podani trije letni preizkusi znanja,
dva klasična in en globalni, da reševalec sam preveri, do katere
mere je osvojil znanje," je o novem delovnem zvezku povedal
eden od avtorjev Robert Ivanuša.
MG
BORL / SREČANJE MLADIH KRSCANSKIH
DEMOKRATOV
l# vseslovenski
mladinski tabor
Osmi dan prvega vseslovenske-
ga mladinskega tabora mladih
krščanskih demokratov, ki je bil
na Borlu, je potekal pod geslom
Mladi smo upanje Slovenije.
Mladi so skupaj s predsednikom
SKD Lojzetom Peterletom obi-
skali Veliko Nedeljo, Gor
Na obisku občin so se ustavili
tudi na pogovorih z župani. Po po-
govoru z županom mesme občine
Ptuj Miroslavom Lucijem so ugo-
tovili, da je za mlade na Pmju in
okolici poskrbljeno, še posebno se
to vidi skozi delovanje mladinske-
ga kulttirnega centra, ki je namen-
jen različnim skupinam, prav tako
pa drugim mladinskim organizaci-
jam in društvom. Sami pa so ugo-
tovih, da na Ptuju in drugod po
Sloveniji manjka prostor, kjer bi
se zbirali mla^. Predlagali so, da
naj bi imeli mladi na občini svoje-
ga referenta, saj je vodja za
družbene dejavnosti obremenjen z
drugimi problemi. V občini Ptuj
se srečujemo s problemom brezpo-
selnosti, predvsem pri iskalcih
prve zaposlitve, so opozorili, prav
tako pa se pojavlja stanovanjski
problem pri mladih. Na tem po-
dročju se, kot je dejal župan,
občina trudi te probleme premos-
titi in jih tudi rešiti.
Udeleženci Tabora '97 so se
srečali mdi z županom občine
Gorišnica Slavkom Visenjakom
Na pogovoru, ki so se ga udeležili
tudi nidadi te občine, sogovorili o
problemih, ki jih imajo mladi.
Slednje je zanimalo predvsem
reševanje brezposelnosti, apa-
tičnosti in nezainteresiranost nila-
dih za skupno delo in delovanje v
različnih organizacijah ter
možnost udejstvovanja na raz-
ličnih področjih. Mladi krščanski
demokrati so skupaj s častnim
predsednikom Tabora'97 Lojze-
tom Peterletom odgovarjali na ta
vprašanja, podali svoje videnje
življenja mladine ter si izmenjali
izkušnje, različna stališča in pred-
loge, o katerih so se v teh osmih
dneh pogovarjali z več kot dvajse-
timi župani in predstavniki občin-
skih uprav slovenskih občin.
Avtobus, s katerim so potovali,
se je ustavil v dvajsetih slovenskih
občinah, pogovarjali so se z deseti-
mi mladinskimi skupinami in pe-
timi študentskimi klubi ter pripra-
vili pet glasbeni prireditev; zadnja
je bila na Borlu s skupino Čuki.
Kljub temu, da so nekateri župani
bili iz drugih političnih strank, so
jih lepo sprejeli, saj dobro idejo
pozdravlja vsak raztunen človek.
Mladi kršanski demokrati bodo
probleme mladih prenesli v parla-
ment.
Milan fCra/D<
DORNAVA / OB PRICETKU SOLSKEGA LETA
Pouk prilagodili prostorski stiski
v Domavski osnovni šoli je v ponedeljek začelo
pouk 368 šolarjev, od t^a 38 prvošolčkov. V šoli
imajo km- precejšnjo prostorsko stisko in so morali
pouk prilagoditi razpoložljivim učilnicam. Največja
prostorska stiska je v telovadnici, saj bo tudi
letošnje šolsko leto v njej več razredov naenkrat.
Ker upajo, da bodo spomladi začeli gradnjo prizid-
ka, so med počimicami opravih na šolski zgradbi le
nekaj nujnih vzdrževalnih del, je povedala ravna-
teljica Zdenka Kostanjevec. Centralno napeljavo so
v šoli sicer obnovili, vendar zaradi slabe izolacije
zgradbe ugotavljajo še vedno velike toplotne izgulie.
Ker je veliko osnovnošolcev vozačev, bodo skupaj z
občino Dornava uredili nekatera pc»tajališča in
tako poskrbeli za večjo varnost otrok. Tudi letos bo
šolske prevoze opravljalo podjetje Certus, financira
pa jih občina Dornava Še posebno opozorilo pa vel-
ja voznikom, saj mnogo šolarjev uporablja za pot y
šolo stranske poti, ki pa se zaradi n^rimerne lu-
trosti voznikov izkažejo še nevarnejše od drugih
cest.
MS
TEDNIK - 4. SEPTEMBER 1997
PO NASlH KRAJIH ■ 11
PTUJ / V GRADNJAH ODPRTIH SEDEM VELIKIH GRADBIŠČ
Poštno-poslovni
center ze gradilo
čeprav se poletje počasi že poslavlja, imajo gradbinci te
dni še polne roke dela, saj je pred jesenskim dežjem in
hladnim vremenom treba še veliko narediti. V Gradbe-
nem podjetju Gradiš - Gradnje Ptuj imajo odprtih kar se-
dem večjih gradbišč. Eno največjih in za Ptujčane po-
membnejših je gradbišče za hišo pravice oziroma ob se-
danji pošti, kjer so v ponedeljek že položili prve temelje
za gradnjo novega poštno-poslovnega centra.
Direktor ptujskih Gradenj,
Ljubomir Cimerman je o tem
povedal: "Gradnjo poštnega
centra, kot je delovni naziv za ta
objekt, smo pričeli pripravljati
že lansko pomlad v dogovoru z
občino Ptuj, ki je v ta namen
odstopila zemljišče in v zameno
dobi ustrezen del poslovnih
prostorov. Po sprejeti idejni zas-
novi je v tem poslovnem centru
predvidenih prek 7000 kvadrat-
nih metrov poslovnih površin,
od tega okoli 3000 kvadratov za
parkirišča v kletnih etažah in
okoli 4000 kvadratnih metrov v
etažah nad zemljo. V pritličju
naj bi nekaj čez 1000 kvadratov
zasedla pošta, okoli 150 kvadra-
tov Telecom, predvidena pa sta
tudi dva lokala. V prvem
nadstropju je po zadnji varianti
okoli 700 kvadratov namenjenih
za sodišče, okoli 100 kvadratov
za novo telefonsko centralo Te-
lecoma, okoli 250 kvadratov pa
naj bi koristil Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije. V drugem nadstropju
glavnega objekta bodo na
površini okoli 600 kvadratov
prostori za tožilstvo, medtem ko
za mansardni del tako glavnega
abjekta kot drugega dela, gre za
okoli 1000 kvadratov, kupci še
niso znani."
Kako daleč pa ste z gradnjo
dobrega pol meseca po začetku
zemeljskih del?
"Pripravljalna dela smo začeli
v drugi polovici avgusta; Vse
Telecomove vode in visokona-
petostne vode Elektra Ptuj je
namreč treba pred porušitvijo
ceste prestaviti. Zaradi tega je
potrebno prej postaviti kleti no-
vega objekta tik ob vinski kleti
in ob stavbi v Krempljevi 9. V
ponedeljek smo položili prve te-
melje nove poslovne stavbe in
predvidevamo, da bo prva polo-
vica kleti končana v začetku no-
vembra. S takim načinom
gradnje bomo namreč omogočili
prevoz po Vodnikovi ulici do
vinske kleti, ki bo v času trgatve
zagotovo nujno potreben."
Investitor objekta ste v celoti
Gradiš- Gradnje Ptuj. Kdaj pa
bodo dela končana?
"Po sedanjem časovnem načrtu
naj bi bil celotni objekt dograjen
konec oktobra prihodnje leto.
Vse pa je seveda odvisno tudi od
razmer v zemlji, kajti na
gradbišču so te dni prisotni tudi
arheologi, vprašanje pa je tudi,
kako bo s podtalnico, ki nam že
ob začetku povzroča nekaj težav.
Izredno zahtevna pa je tudi pres-
tavitev glavnih telefonskih in
elektro vodov."
Poleg tega imate odprtih še ne-
kaj večjih gradbišč, kot je recimo
betonarna. Kako daleč ste
pravzaprav pri tem projektu?
"Betonarna je končana in od
avgusta že poizkusno obratuje.
Za nami so tehnični pregled in
vse potrebne meritve in poteka
6-mesečno poizkusno obrato-
vanje, ko moramo zadostiti vsem
parametrom iz izdanega gradbe-
nega dovoljenja. Čakamo še na
ureditev boljšega izvoza iz beto-
narne na Ormoško cesto, za kar
je že vloga na občini, problem pa
je še zaradi nerešenih denaciona-
lizacijskih postopkov za dve par-
celi. Od drugih gradbišč
končujemo šolo na Hajdini.
Tehnični pregled je predviden 9.
septembra, tako da naj bi s 15.
šolo že redno uporabljali.
Končujemo dela pri rekon-
strukciji in dozidavi objekta
Ptujskih pekarn in slaščičarn,
prejšnji teden smo končali dela
pri rekonstrukciji kotlarne v
vinski kleti KK Jeruzalem
Ormož. Pospešeno gradimo
poslovni center v Račah za
podjetje Sortima v Mariboru,
kjer sta od petih predvidenih ob-
jektov dva že v končni fazi. Gra-
dimo proizvodno-poslovne pros-
tore za šiviljstvo Schmidt v
Kidričevem, kjer je hala že
končan in gradimo še upravno
poslopje. Poleg tega pa opravlja-
mo še več majnših del od Mari-
bora prek Ptuja do Ormoža."
Skratka več kot dovolj dela za
vaš 160-članski delovni kolektiv.
Je torej kriza v gradbeništvu za
nami?
"Ne bi se povsem strinjal, kajti
letos v bistvu ni bilo nekega
gradbenega vrhunca. Večjih ob-
jektov čez leto v bistvu nismo gra-
dili, smo pa imeli okoli 20 manjših
gradbišč, kar pa za nas predstavlja
kar precej velike organizacijske
težave. Gradnjo večjih objektov
pričenjamo šele na jesen. Pošto
smo že pričeli, za gradnjo šole
Gorišnica čakamo odločitev ko-
misije, sicer pa smo na licitaciji
bili najuspešnejši. Pričakujemo
mdi razpis za gradnjo stano-
vanjskega bloka na Ptuju, kjer
imamo prav tako velike ambicije:
PridobiU smo mdi nadaljevanje
del na Malem gradu v Pmju, kjer
pa so pogodbe pogojene z doto-
kom finančnih sredstev. Kolikor
vem, občina cilja na republiška
sredstva. S tem bi nekako lahko
rekel, da imamo pokrito sezono
mdi za prihodnje leto. Seveda
imamo poleg tega v načrtu še ne-
kaj novogradenj za trg."
M.Ozmec
Direktor Gradisa- Gra-
denj Ptuj Ljubomir Ci-
merman.
Na prostoru, kjer bo čez leto dni stal poštno-poslovni
center, Je te dni le še velika gradbena Jama.
PTUJ / TRSTENJAKOVO BODO POKRPALI
Popravilo na
račun države
v teh dneh bodo Trstenjakovo ulico, ki je
eden glavnih vhodov v središče Ptuj in ena na-
jbolj luknjastih ulic v Ptuju, ki že dolgo razbur-
ja, končno zakrpali. Ta ulica in Potrčeva cesta,
ki je prav tako državna, sta turističnemu Ptuju
vse prej kot v ponos. Sredstva za omenjena sa-
nacijska dela v Trstenjakovi bo dala država. To
je le prvi korak k celoviti obnovi te republiške
ceste, ki je vezana na ureditev Osojnikove in ce-
lotnega križišča pri hotelu Super Li. Na tem
območju se bo namreč še prekopavalo za
podhod, v preteklosti pa so Trstenjakovo pre-
kopavali zaradi plinovoda in ureditve komunal-
ne infrastrukture. Projekt za podhod je že nare-
jen, delati pa naj bi pričeli konec letošnjega leta.
Gradnja bo končana v letu 1998, ko bodo tudi
preplastili Trstenjakovo ulico v celoti. Do ta-
krat pa bo Trstenjakova verjemo še razburjala,
čeprav lukenj veČ ne bo. Na tej ulici bo v bodoče
potekal dvosmerni promet mimo Super Lija,
kar naj bi bilo z začasnimi znaki omogočeno že
sedaj, vendar parkirana vozila to onemogočajo
kljub strogi kontroli policije na regionalni ces-
ti.
Kot je povedal Stanislav Napast, vodja oddel-
ka za okolje, prostor in gospodarsko infrastruk-
turo v mestni občini Ptuj, je ureditev Potrčeve'
ceste veliko večji problem kot Trstenjakove,
ker je trenutno še stvar prenosa med državo in
občino. Njena ureditev bi v tem trenutku velja-
la več kot sto milijonov tolarjev.
MG
POLICIJA OPOZARJA OB PRICETKU SOLSKEGA LETA
Mamost - vsakodnevna skrb
Na Upravi za notranje zadeve v Mariboru so konec minulega tedna na tis-
kovni konferenci med drugim predstavili prizadevanja in akcije policistov za
večjo varnost šolarjev pred pričetkom šolskega leta. Kot je povedal Slavko
Breznik, vodja inšpektorata prometne policije, je v poneljek na območju Up-
rave za notranje zadeve Maribor prvič stopilo v osnovne šole okoli 3500
učencev, ki so jim policisti skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in starši posvetili posebno pozornost.
Poleg tega da so že v juniju, ob zaključku šolskega leta,
obiskali osnovne šole in otrokom razdelili anketne liste o
varnosti in prometnih pasteh v šolskih okoliših, bo več kot
100 policistov od 1. do 12. septembra v neposredni bližini
vseh 80 osnovnih šol izvajalo različne preventivne in repre-
sivne akcije s skupnim nazivom Vama šolska pot".
Tako bodo v bližini osnovnih
in drugih šol poostreno nadzirali
promet in pomagali otrokom
varno čez cesto, voznike pa opo-
zarjali, naj ne vozijo prehitro in
naj upoštevajo dejstvo, da so s
pričetkom šolskega leta otroci
spet na cestah, kolesarskih poteh
in pločnikih.
Žal sta prvi šolski dan dva sto-
la ostala prazna, saj sta dijak
srednje šole kot voznik motorne-
ga kolesa na Pragerskem in
učenec tretjega razreda osnovne
šole kot kolesar v Radizelu med
počitnicami izgubila življenje.
Nekaj šolskih sedežev pa bo os-
talo praznih le krajši čas, saj je
več otrok in mladostnikov, ki so
bili telesno poškodovani, ostalo
še v bolniških posteljah.
Po podatkih policije se je v
letošnjih sedmih mesecih na ces-
tah na območju UNZ Maribor
zgodilo 4210 (lani 3887) promet-
nih nesreč, v katerih je žal 23
oseb (lani 46) izgubilo življenje,
242 oseb je bilo huje, 697 pa lah-
ko telesno poškodovanih. Med
umrlimi udeleženci v prometu
so bili tudi trije mladostniki in
en otrok. Še vedno se največ nes-
reč, kar 69 odstotkov, zgodi v na-
seljih, najpogostejši povzročitel-
ji pa so vozniki osebnih avtomo-
bilov, ki povzročijo več kot 80 %
vseh prometnih nesreč. Sledijo
vozniki tovornih avtomobilov,
vozniki koles z motorjem, vozni-
ki koles in vozniki motornih ko-
les. Najpogostejši vzrok vseh teh
nesreč je še vedno neprilagojena
hitrost, sledijo pa neupoštevanje
pravil o prednosti vožnje, neu-
poštevanje pravil o strani in
smeri vožnje ter vinjenost vozni-
kov.
Zagotavljanje varnosti otrok
in šolarjev v prometu bodo poli-
cisti nadaljevali tudi čez leto, saj
je to ena njihovih stalnih nalog.
Do oktobra še vedno poteka pre-
ventivna akcija Varnostni pas, vez
z življenjem, ki po podatkih poli-
cije že kaže ugodne rezultate. S
tremi radarji multanova in peti-
mi ročnimi merilniki hitrosti
bodo umirjali hitrost voženj v
naseljenih krajih oziroma v
bližini šol in šolskih poti ter dos-
ledno ukrepali zoper tiste vozni-
ke, ki omejitve hitrosti ne bodo
upoštevali.
Ob vsem tem se je treba zave-
dati pomembne vloge staršev.
Njihovo vlogo je izpostavil tudi
Silvester Skok, komandir Poli-
cijske postaje Ptuj, ki je stanje po
prvih dveh dneh novega šolske-
ga leta ugodno ocenil, saj na
širšem ptujskem območju v tem
času niso obravnavali prometne
nesreče, v kateri bi bil udeležen
ali poškodovan otrok oziroma
šolar. Ugodno stanje lahko pri-
pišemo tudi povečani preven-
tivni aktivnosti policistov,
večini šol in nekaterih svetov za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu čez vse leto. Po
uvodnem mrtvilu so namreč po-
leg sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu v občini
Kidričevo in mestni občini Ptuj
pričeli delati tudi člani svetov v
občinah Juršinci in Destrnik -
Trnovska vas. Prve dni v novem
šolskem letu so poleg policistov
na vseh šolskih in drugih po-
membnih križiščih dežurali tudi
nekateri člani svetov za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prome-
tu, člani Združenja šoferjev in
avtomehanikov ter avtošola He-
rak z dvema voziloma.
Našim šolarjem želimo v no-
vem šolskem letu veliko uspe-
hov pri pridobivanja potrebnega
znanja, veliko lepih doživetij ter
predvsem, naj bo njihova pot do
hramov učenosti in nazaj domov
VARNA!
M. Ozmec
PTUJ / USPESNA POLETNA SEZONA
V osmih mese€ih vec
kot 155 tisoi kopahev
v ptujskih Termah so si za letošnje leto zastavili precej
smele načrte v fizičnem in finančnem smislu. Čeprav jim
vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so z dosežemi rezultati v
osmih mesecih letos zadovoljni. Število nočitev so v primer-
javi z enakim obdobjem LANI povečali za deset odstotkov, v
avtokampu celo za 38 odstotkov. Število kopalcev se je v
globalu glede na leto 1996 povečalo za osem odstotkov.
V letošnjih osmih mesecih se
je v ptujskih Termah kopalo že
več kot 155 tisoč kopalcev. Števi-
lo nočitev pa je že večje od 31
tisoč. V bungalovih in apartma-
jih je bilo od tujih gostov največ
Avstrijcev in Nemcev, v avto-
kampu po so prevladovali Belgi-
jci in Nizozemci, veliko pa je
bilo tudi Nemcev, Madžarov in
Čehov. Avtokamp znova prido-
biva funkcijo, kot jo je imel pred
letom 1991.
Največ gostov ptujskih Term
prihaja z ljubljanskega območja,
v zadnjem času pa jih je veliko
tudi s celjskega. Porastel je tudi
delež Gorenjcev. Prizadevajo si.
da bi povečali tudi delež obisko-
valcev iz Primorske, posebej še
iz Kopra in Nove Gorice z okoli-
co. Temu cilju so, kot je poveda-
la direktorica Slavka Gojčič,
podredili jesenske promocijske
akcije. Sicer pa se vse leto trudi-
jo, da bi povečali število obisko-
valcev in da bi pridobili nove
ciljne skupine. Posebej so njiho-
va prizadevanja usmerjena k
društvom upokojencev in šolam,
s katerimi sodelujejo v projektih
šol v naravi. V teh dneh so se
srečali tudi z ravnatelji in se z
njimi pogovarjali o izvedbi pla-
valnih tečajev, ki bodo potekali
v tem in drugem mesecu. Ak-
tivno pa Terme sodelujejo tudi z
vrsto podjetij v SV Sloveniji.
Od sejemskih aktivnosti v tem
obdobju načrtujejo predstavitev
na sejmu Narava - zdravje, kjer
se bodo predstavili samostojno,
saj druga ptujska podjetja za ta
sejem ne kažejo zanimanja. Na
Gost Turu bodo sodelovali v eni
od njegovih delavnic.
V zadnjem času si v Termah
prizadevajo tudi za "vrnitev"
gostinske dejavnosti, načrtujejo
pa tudi ureditev restavracije v
apartmajskem naselju, kjer čaka
na ureditev še nekaj lokalov. Na-
jveč zanimanje zanje so doslej
pokazali zdravniki. V kratkem
bo odprta še ena zdravstvena
ambulanta. Vedno aktualnejši
pa so načrti v zvezi z gradnjo ho-
tela s termalno-zdraviliškim
centrom, še posebej sedaj, ko v
neposredni bližini poteka
gradnja sodobnega golf igrišča.
MG
UUBUANA/ PERUTNINA ODPI-
RA POSLOVNI CENTER V LJUBLJANI
Slovesnost na
Letališki cesti
Perutnina Ptuj je začela
spomladi v Ljubljani graditi
nov poslovno-skladiščni cen-
ter. Danes dopoldan pa bo na
Letališki cesti v Ljubljani
slovesnost ob odprtju tega
centra. V njem so hladilnica
in prostori za distribucijo nji-
hovega blaga. Sodobni center
bo v celoti odpravil težave, ki
jih je imela Perutnina z
oskrbovanjem Ljubljane in
pretežnega dela zahodne in
južne Slovenije. Perutnina je
sicer že doslej imela v Ljubl-
jani svoj distribucijski center,
a je postal premajhen in teh-
nološko zastarel.
JB
Popiu«riit:vi;|
v prejšnji števiki smo
pisali o ptujskih motoris-
tih iz Kurent kluba in ob-
javili kontaktno osebo. Žal
pa smo napisali napačno
telefonsko Številko Karla i
Šuligoja iz Apač, Pravilna
tel. št, je 796-716.
Milan Kraftic
12 - OD TOD IN TAM
4. SEPTEMBER 1997 - TEDNIK
Nagradno fvri-
sffcno vprašanje
Ptujsko poletno prireditveno dogaianje je bilo izredno bo-
gato. Po doslej zbranih podatkih si je letošnje prireditve
ogledalo okrog 30 tisoč obiskovalcev. Številke so
vzpodbudne, vsebinsko in druge analize pa še pripravljajo.
z dobro poletno sezono se
lahko pohvalijo tudi v
ptujskih Termah, in to kljub
muhastemu vremenu. Avto-
kamp znova dobiva veljavo
kot pred letom 1991. V njem
se ustavljajo domači in tuji
gosti na poti na morje ali z
morja.
Prva ptujska septembrska
prireditev je bil začetni šolski
žur '97, ki ga je pripravil GIZ
Poetovio Vivat Ptuj pod pokro-
viteljstvom mestne občine Ptuj
in v sodelovanju z aktivom
ravnateljev Ptuj ter Centrom in-
teresnih dejavnosti Ptuj. Orga-
nizatorji so jo zasnovali kot
. zaključno prireditev ptujskih
poletnih prireditev in vesel
začetek novega šolskega leta.
Nastopili so znani pevci in an-
sambli. Tako začetni kot
končni šolski žur naj bi postali
tradicionalni ptujski prireditvi.
V zasnovi pa je še ena
ptujska prireditev:- Aronove
viteške igre na ptujskem gra-
du, ki bodo oktobra. O njih
bomo še pisali. Pričakovati je,
da bodo vsaj tako privlačne
kot Erazmov viteški turnir, ki je
24. avgusta pred Predjamski
grad privabil šest tisoč obisko-
valcev.
Avgusta je rubrika "Nagra-
dno turistično vprašanje" poči-
tnikovala. Danes smo z njo na
obisku na turistični kmetiji
Emila Jakoliča v Krčevini pri
Vurbergu 58, kjer se ukvarjajo
z rejo damjakov. V obori jih je
45. Na ogled so tudi druge
živali, prijetna okolica pa daje
nešteto možnosti za sprostitev
mladih in starejših. Skoraj ni
šolskega izleta v Ptuj, da ne bi
vključeval ogleda te kmetije.
Na kmetiji postrežejo tudi s
številnimi specialitetami.
Vedno so na voljo srnin golaž,
narezek iz divjačine in sveže
jelenje klobase.
Vprašujemo, kako se imenu-
je turistična kmetija v Krčevini
pri Vurbergu 58, kjer se ukvar-
jajo z rejo damjakov. Nagrada
za pravilen odgovor je narezek
iz divjačine za dve osebi in
pijača. Odgovore pričakujemo
v uredništvu Tednika, Raičeva
ulica 6, do 12. septembra.
NAGRADNO
TURISTIČNO
VPRAŠANJE
Kako se imenuje turistična
kmetija Jakoličevih v Krčevini
pri Vurbergu 58 damjakov?
Na turistični kmetiji v Krčevini pri Vurbergu 58 se
ukvarjajo z rejo damjakov.	Foto: Kosi
DESTRNIK - nmOVSKA VAS / ODPRAVLJANJE POSLEDIC NEURU
Oliifcivffcifo mostove
Občinska uprava občine Destrnik - Trnovska vas je po
lanskem neurju, ki je občino zajelo dvakrat, prijavila
škodo ustreznim državnim službam. Na osnovi programa
sanacije so dobili sredstva za odpravo škode na kme-
tijskih površinah in infrastrukturi.
Pri sanaciji infrastrukmre so
se dogovorili, da so prioriteta
mostovi, ki jih je poškodovalo
neurje. Lansko neurje je uničilo
štiri mostove, in sicer dva na po-
toku Rogoznica v KS Destrnik
in dva na potoku v Črmlji, KS
Trnovska vas. Sanaciji mostov
na Rogoznica sta v zaključni
fazi, saj so veliko pomagali kraja-
ni s prostovoljnim delom. V
Črmlji pa je prvi most saniralo
podjetje Epson, saj se je tu poja-
vil problem zaradi mehkega te-
rena. Tako so izdelali "betonsko
blazino", na katero so položili
kanale s premerom 2,5 metra.
Pri sanaciji drugega mostu pa
se ponovno srečujejo s težavami
zaradi mehkega terena. Naredili
so izvrtino, ki je pokazala, da bo
potrebno most zgraditi z vgraje-
vanjem 6-metrskih betonskih
pilotov; te so v tem tednu nare-
dili. Da bi pa celotno izvedbo
pocenili, so se dogovorili s kraja-
ni, da bj s prostovoljnim delom
pomagali dokončati most.
Vrednost dela za vse moste
ocenjujejo na 6 milijonov tolar-
jev, vendar bi investicija znašala
čez 10 milijonov tolarjev, če ne
bi krajani pomagali s prostovol-
jnim delom. Finančna sredstva
zagotavljata ministrstvo za okol.
je in prostor kot pomoč po
lanskem neurju in občina Destr.
nik - Trnovska vas. Računajo, dj
bodo vsa dela končali pred zimo,
pogovarjajo pa se tudi z Vodno-
gospodarskim podjetjem, da bj
uredili strugo ob mostovih in jih
s tem zaščitili pred novo vodno
ujmo.
Zmagoslav Šalamun
Heineken club v
Ulici Viktorina
Ptujskega
^ 29. avgusta je Aleš Slemenšek iz
Šentjurja v okviru podjetja Plako-
les, d.o.o., v Ulici Viktorina
Ptujskega 4 odprl Heineken club s
ponudbo točenega piva Heineken,
drugih vrst piva, brezalkoholnih
in alkoholnih pijač, h katerim pos-
treže slano pecivo. Lokal v veli-
kosti 100 m2 je uredil v opuščeni
kleti 400 let stare hiše, ki so jo na-
zadnje uporabljali partizani med
vojno. Obnova je trajala več me-
secev, zatikalo pa se je tudi pri pri-
dobivanju papirjev. Za Ptuj pa se
je odločil, ker v Mariboru, kjer je
študiral, ni našel primernega pros-
tora. Ob našem obisku je Aleš Sle-
menšek povedal, da želi v Heine-
ken clubu ustvariti prostor, kjer se
bodo zlasti ob koncih tedna odvi-
jale dobre zabave z dobro glasbo,
dobrimi plesalci in ljubitelji
dobrega piva. Ob gostinski de-
javnosti se novi ptujski gostinec
ukvarja tudi s proizvodnjo cvet-
ličnih fontan, še prej pa je imel
premični kiosk za sladoled.
MG
Delavci so uredili še okolico novozgrajenega
mostu v Črmlji.	Foto: Zmago
PTUJ / STANISLAVBRODNJAK,
ČLAN UPRAVE MERCATORJA
Za investUije milijardo
UPRAVA MERCATORJA SVS SE NE SPREMINJA 1 TE-
MELJI RAZVOJA: ZMANJŠANJE ŠTEVILA PRODAJNIH
MEST, VEČJE PRODAJNE POVRŠINE, SODOBNA TEH-
NOLOGIJA
Stanislav Brodnjak, generalni direktor Mercatorja SVS, je s
prvim septembrom letos nastopil funkcijo člana uprave poslov-
nega sistema koncema Mercator - odgovarjal bo za trženje. S
tem je ugibanj o tem, ali bo funkcijo člane uprave prevzel, ko-
nec. Še naprej pa bo ostal tudi direktor Mercatorja SVS, kar po-
meni, da se v tej družbi ne bo nič spremenilo, saj bo uprava os-
tala enaka.
Štiri dni v tednu bo Stanislav Brodnjak delal v Ljubljani, en dan
pa v Ptuju. Mercator SVS, d.d., Ptuj je največja Mercatorjeva hči.
Sestavlja jo pet profitnih centrov s 150 prodajnimi enotami - trgo-
vinami in bifeji ter tremi blagovnicami. Skupno ima več kot
30.500 m^ čistih prodajnih površin in 17 tisoč m^ priročnih skla-
dišč. Razvojna strategija Mercatorja SVS temelji na zmanjšanju
števila prodajnih mest z večjo prodajno površino in sodobno teh-
nologijo.
Za investicije bodo v Mercatorju SVS letos porabili okrog mili-
jardo tolarjev. V tem trenutku obnavljajo oziroma se pripravljajo
na obnove večih trgovskih lokalov v Ptuju, Lendavi in Gornji
Radgoni. Največja naložba pa bo gotovo izgradnja velikega dis-
konta v Mariboru, za katerega lokacijo že izbirajo. V njem bodo
uredili 2500 m^ velik supermarket in 5000 m^ tehnične trgovine.
MG
OD TOD IN TAM
CIRKULANE 1 50 let lovske družine
Člani Lovske družine Cirkulane bodo ta konec tedna praz-
novali zlati jubilej svoje organizacije. Osrednja slovesnost
ob jubileju bo v soboto, 6. septembra, ob 15. uri pred lovs-
kim domom v Brezovcu, če bo vreme slabo, pa bo prireditev
v kulturnem domu v Cirkulanah.
Cirkulanska zelena bratovščina je v petdesetih letih
pripravila številne lovske prireditve, razstave in skrbela za di-
vjad v svojem lovskogojitvenem območju. Bogato zgodovi-
no lovske družine bodo lovci LD Cirkulane zapisali v brušuri
in najzaslužnješim članom ob jubileju podelili lovska odličja.
TM
Sedem (ne)pomembnih dni
Po tednih počitnic zdaj vsi govorijo
o delu. Bo to delo tudi dobro? Vsto-
pamo v novo šolsko leto, nadaljuje
se (staro) parlamentarno obdobje,
volili bomo predsednika republike.
ČESA NI POVEDAL
GABER
če bi sodili po tistem, kar je minis-
ter za šolstvo in šport dr. Slavko Ga-
ber povedal v tradicionalnem ra-
dijskem "sporočilu" šolarjem in
staršem, potem se šolajočim Sloven-
cem ne obeta nič pretresljivo novega
in nič takšnega, kar bi določneje od-
govorilo na številne izzive časa. Teh
pa ni malo, tako tistih čisto strokov-
nih kot tudi tistih političnih, "ideo-
loških". Šolski minister tokrat ni izko-
ristil možnosti, da bi odgovoril na vse
pogostejše očitke, da medsebojno
kompromisarstvo LDS in SLS ogroža
nekatere dosedanje "nepolitične"
postulate slovenske šole, še zlasti v
zvezi s tako imenovano versko in do-
movinsko vzgojo. Dr. Gaber tudi ni
ovrgel očitkov, ki so mestoma drama-
tično zaznamovali zadnje šolsko leto,
da je slovenska šoia prezahtevna in
prenatrpana z učno snovjo, da pre-
komerno izčrpa\'a šolajoče se gene-
racije, kar se kaže tudi v na-
jrazličnejših stresih mladih in njihovih
staršev. Vsekakor čudno, da minister
ne poskuša vsaj spodbijati očitkov o
preobremenjenosti učencev, ki naj bi
po nekaterih kazalcih že tudi nega-
tivno vplivala na zdravstveno sliko
šolske mladine. Ali tudi minister misli
podobno kot komentatorka Dela, da
je dovolj predvsem to, da imamo ot-
roke radi, in da se pred njimi lahko
odkupimo že tako, da jim priznamo,
da se "ubadajo z odraščanjem, stresi,
strahom", da jih "sistem in konkuren-
ca silita, da se bojujejo za ocene,
točke, značke?"
Vsi, predvsem pa minister, bi se
morali bolj ukvarjati z očitajočimi
pogledi šolarjev: "Zakaj ne razumete
naše stiske?"
V zvezi s šolstvom je nasploh pre-
več splošnega "leporečja" tudi tedaj,
ko bi se morali pogovarjati o povsem
konkretnih pojavih in dilemah.
Takšen pogovor bi bil potreben tudi o
tem, zakaj so policija in številne orga-
nizacije, ki naj bi skrbele za varnost
na cesti zaznavne (in hvalevredno)
vključene v vzgojo in varovanje učen-
cev na naših cestah samo nekaj prvih
dni (ali tednov) po začetku šole,
pozneje pa ne.
OBLAST NA DOPUSTU
Za svojevrsten komentar jesenske
"delovne evforije" je v nedavnem in-
tervjuju za Večer poskrbel
predsednik republike Milan Kučan:
"Če imajo ljudje občutek, da je oblast
na dopustu, da je zaprla vrata in se
odpravila na počitnice, to predvsem
pomeni, da je država slabo organizi-
rana". Kučan misli, da politično delo
zahteva kontinuiteto, kar pa spet ne
pomeni nujne fizične navzočnosti
cele množice ljudi prav v uradnih
prostorih. Ni potrebe, da bi morali
med poletjem z navzočnostjo politi-
kov proizvajati vtis, kot da se dela
noč in dan. Seveda pa je treba tudi
med dopusti kdaj pa kdaj trdo garati,
kar pač zahteva narava politike.
Kučan opozarja, da je "mnogo za
našo državo pomembnih zadev ne-
dokončanih in da zahtevajo resno in
sistematično delo. Predvsem gre za
proračun. Čeprav je vladna koalicija
o njem dosegla soglasje in je predlog
tudi formalno poslala v parlament, je
njegova usoda negotova. Šele parla-
mentarna razprava bo pokazala, kaj
ta proračun pomeni za vladne politi-
ke na posameznih področjih in koliko
razvojnega zagona obeta Sloveniji.
To je bistvene in tudi zbuja največ
skrbi, saj se na to veže celotne soci-
alno področje in od tega je odvisna
usoda številnih podjetij, s tem pa tudi
delovnih mest in navsezadnje tudi
usoda številnih slovenskih ljudi..."
KDO (NE) BO
KANDIDIRAL
Jeseni, najverjetneje novembra,
bodo predsedniške volitve. Dose-
danji predsednik Milan Kučan je že
napovedal svojo ponovno kandidatu-
ro. Prav tako naj bi se za
predsedniško pozicijo potegovali
Sašo Lap, Adolf Štorman, Matjaž
Gerlanc in Josip Jesih. Kandidatura
Janeza Podobnika iz SLS in aktual-
nega predsednika državnega zbora
"visi" v zraku. Podobnik pravi, da o
tem še ni nobene odločitve. Meni, da
je "pristanek na kandidaturo za
predsednika republike zelo odgovor-
na in pomembna odločitev, saj gre za
spoštovanje same institucije. /.../
Čeprav gre v prvi vrsti za osebno
odločitev, se o kandidaturi ne bi želel
odločiti sam, ampak v političnem kro-
gu, ki mu pripadam, zelo pa bi bil ve-
sel, če bi zanjo dobil podporo v neka-
terih drugih vplivnih političnih krogih
v Sloveniji," je dejal v pogovoru za
Večer. Ljubljanskemu delu pa je po-
vedal, da bo dokončna odločitev o
njegovi kandidaturi prihodnji teden.
Že nekaj časa ni nobena skrivnost,
da se znotraj pomladnih strank, med
katere se Slovenska ljudska stranka
(SLS) - kljub sodelovanju v vladajoči
koaliciji - še vedno prišteva, ne more-
jo dogovoriti o skupnem
predsedniškem kandidatu. Prav tako
ni neznano, da se tako Janša (SDS)
kot Peterle (SKD) ne navdušujeta nad
kandidaturo Janeza Podobnika in je
tudi ne mislita podpreti. V Podobni-
kovi kandidaturi vidita, kot poroča
Delo, "še en udarec enotnosti novih
političnih strank nasproti silam konti-
nuiete". Slišati je celo mnenje, da
"Ljudska stranka nastopa arogantno
in ne čuti potrebe po dogovoru s
preostalima pomladnima strankama
in ne po njuni podpori..."
Eden izmed komentatorjev piše, da
ima SLS "več razlogov, da na volitvah
nastopi s svojim kandidatom. Prvič je
ljudska stranka, predvsem po vstopu
v vlado, veliko močnejša in tudi po-
membnejša od SDS in SKD. V svo-
jem ravnanju je veliko bolj samosto-
jna, kot sta si navedeni stranki
pripravljeni priznati. V SLS zelo pazi-
jo, da ne bi doživeli usode krščanskih
demokratov, ki so predvsem zaradi
svoje dvolične vloge v prejšnji vladi
na volitvah doživeli velik poraz, ne
samo, da ne dovolijo, da bi njihova
koalicijska partnerica LDS ravnala z
njimi kot z drugorazredno stranko,
temveč takšnega ravnanja ne
dopuščajo niti svojima ideološkima
partnericama: SDS in SKD. Svojega
delovanja v vladi se ne sramujejo,
ampak se z njim hvalijo. In če so imeli
krščanski demokrati ves čas slabo
vest zato, ker so v vladi, tega proble-
ma v SLS nimajo. Tako na njihovo
vest tudi ni mogoče igrati in od njih
zahtevati podpore kandidatu, ki bi si
ga izbrali v SDS in SKD.
Opazovalci menijo, da so
predsedniške volitve v vsakem pogledu
odlična promocija tako za Podobnika
kot za stranko, še zlasti glede na to, da
se Kučan na volitvah čez pet let ne bo
mogel več pojaviti..."
Sicer pa tokrat vsi stavijo na volilni
uspeh Milana Kučana.
Jak Kopriv<
TEDNIK - 4. SEFrEMBER 1997
FESTIVAL DZG F1 UJ '97 - 13
program nmsfopa ansamblov
petek, 5. septembra
1.	TRIO STANKA FAJSA - Rogaška Slatina
-	Ne boj se ljubezni gl.: Boris Rošker
bes.: Tone Gaberšek
-	Kar bo, pač bo	gl.: Boris Rošker
bes.: Tone Gaberšek
2.	VRTILJAK-Celje
-	Čas zaceli vse rane gl.: Tone Videč
bes.: IvanSivec
-	Petrova polka	gl.: Tone Videč
3.	ROGLA - Slovenske Konjice
-	Ni nama žal	gl.: Drago Smogavec
bes.: Vera Kumprej
-	Muzikant je pravi fant
gl.: Joželljevec
bes.: Joželljevec
4.	TOPLIŠEK - Rogaška Slatina
-	Slovenska mati gl.: Andrej Toplišek
bes.: Tone Gaberšek
-	Smeh klarineta gl.: Tone Lugarič
bes.: Jože Toplišek
5.	FRANC FLERE IN KVARTET STIČNA
- Ivančna Gorica
-	Pod sivim očakom gl.: Franc Flere
bes.: Franc Znudrl
-	Bodi roža	gl.: Franc Flere
bes.: Ivan Malavašič
6.	CVET - Radeče
-	Naša vas	gl.: Boris Rošker
,	bes.: Man ja Goleč
-	Hrepenenje v dežju gl.: Jože Rus
bes.: Manja Goleč
7.	BOBRI - Brezovica
-	Tvoje srce	gl.: Jože Skubic
bes.: Vili Bertok
-	Svet je čisto nor gl.: Jože Skubic
bes.: Vili Bertok
8.	KOGRAS - Zg. Kungota
-	Pomladna polka gl.: Bogdan Po jbič
bes.: Bogdan Pojbič
-	Dedkova pripoved gl.: Boris Rošker
bes.: Vera Kumprej
9.	FRAJKINCLARI - Maribor
-	Pomladno flancanje gl.: ponarodela
bes.: ponarodelo
-	V naši vasi	gl.: Miran Walthuter
bes.:D.Walthuter
10.	FRANC POTOČAR - Novo mesto
-	Navzdol proti vasi gl.: Franc Potočar
bes.: L. Svetek
-	Če še kdaj bi se rodil gl.: Franc Potočar
bes.: S. Podboj
11.	VITA - Jesenice
-	Pridi na kozarček vina
gl.: Tomaž Slapar
bes.: IvanSivec
-	Bom	gl.: Bojan Pristavec
bes.: Franc Ankerst
12.	PODKRAJSKI FANTJE - Velenje
-Moja dolina , gl.: Franc Žerdoner
bes.: Brigita Kobe
-	Dokler bom živ gl.: Franc Vedenik
bes.: Brigita Kobe
13.	ROBERT PRAPROTNIK - Ljubljana
-	Na poskok	gl.: Robert Praprotnic
-	Davni spomin	gl.: Robert Praprotnik
bes.: IvanSivec
14.	ZARJA - Tržič
-	Šparovni Gorenc gl.: Drago Primožič
bes.: Franc Ankerst
-	Praznik muzike gl.: Drago Primožič
bes.: Franc Ankerst
15.	JOŽE ŠERUGA - Ptuj
-V krogu najdražjih gl: JožeBurnik
bes.: IvanSivec
-Nakožuhanju	gl: JožeBurnik
bes.: Ivan Sivec
16.	BRANE KLAVŽAR - Celje
-	Ančka	gl.: Brane Klavžar
bes.: Vera Šolinc
-	Moj brinovček gl.: Brane Klavžar
bes.: Vera Šolinc
17.	EKART - Prepolje
-	Zasanjana Slovenija gl.: Edvin Fliser
bes.: Barbara Potrč
-	Kdor živi, greši gl.: Jože Ekart
bes.: Jože Ekart
Program novih melodij
Sobota, 6. septembra
1.	KONJIŠKI VALČEK
gl.: Jure Zdovc
bes.: Jure Zdovc
Izvaja: BISTRIŠKI ODMEV
Slovenska Bistrica
2.	VSAK DAN JE PRAZNIK
gl.: Rudi Kraner
bes.: Ivan Sivec
Izvaja: MLADI PRIJATELJI Pesnica
3.	ŠTAJERSKA
gl.: Jože Galič
bes.: Jože Galič
Izvaja: FANTJE IZPOD ROGLE Zreče
4.	ODPRI SRCE
gl.: Tine Lesjak
bes.: Tone Gaberšek
Izvaja: BRATJE Oplotnica
5.	ŠTRKI
gl.: Damjan Kolarič
bes.: Marko Kočar
Izvaja: ŠTRK Ljutomer
6.	NE MOREM VEČ DOMOV
gl.: Brane Klavžar
bes.: Branko Zupane
Izvaja: BRANE KLAVŽAR Celje
7.	DOBER DAN
gl.: Gregor Špajzer
bes.: Jacinta Doberšek
Izvaja: SLOVENSKI ODMEV Radeče
8.	SREČA
gl.: Jože Burnik
bes.: Milan Jež
Izvaja: VITA Jesenice
9.	NA STEZI ŽIVLJENJA
gl.: Peter Fink
bes.: Malči Božič
Izvaja: PETER HNK Dolenjske Toplice
10.	NOSTALGIJA
gl.: Franc Žerdoner
bes.: Ivan Kolar
Izvaja: ŠALEŠKI FANTJE Velenje
11.	ŠE NA MNOGA LETA
gl.: Franc Habjan
bes.: Marija Lah
Izvaja: KVINTET SAVA - Bled
12.	TATICA
gl.: Boris Rošker
bes.: Franc Ankerst
Izvaja: MARIBORSKI KVINTET
Maribor
13.	SINJORINA, BALERINA
gl.: Bogdan Gerg
bes.: Bogdan Gerg
Izvaja: PRIMORSKI FANTJE - Piran
14.	RIBIČ
gl.: Bojan Pristavec
bes.: Franc Ankerst
Izvaja: VITA Jesenice
15.	VRTNICA ZA PESNIKA
gl.: Marjan Herceg
bes.: Metka Ravnjak Jauk
Izvaja: ŠTAJERSKI BARONI
Dravsko polje
16.	ABRAHAMKA
gl.: Boris Rošker
bes.: Milan Jež
Izvaja: MARIBORSKI KVINTET
17.	MAR NE VEŠ
gl.: Jože Burnik
bes.: Franc Ankerst
Izvaja: KVINTET SAVA - Bled
18.	PARČEK POD SMREKO
gl.: Jurij Vodovnik
bes.: Branko Flis
Izvaja: FANTJE IZPOD ROGLE Zreče
19.	ROMANCA
gl.: Edvin Fliser
bes.: Franc Ankerst
Izvaja: ROSA Slovenj Gradec
20.	V DOBRI DRUŽBI
gl.: Jože Burnik
bes.: Ivan Sivec
Izvaja: SLOVENSKI ODMEV Radeče
21.	TRI DROBNE ROŽE
gl.: Peter Fink
bes.: Ivan Sivec
Izvaja: PETER FINK Dolenjske Toplice
22.	NIMAM CAJTA
gl.: Franc Žerdoner
bes.: Marinka Lesjak
Izvaja ŠALEŠKI FANTJE Velenje
23.	ZDRAVLJICA
gl.: Ivan Malavašič
bes.: Štefan Verčnik
Izvaja: BISTRIŠKI ODMEV
Slovenska Bistrica
24.	ZMAJ S KEHAČO
gl.: Štefan Maje
bes.: Marko Kočar
Izvaja: ŠTRK Ljutomer
25.	DOBER STARI PANJ
gl.: Tine Lesjak
bes.: Tone Gaberšek
Izvaja: BRATJE Oplotnica
26.	NIČ NAM NE MANJKA
gl.: Rudi Kraner
bes.: Ivan Sivec
Izvaja: MLADI PRIJATELJI Pesnica
27.	LJUBEZEN
gl.: Pino Vežnaver
bes.: Ivan Malavašič
Izvaja: PRIMORSKI FANTJE - Piran
Člani strokovnih komisij:
za glasbo: predsednik Vinko Strucl,
člani Ivo Ciani, Edvard Holnthaner,
Anton Horvat, Ivanka Mulec Ploj,
Tomaž Tozon, Kajetan Zupan;
za besedila: predsednik Jože Šmi-
goc, člana Liljana Klemenčič in
Franc Smrekar.
Komisija za štetje glasov: predsed-
nik Franc Fideršek, člani Anton
Brglez, Branimira Danilovič, Jože
Slodnjak, Marija Slodnjak.
TEDNIK - 4. SEPTEMBER 1997
NAGRADNA KRIŽANKA - 23
24 - ZA RAZVEDRILO
4. SEPTEMBER 1997 - TEDNIK
Kuharski nmsveti
Svinjske zarebmiie
Mesne jedi so v naši pretirani prav pogoste. Zato se danes
posvetimo svinjskim zarebrnicam, iz iiaterih lahko pripravi-
mo vsakodnevne hitre jedi ali nekoliko zahtevnejše kulina-
rične specialitete.
Zarebnica, kos, ki zajema
svinjsko ribo in rebra, je v
prehrani ljudi zelo cenjena, saj
vsebuje veliko kvalitetnega
mesa. Pri svinjski zarebrnici
ločimo glede na način odreza
več različnih tipov. Pogosto se
srečujemo z izrazom visoka za-
rebrnica, pod katerim razume-
mo svinjsko ribo s polovičko
rebrne kosti. Če želite nizko za^
rebrnico, je zraven svinjske ribe
le nastavek kosti od reber, ne pa
rebrna kost. Pri različnih spe-
cialitetah pa lahko dobimo tudi
svinjsko zarebrnico s po-
daljšano rebrno kostjo, tako da
lahko iz zarebrnic pripravimo
tako imenovano zarebrnično
krono ali špalir.
Visoka in nizka zarebrnica se
razlikujeta tudi po tem, da
običajno nizka vsebuje več su-
hega nemastnega mesa kot viso-
ka, visoka dobi mastni del mesa
ravno z delom mesa, ki se drži
na rebrno kost, kar pa ji daje
tudi tipično sočnost. Tako nizka
kot visoka zarebrnica pa sta sko-
raj neomejeni v raznolikosti pri-
prave jedi.
Najpogosteje iz njih pripravl-
jamo različne glavne jedi s pri-
logami. V tem času jih pogosto
pečemo na žaru. Če niste ljubi-
telji ravno suhega in pustega
mesa, je priporočljivo, da jih
narežete nekoliko debeleje in da
jih med peko večkrat obrnete
ter dodatno s pomočjo primer-
nega čopiča med peko na njih
nanašate različne dodatke. Naj-
pogosteje se uporablja staljeno
surovo maslo ali marinada, ki je
sestavljena iz poljubnega olja in
začimb. Marinadi lahko dodate
tudi gorčico in ingver.
Lahko jih tudi cvremo. Ocvrte
so v primerjavi s svinjsko ribo
nekoliko sočtiejše prav na račun
kosti, ki jo vsebujejo, vendar jih
cvremo nekoliko dlje kot brez
kosti. Običajno oblogo oziroma
paniranje lahko zamenjamo
tako, da jih začinjene povaljamo
v moki in jajcih, del drobtin pa
lahko nadomestimo z na lističe
narezanimi mandlji ali seseklja-
nimi lešniki. Ljubitelji kokoso-
ve moke pa lahko del drobtin
nadomestite s kokosovo moko.
Pred paniranjem lahko za-
rebrnice na tanko namažete z
zeliščnim maslom, kar daje go-
tovi jedi dober okus in sočnost.
Zarebrnice so primerne tudi
za jedi v omakah. Pogosto jih
pripravljamo v smetanovi, gra-
hovi, gobovi in pikantni omaki.
Priprava vseh je v osnovi po-
dobna, le da končno pripravo
pri posameznih spremenimo.
Najprej v manjši količini
maščobe na hitro opečemo
začinjene zarebrnice z obeh
strani. Na preostali maščobi
prepražimo fino sesekljano
čebulo, ji dodamo strt česen in
zalijemo z osnovo. Če osnove ni-
mate, narahlo pomokajte in za-
lijte z juho ali vodo. V omako
vložite zarebrnice, začinite s
soljo, poprom, lahko dodate
tudi lovorjev list in zrno celega
popra. Če pripravljate gobovo
omako, lahko gobe skupaj s
čebulo prepražite in zalijete, za
grahovo omako pa velja, da grah
vložite, ko ste že prilili tekočino
in dodali tudi zarebrnice.
Dušite do mehkega. Tik pred
serviranjem okus izboljšate s
smetano lahko, tudi tekočo
sladko smetano, ki vam omako
delno tudi zgosti.
Svinjsko zarebrnico po cigan-
sko pripravimo s svežo papriko,
kislimi kumarami in prekaje-
him svinjskim jezikom. Okus
izboljšamo s kaprami in vinom.
Zarebrnica Szekely je s para-
dižnikovo mezgo in smetano,
svinjska zarebrnica Robert je
pripravljena z osnovno omako,
zraven pa ponudimo na maslu
šokirane sesekljane šalotke. Ki-
jevska zarebrnica pa je pripravl-
jena iz perutnine; o tej pa kdaj
drugič.
Dva zarebrnična kosa z daljšo
rebrno kostjo pa lahko oblikuje-
mo v krono in nastane odprtina
oziroma prazen srednji del, ki je
odličen za nadevanje. Krono
pripravimo tako, da tanko kožo
med rebri zarežemo, da jih
lahko upognemo. Kosa postavi-
mo drugega nasproti drugemu,
tako da stojijo rebra navzven.
Ob spodnjem zunanjem delu jih
povežemo ali sešijemo z dresir-
no iglo in kuhinjsko nitjo. Nit
ovijemo okrog obeh delov in sti-
snemo tako, da nastane okroglo
oblikovano meso z rebri, ki ga
imenujemo zarebrnična krona.
Začinimo s soljo, timijanom,
rožmarinom, lovorjem in damo
v pečico, tako da pokončno sto-
ji. Pred serviranjem krono na-
devamo s prilogo, na primer ze-
lenjavnim rižem, rižem z rozi-
nami ali drugo primerno prilo-
go ter ponudi-
mo.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
19. AVGUST: Franc Murko, Pobrežje
113, Mirko Čuš, Bukovci 24/a, Alojz
Čeh, Videm pri Ruju 24/c, Stanko
Rep, Nova vas 1 Stanislav Nemec,
Sodinci 5, Vladimir Tilt Kicar 48.
jvan Križanec, Cesta v Njiverce 9,
Dragomir Fišer, Raičeva 7, Ptuj, Ja-
nez Marin, Bresnlca 17, Vinko 6or-
jup,Dra^njavas12.
21. AVGUST: Franc Čuček, Biš 20,
Tatjana Keres, Borovci 9, Samo
Kočevar, Dravska 3, Središče ob
Dravi; Danilo Krajnc, Arbajterjeva 7,
Ruj, Ivan Kolenič, Finžgaf|eva 19,
Ptuj, Milena Pintarič, Štrafelova 28,
Ptuj. Marjan Grabar, PodvInc1100,
SItva Kozel, Zak! 37, Konrad Murko,
Podvincl 133/b, Feliks Hvaleč, Gabr-
nik 48, Milan Herga, Orstetja 29,
Branko Čeh, Podvincl 48, Miro
Emeršič, Lancova vas 56, Srečko
Bezjak, Ločič 27, Vladimir Zagoršek,
Dornava 145, Milan Zajšek, Dobrina
69, Darko Volkner, Žgečeva 4, Ptuj,
Zdravko Sok, Formin 1/a, Janez Le-
skovar, Skrblje 7, Srečko Sitar, Lan-
cova vas 58, Janko Selinšek, Starše
79, Marjana Kokol, Nova vas 17/a,
Anton Medved, Pobrežje 24, Miran
Kekec, Nova vas 43/a, Ivan Karo,
Vlntarovcl 19, Sonja Plečko, Brezula
58, Valerija Cep-Bele, Dobrina 22/a,
Janez Pernek, Dravinjski Vrti 8/a,
Stanislav Molnar, Krčevlna 83, Ro-
man Savič, Kukava 2/a, Nevenka
Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj,
Peter Janžič, Vlsoie 81, Peter Žnlda-
rič, DupleškI Vrh 16, Spodnji Duplek,
Robert Ornlk, Polenšak 56, Bojan
lovišček, Šlandrova 18, Slovenska
Bistrica, Tonček Čeh, Kungota93.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 135. NAD
Sfarafi/e in starost
DRUŽINSKO ŽIVLJENJE STARIH LJUDI - NAD.
Na sploh lahko rečemo, da
k dobrim odnosom med stari-
mi ljudmi in njihovimi otroki
prispevajo naslednje stvari:
-	Če obstaja med njimi pros-
torska ločitev, ki pa je to-
likšna, da vendarle omogoča
pogoste stike. Ankete kažejo,
da ima 26 % sinov in 46 %
hčera dnevni kontakt s svoji-
mi ostarelimi starši, 42 % si-
nov in 30 % hčera običajno
dvakrat tedensko in 19 % in 15
% enkrat ali dvakrat mesečno.
Zanimivo je, da starše nepri-
merno bolj pogosto obiskujejo
mlajši otroci in to zlasti mlajše
hčerke.
-	Če živijo skupaj, je dobro,
da imajo starejši ljudje znotraj
družine ali zunaj nje določene
naloge in Popravila,ki ajim
idajejo aobčutek korismosti in
pomembnosti.na žalost je akaj
ipogosto,da starejši ljudje po
svojem Štiridesetletnem delu
ne anajdejo asvojemu delu in
znanju aprimerne azaposlitve
av isvoji adružini.K atemu
pripomorejo razni stroji ain
asodoben inačin aživljenja Ster
amanjše število članov
adružine a, aza ikatere je po-
trebno skrbeti.
-Važno aje ,da imajo starejši
občutek neodvisnosti in da ato
ineodvisnost aznajo atudi
ohraniti.Pri tem je amišljena
atako iekonomska akot aoseb-
nostna neodvisnost.Nič
ahujšega šni a,če iimajo sta-
rejši ljudje občutek,da so ne-
komu v napoto.Prav
tako je zanje - in za mlajše -
breme,če se kot utopljenci
povsem aoklenejo otrok.Po-
sebnojkadar imajo občutek,da
aso av mapoto,a si ne morejo
pomagatijse pri starejših
ženah pojavi iv aodnosu do
otrok nekakšna zagrenjena
hvaležnost ain apotritost,med-
tem ako astarejši amoški v tem
aprimeru akažejo aveč ineza-
dovoljstva,nasprotovanja,ner
ganja ali celo agresivnosti.
-Zdravje,široki interesi,spo-
sobnost prilaganja in aohran-
jeni isocialni kontakti sta-
rejših ljudi omogočajo boljše
odnose az injihovimi otroki.
-Ker aaživi adaleč avečji aod-
stotek astarejših Mljudi aapri
ineporočenih akot pri
poročenih otrocih,je važno,da
astarejši ine postanejo egois-
tični in ljubosumni.Zelo
važno za asožitje ije tudi,da
starejši ne dobijo občutka,da
jih njihovi aotroci lizko-
rišča jo. Starejši aaaljudje,ki
Mimajo aadenar,ga aaaradi
idajojposebno vnučkom za
občasne in manjše izdadke,ne-
radi apa idenar astalno aposo-
jajo.Mnogim med njimi adaje
aprivarčevana ivsota ana hra-
nilni knjižici pomemben
občutek asocialne avarinosti
in samostojnosti.
V poglede in stališča sta-
rejših ljudi ne kaže adrega-
ti,prav itako starejši ljudje
težje prenašajo kritiko in še
zlasti omaloževanje mlajših.
Pa še podatek:dobre odnose s
svojimi otroci ima 40 %
amoških in 66 % starejših
žena, zelo slabe odnose pa ne-
kako alO a% istarejših moških
in 8 % žena.
Naslednjič pa še nekaj besed
o pripravi na smrt.
mag. Bojan Šinko
SVETI JURIJ OB SCAVNICI / SANACIJA PLAZU V KUTINCIH
^mmMIl Imkikm kmnmnlm
V občini Sv. Jurij ob Ščavnici
je v avgustu potekala sanacija
zemeljskega plazu v Kutincih,
ki je pred več kot dvema leto-
ma ogrozil del krajevne ceste
Sovjak-Kutinci-Terbegovci in
domačijo Štefana Zorka. Več
kot dve leti sta si občina Sv.
Jurij ob Ščavnici, ki meji na
občino Juršinci (prej na
občino Ptuj), in predvsem njen
župan Slavko Mihelič prizade-
vala, da bi za to od države pri-
dobila potrebna srestva.
Končno jim je ministrstvo za
okolje in prostor odobrilo 12,5
milijona tolarjev, kolikor bo
veljala sanacija. Sanacijo je izva-
jalo gradbeno podjetje Tam-
pomn iz Podlehnika. Na grad-
bišču smo srečali vodjo grad-
bišča Jakoba Vinška, ki je pove-
dal, da na sanaciji dela osem
delavcev in veliko mehanizaci-
je. Ta je vsekakor potrebna, saj
so morali preobrniti kar 1500
kubičnih metrov zemlje, v dre-
naže m obrambne zidove pa
vgraditi 600 m^ kamenja, ki ga
vozijo iz kamnoloma v Pirešici
pri Celju. Po pogodbi so morali
delo končati do konca avgusta.
Sanacije je najbolj vesela
družina Zorko, saj jim je plaz že
podrl koritasti silos, zeiheljske
gmote so pritiskale na velik hlev
in gospodarsko poslopje, Zorko-
vi pa živijo izključno od kme-
tijstva.
Besedilo in posnetek:
Ludvik Kramberger
Sanacijo plazu v Kutincih je izvajalo gradbeno podjetje Tampon
PISE: ING. MIRAN GLUSIG / ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^
je to vrtičkarju naznanilo, da se mu približuje najljubši
čas, ko bo z vrta pričel pobirati plodove svojega dela,
hkrati pa ga opominja, da ne bi pozabil na nego vrtnin, ki
jih goji za spravilo v pozni jeseni, In na pripravo rastlin
trajnic, da bodo dovolj utrjene za prezimitev.
V začetku meseca kimovca
V SADNEM VRTU opravimo
redčenje^ in rez ribezovih
grmov. Čeprav je rez pripo-
ročljivo opraviti že poleti takoj
po obiranju grozdičja, ni pre-
pozno, če to opravimo še v
zgodnji jeseni, dokler so listi
še zeleni in zdravi, sposobni
vsaj mesec in pol asimilacije
in usvajanja organske hrane,
preden se povsem zaključi ve-
getacija.
Iz grmov izrežemo veje, sta-
rejše od treh let, ter poškodo-
vane, nedoraščene in bolne
poganjke. V grmu pustimo po
dve do tri dvo- in enoletne do-
bro razvite in z rodnimi brsti-
kami obraščene veje. Ostale
izrežemo, grme oplejemo,
rastlinske odpadke pa, ki so
pri tem nastali, izven nasada
sežgemo, da preprečimo in
uničimo škodljivce, ki so se
med tem že ugnezdili v stari-
kav les ali pod lubje ribezovih
vej.
Nagnito in samoodpadlo
sadje z dozorevajočih dreves
sproti najbolje dnevno pobira-
mo in odstranjujemo iz nasa-
da, da se gniloba in druge gli-
vične rastlinske bolezni ne bi
širile na zdrave plodove.
Marelice, breskve in češnje
ob večjih ranah, ki so nastale
ob rezi, izvedeni ob nepravem
času, ko rane najtežje celijo,
ob strokovno nepravilno izve-
deni rez ali drugih poškod-
bah, zbolijo za smolikavostjo.
Rane, namesto da bi začele
zaraščati, prične zalivati dre-
vesna smola, pri čemer pride
do odmiranja dela ali pa celot-
nega drevesa. Smolikav izce-
dek ali že strjene smolikave
kraste z nožem krivcem pre-
vidno postrugamo in odstrani-
mo, rano pa z dvo- ali triod-
stotno blago raztopino jedil-
nega kisa premazujemo, dok-
ler ne preneha izcejanje smo-
le. Sočasno pa ugotovimo
vzroke, zakaj je prišlo do smo-
likavosti. Običajno je vzrok
smolikavosti pri mlajših dreve-
sih, ki so komaj prešla v rod-
nost, pomanjkanja apna v tleh
in da so tla kisle reakcije in
nezračna. V tem primeru že v
zgodnji jeseni, čim prične od-
padati listje, po takšnih tleh
potrosimo biološko aktivno
apno ali karbonatni mulj iz
ormoške tovarne sladkorja.
V OKRASNEM VRTU v tem
času cveti največ vrst eno- ali
dvoletnih cvetnic, katerih cvet-
je lahko sušimo in ga upo-
rabljamo za sestavo cvetličnih
šopkov pozimi, ko ni na voljo
svežega cvetja. Cvetje neven,
helipter, mrežic in volčjega ja-
bolka režemo, ko še cvet ni
popolnoma razvit, vendar sta
njegova oblika in barva že do-
segla za vrsto in sorto
značilen videz. Cvetje za
sušenje nabiramo v lepem in
suhem vremenu, da se bo ka-
sneje bolje sušilo in da z
odvišno vlago v sušilnico ne
vnašamo raznih rastlinskih gli-
vičnih bolezni. Prostor za
sušenje naj bo zračen, suh in
temačen, ker bodo v takšnem
prostoru cvetlice najdalje
vzdržale.
Še je čas za sajenje ali pre-
sajanje iglavcev. Prijem rastli-
ne in začetek rasti korenin je
odvisen od dovoljšnje vlage v
tleh. Zato že ob sajenju zemljo
v sadilni jami dobro navlažimo
in pokrijemo s suho mrvičasto
prstjo, ki preprečuje izhlape-
vanje vlage iz tal. Rastlino
nato redno zalivamo vso do
nastopa jesenskega deževja
in sproti rahljamo vrhnjo plast
drevesnega kolobarja, da pre-
prečimo zaskorjenost tal.
V	juliju ali začetku avgusta
okuliranim vrtnicam odstrani-
mo vezivo in očistimo okolje
cepilnega mesta od naključne
rasti. Nežlahtne dele rastline
porežemo šele spomladi, saj
njihova listna površina še ves
čas vegetacije z asimilacijo
prehranjuje cepilno mesto.
V	ZELENJAVNEM VRTU
brstičnemu ohrovtu pre-
strižemo vrščiške, da rastlina
ne bi več rastla v višino, tem-
več da se bodo krepile
brstične glavice. Listov ob ste-
blu ne smemo obirati, ker ti
brstične glavice prehranjujejo,
pozimi pa varujejo pred
zmrzaljo.
Za porabo v zimskih mese-
cih vlončimo peteršilj. Rastline
peteršilja naj bodo že prej do-
bro vraščene, da bodo njihovi
koreni ob presaditvi v lonce
neovirano	nadaljevali
obraščanje listne rozete. Lon-
ce postavimo v polsenčno
lego in zalivamo le t9llko, da
rastline ne ovenijo. Če listna
rozeta nima značilne zelene
barve oziroma v rasti zaostaja,
sta lahko vzroka slaba
prehranjenost iz prsti, v katero
smo vlončevali, ali pa da listi
bolehajo za pepelnico. Za
boljšo prehranjenost vodni
zalivki po potrebi dodajamo
tekoče rudninsko gnojilo, če
pa je rastlino napadla pepelni-
ca, pa jo vsaka dva tedna
poškropimo za 0,2-odstotnim
pepelinom.
Enako ravnamo z nasadom
peteršilja na gredici, če ga je
napadla pepelnica. Posevek
oplevemo, odstranimo močno
napadene obrobne liste ter
pognojimo z mešanimi hitro
delujočimi rudninskimi gnojili
z malo vsebnostjo dušika, da
bi listi postali odpornejši na
pepelnico in posevek vsakih
10 do 14 dni škropirpo z 0,2-
odstotnim pepelinom. Pepelin
je fungicid, ki ni strupen.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK
- 4. SEPTEMBER 1997
ŠPORT IN PISMA BRALCEV - 25
ORMOŽ / STRELSKI KLUB TRAP
Ormožani - mladinski državni prvaki
fo je naj\ečji uspeh strelskega kluba I rap iz Ormoža^ ki
deluje že »d leta 1980. Strelci članske konkurence so bili
lep čas delovanja pri vrhu, državni prvaki pa še niso bili.
^adincem pa je na mladinskem držiivnem prvenstvu v
Ka/ljah uspelo premagati glavne favorite, strelce draštva
^efan Kovač, ki v ta šport veliko vlagajo in imajo izjemne
pog(>je za delo. /maga je bila tesna in prvo mesto so si
priborili s točko razJike, Ormožimi so sestrelili 284,
prekmurci pa 283 letečih ciljev. Ire^i so bili strelci iz
Slovenske Bistrice z 273 točkami. Zmagovalno ekipo so
sestavljali M^a FYangež, Blaž Kukec in Uroš Kukovec.
Kot posamezjiik pa je sodeloval Iinček Niedorfer. Mlade
strelce je vodil izkušeni strelec Stanko Frangež.
Ormoška ekipa je bila zelo
mlada, saj je najstarejši tekmo-
valec štel 19, najmlajši pa 16 let,
sodelovali pa so v konkurenci
za mladince do 21. leta. Pogoji
za delo v klubu so dobri. Že 15
let imajo strelci na voljo
odlično strelišče, na katerem
potekajo tudi državna prvenst-
va, v bunkerjih je kar 15 stro-
jev. Streljanje na leteče cilje je
drag šport in to je edina ovira
za še aktivnejše angažiranje in
treniranje. Nepoznavalci tega
športa strelce ponavadi enačijo
z lovci. To je seveda napačno,
saj gre za strelsko družino, ta
šport pa sodi celo med olimpij-
ske discipline. Streljajo s speci-
alnim orožjem, prirejenim prav
tej disciplini streljanja. Pri mla-
dincih je še posebna težava, saj
ne morejo imeti svojega orožja.
Streljajo s klubskim orožjem,
kar ni najbolje. Vsak strelec
ima drugačno konstitucijo, in
namesto da bi bile puške prila-
gojene njim, se morajo oni pri-
lagoditi puški.
V klubu so uspeha zelo veseli,
seveda pa bo potegnil za seboj
kup posledic. Na naslov kluba
je tako že prispelo vabilo strel-
ske zveze, v katerem vabijo
Uroša Kukovca, da se udeleži
mladinskega svetovega pokala v
Stupavi na Slovaškem.
Trap disciplina se izvaja z
orožjem, ki je lahko smrtno ne-
varno. Zato je poudarek na dis-
ciplini in redu na strelišču, kri-
teriji pa so zelo strogi. Tekmo-
vanje na državnem prvenstvu
poteka tako, da mladinci strel-
jajo v dveh dneh 125 tarč v pe-
tih serijah po 25 glinastih golo-
bov. Šest najboljših strelja še fi-
nalno serijo. Na zadnjem tek-
movanju sta bila v finalu dva
Ormožana, od tega pa je Blaž
Kukec dosegel 4. in Uroš Ku-
kovec 6. mesto. Od 125 ciljev
sta jih zadela 95, nato pa v fina-
lu Blaž še 18 in Uroš 16. V tem
športu je zadnja odločitev ved-
no sodnikova in sodniki imajo
veliko avtoriteto. Vsakemu pre-
piru s sodnikom sledi opomin,
opominu pa kazen. To je odvzet
golob ali pa diskvalifikacija.
V mlade strelce polagajo ^ani
ormoškega kluba precejšnje
upe, saj v njih vidijo tudi po-
tencial za pomladitev članske
strelske vrste, v kateri trenutno
nekoliko škriplje.
vki
Ormoški mladinci na najvišji stopnički
PTUJ
V nedeljo 6. maraton
Pri/4idevni člani tekaškega kluba IVIaraton iz Ptuja
pripravljalo to nedeljo, 7. septembra, ob 10. uri že 6.
ptujski maraton na 21 km in 10 km.
Kot je povedal predsednik
kluba Milan Potočnik, bo pri-
reditev potekala po dosedanji
progi na območju mestne
občine Ptuj ter občine Destr-
nik - Trnovska vas in oko-
liških naseljih. Start in cilj
obeh tekov bo tudi letos na
platoju pred Šolskim centrom
Ptuj.
Moški bodo v teku na 21 km
lahko tekmovali v 4 kategori-
jah: do 30 let, od 30 do 40 let,
od 41 do 50 let in nad 51 let.
Ženske na 21 km pa bodo tekle
v kategorijah do 35 let in nad
35 let. Na 10 km maratonu
bodo tekmovali v absolutni
kategoriji. Prijavite se lahko
na dan tekmovanja od 7.30 do
9.30 ure, startnina na 10 km je
1.000 tolarjev, na 21 km pa
1.500 tolarjev, za kar vsak tek-
movalec prejme tudi spomin-
sko majico in malico.
Tek je uvrščen v akcijo Braz-
de vzdržljivosti, namenjen pa
je rekreativcem. Udeležili se
ga bodo tudi najboljši sloven-
ski maratonci Vindiš, Vivodo-
va, Šalamun, Rozman, Kejžar
in drugi.
Približno 15 minut pred star-
tom, torej okoli 9.45, bo zbra-
ne nagovoril župan mestne
občine Ptuj Miroslav Luci.
Start bo natanko iob 10.00 uri,
zaključek teka je predviden
okoli 12. ure, razglasitev in po-
delitev pa bo na sporedu ob 13.
uri.
•OM
PADALSTVO /
ZA POKAL ALPE
ADRIA
Ptajski
padaki
dragi
že v začetku avgusta so se
ptujski padalci pomerili za
pokal držav Alp in Jadrana na
tekmovanju, ki so ga letos or-
ganizirali Avstrijci na
Koroškem. Med 14 ekipami
so ptujski padalci osvojili
odlično drugo mesto, takoj za
prvouvrščeno ekipo iz Lesc.
V ptujski ekipi, ki Je osvojila
srebrn pokal, so skakali Igor
Glažar, Aleksander Čuš, Go-
razd Vindiš in Milan Jurič.
Tudi med posamezniki so
bili ptujski padalci zelo do-
bri. Najbolje uvrščeni Milan
Jurič, ki je zasedel 5. mesto, je
v osmih skokih na cilj nabral
13 cm in s tem rezultatom za-
ostal za prvouvrščenim samo
4 cm. Gorazd Vindiš se je z 18
cm uvrstil na 8. mesto, Alek-
sander Čuš z 29 cm na 16.
mesto, Igor Glažar pa je bil s
36 cm med 57 padalci na 24.
mestu.
AfZ
Protest k sklepu
obiinskega
sveta obilne Destr-
nik - Trnovska vas
Ljudska iniciativa iz Trnov-
ske vasi zahteva preklic občin-
skega odloka o vzgojno-vartve-
nem zavodu osnovna šola
Destrnik z dne 24. 7. 1997, ki
podružnično šolo Mladike v
Trnovski vasi priključuje k
osnovni šoli Destrnik.
Osnovni šoli iz Trnovske vasi
in Sv. Andraža (Vitomarcev)
sta že 25 let podružnični šoli
Mladike v Ptuju. Tako starši
kot otroci so s šolo Mladika v
Ptuju zadovoljni, predvsem
tudi s kvaliteto šolanja in otroci
nimajo večjih težav s šolanjem
po končani osemletki. Privadi-
jo se mestnemu okolju in jih
potem večina nadaljuje šolanje
v Šolskem centru Ptuj.
V Trnovski vasi sta na temo
šolskih okolišev bila sklicana že
dva zbora krajanov, prvi 27. 7.
1997, kjer je bil sprejet sklep, da
osnovna šola v Trnovski vasi
ostane podružnica šola Mladika
Ptuj. Isti sklepi so bili sprejeti
na zboru krajanov pri Sv. An-
dražu. Ne glede na želje staršev
in sklepe zbora krajanov je
občinski svet sprejel sklep o us-
tanovitvi vzgojnega zavoda
Destrnik, ki ti dve podružnični
šoli priključuje šoli Destrnik,
»aj so svetniki, ki so upoštevali
^elje staršev in sklepe zbora
l^rajanov, bili preglasovani.
Zato je na zahtevo staršev
Ljudska iniciativa ponovno
sklicala zbor krajanov za 15. 8.
\997. Na tem zboru je bilo čuti-
^Mezo in ogorčenje staršev zara-
di diktature občinske oblasti, ki
'^nilje pravico staršem, kam
^odo njihovi otroci hodili v
^olo. Res je, da je v odloku napi-
^^no, da otroci še pet let hodijo
^ šolo Mladika, vendar že sedaj
°bčina Destrnik - Trnovska vas
Po izjavi ravnateljice šole Mla-
dika ne plačuje redno svojih ob-
veznosti, ki jih je dolžna po za-
konu. Vprašanje je samo, kako
bo takrat, ko bo na Destrniku
dograjena dvooddelčna osnov-
na šola, saj Destrnik nima niti
za en oddelek otrok.
Obveščeni smo, da tudi ti
sklepi staršev in krajanov ne
bodo upoštevani. Zato Ljudska
iniciativa zbira podpise, da
naša šola ostane podružnica
Mladike Ptuj, dokler ne bo po-
gojev za šolanje otrok v
domačem kraju, to je v Trnov-
ski vasi. Do sedaj zbrane podpi-
se tudi prilagamo in zajemajo
večino gospodinjstev, ki imajo
šoloobvezne otroke. Če bo po-
trebno, jih bomo zbrali še več,
vendar zaenkrat ne želimo že
tako vroče teme preveč pregre-
vati.
Obljubi g. župana, da se bo po
izgradnji destrniške dvopara-
lelne šole gradila še ena enopa-
ralelna devetletna šola v Trnov-
ski vasi in ena enoparalelna
šola pri Sv. Andražu, ljudje ne
verjamejo, to pa zaradi pre-
majhnega števila otrok, in kot
je bilo že omenjeno, bo novoz-
grajena šola na Destrniku zgra-
jena tudi na račun otrok iz KS
Trnovska vas in Sv. Andraž.
Zaradi razjasnitve nastale si-
tuacije predstavniki Ljudske
iniciative prosimo ministrstvo
za šolstvo za skupni sestanek s
predstavniki Ljudske iniciati-
ve, predstavniki obeh krajevnih
skupnosti (Trnovske vasi, Sv.
Andraža) in g. županom občine
Destrnik-Trnovska vas g. Fran-
cem Pukšičem. Želimo, da je to
soočenje po možnosti na sedežu
občine Destrnik-Trnovska vas.
Na zboru krajanov 15. 8. 1997
je bila tudi točka dnevnega reda
o preselitvi sedeža občine
Destrnik - Trnovska vas. Z za-
konom je sedež občine določen
v Trnovski vasi 42, ki je tudi
geografsko središče občine.
Vendar je krajevna skupnost
Destrnik vložila ustavni spor
na ustavno sodišče, kjer zahteva
referendum o preselitvi sedeža.
Po trditvah občinske uprave je
ta ustavni spor tudi dobila, tako
da bo državni zbor razpisal re-
ferendum o premestitvi sedeža
občine na Destrnik. Že v naprej
se ve, da bomo na tem referen-
dumu preglasovani, ker je kra-
janov Destrnika dovolj, da pre-
glasujejo KS Trnovska vas in
KS Sv. Andraž. Poleg tega, da
je predvolilna obljuba g. župa-
na Franca Pukšiča, da če bo iz-
voljen kot župan, bo sedež
občine preselil v svojo KS
Destrnik, sta bila že dva posku-
sa selitve sedeža na Destrnik,
eden z vlogo KS Destrnik na
občinski svet, drugi pa ob selit-
vi dokumentacije na Destrnik,
kar so preprečili krajani in
Ljudska iniciativa iz Trnovske
vasi. Vse te grožnje g. župana in
razkazovanje njegove moči kot
najvišje oblasti v občini nika-
kor pozitivno ne vplivajo med
dobre sosedske odnose .med
krajani vseh treh KS, ki tvorijo
to nesrečno občino. Prav zato
so se krajani na zboru krajanov
odločili, da bodo sedež občine
branili za vsako ceno. Ves čas,
odkar je nastala ta občina, se je
vedelo, da župan nima interesa
urejati sedeža občine, saj je se-
danje prostore občine ponudila
in županu uredila KS Trnovska
vas. Namenska sredstva iz
države pa niso bila uporabljena
na sedežu občine kot zagonska
sredstva, kar je tudi eden od
vzrokov odstopa predsednika
KS Trnovska vas in podžupa-
na, pa tudi drugi odstopi dajo
vedeti, da tukaj ni vse v naj-
lepšem redu.
Vsaka od treh krajevnih skup-
nosti si želi svojo občino, da v
tem predelu Slovenskih goric
spet zavladajo dobri odnosi
med kraji, ki so bili proti volji
ljudi združeni v eni, z visoko
politiko okronani občini.
Za Ljudsko iniciativo:
občinski svetnik Franc
Požegar
MOŠKANJCI
Draga sreianje
letaliških veteranov
Klub veteranov Aerokluba Ptuj je v soboto že drugič organiziral
srečanje letalskih veteranov. To so člani, ki so bodisi 25 let aktivni
letalci, padalci ali modelarji bodisi so dopolnili 50 let ali pa so nekoč
leteli, pa več ne letijo. Tudi letos jih je sklical Matevž Cestnik, ki je
skupaj z nekaterimi drugimi člani prevzel organizacijo srečanja. Ve-
terani so se na letališču v Moškanjcih ves popoldan zabavali,
predvsem pa obujali spomine in kovali načrte v prijetnih pogovorih.
MZ
V prijetnem pogovoru o "starih" časih
Kabelsko
televizijsko
omrežje Ptuj
še vedno in že kar lep čas lahko
v javnosti spremljamo pisanja
tako rekoč »v nadaljevanjih« na
temo »Kabelsko televizijsko
omrežje Ptuj«, ki zaposluje in
buri številne duhove. Pojasnje-
vanja, ostra kritiziranja, groba
obtoževanja in površne razlage -
to je bistvo teh pisanj.
Ta priljubljena in v zadnjem
času aktualna tema na Ptuju je
tudi vsebina prispevka, v kate-
rem je Informacija o delovanju
CATV sistema v Mestni občini
Ptuj, ki jo je pripravil Občinski
urad Mestne občine Ptuj,
označena kot »zelo nepopolna in
izogibajoča se najpomembnejšim
vsebinskim elementom «. Zato
dajemo naslednja pojasnila:
1.	Veljavna zakonodaja (Zakon
o društvih, Zakon o telekomuni-
kacijah) ne omogočata registraci-
je »Društva lastnikov CATV -
sistema Ptuj «, saj društvo ne
more opravljati dejavnosti
upravljanja CATV sistema, niti
45 ustanoviteljev predvidenega
društva ni lastnik tega sistema.
2.	V informaciji o delovanju
CATV sistemov v Mestni občini
Ptuj so navedeni podatki
-	o investitorju: Krajevne
skupnosti Boris Ziher, Franc
Osojnik, Jože Potrč in Dušan
Kveder Ptuj, katerim je za
gradnjo tega sistema bilo izdano
gradbeno dovoljenje številka
351-603/87-4-GM z dne
25.5.1989 in gradbeno dovoljenje
številka 352-668/93-4-KT z dne
31.3.1974 s strani Občine Ptuj;
-	o financiranju in lastništvu:
primarni deli naprave ter sekun-
dami vodi CATV sistema so last
občine oz. mestnih četrti, prikl-
jučki v stanovanjih in hišah pa
last lastnikov stanovanj oz. hiš;
-	o upravljanju: upravljanje je
poverjeno Odboru za CATV sis-
tem Ptuj, ki je deloval pri krajev-
nih skupnostih, katere so bile in-
vestitor izgradnje, oz. sedaj pri
Mestni četrti Center in pri Mest-
ni četrti Ljudski vrt ter
-	o zakonski ureditvi, ki jo na-
lagata Zakon o javnih glasilih ter
v tem letu sprejeti Zakon o tele-
komimikacijah (Ur. 1. RS št.
35/97) ter je v skladu z navedeni-
ma zakonoma nakazana oblika
organiziranosti pravne osebe, ki
bo opravljala te storitve skladno z
zakonom o družbah - delniška
družba ali družba z omejeno od-
govornostjo.
Vse navedbe v informaciji so
podkrepljene in argiunentirane
bodisi s podatki iz uradnih list-
nih (gradbena dovoljenja, pogod-
be, certifikati) bodisi z
določbami posameznih predpi-
sov (Zakon o javnih glasilih. Za-
kon o telekomimikacijah. Statut
Mestne občine Ptuj), česar pa ni
zaslediti v navedbah pisca, ki ne-
argumentirano in neskončno
posplošeno podaja svoj pogled na
obravanavano temo in pri tem
posameznih navedb iz Informa-
cije Občinskega urada Mestne
občine Ptuj strokovno ne izpod-
bija
Zaradi celovite in verodostojne
informiranosti občanov bi še na-
vedli, da so letna poročila o delu
CATV - sistema Ptuj s finančnim
prikazom ter programe dela za
posamezno leto na predlog odbo-
ra za CATV sistem obravnavali
in sprejemali sveti KS oz. po re-
organizaciji lokalne samouprave
sveta mestnih četrti Ljudski vrt
in Center, torej legalno izvoljeni
organi teh delov občine. Poročilo
o realizaciji programa in fi-
nančnega načrta CATV za leto
19% ter predlog programa za leto
1997 je svet Mestne četrti Ljud-
ski vrt obravnaval na seji dne 9.
aprila, svet Mestne četrti Center
pa na seji dne 3. aprila tega leta.
Urad župana Mestne občine
Ptuj
26 - ZA RAZVEDRILO
4. SEPTEMBER 1997 - TEDNIK
NOGOMET
2. SNL
Rezultati 2. kroga:
Železničar - Facior ^ Črnuče
2:1, Nafta - Esotech Šmartno
4:0, Goriške opekarne - Triglav
Teletv 1:1, Dravograd - Koper
0:1, Zagorje - Drava 1:0, Alumi-
nij - Rudar Trbovlje 2:Jadran
Sepič - BS Tehnik 0:0, Šentjur -
Elan 1:1.
1.	KOPER 3 3 0 0 10:1 9
2.	ŽELEZNIČAR 3 3 0 O 8:2 9
3.	TRIG. TELEIV 3 2 1 O 10:4 7
4.	ELAN	3 2 1 0 7:2 7
5.BSTEHNIK	3 1 2 0 2:1 5
6.	JADRAN ŠEPIČ 3 11 1 6:4 4
7.	DRAVOGRAD 3 11 1 2:2 4
8.	ZAGORJE 3 11 1 2:2 4
9.	ŠENTJUR 3 11 1 3:5 4
10.	RUDAR TRB. 3 1 0 2 3:4 3
11.ALUMINU	3 1 0 2 2:4 3
12.	NAFTA 3 1 O 2 5:8 3
13.	DRAVA 3 0 2 1 1:2 2
14.	GORIŠKE OP. 3 0 2 1 2:8 2
15.	FAC. ČRNUČE 3 0 0 3 2:9 O
16.	ESOTECH ŠM. 3 0 0 3 4:11 O
ALUMINIJ - RUDAR
TRBOVLJE 2:1 (2:1)
Stadion Aluminija, gledalcev
200, sodnik Huselja iz Velenja,
STRELCI 0:1 HoleŠek (17),
1:1 Kraševec (18), 2:1 T.
Emeršič (33).
ALUMINIJ: Fideršek, Kris-
tofič, Gerečnik, Perkovič, M.
Emeršič, Fridl (J. Šmigoc), Ko-
lar, (Mohorko), Boškovič, T.
Emeršič, Rozman, Kraševec.
Pregovor, da gre v tretje rado,
velja tudi za nogometaše Alimii-
nija iz Kidričevega. V tretjem
krogu so gostili solidno moštvo
trboveljskega Rudarja in kot no-
vinci v 2. slovenski nogometni
ligi dosegli prvo zmago, kar je
zelo pomembno pred nadalje-
vanjem prvenstva. Domači no-
gometaši so pričeli takoj priti-
skati na vrata gostov. Prvo pri-
ložnost za vodstvo je zamudil
Robert Kristofič v peti minuti.
V 17. minuti pa hladen tuš na
stadionu v Kidričevem. Gostje
so z zadetkom Holeška povedli v
17.	minuti. Veselje Trbo-
veljčanov pa ni dolgo trajalo, saj
je Sandi Kraševec minuto ka-
sneje rezultat izenačil. To je do-
datno vzpodbudilo domače, ki
so zaigrali še bolje. V 33. minuti
je prosti strel z razdalje 25 me-
trov od vrat Rudarja odlično iz-
vedel Tomaž Emeršič in povedel
svoje moštvo.
V nadaljevanju so bili nekoli-
ko boljši nasprotnik nogometaši
Trbovelj. Imeli so rahlo teren-
sko pobudo in dve priložnosti za
zadetek, vendar sta bila njihova
igralca, Hudarin in Oplotnik
nenatančna. Kidričani so res
zaigrali bolj obrambno, pri-
ložnost pa so iskali v hitrih na-
sprotnih napadih.
Tokratna igra Aluminija bo
hitro pozabljena, najvažneje od
vsega je, da so nogometaši Alu-
minija končno zmag^i in se
otresli pritiska, ki jih je zraven
nesreče spremljal na prvih dveh
srečanjih.
ZAGORJE - DRAVA
1:0(1:0)
Igrišče v Zagorju, gledalcev
200, sodnik Šart iz Preval j.
STRELEC: 1:0 Belec - avtogol
(38).
DRAVA: Starovasnik, Volk,
Pučko, Vogrinec (Fane^), Ka-
ranovič, A. Vršič, Belec (Ko-
ren), Pranjič, Emeršič, K^e-
tec, Poznič, Plošnik.
Nogometaši ptujske Drave so
proti Zagorju veljali za favorita.
Pričakovala se je zmaga, vendar
se je na žalost zgodilo obratno.
Ptujčani so zelo dobro pričeli.
Že v uvodnih minutah je Marko
Kmetec dobro streljal z glavo,
vendar je domači vratar njegov
strel izbil v kot. Nekaj minut ka-
sneje je Milan Emeršič imel lepo
priložnost, da povede Dravo v
vodstvo, vendar je njegov strel
zadel vratnik. V 27. minuti pa
največja priložnost za Dravo.
I>)mači obrambni igralec je
igral z roko v svojem kazenskem
prostoru. Sodnik Šan je pokazal
na belo točko. Izvajalec enajst-
metrovke je bil Stjepan Pranjič,
vendar je njegov strel končal v
desni vratnici. V 38. minuti pa
povsem nepričakovano vodstvo
nogometašev Zagorja. To je bil
edini strel proti vratom Drave
in še ta je končal v mreži. Robert
Belec je presenetil svojega vra-
tarja in domače povedel v vodst-
vo. V drugem polčasu so se
Ptujčani trudili, da bi rezultat
vsaj izenačili, vendar jim kljub
številnim priložnostim ni uspe-
lo. Domači so pridobivali oziro-
ma "kradli" čas pri prekrških,
avtih itd. ter dosegli končni cilj
- zmago.
Včeraj je bil na ptujskem
mestnem stadionu lol^lni der-
bi med Dravo in Aluminijem.
Danilo Klajnšek
3. SNL - VZHOD
I Rezultati 2. kroga:
Unior - Goričanka 1:1, Variš -
Dravinja 2:3, Bakovci - Kungota
Gosser 4:1, Pobrežje
Črenšov^i, O^anci - Kovinar,
Paloma-Sega - Usnjar 1:3, Po-
horje - Turnišče 3:0.
1.POHORJE	2 2 0 O 8:0 6
2.	ODRANCI 2 2 0 O 6:1 6
3.	DRAVINJA 2 2 O O 5:3 6
4.ČRENŠ0VC1	2 2 0 O 2:0 6
5.	BAKOVCI	2	10	1	4:2	3
6.	VARIŠ	2	10	1	4:3	3
7.	USNJAR	2	10	1	3:2	3
8.	POBREŽJE	2	10	1	2:2	3
9.	TURNIŠČE	2	10	1	2:4	3
10.	GORIČANKA 2 0 1 1 2:3 1
11.	UNIOR 2 0 1 1 1:6 1
12.PAL0M.-ŠE6A2	O O 2 2:5 O
13.	KOVINAR 2 0 0 2 2:7 O
13. KUN. GOSSER 2 0 0 2 1:6 O
Razpored tekem 3. kroga:
sobota, 6. septembra ob 16.30
uri: Turnišče- Unior, Usnjar -
^Pohorje, Kovinar - Paloma-
Šega, Kungota Gosser - Po-
brežje, Dravinja - Bakovci,
Goričanka - Variš; nedelja, 7.
s^eptembra, ob 16.30 uri:
Črenšovci - Odranci,
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 2. kroga:
Eltehšop Rog. - Pragersko 6:2,
Videm - Središče 6:3, Dornava -
Boč 2:0, Bistrica - Slovenja vas
0:2, Gorišnica - Stojnci 1:2,
Gerečja vas - Hajdina 1:0.
1.	STOJNCI 2 2 0 O 6:2 6
2.	ELTEHŠOP R. 2 1 1 O 7:3 4
3.	SLOVENJA VAS 2 11 O 3:1 4
4 DORNAVA 2 11 O 3:1 4
5.	GEREČJA VAS	2	1 1	O 2:1 4
6.	HAJDINA	2	10	1	7:2 3
7.	SREDIŠČE	2	10	1	13:9 3
8.	VIDEM	2	10	1	6:4 3
9.	BOČ	2	10	1	1:2 3
10.	BISTRICA 2 0 0 2 1:6 O
11.	GORIŠNICA 2 0 0 2 2:9 O
12.	PRAGERSKO 2 0 0 2 5:16 O
I Razpored tekem 3. kroga:
I	sobota, 6. septembra: Boč - Bi-
!	strica; nedelja, 7. septembra:
I	Slovenja vas - Gorišnica, Prager-
I	sko - Videm, Hajdina - Eltehšop
j	Rog., Stojnci - Gerečja vas, Sre-
i	dišče - Dornava.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezulati L kroga:
Mladinec - Tržeč 3:0, Apače -
Markovci 2:1, Hajdoše - Bukov-
ci 3:2, Podvinci - Ormož 0:3,
Grajena - Pago Leskov. 0:2.
1.	MLADINEC 1 10 O 3:0 3
2.	ORMOŽ 1 10 O 3:0 3
3.	PAGO LESKOV. 1 10 O 2:0 3
4.	HAJDOŠE 1 10 O 3:2 3
5.	APAČE 1 10 O 2:1 3
6.	BUKOVCI 1 O O 1 2:3 O
7.	MARKOVCI 1 0 0 1 1:2 O
8.	GRAJENA 10 0 1 0:2 O
9.	PODVINCI 10 0 1 0:3 O
10 TRŽEČ 10 0 1 0:3 O
11.P0LSKAVA 0 0 0 O 0:0 O
Razpored tekem 2. kroga:
sobota, 6. septembra: Skorba -
Hajdoše; nedelja, 7. septembra:
Tržeč - Pago Leskovec, Mladi-
nec - Apače, Markovci - Polska-
va, Ormož - Grajena, Bukovci -
Podvinci.
ČLANSKI POKAL
MNZ PTUJ
Rezultati 1116 finala članske-
ga pokala MNZ Ptuj:
Tržeč - Središče 4:6, Eltehšop
Rog. - Boč 2:3, Hajdoše - Apače
5:4, xMarkovci - Podvinci 0:4,
Pragersko - Gorišnica 3:4, Pol-
skava - Videm 4:5, Grajena -
Gerečja vas 0:3, Ormož - Mladi-
nec 2:0, Slovenja vas - Bukovci
10:0, Pago Leskovec - Skorba
3:0. b.b.
Razpored za v sredo, 10. sep-
tembra -1/8 finala:
Središče - Boč, Hajdoše - Alu-
minij, Podvinci - Gorišnica, Vi-
dem - Dornava, Gerečja vas - Bi-
strica, Pago Leskovec - Hajdina,
Ormož - Stojnci; v četrtek, 11.
septembra, ob 16.30: Slovenja
vas - Drava.
2. SML - VZHOD
Rezultati 2. kroga:
Dravinja - Železničar 0:9,
Krško Elmont - Nafta 0:0, Kovi-
nar Štore - Pragersko 1:2, Dra-
vograd - Bakovci 12:1, Starše -
Beltinci 2:2, Steklar - ERA
Šmartno preložena.
Razpored tekem 3. kroga:
Beltinci - Dravinja, Bakovci -
Starše, ERA Šmartno - Dravo-
grad, Pragersko - Steklar, Nafta
-	Kovinar Štore, Železničar -
Krško Elmont.
MLADINSKA LIGA
MNZ PTUJ
Rezultati 2. kroga:
Eltehšop - Ormož 2:2, Videm -
Središče 0:2, Dornava - Boč 1:1,
Bistrica - Slov. vas 3:2,
(jorišnica - Stojnci 8:0, Ger. vas
-	Hajdina 1:0.
Razpored za v soboto, 6. sep-
tembra: Hajdina - Eltehšop,
Stojnci - Ger. vas, Slov. vas -
(jrorišnica, Središče - Dornava,
Ormož - Videm; v nedeljo, 7.
septembra: Boč - Bistrica.
2. KADETSKA LIGA
-	VZHOD
Rezultati tekem 2. kroga :
Dravinja - Železničar 0:3,
Krško Rohrbl - Nafta 0:4, Kovi-
nar Štore - Pragersko 4:1, Dra-
vograd - Bakovci 15:1, Starše -
Peltinci 0:5, Steklar - ERA
Šmartno preložena.
Razpored 3. kroga:
sobot^ 6. septembra: Beltinci -
Dravinja, Bakovci - Starše, ERA
Šmartno - Dravograd, Pragprsko
-^Steklar, Nafta - Kovinar Store,
Železničar - Krško Rohrbl.
Branko Lešnik
Izleti v septembru
13.9. Uršla gora; vodi U. Vidovič
13.-14.9. Peca; vodita S. Toplak, H. Šilak
20.9. Mariborska koča - Pesek; vodi M. Muhič
21.9. srečanje planincev Podravja na Žavcarje-
vem vrhu
27.9. Porezen; vodi B. Kolednik
PD PTUJ V MESECU
ŠPORTA
v mesecu športa (12.9. - 12. 10.) bo Planinsko
društvo postavilo montažno plezalno steno. Ste-
na, namenjena vsem kategorijam planincev oz.
plezalcev, ki bodo želeli preizkusiti svoje sposob-
nosti športnega plezanja, bo stala pri Športni
dvorani Mladika. V višino bo merila 6 metrov in
bo imela dve polji s po 2,5 metra širine in en pre-
vis.
Informacije o plezalni steni boste našli v
društvenem okencu ali izvedeli v pisarni društva,
Prešernova ul. 27, vsak torek in petek med 15. in
18. uro.
Odbor za informiranje in
propagando PD Ptuj
NOGOMETNI KLUB HAJDINA
Vise /e v dobri organiiatiii in valii
v nedeljo, 17. avgusta, sem se odločila, da si ogledam no-
gometno tekmo v Staršah, kjer je potekal tradicionalni
turnir v velikem nogometu. Zanimalo me je, kako se bo
odrezala hajdinska ekipa, in videla sem njihovo novo
Tisto nedeljo, 17. avgusta, so
osvojili še eno prvo mesto na ttu"-
nirju v Apačah, to pa so skupaj s
tistim prvim mestom v Vidmu 3.
avgusta že tri in pokalov se je kar
nabralo: trije za prvo mesto, eden
za najboljšega igralca na turnirju
v Vidmu, ki si ga je prislužil Go-
razd Ladinek, ko je v finalni tek-
mi dosegel dva zadetka, en pokal
pripada Bogdanu Baumanu, ki je
prišel v ekipo v tem prestopnem
roku iz Aluminija, dobil pa ga je
za najboljšega strelca ttunirja v
Apačah za doseženih 5 zadetkov.
Primožu Brodnjaku pa so podelili
pokal za najboljšega vratarja na
turnirju v Apačah.
Uspehi so se kar vrstili, ti pa ne
pridejo kar tako sami, brez truda.
In kdo so ljudje, ki stojijo za uspe-
hi hajdinske nogomeme ekipe,
ekipe, ki v pripravljalnem obdob-
ju ni v 14 srečanjih niti enkrat iz-
gubila, le enkrat je igrala
neodločeno ter se ponaša z razliko
v golih (s treh turnirjev) 34:4, po-
zabiti pa ne smemo, da so lansko
sezono končali na prvem mestu,
letošnjo pa začeli z novo zmago?
Klub ima tri ekipe: člansko, ka-
detsko in mladinsko, tako da jih
za podmladek ne bi smelo skrbeti.
V zadnjem obdobju je ravno član-
ska najuspešnejša. Sestavljajo jo
starejši, že izkušeni igralci in
mlajši nadebudneži, ki pridejo
tudi iz drugih klubov.
Igrišče nogomemega kluba^Haj-
dina je na Spodnji Hajdini. Že ko
se samo pelješ mimo, je opaziti
novo ograjo, ki še sicer ni do-
končana, bo pa v najkrajšem času.
Poleg tega je opaziti, da je igrišče
lepo tu-ejeno. Tudi hišic^ v kateri
so slačilnice, je obnovljena, pri
tem pa ima glavno zaslugo Edi s
svojo ekipo. Edi ima več funkcij.
Je oskrbnik, včasih priskoči na
pomoč pri poškodbah, je pa tudi
glavni kuhar oziroma skrbi za
hrano in pijačo na zabavah in pik-
nikih za igralce in navijače ob
proslavitvah zmag in zaključkih
sezone. Že petnajst let z dobro
voljo hodi na igrišče in postori vse
potrebno. Ko sem ga obiskala na
igrišču, je pridno kosil travo in
pripravljal prostor za tabornike iz
Nemčije, so konec avgusta tabori-
li na Hajdini. Prostor je primeren
za tovrstne tabore, saj so na voljo
sanitarije in igrišče za mali nogo-
met. To i^letje so tudi Zeleni
Pmja tukaj organizirali svoj vsa-
koletoi raziskovalni tabor. Pros-
tor prav tako dajejo v najem
podjetjem za piknike. Poleg tega
je na voljo šolam, ki tukaj organi-
zirajo športne dneve, in otrokom.
Kot pravi Edi, bi radi privabili
čim več ljudi, iialadih in starejših,
da bi tukaj preživljali prosti čas,
da bi bilo to središče kraja, kjer bi
se zbirali in krepili duha in telo
ob športnih dejavnostih. Da bo
lahko prostor, kjer je bilo prej
močvirje, postal pravi špormi
park, želijo povečati ponudbo, do-
graditi želijo slačilnice, urediti
novo igrišče za nogomet, košarko
in odbojko, ustanoviti šahovsko
sekcijo in urediti tribune za gle-
dalce. Za razširitev športnih dej-
avnosti jim primanjkuje sredstev.
občina Ptuj pa jim pri ure-
sničevanju želja bolj malo poma-
ga-
Najboljši igralec videmskega
ttu-nirja, enaindvajsetietni Gorazd
Ladinek, ki je prišel v ekipo pred
tremi leti, pred tem pa se je nogo-
meta »učil igrati«, kot pravi, v eki-
pi Drave, pravi, da je organizacija
hajdinskega nogometnega kluba
med najboljšimi, če ne že naj-
boljša med klubi tod okoli. Ravno
dobra or^nizacija prinese uspeh.
Tudi Edi se je strinjal, da brez ta-
kega predsednika kluba ne bi bilo
uspehov, ki so glavna vzpodbuda
za prostovoljno delo na igrišču.
Po vseh besedah, ki sem jih
slišala o predsedniku NK Hajdina
Branku Kokolu, sem bila res ra-
dovedna, kdo je ta gospod, ki mu
uspeva vse to, in kako mu to uspe-
va. Prepričala sem se, da je res
zelo zaposlen človek, zraven red-
ne zaposlitve ima še eno, ki mu
vzame skoraj toliko časa, saj sem
ga ujela doma šele ob koncu dne-
va. Nasmejan me je seznanil z
zgodovino kluba, saj je že 16 let
predsednik. Klub je bil prej TVD
Partizan skupaj z dnigimi v
občini, potem so se ustanovile
sekcije. V začetku, je povedal, so
imeli lesene gole brez mrež, ki so
se ob močnejših udarcih tudi
zrušili. Igralci so lahko igrali obu-
ti ali bosi, bilo je vseeno. Danes je
drugače. Letos so uvedli članari-
no in imajo že okrog 110 članov,
ki imajo prost vstop na tekme in
se lahko udeležijo občnega zbora.
Krajani so jih dobro sprejeli in
obiskujejo tekme, zdaj še raje, ko
njihova ekipa zmaguje.
Pred tremi leti je začel gospod
Kokol zbirati ekipo, prej t^e ka-
kovosti ni bilo. Elapo so okrepili
G. Ladinek in B. Šalamun, za nji-
ma pa se je k Hajdini vrnil tudi P.
Brodnjak, ki je ttikaj začel, nadal-
jeval pri Dravi, vendar je moral
zaradi poškodbe kolena spreme-
niti način in i^gostost treniranja.
Pri oblikovanju ekipe se je izmen-
jalo več trenerjev. Novi trener
Vlado Kralj, ki je prišel v ekipo
pred enim letom, je uvedel nov
način dela in disciplino, kar je že
obrodilo sadove. Na vprašanje,
kaj je ključ za uspeh, je B. Kokol
odgovoril: »Kar se dogovorimo,
naredimo. Glavno pa je, da se ra-
ziunemo in da dosežemo ne previ-
soko zastavljene cilje.« Ti cilji pa
so: dokončna ureditev igrišča,
ograje in tribun ter vsaj četrto
mesto na lestvici. Finančna
sredstva dobivajo od sponzorjev,
športni zavod nameni letos za
inlade 28.000 mesečno, za druga
pa se izkaže vodstvo s svojo iz-
najdljivostjo. Ob novem letu pri-
pravijo koledarje, letos pa bo
skupaj s koledarji izšel še bilten in
ju bodo razdelili vaščanom
Zgornje in Spodnje Hajdine ter
skušali na ta način zbrati nekaj
sredstev. Nogometni klub Hajdi-
na in njegovi člani z dobro voljo
žanjejo uspehe in pohvale, ki si
jih zaslužijo.
L.L.
Predsednik NK Hajdina B.
Kokol
Gorazd Ladinek, najboljši
igralec turnirja v Vidmu
Primož Brodnjak, vratar NK
Hajdina
UUTOMER / KASAČI ZA POKAL
Prestižna nagrada na Brdo
SERIJA REKORDNIH IZIDOV NA LJU-
TOMERSKEM HIPODROMU, KI PREVZE-
MA VLOGO GORNJE RADGONE •
KASAČI SO V VRHUNSKI FORMI
20. tekmovalni dan za kasače v letošnji tekmo-
valni sezoni, ki se je prevesila v zadnjo tretjino, je
bil v Ljutomeru in ne v (jornji Radgoni kot že
vrsto let doslej ob zaključku kmetijsko-živilskega
sejma. Odlikovali so ga rekordni izidi in velik
obisk, saj si je prireditev ogledalo kakšnih 2000
navdušenih ljubiteljev kasaštva. Domači KK je
progo odlično pripravil, tako da so bili skoraj ide-
alni pogoji za tekmovanje. Prijavljenih je bilo kar
91 konjev iz vseh slovenskih klubov, največ doslej,
in očitno bo ljutomerska proga nadomestila rad-
gonske rekorde, katerih so že v začetku letošnje
sezone spraševali gledalci. Med obiskovalci sta
bila tu(h slovenski kmetijski minister Ciril
Smrkolj in direktor Pomtu^kega sejma Janez Erja-
vec. Osrednja dirka je namreč štela za nagrado Po-
mtu^kega sejma, ki jo je dobil Doris MS na vajetih
Viktorja M^inška iz Brda. Povsem zasluženo.
Najboljši čas dneva je dosegel Demos MS Marka
Slaviča - 1:17,6, že četrto letošnjo zmago pa pov-
ratnik na slovenskih hipodromih, Rosso B na va-
jetih Pera Cmkoviča iz Ljutomera.
Rezultati dirk iz Ljutomera: 1. dirka, avtostan
za 2-leme kasače, 1600 m: 1. Leif B (Gorjanc,
Brdo) 1:19,9 - nov najboljši izid za dvelemike le-
POMURSKEGA SEJMA
tos, 2. Dali (Sagaj, Ljutomer) 1:20,2 in 3. JO-JO B
(Gregorc, Brdo) 1:20,2; 2. dirka, avtostart za 3-12-
letne kasače, 1600 m^, zaslužek do 250 tisoč SIT: 1.
Sissi Sara (A^etič, Šentjernej) 1:19,7 - nov osebni
rekord, 2. Lisko Lobell (Erjavec, Ljutomer) 1:20,8
in 3. Natty (Cvetko, Maribor) 1:21,0; 3. dirka, av-
tostart za 3-12-letne kasa^, 1600 m, zaslužek do
250 tisoč SIT: 1. Senna (Zan, Ljubljai^a) 1:20,2 -
osebni rekord, 2. Fao Lobell (Humek, Šentjernej)
1:20,6 in 3. Filda (Seršen, Ljutomer) 1:21,5; 4. dir-
ka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zas-
lužek do 450 tisoč SIT: 1. Lepi B (Vidic, Brdo)
1:17,8 - osebni rekord, 2. Vister (Sagaj, Ljutomer)
1:18,9 in 3. Peri Lobell (Bele, Šentjernej) 1:19,6;
5. dirka, pokal Pomurskega sejma, avtostart za 3-
12-leme kasače, 1600 m, zaslužek do 650 tisoč
SIT: 1. Doris MS (Marinšek, Brdo) 1:18,3, 2.^Sa-
dam (Hrovat, Ljubljana) 1:18,7 in 3. Sindy (Žan,
Ljubljana) 1:18,7; 6. dirka, avtostart za 3-12-letne
kasače, 1600 m, zaslužek do 1 milijon SIT: 1. De-
mos MS (Slavič, Ljutomer) 1:17,6 - rekord in naj-
boljši izid triletnikov letos, 2. Koran Keystone
(Jramšek, Slovenske gorice) 1:18,7 in 3. Štela
(Žan, Ljubljana) 1:18,9; 7. dirka, avtostart za 3-
12-leme kasače, 1600 m, zasltižek nad milijon
SIT: 1. Rosso B (Cmkovič, Ljutomer) 1:18,1 -
četrta letošnja zmaga, 2. Alija (Skube, Visoko)
1:18,4 in 3. Anihila (Sagaj ml., Ljutomer) 1:18,6.
Naslednja kasaška prireditev bo v nedeljo po-
poldne na Brdu pri I^anju.
M. Toš
TEDNIK - 4. SEPTEMBER 1997
ŠPORT - 27
pTUJ • Drava z
iiovim trenerjem
po nedeljskem nesrečnem po-
razu v Zagorju je prišlo do za-
menjave na trenerski klopi ptuj-
skega drugoligaša. Sedaj že bivši
trener in Drava sta se razšla spo-
razumno. Trenersko mesto je
prevzel znani hrvaški strokovn-
jak Ivan Dalma Markovič, ki je
vodil včeraj Dravo na derbiju z
Aluminijem.
Danilo Klajnšek
KIDRIČEVO •
Zmagala Žigman in
Lonec
Teniški center Kidričevo je
uspešno izvedel nočni turnir za
igralce iz nekdanje občine Ptuj.
V dveh kategorijah (do 35 in
nad 35 let) je nastopilo 57 igral-
cev. V kategoriji do 35 let je
zmagal Žiga Žigman, ki je v fi-
nalu brez večjih težav ugnal Ro-
berta Čeha. V kategoriji nad 35
let pa je slavil Zdravko Lonec,
ki je po ogorčeni borbi tesno ug-
nal Marjana Rolo.
Rezultati do 35 let: polfinale:
Gorazd Gojčič - Robert Čeh 0:2
(2:6, 4:6), Žiga Žigman - Črt
Gobec 2:0 (6:2, 6:2); finale:
Žiga Žigman - Robert Čeh 2:0,
(6:2, 6:2); nad 35 let: Marjan
Rola - Srečko Škrjanec 2:0 (6:3,
6:2), Zdravko Lonec - Brane
Komel 4:0; finale: Zdravko Lo-
nec - Marjan Rola 2:1 (6:3, 2:6,
6:3).
Danilo Klajnšek
KARTING • Drugo
mesto L Dominko
V Celju je potekala 5. dirka za
državno prvenstvo v kartingu.
Na njej so uspešno nastopili
tudi ptujski vozniki mini for-
mule. Še posebej uspešno je nas-
topil Zvonko Dominko v kate-
goriji FC - 125 ccm, ko je po
ogorčeni borbi z domačim voz-
nikom Pevcem osvojil drugo
mesto. Dobro šesto mesto je
osvojil ptujski voznik Norbedo.
V skupnem seštevku po petih
dirkah je v vodstvu Celjan Pe-
vec, ki je osvojil 160 točk, na
drugem mestu pa je Zvonko Do-
minko s 138 točkami. V katego-
riji N-60 ccm je član ptujskega
AMD Senekovič osvojil četrto
mesto. V skupnem seštevku je
na petem mestu s 154 osvojeni-
mi točkami. V kategoriji FA -
100 ccm je ptujski voznik Paj
zasedel v dirki izven konkuren-
ce drugo mesto, v skupnem
seštevku je na petem mestu s
119 točkami.
V skupnem seštevku klubov so
na prvem mestu Celjani, AMD
Ptuj je na četrtem mestu.
Danilo Klajnšek
JUDO • Tečaji juda
in samoobraml^
Judo klub DRAVA Ptuj
obvešča, da pričenja v septem-
bru začetne tečaje JUDA in SA-
MOOBRAMBE za vse starostne
kategorije. Pričenja tudi tečaj
SAMOOBRAMBE ZA ŽEN-
SKE. Informacije dobite vsak
dan od 18. do 21. ure v Judo cen-
tru Drava Ptuj, Čučkova ul. 7
(ŠD Mladika) ali na tel. 771-
135.
2. MEMORIAL URHA STRASKA
Zmamvaka GoBnva A Km
NTK Petovio Ptuj je zelo dobro izvedel namiznoteniški tur-
nir za 2. memorial Urha Straška, igralca, ki je pričel igrati
in je kasneje tudi nastopal za ptujsko Petovio, kasneje pa za
Radlje.
Na turnirju je sodelovalo 40
igralcev in 14 igralk iz 11 slo-
venskih namiznoteniških klu-
bov. Udeležba je bila skrom-
nejša in nekoliko manj kvalitet-
ja kot na lanskem turnirju.
Razlog pa je potrebno poiskati
zaradi obveznosti naših klubov
v evropskih pokalih. Pri moških
ni bilo lanskega zmagovalca Bo-
ruta Benka iz Gornje Radgone,
zato pa je bil prisoten lanski fi-
nalist Marinko Grbič, sicer igra-
lec in trener domačega "novo-
pečenega" prvoligaša. Pri dekle-
tih je bila prisotna lanska zma-
govalka Biljana Todorovič iz
ljubljanskega Kajuha Slovana.
Tomaž Kus iz Radelj.
Pri dekletih je bilo sorazmer-
no majhno število igralk. Polfi-
nale pa je bil podoben kot pri
moških, le da so tukaj imele tri
predstavnice domače igralke.
Katarina Galič v finalu ni imela
težav z Biljano Todorovič. Vidi
se, da je že sedaj dobro pripravl-
jena in bo ponovno zelo po-
memben člen v domači vrsti ter
bo v naslednji sezoni igrala po-
membnejš vlogo. Domača dek-
leta polagoma dozorevajo v
vrhunske igralke, za kar gre vse-
kakor zasluga domačemu stro-
kovnemu vodstvu.
Rezultati - moški: polfinale:
Kocuvan /Moravske toplice/ -
Kus /Radlje/ 0:2 (17:21, 14:21),
Horvat /Moravske toplice/ -
Nekhvedovič /Moravske topli-
ce/ 1:2 (21:19, 11:21, 17:21/; za
3. mesto: Kocuvan /Moravske
toplice/ - Horvat /Moravske to-
plice/ 2:1 (17:21, 21:18, 21:17);
za 1. mesto: Kus /Radlje/ - Nek-
hvedovič /Moravske toplice/ 2:1
(21:18, 14:21,22:20).
Rezultati - ženske: polfinale:
Todorovičeva /Kajuh Slovan/ -
Zalezina /Petovio/ 2:1 (21:9,
16:21,21:19), Luknerjeva /Peto-
vio/ - Goličeva /Petovio/ 1:2
(20:22,21:18, 16:21); za 3. mes-
to: Luknerjeva /Petovio/ - Zale-
zina /Petovio/ 2:0 (21:10,
21:12); za 1. mesto: Goličeva
/Petovio/ - Todorovičeva /Kajuh
Slovan/2:0 (21:11,21:13).
Danilo Klajnšek
Najboljši fantje - zmagovalec na levi.
Foto Langerholc
Na letošnjem turnirju ni bilo
igre dvojic in mešanih dvojic.
Otvoritev je bila zelo svečana.
Prisotni so bili starši in brat tra-
gično preminulega igralca, ptuj-
ski župan dr. Miroslav Luci ter
drugi povabljenci in prijatelji.
Organizacijski odbor, na čelu
•katerega je bila Silva Razlag, je
2ares dobro opravil svoje delo.
Predsednik NTK Petovio Ptuj
Stanislav Toplak je dejal: "Z or-
ganizacijo turnirja sem zadovol-
l^n. Škoda je le, da zaradi zase-
denosti naših klubov ni več tek-
movalcev in tekmovalk. Za nas-
lednje leto pa razmišljamo, da bi
^rhov memorial imel medna-
■■odno udeležbo."
Pri moških so bila srečanja
^elo zanimiva. Polfinale je bil v
Znamenju Sobočanov, saj so
"iieli kar tri predstavnike, ven-
dar je njihovo "slavje" pokvaril
Najboljša dekleta - zmagovalka levo.
Foto Langerholc
KONJfNISTVO
DP v preskakovanju ovir
V	organizaciji KK Velenje je 22., 23. in 24. av^sta potekalo državno
prvenstvo v preskakovanju ovir. Prvenstvo je bilo organizirano za
mlade konje (višina ovir 1,10 m), mlajše mladince(višina ovir 1, lOm),
mladince (višina ovir 1,20 m, 1,30 m) in člane (višina ovir 1,30 in 1,40
m). Bilo je zelo dobro or^nizirano, kar je osnovni pogoj, da na t^o
napornem tekmovanju, £ traja tri dni, nepride do napak in poškodb.
V	treh dneh morajo tekmovalci namreč odskakati pet tekem. Seštevek
vseh petih tekem keje za državno prvenstvo, seštevek prvih dveh dne-
vov pa za ekipno prvenstvo. Zadnji dan tekmujejo samo mladinci in
člani, ta dan so tefctne tudi najtežje.
Iz konjeniškega kluba Ptuj - Turnišče sta se državnega pmnstva ude-
ležila dva mladinca, Urša Berlič in David Kodenmn, ki sta tekmo-
vala kot ekipa in posamično, oba s spremenljivo srečo. David je bolje
tekmoval prva dva dni, Urška Berlič pa je v Seštevku najtežjih tekem
zadnjega dne (1,20 m in 1,30 m; osvojila pr%'o mesto. V končnem
seštevku sta ekipno osvojila četrto mesto, kar je brez dvoma velik
uspeh, saj sta bila edina, ki sta ekipo sestavljala sama; druge ekipe so
bile sestavljene iz treh tekmovalcev. V končnem seštevku je bil Da\id
osmi, Uršl^ pa zaradi smole prvega dne tekmovanja dvanajsta
MG
FRANCIJA / EP V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO
itto/ceiiovfc drugi med
rffI
evropskimi strei
Sredi avgusta se je izvrsten ptujski strelec, invalid Srečko
Majcenovič, skupaj z drugimi slovenskimi reprezentanti
udeležil evropskega prvenstva v Franciji. Z odličnim strel-
janjem v stavu stoje je osvojil drugo mesto med evropskimi
strelci, teden dni kasneje pa še zlato medaljo na odprtem
državnem prvenstvu Nemčije.
"V stoječem položaju sem s 595
krogi izenačil osebni rekord in se
uvrstil na drugo mesto, nato sem v
ležečem stavu nastreljal 598 kro-
gov, s čimer sem prav tako izenačil
osebni rekord. Vendar sem v fina-
lu zamočil in padel tako v skupni
uvrstitvi na šesto mesto," je pove-
dal Srečko Majcenovič. "Lani in
letos sem toliko treniral in tekmo-
val, da se mi je v Nečiji na odprtem
državnem prvenstvu zdelo, da sem
že zasičen streljanja. Kljub temu
sem v stavu leže naredil šest dese-
tič, torej dospel najboljši možen
rezultat, 600 krogov. Rezultat v
Nemčiji je torej boljši kot v Fran-
ciji, seveda pa je mesto manj po-
membno."
# Ali so bile na evropskem
prvenstvu v Franciji razmere za
tekmovanje dovolj prilagojene
invalidom?
Srečko Majcenovič: "Vsa stre-
lišča so zgrajena in pripravljena za
zdrave in tako je bilo tudi na ev-
ropskem prvenstvu v Franciji.
Problem je v tem, da tereni niso
dostopni za invalide, predvsem
vozičkarji imajo probleme. V
Franciji je bilo denimo strelišče
kakšnih 200 metrov oddaljeno od
skladišča, kjer smo imeli opremo,
puške, ni pa bilo poskrbljeno za
prevoz. Če invalidi ne bi imeli za
spremljevalce neinvalidov, enos-
tavno ne bi mogli sami prenašati
vsega. Nam sta veliko pomagali
trenerka in njena pomočnica."
#	Lanske olimpijske igre, ki
ste se jih udeležili, so bile za vas
gotovo največji športni dogodek
in športni uspeh. Ali se lansko-
letna forma odraža na letošnjih
rezultatih?
Srečko Majcenovič: "Seveda os-
tane precej znanja in predvsem
izkušenj, vendar smo zelo veliko
trenirali tudi letos. Le postopoma
se izpiliš in postaneš resnično do-
ber strelec."
#	Sezona je za vami. Kdaj se
boste pričeli pripravljati za nas-
lednjo?
Srečko Majcenovič: "V septem-
bru bom tekmoval še v Avstriji na
tekmi držav Alp in Jadrana, ven-
dar bo to bolj prijateljsko tekmo-
vanje. Takoj po njej pa se bomo re-
prezentanti pričeli pripravljati na
prihodnjo sezono. Te priprave
bodo dolge in naporne, saj nas že
jimija prihodnje leto čaka svetov-
no prvenstvo v Španiji."
Milena Zupanič
Najuspešnejši slovenski
strelec invalid, Ptujčan
Srečko Majcenovič
KOLESARSTVO
¥elikm nagradim Perutnine
14 SERimRA 4. GRAM) niU^
Ptujske oi:ganizatorje in {nMiko poznajo slo-
venski in ttt}i kolesarji po odlično pripravljenih
kdlesarsldh diilcah. Za v ne<^jo, 14. septesdna,
se nam ponoviK) obeta pravi kolesarski spektakel
. 4. GRAND PRIX PUCH 97 z veliko nagrado
Perutnine Ptuj z mednarodno luiele^jo.
Priprave potekajo že več mesecev, kot pravita
predsednik Kolearsk^ kluba Pmitnina Ptuj dr.
Roman Glaser in direktor Rene Glavnik, in so v
zaključni fazi. Letc» se bodo se posebej potrudili,
saj so si postavili zelo smeh al} prihodnje leto prei-
ti iz kategorije L6 v višjo kategorijo 1.5 po pravilih
mednarodne kolesarske zve:K. To je najvišje kate-
^rija v kolesarstvu, pogoj pa je sodelovanje naj-
manj petih profesionalnih i^p, rezultati oziroma
to^e pa štejejo za svetovni pokal.
Prav zaradi t^a so letošnje priprave toliko bolj v
ospredju in so nekakšna generalka. V Kolesarskem
klubu Perutnina Ptuj pravijo, da se s kvalitetno dir-
ko želijo zahvalit vsem simpatizarjem in prebival-
c^ ob progi, ki so že do sedaj pokazali vdiko razu-
mevanja ob popolni zapori trase, poskrbeli z vso od-
govornostjo za varnost tekmovalcev, celo svoje
Ijubljea^e štirinožce so za nekaj časa privezali na
^tko.
Letošnja proga bo potekala na isti trasi kot lani,
toda v obratni smeri: start bo pred poslovnim cen-
trom Perutnine na Potrčevi cesti, nato bo dirka po-
tekala po progi Slomškova-Raičeva-Maistrova-
Štuki-C^jena-C^jenŠčak-Mestni Vrh-Volkma^e-
va-Kraigherjeva-Pete prekomorske-Župančičeva na
Potrčevo. Dolžina kroga je 14,3 km, posamezne ka-
lorije pa bodo vozile dva, tri, devet oziroma cdo
13 krogov. Or^nizatorji pričafoijejo zanimive bor-
be^ gledalci ob progi pa prave športne užitke.
Že ob 9. uri dopoldan bo start nJadincev, dečkov
"A" in "B" za memorial Mitje Hav&ka, popoldan ob
14. uri pa start katedri je ELITE in pod 23,1.6 (po
doma& članov).
Stanko Lep^
PTUJ
Športni
vikend
športni zavod Ptuj v sodelovanju
s športnimi asociacijami organizi-
ra prihodnji konec tedna, ^ pet-
ka, 12., do nedelje, 14. septembra,
ptujski športni vikend z najraz-
ličnejšimi špormimi aktivnostmi
in vabijo Pmjčane, da preživijo ko-
nec tedna na špormo-rekreativnih
površinah, objektih in napravah.
Program šport-
nega vikenda:
KARTING - v petek od 15. do
19. na kartodromu Hajdoše -
vožnja s kartingom po tekmovalni
stezi; v soboto od 10. do 17. ogled
treninga tekmovalcev v kartingu -
organizator AMD Pmj;
ŠPORTNI RIBOLOV - od petima
do nedelje ves dan ob reki Dravi v
Hajdošah in za ptujskimi Terma-
mi - 5. mednarodno tekmovanje v
lovu rib s plovcem - organizator
Ribiška družina Pmj;
ŠPORTNO PLEZ^JE - od
petka do nedelje pri Šf^rmi dvo-
rani Mladika - predstavitev plezal-
ne stene in šporm^ plezanja - or-
ganizator Planinsko društvo Pmj;
LETALSTVO - od petka do ne-
delje na letališču Moškanjci ogled
aktivnega šolanja jadralnih pilo-
tov, motornih pilotov in priprave
paclalske ekipe (skoki na cilj) za
evropski pokal; nastop modelar-
jev; možnost panoramskih letov
nad Pmjem - organizator Aero-
•klub Ptuj;
KEGLJANJE - v soboto in ne-
deljo od 9.00 do 13.00 na kegljišču
na tribuni Mestnega stadiona
Ruj: kegljanj
JUDO - v petek od 10. do 12. -
Judo center "DRAVA", Čučkova 8:
"Judo - naučimo se padati" za
učence osnovnih in srednjih šol,
od 16. do 18. za odrasle; v soboto
od 10. do 12. - Judo in samoobram-
ba za učence osnovnih in srednjih
šol, od 16. do 18. za odrasle;
ODBOJKA - v soboto od 14. do
18. in nedeljo od 9. do 13. v Šport-
ni dvorani Center - dnevi odbojke
za mlado in staro - organizator Od-
bojkarski klub Ki^ent; v soboto
od 14. do 22. v Športni dvorani
Mladika ženski odbojkarski turnir
za prehodni pokal Mesme občine
Ptuj^in Marsela, do.o. - organiza-
tor ZOKMarselPtuj;
VODNI ŠPORTI - v soboto in
nedeljo od 10. do 17. pri čolnarni
Brodarskega društva "Ranča" v
Budini - predstavitev vodnih špor-
tov (jadraj e - "optimist", "evropa",
veslanje - kajak, kanu; surfanje;
panoramska vožnja s turističnim
čolnom); organizator Brodarsko
društvo "Ranča";
BADMINTON - v nedeljo od
14. do 19. v Športni dvorani Mla-
dika badminton za mlajše in sta-
rejše - organizator Badminton
klub Pmj;
KOLESARJENJE - v nedeljo od
14. - start/cilj pred poslovno stavbo
Perutoine - mednarodna kolesar-
ska dirka IV. GRAND PRIX
PUCH 97 za veliko nagrado Perut-
nine - organizator kolesarski klub
"Perutnina" Ruj;
PLAVANJE - v soboto v termah
- zimanji bazen: 9. do 13. ure re-
kreacijsko tekmovanje za plavalce
od 10 let naprej; ob 12.00 najtežji,
najšaljivejši skok s 5 metrov; 13.00
igre v vodi - tričlanske ekipe; 17.00
vaterpolo - organizator Plavalni
klub Ptuj;
TENIS - v soboto od 9.00 do
17.30 na igriščih Teniškega kluba
Pmj v ptujskih Termah dan
odprtih vrat: prosto rekreativno
igranje in strokovno svetovanje -
organizator Teniški klub Pmj in
Teniška šola "ZOKI";
KOŠARKA - v soboto od 9.00 do
13.30 v Špormi dvorani Center re-
kreativno igranje košarke za vse
starosme kategorije - organizator
Košarkarski klub Ptuj;
KARATE - v soboto od 9.00 do
12.00 v Špormi dvorani Mladika
športni in rekreativni karate - de-
monstracija; Karate DO klub
Ptuj;
SAH - v soboto ob 19.00 v pros-
torih Šahovskega kluba Pmj,
Dravska 18: odprto tekmovanje v
aktivnem šahu za vse kat^rije in
oba spola.
28 - ZA RAZVEDRILO
4. SEPTEMBER 1997 - TEDNIK
TEDNIK - 4. SEPTEMBER 1997
ZA KRATEK CAS - 29
LUJZEK
Dober den vsoki den! Zdaj pa smo
lam, ge niti več obodi ne lečejo več in
se začnejo lastovice seliti s štorklami
vred. Cista po tihem se s ptujskim
festivalom domočih viž začne jesen
kozati. Ne še tista ta prova, kolen-
darska, pač pa vremenska. Sence se
iukšajo, rakovi in hločnice pa tudi
for lezejo. Jutra so hladna, ponoči
I ja tudi nemreš nogi več v gorici se-
' kti, da ti ne bi gdo ronega grozdja
pokradna. Z Mico srna že opazla, da
srna mela nočne zabače, zato sen si
jaz zdaj nabava tistega malega
pesa, ki ga lehko v žepi nosiš in z
brega v grabo loja tak, ke svinčene
zobe pluvle ...
Ke ne bate pozobili, da se jutri in v
soboto zvečer na ptujskem festivali
valčki in polke za rep lovijo. Že ovo-
krot sen vam napisa, da se boma z
Mico tota dvo dneva na Ptuj preseli-
la zavolo tote prireditve. Saj vete,
kak poje tista pesem, da jaz rad
imam te domače viže. Vete, jaz tote-
ga modernega ruženjapo električnih
in drugih inštrumentih ne razmen in
nemren poslušati, saj se mi včosih
glih tak zdi, kak da bi kdo po proz-
nih plehnatih sodih tuka in poleg v
šlosarski delavnici orodje premeta-
va. Vsoki ma pač svoj žmah, ke se
glasbe in drugih reči tiče. Kak pa bi
bilo, če Udje ne bi bili različni. Pog-
lednimo si samo en primer: če bi vsi
moški meli enake žmahe glede žensk
in bi se ženskam samo moški ene sor-
te dopali, te bi že dovno tretja sve-
tovna vojna minula in bi najbrž že
tudi kunec sveta bija.
Glih pret sen posluša po radiji, da
so se v prometni nesreči v Parizi
smrtno ponesrečli angelška princesa
Dijana, njeni lubček in telesni
stražar, šofer pa je pre fejst ranjeni.
Skoda je vsokega človeka, Dijane
pa še posebno, saj bla dobrosrčna in
simpatična gospa, če glih neje mela
prove sreče s princom Carlsom in sta
se pač ločla. Tudi princi in princese
so samo Udje in ne nesmrtne osebe.
Tak je pač na totem sveti, kak bo na
drugem, ki nam ga obečovlejo, pa
bomo še vidli, če ne bomo prej čista
vmrli.
Evo ga na, pa smo drgočpri kunci.
Tak nam hitro cajt mine. Zato pa se
reče: ura enkrat zamujena se ne vrne
več nibena. Zato pa sen jaz mojo
ročno vuro že vstava, da bi duže
našo lubo žemljico doj klača. Potli
bo una tak mene in vse nos kločla.
Srečno! Doj pokločeni LUJZEK
September se je začel in to pomeni ko-
nec počitnic ter začetek šolskega leta. V
šolo se podajte z veseljem, saj vas v no-
vem šolskem letu čakajo nova znanja,
ljubezni, nepozabni dogodki in tudi
glasba.
Britanski vodilni ročk band OASIS je v
preteklem tednu postavil nekaj rekor-
dov britanske glasbene industrije z
odličnim albumom BE HERE NOW.
Prodaja je presegla vsa pričakovanja, saj
so prvi dan prodali 356.000 kopij, po
treh dneh pa se je prodaja dvignila na
magičnih 695.000 kopij. Založba Crea-
tion je izdala za prvi teden 750.000 ko-
pij albuma, ki je bil razprodan, tako da
so v trgovine poslali dodatnih 450.000
kopij. Celotna prodaja v enem tednu se
je ustavila približno pri milijonu kopij
albuma BE HERE NOW. Ta rekord
lahko poderejo le OASIS sami z novim
albumom!
Poletje še traja in avgust je prinesel ve-
liko dobrih vročih albumov, ki jih
predstavljam poimensko: The Best of-
MICHAEL JACKSON & JACKSON
FIVE, L.I.F.E. (Love is For Ever) -
BILLY OCEAN, My Way The Best
of - FRANK SINATRA, Release
Some Tension - SWV, The Art of War
-	BONE THUGS N'HARMONY, Ro-
mances - LUIS MIGUEL, Surfacing -
SARAH McLACHLAN, Spoken
Word - PATTI SMITH, East West -
JULIA FORDHAM, Backstreet's Back
-	BACKSTREET BOYS, Maladjusted
-	MORRISSEV, Compas - GYPSY
KINGS, No Way Out - PUFF DAD-
DY & FRIENDS, Midnight Lover -
SHAGGY, Be Here Now - OASIS, Un-
der the Covers - DWIGHT YOAKAM,
The Mollusk - WEEN, Swing - MAN-
HATTAN TRANSFER, Fallen is Ba-
bylon - ZIGGY MARLEY & THE
MELODY MAKERS, Walk on Water
- KATRINA & THE WAVES...
v svet glasbe se vračajo FLEETWO-
OD MAC v zasedbi Mick Fleetvvood,
Lindsey Buckingham, Christine
McVie, John McVie in Stevie Nicks.
Skupina je 22. in 23. maja letos nastopi-
la v Burbanku in za MTV posnela
minutni koncert Reunion, hkrati pa bo
ves koncert s 17 skladbami izšel tudi na
albumu The Dance. FLEETWOOD
MAC se vračajo v dobri formi, kar je
slišati v skladbi SILVER SPRINGS
Stari rockerji bodo verjetno zelo prese-
nečeni nad informacijo o skupini LED
ZEPPELIN, saj bodo fantje 1. septem-
bra izdali prvo malo ploščo v Veliki
Britaniji in to bo stara uspešnica
WHOLE LOTTA LOVE (***) iz
leta 1969, ki bo dopolnjena še s sklad-
bama Baby Come Home in Travelling
Riverside Blues.
švedska skupina THE CARDIGANS
je bila prave medijske pozornosti
deležna s popevko Lovefool, vendar je
skupina pravi prodor naredila s
prejšnim albumom Life. Cardigansi so
delavni, saj so v ZDA pripravili pesem
LOSERS	v Evropi pa pesem
YOUR NEW CUCKOO	obe
najdete na njihovem lanskem albumu
First Band on the Moon.
Legendarni GEORGE MICHAEL se
bo naslednjo leto odpravil na veliko
svetovno koncertno turnejo. Older je
naslov zadnje Georgeove zgoščenke in
založba Virgin je izdala že pet njegovih
mega uspešnic z naslovi Jesus to a
Child, Fast Love, Spinning the Wheel,
Older in Star People (Fast Love). Go-
spod MICHAEL se je ponovno izkazal
v čudoviti baladi YOU HAVE BEEN
LOVED	ki opeva, kako je,
če te zapusti ljubljena oseba.
>>>
N'SYNC je še ena najstniška pop sku-
pina, ki slovi predvsem v Nemčiji; po-
dobno pot do velikega mednarodnega
uspeha so ubrali tudi Backstreet Boys
ali Caught in the Act. Veliko prese-
nečenje skupine N'SYNC je ljubezen-
ska balada FOR THE GIRL WHO
HAS EVERYTHING (** * s soul
navdihom
Britanski pevec KAV ANA je popevko
Crazy Chance izdal lani na otoku in se
uvrstil samo na 35. mesto uradne bri-
tanske lestvice malih plošč.
KAVANA je na novo odpel popevko
CRAZY CHANCE 97	ki jo
je napisal Howard Donald iz skupine
Take That.
Nemškemu triu MR PRESIDENT pa
je uspel velik met, saj so osvojili ame-
riške poslušalce z lanskoletnim hitom
Coco Jamboo. Doma pa so MR PRESI-
DENT pripravili novi album Night
Club ter novi "euro-dance" komad
TAKE ME TO THE LIMIT
in ga spremlja zanimiv erotični video-
spot.
Kvintet BELLINI je prispeval enega
največjih hitov letošnjega poletja z nas-
lovom Samba De Janeiro, na katerega
so plesali stari in mladi. BELLINI os-
tajajo pri svojih južnoameriških ritmih
v novem komadu CARNAVAL
(***).
David Breznik
o^Mladi dopisniki
ZOB VOB
Jaz sem zob Vob. Sem lep in čist.
Stanujem v zgornji čeljusti. Jem ze-
lenjavo in sadje. Tinček mi postreže
tudi vodo in mleko. Od zelenjave
mam najraje korenje. Moje najljubše
sadje pa je jabolko.
Dvakrat na leto obiščem zoboz-
dravnika. Vsak dan klepetam s prija-
telji Gigom, Žižijem, Goldijem,
Sašom in včasih sam s sabo. Ko grem
v službo, se vedno poslovim od svoje
punce Ančike. Po poklicu sem seka-
lec.
Nekega dne me je Tinček peljal k
zobozdravniku. Ojoj, mojega
najljubšega prijatelja so izpulili! Iz
vrzeli je zrastel nov, lep in bel zob.
Bil je stalni zob. Ampak Gugija ni-
sem mogel pozabiti.
Helena Marinič, 3.b,
OS Kidričevo
MOJE SREČNE
POČITNICE
V sredo, 20. avgusta, sem prišla
prvič na počitnice. V četrtek sem
spoznala Roka Ciglarja iz Ptuja. Naj-
prej sva se igrala pri Vitu in
Dušanki, nato pa sva zavila v Rokov
dom. Spoznala sem njuna starša Bi-
serko in Andreja. Rok mi je pokazal
televizijske igrice in avtocesto. Avto-
cesto sva sestavila. Pomagala nama je
Rokova mama Biserka. Na žalost je
bil eden od avtomobilčkov uničen in
se nisva mogla igrati. Šla sva se igrat
k meni. Dobila sva 200 tolarjev in si
šla kupit vsak po 1 kepico sladoleda.
Naročila sem jagodo, oblito s preli-
vom. Ko sem pojedla, sem šla s teto
Dušanko na sprehod in ustavili sva
se pri gospe Majdi, ki si bo spreme-
nila stanovanje. Povedala mi je o rav-
nanju z mladimi zajčki. To si bom
zapomnila za vedno. Ko sem prišla
nazaj, sem se umila in legla spat.
Smiljana Horvat, 2. r.,
OS Gorišnica
MOJA MAMA
Moji mamici je ime Danica in ima
štiriintrideset let. Je zelo velika, ven-
dar manjša od atija. Ima kratke lase,
ki si jih večkrat pere in barva.
Mamičine zelene oči so videti zelo
prijazne. Ima lepo postavo. Njen pri-
jazni nasmeh mi pove, da je dobre
volje. Moja mamica večkrat menja
delovno mesto. Do drugih ljudi je
zelo prijazna in jim rada pomaga.
Zelo rada se igra z mano. Včasih bar-
vava barvanke, se igrava Človek ne
jezi se, Spomin in druge igre. Mami-
ca je zelo prijazna in zato jo imam
rada.
Sanja Metličar, 3. b,
OS Kidričevo
POTUJEMO NA LUNO
Nekega dne smo kupili raketo in z
njo poleteli na luno. Naenkrat so
ugasnili motorji. Oči je ugotovil, da
je zmanjkalo goriva. Na srečo je
mimo nas priplaval oblak in parkira-
li smo na njem. Vzeli smo vrv in jo
privezali na luno. Splezali smo nan-
jo. Ko smo si luno ogledali, smo sple-
zali po vrvi na oblak. Skočili smo z
oblaka in s padali pristali pred našo
hišo. Doma sem takoj zaspala. Ko
sem se zbudila, rakete več ni bilo, ker
jo je oči že prodal.
Neva Siebenreich, 3. a,
OS Ljudski vrt
POLICIST
Policist se v križišču vrti,
promet usmerja,
kjer semaforja ni.
Policist po cesti drvi,
pri vseh težavah,
pomagati želi.
Policist skrbi za red,
zato se po cesti
ne sme noret.
Policist tudi kazni deli,
zato prometne predpise
upoštevajmo vsi!
Tamara Kostevc, 3. a,
OS Ljudski vrt
SREČANJE Z DR.
POTOČNIKOVO
V petek, 4. aprila, nas je obiskala
otroška zdravnica dr. Potočnikova,
ki dela v bolnišnici Ptuj. Povedala
nam je, kakšna bolezen je cerebralna
paraliza, zakaj pride do poškodbe ce-
lic v možganih, kakšni so znaki, da je
dojenček bolan.
Novorojenčke, ki se prehitro rodijo
in še ne morejo dihati, dajo jih v in-
kubator. Tisti, ki imajo težave s hojo,
hodijo na fizioterapijo. Zdravnica
nam je pokazala nekaj revij. Pogleda-
li smo slike o tej bolezni.
Dogovorili smo se, da bomo obi-
skali porodnišnico in si ogledali od-
delek, kjer [e fizioterapija.
Andreja Sirec, 2. a,
OŠMajšperk
30. POSLOVNA SPOROČILA
4 SEPTEMBER 1997- TEDNIK
TEDNIK - 4. SEFl EMBER 1997
OGLASI IN OBJAVE - 31
PTUJ / BLISKOVITA AKCIJA SPECIALCEV POD PTUJSKIM GRADOM
Kriminal posluja naš vsakdanjik
PRIJELI PTUJČANA, KI STA HOTELA PRODATI UKRADENO DRAGO KAMENJE,
VREDNO 4 MILIJONE MARK • V AKCIJO VPLETENIH TUDI PET NAŠIH SODELAVCEV
• ALI SO OBOROŽENI SPECIALCI RAVNALI ZAKONITO
"Mariborski kriminalisti so pri odkrivanju kaznivih de-
janj dosegli še en velik uspeh," je na ponedeljkovi tiskov-
ni konferenci UNZ Maribor uvodoma dejal vodja uraca
kriminalistične službe Srečko Pušnik, ki je skupaj s
pomočnikom načelnika UNZ Jurijem Fermetom in
vodjem urada načelnika Marjanom Ferkom novinarjem
povedal, da so v četrtek, 28. avgusta, ob 16.46 odvzeli
prostost, v soboto, 30. avgusta, pa privedli pred dežurne-
ga preiskovalnega sodnika na okrožnem sodišču v Ptuju
dva osumljenca: 37-letnega D. E., priučenega kera-
mičarja brez zaposlitve, državljana Slovenije, doma z
območja Ptuja, ter 33-letnega I. Ž., samostojnega podjet-
nika-strugarja, državljana Slovenije, prav tako z območja
Ptuja, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve kazni-
vega dejanja velike tatvine.
Osumljenima očitajo, da sta
9.aprila letos storila vlomno tat-
vino v osebno vozilo v kraju
Walchsee na Tirolskem v Avstri-
ji na škodo avstrijskega državlja-
na, od koder sta odnesla alumi-
nijast kovček s kolekcijo dragih
kamnov - smaragdov, rubinov,
safirjev in opalov, vrednih več
kot 10 milijonov DEM (920 mi-
lijonov tolarjev).
Kot je povedal Srečko
Pušnik, so v juliju avstrijski var-
nostni organi obvestili urad kri-
minalistične službe ministrstva
za notranje zadeve in uprave za
notranje zadeve, da je 9. aprila
organizirana kriminalna družba
storila veliko tatvino dragih
kamnov, ocenjenih na več kot 10
milijonov DEM. Aluminijast
kovček brez dragih kamnov je
bil 11. aprila najden na obali
reke Inn ob državni meji med
Avstrijo in Nemčijo. Avstrijski
varnosmi organi so slovenske
organe obvestili tudi, da krimi-
nalna družba iz Slovenije išče
kupce za ukradene drage kamne.
Konec julija je bil vzpos-
tavljen kontakt med avstrijskimi
varnostnimi organi in krimina-
listično službo. Koordinacija
dela je potekala prek uprave kri-
minalistične službe slovenskega
ministrstva za notranje zadeve,
operativna postavitev pa prek
mariborskega urada kriminalis-
tične službe.
Po uspešnem sodelovanju z
avstrijskimi varnostnimi organi
je slovenska kriminalna služba
na podlagi obsežnega zbiranja
obvestil in uporabe posebnih
metod in sredstev iz 150. člena
zakona o kazenskem postopku
identificirala posamezne člane
kriminalne združbe, minuli
četrtek pa so v bliskoviti akciji
pripadnikov specialne policije
oba osumljenca prijeli pri pos-
kusu prodaje dragih kamnov
domnevnemu kupcu na parkir-
nem prostoru pod ptujskim gra-
dom oziroma ob Čebela baru.
Istega dne so opravili več
hišnih preiskav ter pri tem v sta-
novanjski hiši na območju Ptuja,
katere lastnik nima povezave z
dejanjem, le sorodstvene vezi z
osumljenci, našli drage kamne v
vrednosti 4,6 milijonov DEM
(več kot 430 milijonov tolarjev).
V istem ovoju so našli tudi
plinsko pištolo. V hišnih preis-
kavah pri obeh osumljencih so
našli še večje število dokumenta-
cije o različnih tipih vozil, pri
osumljencu D.E. pa tudi re-
gistrske tablice avtomobila, ki je
v evidenci ukradenih vozil.
Zadeva pa še ni končana, saj
kriminalisti Slovenije in Avstri-
je sočasno raziskujejo, kje je še
preostanek dragih kamnov, ki so
vredni okoli 5,5 milijona DEM
(več kot 500 milijonov tolarjev).
Osumljenih je večje število oseb
v Sloveniji in Avstriji, gre pa
tudi za tihotapstvo dragih
kamnov v Slovenijo. Srečko
Pušnik je ob koncu še enkrat
ugodno ocenil sodelovanje z
avstrijskijmi varnostnimi organi
ter s pravosodnimi organi
okrožnega sodišča na Ptuju.
ALI SO SPECIALCI
UKREPALI ZAKONITO
Ob aretaciji osumljencev je
bilo pred Čebela barom na par-
kirišču pod ptujskim gradom
med drugimi običajnimi gosti
prisotnih tudi pet zaposlenih iz
družbe Radio Tednik Ptuj, ki so
bili skupaj z drugimi občani za-
radi akcije specialcev in pred-
vsem uperjenega orožja, milo
rečeno, vsaj resno prestrašeni in
še lep čas razburjeni. Kolega
Jožeta Bračiča je eden o krimina-
listov očitno preveč energično
sunil nazaj na sedež, zaradi česar
je plastika popustila in znašel se
je na tleh. Pozneje so se neza-
maskirani policisti našim sode-
lavcem sicer opravičili, češ da je
bila takšna akcija potrebna, a v
interesu preiskave niso povedali,
zakaj in čemu.
Sicer pa se Jože Bračič tega
razburljivega dogodka spominja
takole:
"Ko smo se s kolegi sproščeno
pogovarjali, smo nenadoma opa-
zili maskirane ljudi, ki so z vseh
strani tekli proti nam. Misli so v
takih situacijah bliskovite in
sam sem najprej pomislil na ro-
parje, saj nisem vedel, da imamo
tudi v Sloveniji maskirane poli-
ciste, kot jim vidimo na TV. Nji-
hova akcija je bila bliskovita, in
ko sem videl oziroma smo videli,
da so hitro obvladali dva od gos-
tov, sem si kar malce oddahnil,
češ vse skupaj ni uperjeno proti
nam. Maskirani policisti so se
tako, kot so prišli, tudi umaknili
in bilo je vse mirno, čeprav je
bilo orožje še vedno naprejeno
proti nam. Prvemu presenečenju
je sledila radovednost: Kaj se
vendar dogaja? Novinarji vemo,
da dogodka ni dobro zamuditi,
in taka akcija sredi mesta je
nedvomno veledogodek. Pri sebi
sem imel torbico z novinarsko
izkaznico in priporočilom mi-
nistra za notranje zadeve policis-
tom, da naj lastniku izkaznice
omogočijo opravljanje dela v
skladu z zakonom. Izkaznico
sem torej pokazal nemaskirane-
mu policistu, ki je stal v naši
bližini, in ga vprašal, kaj se do-
gaja. Najprej je zgodba že dobro
znana. Vsekakor svojega dela ni-
sem mogel opraviti, znašel sem
se na deh, ob polomljenem stolu.
Pozneje sem vprašal še gospoda,
za katerega sem menil, da je
vodja celotne akcije. Dejal je, da
se opravičuje za grobost policis-
ta, da pa mi v interesu preiskave
ne more povedati, za kaj gre.
Taka akcija policije po mojem
mnenju mora odmevati v
javnosti, tudi zato, da bodo ljud-
je v prihodnje vedeli, kako se v
takih primerih obnašati. Glede
na podatke o obsegu kriminala,
tudi in predvsem v Ptuju, lahko
torej pričakujemo še več takih
akcij. Osebno sem bil čemu take-
mu priča prvič. Sem pa popolno-
ma prepričan, da bi beseda ali
dve s strani nemaskiranih poli-
cistov v civilu pojasnili celotno
zadevo, preden je zaplet sploh
nastal. Saj nam tudi kasneje
nihče, tudi po dveh urah našega
opazovanja, ni povedal, ali je
akcija končana ali ne. Osebno
sem pač menil, da je bila
končana takrat, ko sta bila dva
od gostov vklenjena in ko so
maskirani policisti odšli oziro-
ma začeli odhajati. Takrat je po
mojem mnenju nastopil čas, ko
lahko opravim dolg do javnosti
in jim sporočim, kaj se dogaja."
Ali so specialci ob aretaciji
obeh osumljencev na parkirišču
ob Čebela baru pod ptujskim
gradom, ki jo je nehote spremlja-
lo tudi pet naših sodelavcev, uk-
repali v skladu s pooblastili ali
pa so jih prekoračili, smo
povprašali Jurija Fermeta,
pomočnik načelnika UNZ Mari-
bor. Pojasnil je:
"Zadevo smo podrobneje pre-
verili in ugotovili, da je bil pos-
topek poteka aretacije v Ptuju
povsem zakonit. Ob pričetku
aretacije so bili vsi navzoči glas-
no opozorjeni, naj mirujejo, ker
gre za aretacijo storilcev kazni-
vega dejanja. Pripadniki special-
ne enote so dejansko imeli v ro-
kah orožje, saj so ščitili postopek
svojih kolegov. Ocena je bila nam-
reč, da se bodo kriminalci ob tako
veliki vrednosti blaga pripravljeni
braniti tudi z orožjem.
Ocenjujemo, da ni bil nihče
neposredno ogrožen, tudi novi-
nar Jože Bračič ne, saj je bil poli-
cist s pištolo od njega od 2 do 3
m. Kriminalist, ki ga je ener-
gično posadil nazaj na stol, ko ni
upošteval opozoril pripadnikov
specialne enote, pa v rokah ni
imel pištole. Z obema rokama ga
je prijel za rame in ga potisnil
nazaj na plastični stol, pri čemer
se je ena od nog zlomila.
Med poznejšim razgovorom z
lastnikom lokala smo izvedeli.
da so gostje ob normalni uporabi
že zlomili šest takih plastičnih
stolov. Za klop, za katero je na-
vajal, da je poškodovana, pa smo
ugotovili, da se je le snela letev.
Navsezadnje pa lahko rečem, da
je bil lastnik našega obiska zelo
vesel, saj se je po njegovih bese-
dah po omenjenem dogodku
promet v lokalu občutno
povečal."
•••
Kriminal na ulicah in javnih
mestih torej postaja naš vsak-
danjik, lahko bi celo rekli, da
smo to - hočeš nočeš - vzeli v
zakup, skupaj z drugimi "otro-
škimi boleznimi" naše mlade
demokracije. Nad takimi in po-
dobnimi dogodki in ukrepi po-
licije smo sicer lahko zaskr-
bljeni, saj rušijo vsakdanji mir
in med občani vzpodbujajo
nestrpnost. A menim, da je za-
radi naraščajočega in vse bolj
drznega kriminala pri nas tudi
policija pri odkrivanju krimi-
nalnih dogodkov in kriminal-
cev prisiljena ukrepati bolj
energično, kar pomeni tudi
učinkoviteje. Navsezadnje se
vse glasneje pojavljajo celo oči-
tki, da je pri svojem delu pre-
več mlahava in neuspešna.
Mar si ne želimo živeti mimo,
brez grobih in vse drznejših na-
padov kriminalcev, tako kot se
to spodobi v pravni in demo-
kratični državi?
M. Ozmec
Jurij Ferme, pomočnik
načelnika UNZ Maribor:
"Policisti so postopali v
skladu z zakonom."
Prizorišče aretacije, Čebela bar pod ptujskim gra-
dom, kjer naj bi osumljenca poskušala drage
kamne prodati domnevnemu kupcu.
Zaplenjeni ukradeni dragulji, vredni več kot 430 mi-
lijonov tolarjev
MLADOLETNI
MOPEDIST HUDO
RANJEN
v sredo, 27. avgusta, okoli 14.
ure je po regionalni cesti skozi
naselje Podvinci vozil kolo z mo-
torjem 14-letni D. A. iz Ruja. Ko
je v križišču z lokalno cesto začel
zavijati levo, je vanj trčila z
osebnim avtomobilom 21-letna
Silva M. iz Juršincev. Mladoletni
mopedist je padel po cestišču in
se hudo ranil.
MOPEDIST PREHITEVAL
OSEBNI AVTO
Po lokalni cesti skozi Marjeto
na Dravskem polju se je v sredo,
27. avgusta, ko se je bližala že
polnoč, peljal s kolesom z motor-
jem 20-letni Silvester G. iz Starš.
V blagem desnem ovinku je
začel prehitevati osebni avto, ki
ga je vozil 46-letni Beno P. iz Ma-
ribora. Med prehitevanjem je iz-
gubil nadzor nad mopedom in
padel po cestišču pred osebni
avtomobil. V nezgodi se je hudo
ranil.
Z OSEBNIM AVTOM
TRČILA V AVTOBUS
V petek, 29. avgusta, nekaj po
13. uri se je Irena G. iz Ptuja pel-
jala z oosebnim avtomobilom od
Mestnega Vrha proti Krčevini pri
Vurberku. Med vožnjo skozi na-
selje Grajenščak jo je v ostrem
desnem ovinku in povrh še na
mokrem in spolzkem cestišču
zaneslo na nasprotni vozni pas,
kjer je čelno trčila v nasproti
vozeči avtobus. Pri tem se je
voznica hudo ranila in so jo pre-
peljali na zdravljenje v ptujsko
bolnišnico.
POŠKODOVAN PRI
SKOKU Z BAGRA
v nedeljo, 31. avgusta, okoli
11. ure je 37-letni Vladimir Z. iz
Trnovske vasi vozil bager po
dvorišču stanovanjske hiše v
Trnovski vasi, na bagru pa je
sedel 33-letni Ivan L. iz Ruja.
Med vožnjo navzdol je bager s
sprednjimi kolesi zapeljal na be-
tonski obcestni zid in se zaradi
tega prevrnil naprej. Voznik in
delavec sta pri tem odskočila,
vendar se je Ivanu L. nekoliko
zapletlo, zato se je pri doskoku
težje poškodoval.
ZASEGLI KONOPLJO IN
PUŠKO
Kriminalisti UNZ Maribor so v
nedeljo, 31. avgusta, opravili
hišno preiskavo pri Metodu H. v
Senčaku, občina Juršinci. Našli
so 17 stebel posušene indijske
konoplje, povrh pa še avtomats-
ko vojaško puško in nekaj nabo-
jev. Vse najdeno so zasegli,
lastnika pa so ovadili državnemu
tožilstvu.
ŠOLA JE OSTAU
NEPOŠKODOVANA
v torek, 26. avgusta, zvečer so
v Vidmu pri Ptuju opazili, da iz
plinske cisterne, ki stoji ob pos-
lopju osnovne šole, iz glavnega
ventila uhaja plin. Prehiteli so ga-
silci iz Ptuja in zasilno zaprli ven-
til, pri tem pa so si morali nadeti
plinske maske. Delavci iz mari-
borske plinarne so naslednji dan
ventil zamenjali. Sreča je, da
nihče ni hodil tam mimo s
prižgano cigareto ali kje v bližini
kresnil z vžigalnikom, zato ni
prišlo do eksplozije plina, kar bi
lahko imelo hude posledice.
ZAGORELO NA
SVINJAKU
Na svinjskem hlevu, last
Jožeta P. iz Starošinc pri Cirko-
vcah, je v četrtek, 28. avgusta,
okoli 8.30 izbruhnil požar. V celo-
ti je zgorelo ostrešje in nekaj
suhe slame. Požar so pogasili
okoliški gasilci. Ugotovili so, da
je požar nastal zaradi dotrajane-
ga dimnika, škodo pa so ocenili
na pol milijona tolarjev.
FF
J
RODILE SO - ČESTITAMO:^
Helena Fekonja, Kokolova 2,
Ptuj - dečka; Manica Perša, Vo-
dranci 8, Kog - Tjašo; Bojana
Belca, Sesirže 71, Majšperk - Da-
vida; Stanislava Koser, Vintaro-
vci 53, Destrnik - Mirjano; Irena
Pukšič, Placar 72, Ptuj - dečka;
Sonja Bračevič, Kralja Tomislava
121, Krapina - Petro; Petra Žlen-
der, Ples 18, Bistrica ob SotH -
Žana; Dragica Horvat, Podgorje
24, Ljutomer - Martino.
POROKE: Rado Kaisersberger
in Sabina Janžekovič, Gerečja vas
54, Ptuj; Robert Drobnak,
Rimska ploščad 16, Ptuj, in Stan-
ka Levanič, Zamušani 42/a; Ro-
man Kostanjevec in Simona Mat-
jašič, Zagojiči 21; Borut Žemljic,
Podgorci 44, in Aleksandra Fa-
jfar, Zamušani 53/a.
POROKA V ZAVRČU: Rudolf
Žula, Hrastovec 1/b, in Zvonka
Uranič, Hrastovec 138.
UMRLI SO: Jožef Simonič,
Miklavž pri Ormožu 28, [ 1911,
t 23. avgusta 1997; Matilda Zalo-
kar, roj. Toplak, Volkmerjeva c.
10, Ptuj, t- 1910, t 24. avgusta
1997; Ivan Medved, Pobrežje 24,
1919, -- 25. avgusta 1997; An-
ton Kovačič, Prvenci 16, t- 1928,
t 22. avgusta 1997; Avguštin An-
ton Kirbiš, Draženci 78/a, ^t?
1935, t 25. avgusta 1997; Helena
Jagodic, roj. Topolovec, Skolibro-
va 9, Ormož, 1916,126. avgus-
ta 1997; Franc Vrbnjak, Sp.
Hajdina 96, ^U916, t 27. avgusta
1997; Roman Trop, Dobrava 4,
1943, t 27. avgusta 1997; Jera
Kovačec, Volkmerjeva c. 10, Ptuj,
* 1912, t 26. avgusta 1997.
PTUJ • V petek, 5. septem-
bra, bo v galeriji Drava ob 18.
uri odprta razstava i<arikatur
Aljane Primožič.
MAJŠPERK • V soboto, 6.
septembra, občina IVlajšperk
in siikar Branko Gajšt
pripravljajo ex tempore - sli-
karsko kolonijo, ki se je bodo
udeležili ptujski In mariborski
slikarji. Razstavo ustvarjenih
del bodo odprli 21. septem-
bra, tri najboljša dela pa nag-
radili.
STOPERCE • V domu kra-
janov bo v soboto, 6. septem-
bra, ob 20. url predstava, ki jo
pripravljajo člani Slovenskega
kulturnega in športnega
društva iz Augsburga v
Nemčiji v sodelovanju s KPD
Stoperce.
VELIKA NEDELJA« Na prizo-
rišču na prostem bodo 5., 6. in
7. septembra, vedno ob 20.
uri, ponovili predstavo Miklova
Zala.
GLASBENI SEPTEMBER 97
• 8. september: ob 19.30
dela Respighija, Schuberta,
Poulenca in Stravinskega v
mariborski stolnici; 9. sep-
tember: ob 19.30 dela Res-
pighija, Poulenca in Stra-
vinskega v cerkvi sv. Jurija na
Ptuju; 10. september: ob
19.30 dela Bacha in Purcella v
mariborski stolnici; 11. sep-
tember: ob 19.30 dela Bacha
in Purcella v cerkvi sv. Jurija na
Ptuju, ob 19.30 delaTeleman-
na, Bacha, Leclaira in Vivaidija
v galeriji Tivoli v Ljubljani; 12.
september: ob 19.30 dela
Brittna, Schuberta in Vlila Lo-
bosa v mariborski kazini, v kul-
turnem domu v Slovenj Gra-
dcu dela Telemanna, Bacha,
Leclaira in Vivaidija in v Marijini
cerkvi na Svetih Gorah dela
Sheparda, Gallusa in Talllsa;
13. september: ob 19.30 v
viteški dvorani v Mariboru dela
Telemanna, Bacha, Leclaira in
Vivaidija; 15. september: ob
19.30 v mariborski kazini dela
VVolfganga Amadeusa in Lud-
vika Mozarta, v ptujski viteški
dvorani dela Brittna, Schuber-
ta in Vlila Lobosa; 17. sep-
tember: ob 19.30 v maribors-
ki kazini dela Janačka, Berga
in Schuberta, v kultumem
domu v Slovenj Gradcu pa
dela Brittna, Schuberta in Villa
Lobosa; 18. september: ob
19.30 v gradu nad Podsredo
dela Janačka in Schuberta;
19. septembra: ob 19.30 v
Narodnem domu v Mariboru
koncert poslastic in prese-
nečenj.
PTUJ • V petek, 12. septem-
bra, bo ob 14. uri v gostilni
Lužnik odprta razstava slik
Rozine Šebetič, članice likov-
ne sekcije DPD Svoboda Ptuj.
KINO PTUJ • Danes in jutri
bo ob 18. in 20. uri film Ti, ti
lažnivec, 6. in 7. septembra ob
18. in 20. uri Sužnja ljubezni,
od 9. do 14. septembra pa ob
18. uri film Prijateljici, ob 20.
uri pa Relikvija.