Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2013 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2002135,271 COBISS 0 @ BANKA KOPER AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group H MMMHj cj flf . iBiiSill istrica • Hrpelje-Kozina • Pivka • Postojna TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XXI« st.: 271 stran 4 Možnost za uspeh mladih podjetnikov tudi v Notranjsko-kraški regiji tran SLOVENSKI NAROD SE JE V ČASU NOB UPRL TREM ZAVOJEVALCEM Kot je že v navadi, je sežansko združenja borcev za vrednote NOB v sodelovanju z vsemi štirimi občinami Krasa in Brkinov v Kosovelovem domu v Sežani priredili osrednjo proslavo v počastitev dneva upora proti okupatorju. Po dogovoru med vsemi 4 občinami, se bo ta proslava vsako leto priredila v drugi občini. Koncert »Malibu s prijatelji«; Dvorana pokala po šivih *b3ebb STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAD UGODNA ODDAJA STANOVANJ Stanovanjski sklad RS, javni sklad oddaja v najem nova stanovanja in stanovanjske hiše različnih velikosti na izvrstnih lokacijah v vseh slovenskih regijah. Stanovanja se nahajajo v Ajdovščini, Borovnici, Cerknici, Kopru, Kozini, Pivki, Vipavi in v drugih mestih. Ponujamo možnost daljšega najema z ugodno mesečno najemnino. Vsa stanovanja se nahajajo v urbanih naseljih, prijaznem okolju in bližini potrebne infrastrukture. Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 014710 500. FANTASTIČNA SEZONA V pravkar končani tekmovalni sezoni je KK Piama pur Ilirska Bistrica dosegel izjemne rezultate. Članska ekipa seje senzacionalno prebila na zaključni turnir pokala Spar kjer je kljub porazu proti državnim prvakom ekipi Krke iz Novega mesta pustila odličen vtis. V 3. SKL zahod pa je ekipa v izjemno zanimivem prvenstvu osvojila končno 1. mesto kar je največji uspeh bi-strške košarke po dobi košarkarjev Lesonita ki so v '60-ih letih igrali celo v 1. Jugoslovanski ligi. Tujina - priložnost za učenje, rast in iskanje odgovorov V okviru projekta »Mostovi« so se dijaki programa Ekonomski tehnik in Tehnik računalništva v okviru programa Leonardo da Vinci odpravili na tri tedensko prakso v tujino. Na prakso je odšlo pet »ekonomistov« in dva »računalničarja« iz Ilirske Bistrice. cWWiTi Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 • NAJEM VOZIL • NAJEM VOZIL (1+8) . NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA . PREVOZI OSEB IN BLAGA I J ir ArA o* t* KUDRA ssessm mun&a 05/710-0-710 JADRAN 2013 "šf ' *" 7 PE POSTOJNA, Tržaška cesta 39......... ® 05 721 01 90 PE NOVA GORICA, UI.Gradnikove Brigade 7.... w 05 335 90 20 »IZ DOMAČIH LOGOV« v vse srednje šole Slovenska družba ne slovi kot podjetniško naravnana. V prvi vrsti je razlog za to gotovo zgodovinsko pogojen, saj v bivši skupni državi podjetništvo ni bilo družbeno sprejemljivo, v veliko primerih je bilo celo prepovedano. Po drugi strani pa pri prehodu v kapitalizem Slovenija ni razvila učinkovite podjetniške strategije oziroma ni uspela vzpostaviti spodbudnega podjetniškega okolja, ta dejavnost pa ima zaradi nekaterih neslavnih podjetnikov, ki so izigravali zakonodajo, celo negativn prizvok. Kazalniki podjetništva nas v primerjavi z ostalimi evropskimi državami postavljajo na sam rep lestvice, zaskrbljujoče pa je predvsem to, da je trend v zadnjih letih izrazito negativen. Po raziskavi GEM (GEM, 2011) je v Sloveniji zgolj 10% odraslih prebivalcev, ki izkazujejo namere za ustanovitev podjetja, medtem ko jih je na Poljskem okrog 30%, na Sloveškem 25%, evropsko povprečje pa znaša 15%. V Sloveniji je še vedno veliko podjetništva »iz nuje«, kar pomeni, da se zaradi določenih spodbud države za podjetništvo določajo brezposelni oziroma tisti, katerih službe so ogrožene. Vendar pa se tovrstne podjetniške zgodbe prepogosto zaključijo precej hitro, država pa s tem na dolgi rok - z izjemo kupovanja socialnega miru - celo izgublja. Mala in srednja podjetja predstavljajo pomemben člen gospodarstva, v nekaterih državah tvorijo tudi pomemben del gospodarske rasti. Znano je področje severne Italije, kjer zasebna srednja in mala podjetja poskrbijo za glavnino gospodarske aktivnosti. Slovenija je pri trenutni generaciji nad 40 let zamudila pomemben preskok v miselnosti ljudi in oblikovanju ugodnega podjetniškega okolja. S slednjim ne mislim, da nimamo v tej generaciji uspešnih podjetniških zgodb, ampak, da so se ti ljudje na svoji podjetniški poti morali »više-manje« znajti sami, za kar gre tem podjetnikom gotovo čestitati. Ključni dejavniki uspeha pri nadaljnjem razvoju podjetništva so gotovo vzgoja, ustrezne spodbude ter vzpostavitev infrastrukture, ki bo podjetnikom z idejami omogočila čim enostavnejši začetek kariere. Podjetništvo bi moralo postati obvezen učni predmet že v vseh srednjih šolah, ne glede na specializacijo, ki jo le-te ponujajo svojim dijakom, hkrati bi ta predmet moral vsaj v splošnem smislu ostati prisoten tudi na vseh visokošolskih programih. Ne gre za to, da bi vsi, ki gredo skozi šolski sistem, postali podjetniki, pač pa za to, daje podjetniška miselnost pomembna praktično v vseh vejah gospodarstva. Slednje bi pripomoglo k večji učinkovitosti in uspešnosti dela tako v gospodarstvu, kaj šele v ožji javni upravi, zdravstvu in šolstvu. Druga pomembna veja so evropska sredstva in spodbude tako preko garancijskih shem, ki omogočajo podjetnikom ugodnejše financiranje kot tudi preko subvencij za najbolj inovativna podjetja. Pri tem bi moral biti kriterij v prvi vrsti podjetniška ideja sama oz. poslovni načrt in ne spodbujanje odpiranja podjetij iz nuje, saj slednje na dolgi rok ni učinkovito. Tretji vidik je infrastruktura, v okviru katere je potrebno podjetnikom omogočiti čim manj administracije ter čim enostavnejši prehod v podjetniške vode. Tu je naša država v zadnjih letih naredila precej velik korak naprej, izzivi pa še vedno ostajajo. Eden ključnih dejavnikov v tem delu so t.i. podjetniški inkubatorji, ki jih v zahodnem svetu poznajo že desetletja, v zadnjih letih pa se jih vse več ustanavlja tudi pri nas. Podjetniški inkubatorje kraj, kjer so locirana novonastala podjetja, kjer jim je na voljo vsa potrebna infrastruktura (telefon, internet, administrativne storitve, računovodstvo,...), sodobna tehnologija, znanje, izobraževalne storitve ter možnost mednarodnega sodelovanja in povezav s potencialnimi kupci. Tu ne smemo zanemariti tudi t.i. mreženja, v okviru katerega gre za izmenjavo izkušenj med mladimi podjetniki, ki se v inkubatorjih dnevno srečujejo. V tem delu obstaja pomembna priložnost za generacijo, ki je trenutno v dvajsetih in mogoče začetku tridesetih let ter se želi podjetniško preizkusiti. K ustanavljanju inkubatorjev so intenzivno pristopile univerze in v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev tudi občine. Poznajo jih v Sežani (ustanovljen že leta 1991), Ljubljani, Zasavju, Rogaški Slatini, Kočevju, Novem mestu,... Razvoj tovrstnih inovativnih centrov je potrebno pospešiti in tudi na ta način razširiti podjetniško miselnost, ki jo Slovenci še kako potrebujemo. Seveda je zmotno razmišljati, da mora na tem področju vse narediti državna oziroma lokalna uprava, ta lahko le uredi okolje in oblikuje pravila igre. Še vedno je na podjetnikih samih, da svojo idejo spravijo v prakso ter na ta način preverijo, ali so sposobni z njo preživeti na trgu. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. Podjetništvo mm mm Skupina MAUBU in Marjan Uljan mali BU se zahvaljujemo vsem sponzorjem, nastopajočim in številnim obiskovalcem obeh prireditev v nedeljo, 21.4. za podporo, množičen obisk in nepozabno vzdušje. NOVI UMTS APARATI ZA1 VA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV OBVESTILO: Zaradi velikega povpraševanja so zopet na voljo CD, DVD in pobarvanka mali BU ter CD skupine MAUBU »Goveja juha«. Dobite jih na prodajnih mestih KUBIK d.o.o. ter TURISTIČNI PROMOCIJSKI CENTER v Ilirski Bistrici, naročite pa jih lahko tudi na telefonsko številko 051/207-734. • POVEZAN1120 • 12 € • POVEZANI 400 • 18 € • POVEZANI 2000 -23€ • POVEZANI 2400 -30€ • POVEZANI 4000 • 45 € • ITAK DŽABEST -12 do 30 let starosti + PETKA ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ . urnik: 7 -19 sobota: 7 -13 INTARZIJA d.o.o. "Dtopclom ■ »huolna Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00 Nudimo široko izbiro dimenzij pohištvenih cevi RAZREZ BREZPLAČEN Belite stanovanje ? Barvate opaže, stavbno pohištvo ali ograje ? Obnavljate ali izolirate fasade ? Oglasiteseubogato založeni m »Malibu s prijatelji« Pooblaščeni prodajalec 30 r^/ j O Seja Sveta županov Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa obravnavali stanje projekta, stnik neznan, preseljen ali s poudarkom na pridobiva- oseba neznanega bivališča V petek, 19. aprila 2013, je bila 7. redna seja Sveta županov, ki so se ga udeležili župani občin investitork projekta »Oskrba s pitno vodo nju služnostnih pravic po zemljiščih, po katerih bodo potekali novi vodovodi. v tujini, - nekateri lastniki ze- Sprejeti so bili sklepi, da bodo občine udeleženke v sodelovanju s Ministrstvom za kmetijstvo in okolje skušale projekt izvesti v tej fi- Obale in Krasa« oziroma njihovi predstavniki. Seje so se udeležili tudi državni sekretar v kabinetu vlade Gašpar Gašpar Mišič, v.d. generalnega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicij v okolje pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje dr. Boštjan Peteline in vodja projekta pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Jožica Hrastelj. Na seji so Projektiranje vodovodov, pridobivanje služnosti in ostale aktivnosti so v polnem teku. Največjo težavo trenutno predstavlja pridobivanje služnosti zaradi naslednje problematike: - posamezni lastniki zemljišč nasprotujejo investiciji, - nekatere pogodbe se vračajo z oznako, da je la- mljišč so pokojni, dedovanja pa še niso zaključena. Na razpravi so predstavniki občin izrazili stališča svojih občin, da je kljub vsem problemom izvedba vodovodov v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa« vitalnega pomena za vse občane in za gospodarski razvoj kraško-obalne regije. nančni perspektivi, po kateri je možno pridobiti sredstva kohezijskega sklada EU do leta 2015. V ta namen se bodo na občinah dodatno angažirali pri pridobivanju služnosti, kjer so problemi največji, državni sekretar pa je obljubil pomoč pri pripravi sprememb zakonodaje, ki bo olajšala urejanje lastniških razmerij pri realizaciji projektov javnega interesa. Bistriški tek Tekači na Črnih njivah 15. junija Člani tekaškega društva Bistre vabimo na letošnji, šesti Bistrški tek. Črne njive bodo ponovno zaživele v soboto, 15. junija. Pravzaprav že kak dan prej, ko bodo tekači-kosci prižgali kosilnice, polepšali travnik okrog bara in zmotili gozdni mir. V sobotnem dopoldnevu se jim bo pridružilo bistriško ljudstvo tekačev, ki pa bo ta dan bolj »delalo« (v prijavni službi, na startu in cilju, na progah, na parkirišču, v kuhinji...) kot tekli. Kdor premore kaj dobre volje in časa - dobrodošel! Ob 14. uri se bodo med seboj začeli meriti najmlajši tekači na različno dolgih progi-cah in progah, dolžine od 300 do 2000 metrov, teki pa štejejo za točke Primorskih mladinskih pokalnih tekov 2013. Dolgčas ne bo niti predšolskim otrokom in njihovim staršem, saj se bodo »tarnali« ob 15. uri lahko udeležili cross-country preizkušnje, po domače »teka« na zabavnem spretnostnem poligonu. Pred 17. uro se bodo na startu zbrali tekači v članski konkurenci. Preteči bodo morali desetkilometrsko progo, najhitrejši in najhitrejša pa bosta nagrajena s po sto evri. Tek šteje za točke Primorskih pokalnih tekov 2013. Prijave sprejemamo na info@tdbidstrc.org ali na 040 520 120 (Gregor Kosič). Startnino, ki za članice in člane znaša deset evrov (obrok, pijača, darilo), za mladino in otoke pa dva evra, lahko nakažete na TRR pet evrov. Tekači pa se lahko prijavijo tudi na dan prireditve 10100-0044196978. Če teče družina, znaša startnina za starše najkasneje do 16.30. DJ Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora Minuli petek je vlada v Bruselj poslala Nacionalni reformni program in Program stabilnosti. Z ukrepi, ki so navedeni v teh dveh dokumentih, Slovenija prepričuje mednarodno javnost in Evropsko komisijo, da lahko sami, brez pomoči »trojke«, rešimo probleme, ki so se nakopičili zadnjih 20 let samostojne Slovenije. Težave so še obvladljive, ukrepi so spodbudni, najbrž pa ne bodo dovolj prihajajo prvi odzivi iz Bruslja. Potrebno bo naglo in odločno ukrepanje, predvsem pa obnoviti zaupanje, tako mednarodne kot domače javnosti, v bančni sistem in pravno državo. Konec maja bo jasno ali so ukrepi te vlade prepričali Evropsko komisijo. In kaj obljublja vlada, kaj čaka državljanke in državljane? Ukrepi, ki jih vlada načrtuje zasledujejo dva ključna cilja te vlade to je oživitev gospodarstva in konsolidacija javnih financ. Torej čvrste finance in trdna rast. In kako to doseči v naslednjih dveh letih ob zavedanju, da je napovedano zniževanje BDP-ja za 1,9% in končne potrošnje gospodinjstev in države v tem letu za 3,7%. Na prihodkovni strani bo vlada primarno pozornost namenila ukrepom za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in zmanjševanja obsega sive ekonomije. Napovedane so nove davčne obremenitve, med njimi tudi sprememba stopnje DDV, ki jo vlada načrtuje s 1. julijem 2013. Vlada se zaveda, da dvig davkov ne more pozitivno vplivati na gospodarsko rast, na drugi strani pa tudi preradikalno zniževanje odhodkov ne more pospešiti potrošnje in s tem gospodarske rasti. Izvozniki, ki so gonilna sila našega gospodarstva ne bodo čutili dviga DDV in to zaradi sistema poračunavanja zato se je vlada odločila za dvig DDV in ne krizni davek. Najbolj nujni ukrepi, ki se morajo nadaljevati in še pospešiti so kratkoročni ukrepi za zagon gospodarstva. V ta sklop sodijo ukrepi za očiščenje bančnih bilanc, ukrepi za zmanjšanje zadolženosti podjetij, privatizacija in izboljšanje upravljanja državnih podjetij. Predsednica vlade obljublja, da bo še pred poletjem prišlo do prvega prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Pričele naj bi se tudi aktivnosti za privatizacijo državnih podjetih. Vlada je pripravila seznam 15 podjetij med katerimi so poleg družb Adria Airways, Aero Celje, Elan, Fotona in Helios, pri katerih postopek prodaje že teče, a je potrebno soglasje DZ, na seznamu še Nova Kreditna banka Maribor, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unior in Žito. Vlada naj bi pri prodaji premoženja države zasledovala dva cilja: iskanje strateških partnerjev in primerno kupnino. Praksa je pokazala da je država slab gospodar in da je sorazmerno zaprto okolje za tuje vlagatelje zato je nujno, da Slovenija dokaže, da je odprta za tuja vlaganja. Pri pripravi ukrepov naj bi se vlada držala načela 1/3 ukrepov na prihodkovni strani, 2/3 ukrepov na odhodkovni strani. V Državljanski listi ocenjujemo, da predstavljeni ukrepi temu načelu ne sledijo, saj so pretežno usmerjeni v dvig davkov in prispevkov, na odhodkovni strani pa le na znižanje mase plač zato smo pripravili pripombe s konkretnimi predlogi, ki smo jih posredovali vladi. Predlogi se nanašajo predvsem na spremembe sistema javnega naročanja, učinkovitost pobiranja obstoječih davkov, poenostavitve okoljske in gradbene zakonodaje, povečanju učinkovitosti javnega sektorja (okrepitev operative in zmanjšanju vodstvenih delovnih mest), učinkovitosti sodstva, okrepitvi nadzora ter brezkompromisni pregon kriminala in korupcije. Ker se napovedujejo tudi spremembe prispevnih osnov in stopenj za plačevanje zdravstvenih prispevkov, drastično zlasti za obrtnike oz. s.p.-je, v Državljanski listi nasprotujemo vsakršnemu dodatnemu obremenjevanju gospodarstva. Prepričani smo, da moramo vsak ukrepi gledati v luči koliko novih delovnih mest prinese. Podatki kažejo, da večina samostojnih podjetnikov že sedaj težko plačuje obvezne prispevke in dajatve, saj je gospodarska situacija v državi skrajno neugodna. Vsaka dodatna obremenitev s.p. pomeni dodatne izgube delovnih mest kar pa ne sme biti cilj te vlade oz. koalicije. V kolikor bomo ta segment upravičencev še dodatno obremenili to pomeni več dela na črno. Nezaposlenost pa prinaša številne negativne posledice tudi več socialnih in zdravstvenih problemov. Kljub trenutni težki situaciji sem prepričana, da nas čaka še lepa prihodnost. Slovenci smo že večkrat dokazali, da znamo in zmoremo. Od naše skupne preudarnosti, previdnosti in pridnosti je odvisno v kakšni prihodnosti bomo živeli. Kristina Valenčič poslanka ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! iti 0B NAROČILU PIC PRI RAZVOZU 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri) ; . } «%: MALA PICA GRATIS sitiljjana, park kraška, gorenjka ■ PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2,00€ ■ PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC • HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo DODATNA PONUDBA ♦ OCVRTI SIR 3,SOC ♦ OCVRTI KALAMARI 6.40C (mala porcija 4,50€) ♦POMERITI,SOC •mmm URNIK 8.00 -16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK vMOPJSi/itt VSAKDAN mmm 7.00.22.00 lenumsks Vaga^ @014833 30 833 5?8a Dobrodošli• Benvenuti Wl L L KO M M E N • VVELCOME MAL KOSI PIZZA (LJUČENEDRUŽBE iz občine Hrpelje - Kozina... Letnik XXI, št. 271 Proslava SLOVENSKI NAROD SE JE V ČASU NOB UPRL TREM ZAVOJEVALCEM Kot je že v navadi, je sežansko združenja borcev za vrednote NOB v sodelovanju z vsemi štirimi občinami Krasa in Brkinov v Kosovelovem domu v Sežani priredili osrednjo proslavo v počastitev dneva upora proti okupatorju. Po dogovoru med vsemi 4 občinami, se bo ta proslava vsako leto priredila v drugi občini. Tudi tokrat so se zbrali številni borci in zagovorniki vrednost NOB, predstavniki domoljubnih organizacij, podžupan občine Sežana David Škabar, župani Občine Komen Danijel Božič, Hrpelje-Kozina Zvone Benčič Midre z podžupanoma Petrom Boršičem in Antonom Mahnetom, občine Divača Drago Božac, predstavniki tržaške sekcije VZPI-AMPI in predsednik sekcije VZPI-AM-Pl iz Boljunca Germano Švara, častni občan Občine Sežana Viktor Saksida in poslanec v Državnem zboru Aljoša Jerič. Vsem je bil skupaj spomin na zavedne Slovence, ki sd leta 1941 ustanovili Osvobodilno fronto. Ta praznik se je po osamosvojitvi Slovenije preimenoval v dan upora proti okupatorju. Kot je pove-da sežanski podžupan David Škabar, naši otroci ne vedo veliko o dogodkih iz NOB, a je prav, da se spomnimo zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali našo državo. O dogodkih izpred 72 let, ko je skupina rodoljubov različnih ideoloških opredelitev pozvala narod v upor proti okupatorju, je spregovori slavnostni govornik član predsedstva glavnega odbora ZZB NOB Slovenije Milan Gorjanc." Okupator nas je razkosal, še pred tem pa je bil velik del narodnostnega ozemlja ukraden in je Primorska s Slovensko Istro pripadala tedanji Italiji, Korška pa je bila s prevaro nemških nacionalistov s plebiscitom podarjena Avstriji. Po okupaciji aprila 1941 Slovenije ni bilo, slovenskemu narodu je grozilo izginotje. Deset dni po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije so pozvali narod na uupor. Noben narod zasužnjene Evrope ni pozval k uporu v tako kratkem času, noben tedanji evropski narod se ni upr trem zasvojevalcem hkrati. V tem je veličina odlikovanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na to moramo biti ponosni. Slovenski narod ni izbrisan. Čeprav je maloštevilen, je našel svoje mesto med zmagovalci 2. sv. vojne," je poudaril Gorjanc in se dotaknil Primorske z besedami: "Opredelitev OF na priključitev Primorske novi združeni Sloveniji je kasneje bila opredmetena v NOB, Kraški četi, 1. primorskem bataljonu, Gradnikovi in Gregorčičevi brigadi, Goriški fronti, 30. in 31. diviziji ter 9. korpusu. In končno tudi v svobodni maja 1945 s prvo slovensko vlado v Ajdovščini.« Dotaknil se je dogodkov konec vojne, osvoboditve Trsta in s ponosem povedal, da so bili Titovi partizani na Krasu sprejeti prisrčno in z velikim veseljem, na hišah pa so bili zapisi "Živel Tito", "Tukaj je Jugoslavija" idr. Te besede še živijo na Primorskem še danes med starejšimi pa tudi mlajšimi generacijami. »Primorci, še posebej zamejci, jih imajo v srcu. To sem doživljal, ko smo skupaj gradili dobrine po Krasu, ko smo skupaj pripravljali obrambo domovine in danes, ko z vami hodim po poteh, prizoriščih slavnih bitk po nekdanji Jugoslaviji. Primorci so bili in so zares pravi zavedni Slovenci." Predsednik sežanskega borčevskega združenja Bojan Pahor je podelil srebno plaketo Ani Godnik za organizacijo in povezovanje na prireditvah in proslavah in prenašanje vrednot na mladi rod. Na prireditvi, je zadonela pesem upora iz grl mešanega pevskega zbora Divača pod vodstvom Ladislava Ko-roščca, nastopil je tudi divaški pihalni orkester pod taktirko Igorja Zafreda in recitator Bojan Podgoršek, sledi pa je slovesen zaključek iz glr vseh prisotnih primorske himne "Vstajenje Primorske". Društvo za obuditev zgodovinskih vrednot 18. maja iz Pregarij je v prostorih Kosovelovega doma pripravilo razstavo "Upor in plameni pod Snežnikom- v Brkinih v letih 1941-45". Foto: Olga Knez Učna pot Zgodbarničarji na učni poti po Hrpeljah Pomlad, pravim, si je nadela sonce in saj ne boste verjeli - ravno zaradi nas, zgod-barničarjev. Ja, nooooooo. In nadela si je nekaj zelenja in seveda smeh in dobro voljo in željo po dihanju lepega in svežega in čarnega. Aprilsko soboto smo si vzeli čas. Čas za Vladimirjeve zgodbe, za ščavn'ce, za jazbine, za rudo, za kratke postanke ob kapljici življenjskega srža in neštetih ptičjih glasovih. Naravoslovna zgodovinska učna pot je plod uspešnega delovanja in sodelovanja v okviru programa skupnosti Interreg IIIA Italija-Slovenija. FulvioTomasin, župan občine Terzo di Aguilea piše v brošu-rici, da so bili vodilo tega rezultata učenci osnovne šole iz Hrpelj, ki so v jeseni 2006 obiskali osnovno šolo Terzo di Aauileia in obiskali arheološki center Ogleja, Laguno di Marano in Laguno di Grado. In res je, svoje okolje lahko promoviramo le tako, da ga dodobra spoznamo. Župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič - Midre piše, da je naravoslovno-zgodovinska učna pot kot most, ki povezuje preteklost in sedanjost ter ponuja možnost odkrivanja in ohranjanja kulturne dediščine v našem kraju. Odkrivanje, spoznavanje, izmenjava izkušenj in nenazadnje veselje do zgodb, takih 'm drugačnih, je povezala tudi zgodbarničarje, da smo se odločili prepustiti se simpatičnemu Vladimirju, njegovim zgodbam in navdušenju, da vodi s sabo tako zgovorne »brščice« in nekaj manj zgovornih, a kljub vsemu dobrovoljnih »brščaku«. Jame, obzidani vrtovi, suhi zidovi, bodoče pastirske hiške, ščavn'ce, vaški vodnjaki, kalounje, kal, štirnce in nepozabni zelen'c so nas vseskozi spremljali na triurnem pohodu potovorniški in tihotapski poti. Malce so nas, priznamo, zasrbeli prsti, ko nam je Grželj pripovedoval o skritem zakladu, a potem smo se vsi zadovoljili s posebnim zakladom velikih src gospe in gospoda Benčič oz. družine Matelko-vih iz Hrpelj, ki sta nam do- brosrčno in prijazno ponudila »protiprehladnik« in odličen jabolčni sok. »Marička, da še kdo kaj ponudi zastonj!« je bil vzklik marsikaterega zgod-barničarja in Benčičevim se vsi iskreno zahvaljujemo za prijaznost, po kateri najbrž vsi hlepimo kot Sahara po kapljici vode in kričimo: ostanita takšna še sto let! Stopenjca Matere božje nas je srečno pripeljala nazaj na zbirno mesto in nas še bolj povezala, kot smo bili, zato smo se zgodbarničarji odločili, da se še vrnemo, morda na piknik ob kalu z branjem, morda samo še na kakšen pohod, zagotovo pa nadaljujemo s pohodom, spet polnim zgodb, konec maja z Borisom Čokom. Kogar pohod zanima, naj se prijavi v Knjižnici Kozina, kjer bo izvedel še ostale podrobnosti. Pohod je namenjen zgodbar-ničarjem in ostalim. Ostanite zgodbarničarni! tekst Patricija Dodič, foto Nives Mahne Razmišljanja Mesec maj, je (bil) mesec lepega Mediji so bili v začetku meseca polni besed o reševanju krize v Sloveniji in prodaji »državne srebrnine«. Le kaj je to? Za nevedne - prodaja podjetij ali nepremičnin v državni lasti. Iztržili naj bi slabo milijardo evrov. Je to veliko? Danes vprašanje, pred leti pa nam bi se le smejalo ob tej domislici. Del tega denarja naj bi bil rešitev za krizo. A verjetno bo šel del tega denarja za vračilo obveznosti iz že prej najetih kreditov in za zagotavljanje rednih odhodkov proračuna države. Največji plus tega bo vsekakor to, da se bo država umaknila iz podjetij. Politika ne bi imela več vpliva na upravljanje podjetja. Kar bi pravzaprav država morala storiti že leta 2000. Tako danes vsekakor ne bi imeli tako razširjene gospodarske in politične krize. Konec koncev - kje so danes izkušnje gospodarstvenikov, bančnikom, svetovalcev uprav podjetij in kabinetov ministrstev? Slovenija ima zelo rada dober šov. In Slovenija sama ima tudi talent za raznorazne zadeve. Zato ni čudno, če je ena najbolj gledanih oddaj na televiziji »Slovenija ima talent«. In tudi slovenski narod sam ima talent. Da ljudje gledajo oddajo, v kateri je med dvema urama programa za uro reklam. Saj vem. Življenje je pač posel. Preživeti moraš. Tudi televizija. In zato reklame za preživetje televizije, gledalcem pa za dve uri preusmeriš misel iz vsakdanjika. Reklame so idealna priložnost in sredstvo za odvračanje pozornosti od problemov. Ravno tako so se v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji dogajali izjemni realni šov programi. Odpirale so se (pre) drage avtoceste, gastronomske, prehrambene blagovne znamke, znane po vsem Balkanu in celo po Evropi, so bile prodane tujcem, državne banke so bile ene izmed najnaprednejših v Evropi v podajanju kreditov. Bilje šov, z dobrimi reklamami, vsak je lahko dobil, kar je želel. In vsi so bili zadovoljni. A, ta šov ni bil zgolj na deskah studia, vplival je tudi na življenje vseh nas. Šov seje zgodil na ravni države in dodobra pretresel vse institucije do najnižjega lokalnega dna. Občine, ki so veljale za uspešne, so se čez noč spremenile v talko neplačil nedisci-plinske države. In krog se je zavrtel, zajel vse podjetnike, družbe, javne zavode, ljudi z voljo do dela in tudi nepoštene povzpetnike. Vsi so se znašli v istem krogu, žal. Delovanje »po domače«, korupcija v Sloveniji je sistemska. Sistem sestavljajo ljudje, ki imajo od napak sistema koristi. Sistem je težko uničljiv. Lahko se pa uniči od spodaj. Najlažje ga razbijemo z resnico. Kriza je povečala občutljivost za nepravilnosti. Povečala je željo izvedeti resnico. Povečala je občutek ljudi, da se krivce obelodani, jim sodi in obsodi. Več poguma bo prineslo še več razkritij nepravilnosti. Čas bo pokazal, kaj je prav in kaj ne. Čeprav ta čas ni več v čakanju, ampak v konkretnih delih. (Ne)Znane krivce privesti pred sodišče in jim dokazano izreči kazen. Zaporna kazen? Ampak tudi ta kazen se konča - in potem... ? Zaporna kazen ne more spremeniti dejstev, ki so se zgodila. Lahko pa bi spremenila kazen, ki bi bila vzgojno-moralna. Celo države na Balkanu so že začele z ugotavljanjem izvora premoženja. Ali plačaš davek na neugotovljen izvor ali pa odvzem premoženja. Ali, kot je to npr. v nekaterih državah, prepoved opravljanja dejavnosti za dobo 10 let ali celo dosmrtno. Saj ni problem spraviti v stečaj podjetje, problem je, da ostanejo za tem dejanjem ljudje z imeni in priimki, ljudje z družinami za preživljanje, šolski otroci s svojimi željami... In eden izmed takih posegov sodstva lahko da misliti odgovornim osebam za vodenje. A kljub temu je mesec maj lep. Mesec maj je mesec zelenih travnikov, omamnih šmarnic, sladkih rdečih češenj, prvih in naključnih ljubezni, daljših dni in toplejših noči. Je pomladni čas zagona, ko si moramo reči: »Danes, sedaj, želim nekaj doseči.« Zase, za svoje bližnje, za sodelavce, za prijatelje, za naključnega mimoidočega človeka, ki ti podeli nasmeh. In veš, da si nekomu polepšal dan. Peter Boršič Letnik XXI, št. 271 • e • '£>i'j EŽiJJ/. O iz občine Hrpelje - Kozina Kje se skriva škrat Ulaia in njegov prijatelj Brkonja Čeljustnik? V petek, 10. 5. 2013, so nas kot vsako leto s svojimi starši obiskali najmlajši iz osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, ki so pod mentorstvom Laure Novak in Polone Benigar s svojimi likovnimi kolaži trobentic sodelovali pri letošnjem raz- Ijudskega zdravilstva. Žal se sodelujoči učenci podružnične šole Vreme, ki so raziskovali pod mentorstvom Andreje Čok Perhavec, letošnjemu vabilu niso odzvali. Za doživeto vodenje po jami je, po uvodnem poz- vodnica Ana Ravbar. Prepevajoč in s klicanjem škratka so najmlajši v Tihi jami presenečeni res uzrli škrata Ulaia, ki jim je povedal pravljico o Brkonji Čeljustniku ter veselo rajal z vsemi prisotnimi. Ko smo se pri izhodu iz jame od škratka in vodnice poslovili, je sledilo še sladko presenečenje Marije Mikuletič iz Male Bukovice, Darje Ivančič iz Matavuna in Antona Biščaka iz Buj, ogled razstave prekrasnih likovnih del okusne in zdravilne pomladanske rožice ter podelitev zahval za obisk in sodelovanje. iskovalnem delu Mreže šol dravu glavne koordinatori-parka Škocjanske jame v po- ce dela Mreže šol PŠJ, Vanje častitev dneva žena na temo Debevec Gerjevič, poskrbela V iskreni želji, da smo otrokom uspeli vzbuditi kanček ljubezni do Škocjanskih jam in nas še kdaj obiščejo, smo se veseli razšli. Pripravila: Darja Kranjc Fotografija: Darja Kranjc Kotiček Škocjanskih jam ŠKERJANC 05 6876190 MODRA ŠTEVILKA ((C* 080 11 59 ) Stol IBIZA 4 i -c - L Stol LAN L Miza TAHITI 180x94cm (rjava) mr *nj 189,90€ r-32%} www.skerjanc.com riCb^K-n.aKo,-| Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2, 6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša HITRI SERVIS DELOVNI ČAS VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTODIAGNOSTIKA AVTOMEHANIKA POLNJENJE IN POPRAVILO AVTO KLIM JU IZDELAVA IN POPRAVILO CEVI ZA KLIME« SERVIS IN REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE PON - PET / 9 -12 in 14 -19 SOB /9-12 Boštjan Rojc s.P. Obrov 9a, 6243 Obrov Tel.: 05 / 688 60 60 Fax: 05 / 688 60 61 www.rojc-bhs.si E.: bostjan.rojc@amis.net AKCIJSKE CENE PNEVMATIK ZA OSEBNA VOZILA IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO Fabci 4 • 6254 Jelšane •GSM: 041 /410 343 Tel.: 05/71412 07 **JS*tr, Mob.: 041/424 974 OKREPČEVALNICA RraiEEm2EUfl*BB]lEBI Imate poslovno idejo? Želite ustanoviti d.o.o., vendar pa vam na začetku poti manjka 7.500 € za osnovni kapital? Ponujamo vam nakup popolnoma novega podjetja! (za katerega ne potrebujete 7.500 osnovnega kapitala) Hitro in ugodno! Postanite lastnik popolnoma novega podjetja, ki do sedaj še ni poslovalo. Za dodatne informacije nam pišite na šnfo@agencijaspin.si ali -pokličite na 041 77 77 61! - Agencija Spin d.o.o„ Šolska 2.8250 Brežice AGENCIJA SPIN www.agendjaspin.sl Šolski center Postojna Tujina - priložnost za učenje, rast in iskanje odgovorov V okviru projekta »Mostovi« smo se dijaki programa Ekonomski tehnik in Tehnik računalništva v okviru programa Leonardo da Vinci odpravili na tri tedensko prakso v tujino. Na prakso je odšlo pet »ekonomistov« in dva »računalničarja« iz Ilirske Bistrice. Pred odhodom na prakso smo se morali udeleževati pedagoških priprav, kjer smo se učili angleščino, pripravili predstavitev Slovenije, spoznali kulturo Portugalske, se naučili nekaj njihovih osnovnih besed, napisali življenje- spremljali jezik Portugalcev. Udeleževali smo se ekskurzij, ki so potekale v prvem tednu in ob vikendih. Ogledali smo si čudovite plaže, mesto Valenca, Porto, Brago in mesto Esposende. Izmed vseh ekskurzij so mi bili najbolj všeč obiski plaž. Počutili smo se izjemno, se naužili morskega zraka, ustvarjali čudovite slike in posnetke. Zelo poseben pa je bil tudi obisk Porta. Ogledali smo si mestno jedro, se peljali z ladjico, opazovali smo okolico in ljudi. Ogledali smo si znameniti most, trgovinice, pis v angleškem jeziku ter podpisali pogodbe in drugo potrebno dokumentacijo. Na dan odhoda smo se ob 9.00 uri zbrali v Postojni pred Primorko in se odpeljali proti Benetkam. Z nami je odšla vodja projekta Dolores Keš. Iz Benetk smo nadaljevali vožnjo z letalom do Lizbone. Vožnja je trajala dobre tri ure, in ob pristanku smo si ure premaknili nazaj, zaradi različnih časovnih pasov. V Lizboni nas je že čakalo drugo letalo, s katerim smo nadaljevali pot do Porta. Na letališču v Portu nas je pričakal gospod Nuno, ki je vodja mobilnosti na partnerski instituciji. Šola mora, preden prične z izvajanjem mednarodnega praktičnega usposabljanja, pridobiti partnerja v tujini in skupno morajo pripraviti projekt mobilnosti. V Barcelos smo prispeli v poznih popoldanskih urah in ob prihodu smo se nastanili v hotel Do Terco, tistih nekaj uric popoldneva pa smo izkoristili za počitek, ker nas je vožnja izčrpala. Prvi vikend smo izkoristili za ogled mesta in obenem smo opazovali tamkajšnje ljudi, ki živijo veliko bolj brezskrbno življenje kot ga živimo mi in to kljub temu da imajo »bruseljsko trojko«. Vreme je bilo toplo, a nas je tu pa tam presenetil dež. Delovni teden smo pričeli s tečajem portugalščine, poučeval pa nas je Alex, kije bil naš mentor v času mobilnosti. Tečaj je bil razdeljen na dva dela, tri dni je potekal v učilnici, dva dni pa »na terenu«. Na tečaju smo se učili osnove portugalščine, da se bomo lahko znašli v najrazličnejših situacijah in težavah. Posamezne besede smo spoznali tudi, ko smo opravljali prasko po podjetjih in predvsem na »terenu«, ko smo sami raziskovali mesto in imeli kosilo ob reki, si ogledali cerkve, železniško postajo in odšli na pokušnjo vina. Sami pri sebi smo sklenili, da se bomo v Porto v času mobilnosti še vrnili, a nam to ni uspelo zaradi prenapornega urnika, ki pa je bil pripravljen že pred odhodom na našo mobilnost. Zelo poseben je bil tudi tradicionalni kmetijski sejem nekje do 12.00. Sledilo je kosilo in ob 14.00 smo se vrnili nazaj na delovno mesto ter delali do 18.00 ali 19.00 ure. V podjetju sem delala skupaj z sošolko Damjano, ostali najini sošolci so delali v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo spodnjega perila, računalničarja pa v računalniškem podjetju. Zaposlitve naju z Damjano so obsegale: urejanje arhiva, delo z programom Microsoft Excel, razvrščanje prejetih računov, pregledovanje kontov, DDV-jev, zneskov, urejanje fasciklov, klasifikacije računov, vnašanje podatkov v njihove programe ipd. Računalničarja sta delo opravljala v računalniškem podjetju, kjer sta opravljala različna dela povezana s programsko opremo, urejanjem in oblikovanjem spletne strani, itd. Delo po podjetjih nam je bilo zelo všeč, ljudje so zelo prijazni in jim ni problem priskočiti na pomoč. Pogovarjali smo se v angleščini, gostitelje pa smo učili tudi slovenščine, kije včasih zvenela tako, da smo se od srca nasmejali. Ob vikendih smo imeli več prostega časa, tako da smo spoznali njihovo nočno življenje, ki se prične šele okrog tretje ure zjutraj. Portugalci so veliki ljubitelji kave in glede na njihovo ponočevanje ne preseneča dejstvo, da jo pijejo v poznih večernih urah. Če je naš jedilnik zelo pester in ga sestavljajo različni kulturni vplivi, pa to v Barcelosu, ki poteka vsak četrtek in na njem lahko kupiš najrazličnejše stvari od hrane, obleke, živali, lesenih izdelkov, rož, torbic ipd. Življenje v tujini je bilo za nas zelo zanimivo, poučno in je od nas zahtevalo nekoliko večjo samostojnost, saj je bila mentorica Dolores Keš z nami le nekaj dni, nato pa nas je zapustila in živeti v tujini smo morali le ob podpori preko sodobnih komunikacijskih orodji. Če je bil prvi teden namenjen učenju jezika, sta bila preostala dva tedna namenjena opravljanju prakse pri delodajalcih. Razporejeni smo bili po podjetjih po dva ali trije dijaki skupaj in tam smo opravljali praktično usposabljanje. Ker je portugalski način življenja veliko bolj sproščen in umirjen smo z delom pričeli okrog 9.00 ure ter delali zanje ne velja. Pri obrokih vedno kombinirajo riž in krompir z mesom oz. ribo. Kot del hrane smo okušali tudi vina, ki so zelo okusna, predvsem pa močna. Ko se ozremo nazaj, strnemo vse lepe in prijetne dogodke in jim dodamo tistih nekaj slabših izkušenj, je za večino izmed nas to bila ena nepozabna izkušnja, ki nam je dala nova znanja, poznanstva, izkušnje in nam omogočila izboljšati znanje angleščine. Vračali smo se samostojno in brez kakršnikoli težav. Ob vrnitvi domov, je kaj kmalu postalo jasno, da si upamo več, da smo postali bolj samozavestni in samostojni kot smo bili pred odhodom na mobilnost, predvsem pa ugotovili, da tudi v tujini ni vse tako rožnato in lepo. Za prakso sem se odločila, ker me je zanimalo kako zgleda življenje v drugi državi, želela pa sem si pridobit dodatna potrebna znanja za življenje. Seveda pa sama želja ni bila dovolj, saj smo se morali na mobilnost prijaviti, prijavi pa je sledil izbirni postopek. To je resnično lepa priložnost za potovanje, delo in življenje v tujini, ki je financirana s strani programa Leonardo da Vinci. Vsi smo mnenja, da če bi imeli možnost ponovnega odhoda na prakso v tujino, bi tudi odšli! Imeli smo se zelo lepo in Portugalska nam bo ostala vedno v prijetnem spominu. za Leonardovce Mateja Fidel, dijakinja Šolskega centra Postojna ŠOLSKI CENTER POSTOJNA SREDNJA ŠOLA IZREDNO IZOBRAŽEVANJE Vabljeni k prijavi v programe Predšolska vzgoja (poklicni tečaj) Gimnazija fN Strojni tehnik Ekonomski tehnik Strojni tehnik (PTI) Tehnik računalništva ^ Oblikovalec kovin - orodjar p^Avtoserviser Informativni dan: 27. 6. 2013 ob 16.30, Cesta v Staro vas 2, Postojna. Za prijave do vključno 10.7. 2013. šolnine enake lanskim! Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 081 601 657 oz. na elektronskem naslovu dolores.kes@gmail.com. SCLŠ Postojna Predstavitev prenovljene avle dijaškega doma Letošnjo pomlad so skupni prostori v dijaškem domu zažareli v novi podobi. Avtorji igrive in sveže notranjosti so člani mlade skupine arhitektov Svet vmes. 300 m2 površine nevabljivih skupnih prostorov so z zanimivim konceptom spremenili v novo žariščno točko šolskega, turističnega in lokalnega dogajanja. Zasnova skupnega prostora v avli dijaškega doma/hostla je razdeljena v tri vsebinske sklope, ki kot zaključena celota znotraj objekta ustvarjajo pravo mesto v malem. Vstopni del avle predstavlja šolski trg, dva vzporedna hodnika v nadaljevanju pa sta zasnovana kot mestna ulica oziroma dom. Trg je prostor večjega merila, ki služi predvsem druženju in organizaciji različnih dogodkov. Ulica je prehodni prostor, kije namenjen informiranju z info točko in recepcijo. Dom je vzporeden manjši prostor, kjer se počutiš udobno in domače. Prostorje bil med prenovo povsem izpraznjen (odstranjeni opaži, viseči strop in tlak) in je danes oluščen do konstrukcije. V tako izpraznjen prostor so vmeščeni novi elementi, programski okvirji domače izdelave. Vsak okvir je zasnovan tako, da ponuja različen program, oziroma omogoča različno sporazumevanje in spogledovanje z uporabnikom. Obiskovalec avle lahko sam izbere tisti bivalni kotiček, ki mu v danem trenutku in razpoloženju najbolj ustreza. Cvotlin Komel. nrof.. ravnateliica Letnik XXI, št. 271 ne prezrite... J J J J J\^ o Podjetno v svet podjetništva 2013 Možnost za uspeh mladih podjetnikov tudi v Notranjsko-kraški regiji Operacija Podjetno v svet podjetništva 2013, ki mladim, brezposelnim, izobraženim osebam pomaga oblikovati lastne podjetniške kariere, je polno zaživela po vsej državi. Z vodstvom Regionalnega centra za razvoj iz Zagorja ob Savi, ki je vodilni partner operacije, je tako že 130 mladih začelo oblikovati svoje podjetniške zamisli, jih preverjati in se s pomočjo mentorjev in drugih strokovnjakov usposabljati za podjetniško kariero. Tudi RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., ki je 1. 2. 2013 za pet mesecev zaposlila 10 bodočih podjetnikov, intenzivno izvaja aktivnosti v okviru operacije Podjetno v svet podjetništva 2013. V prvem mesecu načrtovanega programa so se udeleženci ukvarjali predvsem z identifikacijo vizije in poslanstva svojega prihodnjega podjetja, s segmentacijo kupcev ter z jasno opredelitvijo storitev in izdelkov, ki jih nameravajo ponuditi na trgu. Pri tem so jim pomagali tako notranji mentorji in ostali zaposleni na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o kot tudi zunanji mentor Zoran Česnik iz podjetja IRIO d.o.o. ter različni zunanji izvajalci. Sledila so usposabljanja na področju trženja in tržnega komuniciranja ter usposabljanje o temeljnih računovodskih izkazih, na osnovi vsega navedenega pa so udeleženci že pripravili svoje poslovne načrte. V sledečih mesecih bodo v okviru programa usposabljanja na vrsti t. i. veščinska usposabljanja, usmerjena v izgradnjo in izpopolnjevanje različnih podjetniških kompetenc (vodenje, komuniciranje, ...), pozornost pa bo še vedno usmerjena tudi v pridobivanje novih podjetniških znanj. Med drugim se bodo udeleženci ukvarjali s konceptom celostne grafične podobe, pripravili logotipe za svoja podjetja, spoznali pa se bodo tudi z novo delovnopravno zakonodajo, s socialnim podjetništvom in ostalimi znanji, ki se izkazujejo kot pomembna za bodoče podjetnike. Udeleženci bodo še bolj aktivno nastopili na svojih trgih in se povezali s potencialnimi partnerji. Do zaključka programa, 30. 6. 2013, pričakujemo, da bodo udeleženci oepracije tudi že ustanovili in registrirali svoja podjetja. V operacijo Podjetno v svet podjetništva 2013 je vključena tudi bodoča podjetnica Sabina Pugelj iz Kosez. Po poklicu je arheologinja, de- lovala bo na področju kulture in sicer bo izvajala projekte na področju popularizacije slovenske kulturne dediščine. Kot svojo glavno dejavnost izpostavlja izvajanje izobra-ževalno-ustvarjalnih delavnic na temo arheologije in etnologije, ki bi jih še posebej rada ponudila osnovnim šolam in muzejem, najprej v regiji, potem pa tudi širše po Sloveniji ali celo v tujini. Sabina je s potekom operacije zelo zadovoljna. Kot pravi: »Tekom usposabljanj sem pridobila znanja in izkušnje, ki bi jih sama zelo težko, oziroma bi potrebovala dosti več časa. Podjetno v svet podjetništva se mi zdi odlična priložnost za mlade, izobražene in ustvarjalne ljudi, da aktivirajo svoje ideje in jih poskusijo zaživeti v obliki zaposlitve, saj so druge, bolj tradicionalne oblike zaposlitve vedno težje.« Zato si želi, da bi se na nov javni poziv odzvalo še več ljudi iz ilirskobistriške občine, ki bi lahko aktivno ustvarjali boljši jutri tudi za domač kraj. RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je javni poziv za vključitev nove skupine udeležencev v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2013 objavila 13. 5., rok za oddajo vlog je 3.6.2013. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, 1.2. prednostne usmeritve: »Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost in zaposljivost«.Operadjo delno financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Z \ podjetništva 2013 Sii RRA '"ih NOIBANJSKO - KHAŠKE fiKI*. ti ti 6 Naložba v rušo prihodnost OFHKIiO DELNO HNAMD&A EVHCPSKA V NI IA. fcvrop5kSOr‘3ini*3d JAVNI POZIV za VKLJUČITEV V OPERACIJO »PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA 2013 -NOTRANJSKO KRAŠKA REGIJA« RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je objavila Javni poziv za vključitev v operacijo »Podjetno v svet podjetništva 2013 - Notranjsko-kraška regija«, financirano iz sredstev Evropskega socialnega sklada (85%) in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (15%). Namen operacije je podjetniško usposabljanje mladih, visoko izobraženih brezposelnih oseb v Notranjsko-kraški regiji s ciljem, da bi se mladi po zaključku operacije samozaposlili, zaposlili v lastnem podjetju ali zaposlili pri drugem delodajalcu. Izbrani v okviru javnega poziva se bodo zaposlili na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. za obdobje pet mesecev, z začetkom dne 1.8.2013. Rok za oddajo vlog je 3.6.2013, v petek, 24.5. ob 10.00 bo organizirana tudi javna predstavitev poziva, ki bo potekala v prostorih GZS OZ Postojna. Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.: www.rra-nkr.si. za dodatne informacije pa smo dosegljivi tudi na sledečih kontaktih: RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Prečna ulica 1,6257 Pivka Kontakt: Jana Nadoh Bergoč, jana@rra-nkr.si. 05/72-12-248 ali Zdenka Žakelj. zdenka@rra-nkr.si. 05/72-12-240. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer \z Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-201311 razvojne prioritete. •:Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, 1.2. prednostne usmeritve: »Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost m zaposljivost«. Operacijo delno financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Gospodarstvo Reševanje problemov in ustvarjalnost Teorij in pogledov na ustvarjalnost je veliko. Njihov namen je predstaviti, kako je v človekovem razvoju prišlo do ustvarjalnosti, kakšen proces je ustvarjalnost in kaj so rezultati ustvarjalnosti. Nekatere teorije so preproste, nekatere pa zelo zapletene. Ustvarjalnost je postala nujnost za razvoj posameznika in družbe. Psihologa A. Maslovv in E. P. Torrance sta trdila, daje ustvarjalnost lastnost, ki nam je vsem položena v zibelko in si jo lahko izboljšamo z učenjem. V ta namen so se razvili številni inštituti in organizacije, ki se ukvarjajo z dvigom ustvarjalnosti. Raziskave, ki so jih opravili na Univerzi Vonsei v Seulu, so pokazale, da ustvarjalnost ni povezana niti z inteligenco niti s šolskim uspehom. Šplošno gledano je inteligenca sposobnost, ki pripelje do zaključka na temelju večih dejstev. Pri ustvarjalnosti pa gre za divergentno mišljenje, ki je odprt, večsmeren in raznolik način razmišljanja. Ta dopušča več različnih in hkrati pravilnih rešitev. Za ustvarjalnost je potrebna določena stopnja inteligentnosti, vendar to ni domena genijev. V ustreznem okolju in ob dovolj veliki motiviranosti smo ustvarjalnega razmišljanja sposobni vsi. Ustvarjalnost je rezultat miselnih procesov povsem običajnih ljudi (Keong 2008). Razmišljanje je spretnost, ki jo razvijamo in Ponuja možnost ustvarjanja novih idej. Te so zelo pomembne v službah, ki zahtevajo nenehno nadgradnjo, posodabljanje in spreminjanje. Sem sodijo vse raziskovalne dejavnosti, inženiring, oglaševanje, umetnost, moda in oblikovanje. Problemi pa se ne pojavljajo samo na teh področjih, ampak so prisotni povšod, na poslovnem in privatnem področju. Probleme, ki predstavljajo razliko med tistim, kar je in tistim, kar bi moralo biti, je potrebno reševati. Da bi jih uspešno rešili, potrebujemo ustvarjalno razmišljanje, ki predstavlja sinergijo desne (informacije procesira vizualno, intuitivno in simultano) in leve (informacije procesira verbalno, analitično in po sekvencah) možganske polovice. Koncept razmišljanja z levimi oziroma z desnimi možgani je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja razvil psihobiolog in prejemnik Nobelove nagrade Roger W. Sperry. Do sedaj smo se osredotočali le na posameznika, vendar vse povedano drži tudi za podjetja in organizacije. Če želi podjetje priti do sprememb, mora začeti pridobivati nove ideje. Ideje pa bo podjetje najlažje in najceneje pridobilo od svojih zaposlenih, če jih bo pozvalo k sodelovanju. Potrebno je le poskrbeti za primerno okolje, kjer bodo sodelujoči lahko iskali nove rešitve. Iskalci kakovostnih idej morajo veliko bolj zaposliti svojo desno možgansko polovico, kot so jo zaposlovali do sedaj. Zato je v nadaljevanju predstavljenih pet vprašanj, ki delujejo na desno možgansko polovico in s tem povečujejo zmožnost kreativnega reševanja problemov. Razvoj Pri razvoju gre za že znano rešitev (izdelek, stanje, idejo), ki jim poiščemo nekatere izboljšave. S to tehniko si zelo dobro pomaga avtomobilska industrija, ko se novemu modelu dodajo številne novosti, hkrati pa se ohranijo kvalitete predhodnega vozila. Ključno vprašanje je, kako lahko nekaj izboljšamo? Združitev Pri tem postopku združujemo obstoječe ideje v nove rešitve. Na ta način sta se povezala mobilni telefon in fotoaparat v mobilni telefon z fotoapartom, nakupovanje in varstvo otrok v igralni kotiček v trgovini, kavarna in internet v kiberkavarno. Ključno vprašanje je, kaj dobimo, če združimo? Revolucija Tu želimo doseči značilno razlikovanje nove ideje od stare. Ohranjamo rešitev, vendar je način rešitve drugačen. Na druge celine smo včasih lahko potovali samo z ladjo, danes lahko tja pripo-tujemo tudi z letalom. Ključno vprašanje je, kako lahko naredimo drugače? Vnovična uporaba Obstoječo rešitev poskušamo uporabiti tudi v druge namene. Da bi naši možgani lahko poiskali nove načine uporabe, se moramo znebiti omejitev, ki nam jih predstavlja prvotna rešitev. Primer: stara oblačila lahko prekrojimo v torbo, pregrinjalo, mogoče tudi v preprogo itd. Ključno vprašanje je, kje bi lahko še uporabili? Drugi zorni kot Včasih je potrebno za izboljšanje ideje poiskati drugačno perspektivo. Pretirano zagovarjanje samo ene idejne rešitve nas lahko omeji pri iskanju kakovostnih rešitev. Primer: želimo omarico, ki bi bila dvignjena od tal. Lahko jo postavimo na nogice ali pa na koleščka. Če nimamo namena omarice pogosto premikati, je ta lahko na nogicah. Če pa vemo, da bomo omarico pogosto premikali, pa bodo koleščka omarico dvignila od tal in lažje jo bomo premikali. Ključno vprašanje je, ali je to edina rešitev? Iskanje odgovorov na vprašanja temelji na principu brainstor- minga. Na listke zapišemo ideje, ki nam pridejo na misel. Pri tem se držimo štirih ključnih pravil: a) Idej ne kritiziramo. b) Idej ne ocenjujemo (idej se ne sme ocenjevati, prepovedana je tudi samocenzura). c) Idej naj bo čim več (količina je pomembnejša od kvalitete). d) Ideje povezujmo med seboj (ideje se lahko povezujejo med seboj v nove sklope in se tako gradijo nove zamisli). Ustvarjalnost je proces pregledovanja vseh zbranih informacij in njihovo ponovno povezovanje v nove rešitve. Da bi bile rešitve čim bolj učinkovite, je potrebna sproščenost duha. Na žalost ni zagotovila, da se bodo nove ideje pojavile takoj, še zlasti ne takrat, ko je prisoten stres. Številna podjetja se tega dobro zavedajo in svojim zaposlenim omogočajo, da se »odklopijo« od iskanja idej, ko njihovi možgani zaidejo v slepo ulico. To omogočanje odklopa pa ni izguba, ampak naložba v inovacijo, saj so posamezniki, ki delajo na iskanju rešitev po premoru še bolj ustvarjalni kot pred premorom (Račnik 2007). Cilj organizacije, podjetja ali posameznika je, da želi poskrbeti za čim daljši in čim uspešnejši obstoj v nekem času in prostoru. Da bi bil cilj dosežen, je potrebno nenehno izboljševanje samega sebe. Ni mogoče pričakovati, da bi se dosegel cilj, ne da bi se spremenilo razmišljanje in delovanje. Če ni pripravljenosti, da se kontinuirano dela na izboljšanju, bo organizacija ali posameznik ostal odvisen od okoliščin, v katerih se nahaja. Ustvarjalnost, ki je temelj novih idej, je nujna za vsakogar, ki se podaja v podjetniške vode in tudi za tiste, ki so že na samostojni poti, saj so zaradi konkurence primorani nenehno iskati nove rešitve. Pomembno je zavedanje, da je ustvarjalnost temelj inovativnosti. Cilj inovativnosti pa je, da konkurenca postane nenevarna. Zato mora podjetje delovati hitreje in boljše. Da bo pri tem uspešno čim dlje, mora poiskati vse svoje kvalitete in se truditi prepoznati v svojih zaposlenih tiste sposobnosti, ki lahko pripomorejo k razvoju organizacije. Podjetja, ki spodbujajo kreativnost pri svojih zaposlenih, so uspešnejša na gospodarskem trgu. Njihovo napredno miselnost je moč zaznati v originalnih izdelkih ali storitvah, originalnih poslovnih modelih, izvirnih blagovnih znamkah, v strateških povezavah, izvirnih prodajnih kanalih, v tržnih segmentih ali originalnih komunikacijskih kanalih. Če želijo postati uspešnejša, potem inovativnosti ne smejo prepuščati naključju, ampak jo morajo nenehno spodbujati. Sandra Matjan Letnik XXI, št. 271 OHaglaK___________________________za gurmane... Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Vino ni samo pijača. Vino je lahko sestavni del zdravja II Kot smo že v prejšnjem Snežniku predstavili kako vino pozitivno vpliva na naše zdravje, danes predstavljamo drugi del podlistka o koristnosti uživanja vina na naše telo in počutje. Danes pa se posvetimo še drugemu delu, zakaj da in zakaj ne uživanje vina. Kosti Uživanje velikih količin alkohola ima dokazan škodljiv učinek na celične procese, ki ustvarjajo kostno tkivo. Dolgoročno vplivajo velike količine zaužitega alkohola na povečanje verjetnosti zlomov kosti. Študije iz bolnice St. Thomas v Londonu in doktorska skupina Epidimiologie de l'Ostioporose (EPIDOS) iz Francije pravijo, da ima zmerno pitje vina ugodne posledice za ženske, predvsem pa za starejše ženske, pri pridobivanju kostne mase in zmanjševanju nevarnosti za razvoj osteoporoze. Medtem ko je francoska študija pokazala, da pitje več kot treh kozarcev vina na dan zmanjšuje kostno gostoto pri ženskah, pa po jo zmerno pitje vina (1 do 3 kozarci vina na dan) povečuje. Vendar pa so francoski raziskovalci ob tem še dodali, da na večanje kostne gostote lahko, poleg alkohola, vplivajo tudi drugi dejavniki (zmerni pivci alkohola se morda več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi idr.) Rak Čeprav je alkohol poznan kot karcinogen, ki lahko veča možnost nastanka raka na pr- sih, so zadnje študije pokazale, da resveratrol, ki ga najdemo v vinu, lahko zmanjša produkcijo estrogenskih metabolitov kateri pospešujejo nastanek rakastih tumorjev. Študije dajejo dokaze o povezavi med zmernim pitjem alkohola z rakom dojk, prebavnega trakta, ezofagusa in želodca. Raziskave o pozitivnih vplivih vina na zdravljenje raka, se osredotočajo na antioksidativ-ne lastnosti resveratrola. Nekateri laboratorijski testi namreč potrjujejo njegovo zaščitevalno vlogo, saj naj bi ta spojina zaustavljala rakave spremembe celic. Raziskave se nadaljujejo in zato dokončnih rezultatov še ni. Vendar pa so nekatere študije že dale pozitivne rezultate o zmanjšanju nevarnosti za nastanek raka na pljučih, jajčnikih in testisih ob zmernem uživanju vina. Najnovejše študije so tudi pokazale, da naj bi resveratrol zmanjševal produkcijo estrogenskih metabolitov v telesu in na ta način zmanjševal razvoj tumorjev v dojkah. Potrjeno je, da uživanje alkohola v velikih količinah poveča možnosti nastanka raka na ezofagusu, po drugi strani pa tudi, da bi lahko antioksidanti omogočali zaščito pred nastankom raka, vendar dokončne ugotovitve še niso znane. Pravijo namreč, da ja lahko razlog za takšne rezultate študij tudi preprost razlog, da ljudje, ki pijejo vino v zmernih količinah hkrati tudi bolj zdravo živijo, ker se morda več ukvarjajo s športom, jedo manj maščob in več zelenjave in sadja. Tudi raziskava, ki so jo opravili na Vale School of Public Health leta 2009, namiguje, da ima vino lahko protektivno vlogo proti določenim oblikam raka. V tej študiji so ženske, ki so bile diagnosticirane z »non-Hodgkin's lymphoma« povprašali o količi- ni dnevno popitega vina in jih nato opazovali naslednjih 8 do 12 let. Rezultati te študije so pokazali, da so imele ženske, ki so pile vino v zmernih količinah že 25 let ali več, v primerjavi z ženskami, ki niso nikoli pile vina, 33% nižjo umrljivost v obdobju naslednjih 5 let. Hkrati so imele tudi 26 % nižjo verjetnost za ponovitev ali nastanek še drugega raka. Ženske, ki so pile pivo in žgane pijače se niso razlikovale od tistih, ki niso pile nobenih alkoholnih pijač. Kardiovaskularni sistem Antikoagulativne lastnosti vina imajo lahko potencialne ugodnosti pri zmanjševanju ri-zika nastanka krvnih strdkov, ki lahko vodijo do srčnih bolezni. Študije so pokazale, da so ljudje, ki uživajo alkohol v prekomernih količinah, izpostavljeni večji verjetnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni. Prekomerne količine zaužitega alkohola lahko vodijo do nastanka povišanega srčnega pritiska, povečanega holesterol in oslabljenje srčne mišice. Po drugi strani pa lahko zmerno pitje alkohola, prav nasprotno, zmanjša stopnjo smrtnosti zaradi srčnožil-nih bolezni. Študije nakazujejo na to, da imajo zmerni pivci vina boljše razmerje med LDL (slab holesterol) in HDL (dober holesterol). Glavni razlog, ki privede do srčne kapi in bolečine pri angini pectoris je pomanjkanje kisika v tkivih zaradi krvnih strdkov in plakov, ki se začnejo nalagati na stenah arterij. Alkohol v vinu naj bi imel antikoagulativne lastnosti, ki omejijo nastajanje krvnih strdkov. Dodatne študije pa so se usmerile na ugodne vplive resveratrola na kardiovaskularni sistem. Nekatere študije namigujejo, da naj bi ta zaradi antioksidativnih lastnosti vplival na zmanjšanje »lepljivosti« krvnih celic, ki tvorijo krvne strdke. Demenca in mentalne funkcije Kratkoročni vplivi alkohola PRODAJNO SERVISNI CENTER STROJI IN OPREMA ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO IN KOMUNALO AGROSERVIS Vode Osredke 44, Dol pri Ljubljani 01/563 93 20 PREKOPALNIK S POGONOM NA ENO KOLO ZA MEDVRSTIČNO OBDELAVO Bencinski motor 4T Freza različne širine od 32 do 50 cm Na zalogi. Cena z DDV: 1.560,00 € STRIŽNA DUPLEX KOSILNICA HERBY 88 Lahka za zagon in preprosta za košnjo. Cena z DDV: 880.00C Stroj pripravimo za zagon - nulti servis. / Dostava po celi Sloveniji. / Možnost nakupa na obroke brez obresti Jože Brenčič s.p., Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica NOVOST V PONUDBI Mobh 041 830 408 • e-posta: brencic@siol.net VODOVOD • OGREVANJE • TOPLOTNE ČRPALKE • SOLAR • PELETI so oslabljene mentalne zmožnosti, posledica katerih so lahko spremembe obnašanja in težave s spominom. Dolgoročni vplivi prekomernega pitja so lahko nesposobnost tvorbe novih možganskih celic in povečanje rizika za nastanek depresije. Študije pa so hkrati našle povezavo med zmernim pitjem alkohola z zmanjšanjem verjetnosti nastanka Alzheimerjeve bolezni in demence, vendarle pa vloga vina tu še ni popolnoma pojasnjena. Čisto verjetno pa je tudi, da tu sploh ne gre za pozitiven vpliv alkohola ali antioksidantov v vinu, pač pa za možen boljši način življenja ljudi, ki vino pijejo v zmernih količinah: redna telesna vadba, diete, rekreacija. Diabetes Raziskave kažejo, da zmerno uživanje alkohola ob hrani ne vpliva na nivo sladkorja v krvi. Študija iz leta 2005 pa omenja možnost, da bi zmerno pitje vina lahko vplivalo na manjšo verjetnost nastanka diabetesa tipa 2. Prebavni trakt Antibakterijsko delovanje alkohola bi lahko zmanjšalo verjetnost okužbe s Helicobac-ter pylori, bakterijo, ki povzroča nastanek želodčnega raka, gastritisa in želodčnih razjed. Protibakterijsko delovanje alkohola bi lahko vplivalo na zmanjšan riziko okužbe s He-licobacter pylori bakterijo, ki je bila povezana z nastankom raka na želodcu, pa tudi z gastritisom in ulkusi. P roti bakterijska narava alkohola je že dolgo povezana z lajšanjem trebušnih težav in potovalno diarejo, pri kateri je alkohol bolj zaželena oblika terapije kot pa zdravljenje z bizmutom. Vino naj bi imelo tudi pozitiven vpliv na metabolizem holesterola in bi naj preko tega vplivalo na zmanjšano verjetnost nastanka žolčnih kamnov, saj je holesterol eden glavnih sestavin žolčnih kamnov. Vid Antioksidativno in antiko-agolativno delovanje raznih snovi v vinu bi lahko imelo pozitivne učinke pri upočasnitvi degeneracije slepe pege, ki povzroči slabšanje vida pri starejših ljudeh. Neka ameriška študija 90 letih prejšnjega stoletja je pokazala, da so imeli starejši ljudje, ki so pili vino v zmernih količinah manj težav s slabšanjem vida kot tisti, ki vina niso pili. Vpliv vina na telesno težo Vino se že od nekdaj uživa ob hrani, v zadnjem času pa se to še bolj poudarja, saj naj bi vino pozitivno vplivalo na vzdrževanje ustrezne telesne teže. Vino lahko sicer povečuje apetit, zato ga je priporočljivo piti ob jedi. Alkohol naj bi upočasnil čas praznjenja želodca in posledično zmanjšal vnos hrane pri obroku. V primerjavi s pivom in ostalimi alkoholnimi pijačami ima vino relativno malo kalorij. 1,5 decilitra rdečega vina ima približno 106 kalorij in 2,51 g ogljikovih hidratov (če je vsebnost alkohola 13 %). Podobna količina belega vina ima približno 100 kalorij in 1,18 g ogljikovih hidratov. Ker smo govorili danes o zdravem življenju, bomo današnji rubriki priložili tudi »zdrav poletni recept«. Peter Boršii Riba v soli Toplejši dnevi so idealni za lažje jedi kot je to npr. riba v soli. Izjemno okusna jed, preprosta priprava, preprosta postrežba in pa seveda odlična spremljava ob kozarcu belega vina. Sestavine - 2 brancina (2 x 35 - 45 dag, neočiščena) ali brancin, orada, zobatec. - 1 - 2 kg grobe soli - olivno olje - česen - peteršilj Postopek Na pekaču ali v stekleni posodi naredimo 1 cm podlago iz soli, nanjo položimo neoluskane, nesoljene, očiščene ribe. V celoti jih prekrijemo s preostalo soljo. Za 2 brancina po 30 d kg v pečici pečemo 25 minut pri 180 stopinjah. Sol po peki razbijemo z ribe, da se vidi cela stran brancina. Kako bomo ribo najbolje očistili? Začnemo pri glavi, zarežemo po vrhu hrbta do repa, na spodnjem delu pa že imamo odprtino v trebuh, tako da to samo podaljšamo do repa. Spodnji in zgornji rez se stikata na repu. Med zobe vilic zataknemo repno kožo in jo navijemo kot lase na navijalko do glave, riba je olupljena. Največkrat čez prelijemo tržaško omako. Riba bo še boljša če jo malo prelijete le z odličnim olivnim oljem. Ko pridemo do hrbtenice, le-to odstranimo, če se meso ne prijema kosti, je riba ravno prav kuhana, ter ponovimo z omako. Odlično tekne s špinačo, kuhano zelenjavo, krompirjem v pečici. K ti jedi priporočamo suho, sveže belo vino. Poudarek naj bo na mediteranskih svežih vinih. ENERGETSKO VARČNA OKNA d.o.o, Snežniška 3, Ilirska Bistrica vjiimaa prave rešitve za samostojne podjetnike društva in manjše gospodarske družbe 031/ 641311, e-mail: prins@sioi.net Dvorana OŠ AŽ Ilirska Bistrica je pokala po šivih sileUiSi itliiljiil httiiiteri 'm liste primm §eweje iepee Malibujevci ne bi bili Malibujevci, če ne bi kakšne skuhali. Tokrat so skuhali čisto pravo govejo juho, točno takšno, kot jo opevajo v svoji pesmi »GOVEJA JUHA«. Na začetku koncerta so jo poskusili obiskovalci v prvih vrstah, po zaključku koncerta pa še vsi tisti, ki se jim ni preveč mudilo domov... jevci v nabito polni športni dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici pripravili pravo poslastico za vse ljubitelje zabavne in narodnozabavne glasbe. Še pred samim uradnim pričetkom koncerta je obiskovalcem ob prihodu in čakanju na začetek krajšal čas Ansambel Lojzeta Bajca. Natanko ob 19.00 uri je občinstvo nagovoril legendarni Vinko Šimek - Jaka Šraufciger in na oder povabil gostitelje večera, skupino Malibu. Malibujevce, še posebej pa vodjo skupine in pevca Marjana Dijana tudi delu Malibujevih uspešnic so se na odru zvrstili glasbeni gostje in eden za drugim stopnjevali izvrstno vzdušje na prireditvi. Tako so nastopili domačini, Ansambel Snežnik, Trenutno verjetno prva dama slovenske estrade Tanja Žagar se je predstavila s svojimi uspešnicami, z Marjanom in Malibujevci pa je zapela tudi svoj hit »MINILI STA ŽE LETI DVE« Skupina Malibu naslednje leto praznuje 25-letnico delovanja in zagotovo lahko pričakujemo nov vrhunski koncert. ki je pred kratkim obeležil 30-letnico obstoja, sledili so Mladi Dolenci ter Dejan Vunjak,sin legendarnega Brendija. V nadaljevanju je nastopila Tanja Žagar s svojimi aktualnimi uspešnicami, z velikim aplavzom pa je publika izrekla dobrodošlico tudi gostu iz sosednje Hrvaške, legendarnemu Vinku Cocetu, ki je s skoraj polurnim nastopom spravil dvorano na noge. V zadnjem delu koncerta je skupina Malibu pripravila še mix svojih uspešnic iz novega albuma, Marjan pa je na oder enega za drugim še enkrat povabil goste ter z njimi zapel v duetu njihove največje uspešnice. Prireditev je povezoval Vinko Šimek, ki je skupaj z Trogirski slavček Vinko Coce je poskrbel za polurno »Dalmatinsko fešto« in odlično vzdušje v dvorani, z Marjanom pa sta združila moči in skupaj zapela pesem Ribari. Pridružila se jim je skoraj vsa dvorana. črte; kot nam je zaupal, praznuje skupina Malibu naslednje leto 25-letni- co delovanja in zagotovo lahko pričakujemo nov vrhunski koncert. Za humor na koncertu je skrbel legendarni Vinko Šimek - Jaka Šraufciger, ki je odlično povezoval prireditev in vedno znova nasmejal občinstvo. Z Marjanom sta skupaj zapela »Poštarja«. Dejan Vunjak s svojo neverjetno energijo na odru in stikom z občinstvom nadaljuje po stopinjah očeta Brendija. Z Marjanom sta skupaj prepevala hit »Od Murske do Kopra« V nedeljo, 21. aprila so tokrat niso mogli iz svoje gli s presenečenjem - ob ob izidu svoje jubilejne, kože in kot običajno so že prepevanju nosilne sklatiti esete zgoščenke Malibu- na samem začetku postre- be nove zgoščenke Gove- ja juha so naključnim obiskovalcem razdelili skodelice s čisto pravo juho; ob koncu koncerta pa so jo razdelili še več sto porcij vsem obiskovalcem, ki so jo želeli poskusiti. Po uvodnem Jako Šraufcigerjem odlično poskrbel za pristni humor in znova pokazal, zakaj že toliko desetletij velja za enega najboljših slovenskih humoristov. Triurni spektakel je kar Po dolgem času so v Ilirski Bistrici znova nastopili priljubljeni Mladi Dolenci, za duet z Marjanom prehitro minil, vendar pa pa so si izbrali že skoraj ponarodelo uspešnico »Nocoj je druga rekla mi«. Marjan Že snuje nove na- Že pred večernim koncertom je v popoldanskem času potekalo veliko otroško rajanje. Pevec Malibujev Marjan Uljan je predstavil nov projekt za najmlajše; ustvaril je namreč otroški lik, ki ga je poimenoval »mali BU«. Pripravil je zgoščenko otroških pesmic in DVD z videospoti, vse je tudi predstavil v družbi z pravljičnimi liki. Na rajanju pa so se mu pridružili še Alenka Kolman, Aida, Fifi in Cvetlični ki, Ninja želve, čarodej Toni ter zajček Sporty. Prebiranja Človek, navodila za uporabo - Nara Petrovič, Ljubljana, Mea Valens, 2008 »Če smo tesno povezani s samim virom zdravja (naravo) in če izpolnjujemo svoj namen, ne potrebujemo ne zdravnikov in zdravilcev, ne psihologov in svetovalcev, ne svečenikov in gurujev. Skupni imenovalec vseh bolezni sta strah in kontrola. Človek, ki preseže strahove in se osvobodi zunanje kontrole, ne pozna bolezni, lahko bi rekli, da tudi smrti ne.« Ojej, spet vas slišim: 'spet bo kaj zabluzla s to duhovnostjo!' Ali pa, 'kdo pa je danes še zdrav ali kolikor toliko pri zdravi pameti?' Ne, ne bom. Velikokrat se zadnja leta sprašujem, kako z ljudmi. Kako s tem ali onim. Kako si zamašiti ušesa, zapreti oči, da ne gledam, da ne slišim, kaj si človek počne, kaj taisti človek počne drugim in ne štekam. Ne da ne razumem, ne štekam. Ampak, česar se ne zavedaš, ne moreš spremeniti, pravi avtor. Knjigo je napisal sprva kot člančič in ker je bil članek zelo odmeven, se je odločil napisati knjižico, kako naravno dihati, sedeti, jesti, hoditi, delati, gledati, poslušati in podobno. Da je zadovoljevanje temeljnih telesnih potreb zelo pomembno, odkriješ šele takrat, ko ne moreš piti dobre pitne vode, ko ne moreš dihati svežega zraka, ki diši po cvetju in ne po izpušnih plinih, ko ne moreš mirno spati zaradi hrupa reševalnih trobil, ko ne moreš normalno opravljati velikih in malih potreb zaradi t.i. bio prehrane itd. Kako ne nazadnje uporabljati čute, organe, s čim si naravno pomagati pa ... Ali vržemo vse v en njuejde-vski koš, češ spet nam nekaj solijo pamet, ali pa lepo plačamo pedi- in mani- in mas- in masaž- kerje, da nam naredijo denarničico lepo vitko in tanjšo in super in telo malo bolj mastno in svetleče in za nekaj trenutkov smo zmagali. »Človek živi, ne ve pa, kako naj bi živel. Civilizacijske navade so ga oddaljile od naravnih navad in ritmov ter fizičnega zdravja, s tem pa tudi od duševnega in duhovnega ravnovesja.« Navade, ki so privzete, umetne, so prevzele vsakdanjik in večina njih pravzaprav niti ne razmišlja, ali so koristne ali škodljive. Samo lepo jih sprejema, z njimi živi, po ovčje absorbira stranske učinke kot samoumevne in to je to. In še nekaj je: naj-nesrečnejši ljudje se najbolj bojijo sprememb, je nekoč nekje pisalo. In še nekaj je: velikokrat imam občutek, da ljudje sploh ne želijo zdravja, da jih zanima le blažiti bolečine. In priznajte, da so le redki takšni, ki se postopno lotevajo težavnega odstranjevanja tujka/tujkov v sebi. Večina človečkov je danes navajena razmišljati v okvirih umetnega ravnovesja. Žal in resje, bog ali kdorkoli nam zraven ni dal navodil za uporabo, ključek do zakladnice spominov pa je seje nekje med potjo izgubil. Obsojeni na, recimo mu kulturno življenje, v katerem so naravne potrebe preplašene z zapovedmi bontona, religij, življenjskih stilov in podobnih izmišljenih norm, smo preponosni najbrž, prepuščeni zmagoslavni mediokri-teti, iz katere ni videti pomladi,d a bi reagirali drugače. Ne vem, a ... še vedno trdim in skupaj z avtorjem tuliva v isti rog: » ... edina pot do blaginje in zdravja je ponovno vzpostavljanje naravnega ravnotežja znotraj in zunaj oziroma dopuščanje telesu biti tako, kakršno je, ter dopuščanje naravi biti, kar naj bi bila in kakršna naj bi bila. Že najmanjše spreminjanje katerega koli sistema je treba temeljito premisliti in udejanjati z veliko skrbjo, razumevanjem in spoštovanjem do življenja.« In ne zapravljajte treh četrtin sebe, da bi bili enaki drugim, kot pravi Schopenhauer. Ostanite spontano zmerni in uživajte v vsem in na zdravje do prihodnjega branja. Patricija Dodič »i ift1 KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 SAMfleOKTRtiHIt FRMHiee pffiO Pralni In sušilni stroll na kovance - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) - za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekače, delovne obleke,. Pralni stroj kapaciteta I4kg 5C Pralni stroj kcpacltete 8*0 3C Eušllnl strol 20mln sušenja 16 V ceno sta že všteta detergent in mehe Na krilih kulture poleteli do zaključka sezone Knežak - Mladi člani in članice Mešanega pevskega zbo- Jano Biščak. Večer je s povezovanjem nadgradil še nastop ra Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, pod vodstvom zborovodkinje »Naj komika leta 2012«, Uroša Kuzmana. Zbrano občinstvo je Katje Bajec, so z uspešno izvedeno prireditvijo Kulturi dajemo tako prisostvovalo programu, v katerem ni manjkalo komič-krila zaključili še eno uspešno pevsko sezono. Po dveh revijah nih in dramskih vložkov, priča pa so bili tudi nastopu recita-Primorska poje - najprej so zapeli v Vrtovinu, kasneje pa revi- cijske skupine. Svoj delež sta z avtorskimi skladbami dodala jo tudi organizirali v domačem kraju - so pripravili še pester tudi člana dueta Romantiki, kantavtor Tone Škrlj in Kristjan program za publiko v Knežaku. Dekleva na harmoniki. Občinstvu, ki se je v soboto, 11. maja, zbralo v dvorani Ambiciozne pevce in pevke po zaključku pevske sezone Osnovne šole Toneta Tomšiča v Knežaku, sta poleg mešane čaka zasluženi počitek saj se bo mešani pevski zbor po pole- zasedbe večer popestrili še obe vokalni skupini, Moška vo- tnih počitnicah podal že v jubilejno, 20. sezono. kalna skupina Tabor Kalc 1869 pod vodstvom Ane Tomšič in pa Ženska vokalna skupina Tabor Kalc 1869, z zborovodkinjo tekst Jana Biščak, foto Erik Keš Tekmovanje harmonikašev Kvartet rogov na tekmovanju Koper - V soboto, 13. aprila 2013 je Glasbena šola Koper pod okriljem Zveze Primorskih glasbenih šol gostila mlade tekmovalce harmonike. Tekmovanje je organiziral aktiv učiteljev harmonike glasbenih šol Primorske. Udeležilo se ga je 36 tekmovalcev - solistov in 7 komornih skupin iz dvanajstih glasbenih šol, ki so se z muziciranjem trudili prepričati strokovno komisijo. Tekmovanje se je začelo s prvo a kategorijo. Predstavilo seje petnajst harmonikarjev iz devetih glasbenih šol. V kategoriji začetniki, so najmlajši tekmovalci prepričljivo odigrali tekmovalni program in si priigrali zlato priznanje. V nadaljevanju tekmovanja so se predstavili starejši učenci. V prvi b kategorij je tekmovalo dvanajst učencev, v prvi c kategoriji pa so se z zahtevnejšim programom predstavili štirje učenci višjih razredov. V drugi kategoriji, kjer se predstavijo srednješolci smo imeli samo eno tekmovalko, vendar je le-ta s svojim čudovitim igranjem navdušila tako žirijo kot poslušalce. V poznem popoldnevu so na vrsto prišle še komorne skupine. V treh kategorijah je tekmovalo sedem skupin, različnih sestavov. Nemški skladatelj Carl Maria von VVeber je zapisal: "Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami." Tudi nam je prijetni sobotni dan minil ob pripovedovanju glasbe, ki ga je zaključil koncert nagrajencev po izboru strokovne žirije. Tekmovalci so se domov vračali z zlatimi, srebrnimi in bronasti priznanji, v spomin pa so prejeli še spominsko darilo, katerega so oblikovali in izdelali gojenci VDC Ajdovščina-Vipava. tekst in foto Karmen Krapež Štanjel - Mednarodni projekt Svirel 2013 je za mlade rog iste z glasbene šole Sežana zopet minil v znamenju uspeha in izjemnega veselja. Urban Filipovič, Aljoša Mihelj, Jakob Gustinčič in Blaž Vrabec so si s šest mesečnim zagnanim delom priigrali bronasto plaketo v kategoriji od 16 do 19 let. V tej kategoriji so tekmovali glasbeniki, ki so se odločili za profesionalno igranje, ampak fantje se niso prestrašili tega dejstva in se podali na to izkušnjo z vsem potrebnim pogumom! Potrebno je priznati, da so izbrane skladbe segale prav na mejo njihove zmožnosti tehničnega igranja, kar so z rednimi dnevnimi vajami uspešno odigrali vse detajle posameznih delov že umetniškega programa. S posebnim zadovoljstvom in sproščenostjo sem iz takta v takt užival izjemno interpretacijo mojih varovancev, saj se je občutilo, da so izjemno pripravljeni. Kar se pa muzikalnosti tiče, pa si upam trditi da so pokazali res velik korak naprej. Ponosen na moje »rogače« pa z veseljem ugotavljam, da njihova želja po zdravem dokazovanju in doseganju novih ciljev ni splahnela, ampak seje le poglobila. Upravičeno sem presrečen in na vse doseženo gledam z največjo mero spo-štovanja-in upam da tudi vi! tekst in foto Peter Pačnik Letnik XXI, št. 271 Razmišljanja m* Privatizacija po slovensko Žal se moram postaviti v ta naš lepi čas, ki ni samo slovenski, mislim, da je širši in se veliko širši. V zadnjem prispevku sem obljubil, da bom resen. In resen sem. Rodil sem se pred skoraj sedemdesetimi leti in starši so me imeli za svojega, in zanimivo, tudi ko sem odraščal, so me imeli za svojega. In tudi, ko sem se staral, so me imeli za svojega. Ostal sem brez staršev in ne vem več (danes), čigav sem. Že dvajset let politično poslušam, kako moramo vse naše prepuščati, preprodajati, sebe, se pravi državo, in ker živim v državi zopet pridem do sebe. Kako naj pridem do nekega razumevanja, ali samo-razumevanja tega hudičevo resnega prepuščanja in razumevanja želja države in predvsem raznih Jankovičev, Janšev, Alenčic (škoda, da ni Jelenčica, čudoviti JJJ)? Sem v popolnem niču. Kaj je nič? To je popolnoma prazen prostor... Ne, prostor ima svoj prostor. Nič pa je beseda, s katero največkrat opravičujemo sogovorniku in vsem sebi neljubim prijateljem. Ja, to je nič. In zgodil se je, ponovno, ta nič, ko se moramo preštevati v vrstah za nek božji vsakdan. Itak je vsak današnji dan naslednji dan. Nas, Primorce, čas še ni preizkušal. Žal samo govorimo o njem. Kot resen zaključek. Moj današnji prispevek je zelo resen in kratek. Mislim pa, da bo to pisanje marsikomu podaljšalo noči zaradi strahu. Kaj strahu, grozi! Si mogoče na vrsti prodaje korporacijam nasmehov, blaginje, optimizma, Sreče? Aleksander Peršolja^ ne prezrite - kultura... Odprto pismo Naj bo odprto pismo slovenski (in mednarodni) literarni javnosti Ne vem, koliko dni bom prešteval do zadnjega vdiha in izdiha. Prepuščam odločitev usodi in vesolju. Vendar, 8. maj 2013 je zame čudno usoden. Zakaj ravno ta dan? V roke sem dobil program (neuradni) Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (2013), ki se vsebinsko in drugače zelo loči od tistega prvega (1986) poimenovanja, Mednarodna literarna nagrada Vilenica. Grdo bi bilo govoriti o vseh težavah in veselju ob takratnem nastajanju. Tudi grdo bi bilo govoriti o preimenovanju. Pustimo to (danes) ob robu. Ni v tem trenutku pomembno. Pomembnost odločitve mojega oglašanja na program festivala ni moja zgroženost (je velika), temveč nevednost, udobje organizatorjev, ki so predvsem koristniki, v zaprtost duha in predvsem pasantnosti (mogoče) slovenske literature in kulture. Morda so te besede prehude, vendar vanje hudičevo verjamem, kajti veliko, veliko let sem bil (morda) dober organizator »Vilenice« in tudi dober opazovalec dogajanj. Leto, ki ga živimo, je prineslo grob poseg v »Vilenico«, ki si ga ne bi privoščili Ati lovi vojščaki. V svoji pradomovini so pustili veliko lepega. In današnji slovenski literarni vojščaki so si privoščili prenesti dogajanje (otvoritev tega dogajanja) v Koper, podelitev kristala Vilenice v Štanjelu na 16. uro in takoj za tem (še v istem dnevu), ob 19. uri podelitev nagrade v Vilenici. Pustimo imenovanja dnevov in dogodkov ob strani. Bodo objavljeni. Res ne vem (zopet se ponavljam), kako je to mogoče, kdo si lahko to privošči, kdo vse pri tem sodeluje? Kje so meje kulturnega spoštovanja, tradicije, razuma! Kdo naj mi to pojasni? Naj si poiščem odgovor pri sotovariših pri Društvu slovenskih pisateljev, pri predsedniku društva, ki se ima za očeta Vilenice, pri Odboru (organizacijske) Vilenice ali pri sebi, ko se nisem znal zoperstaviti nastajajoči grozi. Da, grozi, recimo pisateljski! Naj poiščem odgovor v slovenski kulturni politiki? Smešno. Jih ne bom iskal. Poznam jih. Ne bom več jadikoval. Bom pač zopet zaprl svoja vrata in se spraševal. Vseeno si le nekaj želim. Malo organizatorjem v poduk. Zemlja se prilagaja, ne, je v vesolju. Vilenica (jama) je na Krasu in njej seje treba prilagajati! Predvsem pa živeti z umom in čistostjo duha. Sežanskim soorganizatorjem, ki sem jim pred sedmimi leti zaupal, pa v premislek. Si zaslužite zaupanje? Ne! Kraška Vilenica je prodana! Občinski veljaki razmislite! Ob tej priložnosti se opravičujem ženi, sinu, Kraševkam in Kraševcem, ljubiteljem literarnega dogajanja v Vilenici. Preveč ste mi verjeli! To je le žalosten pogled. Mojega vedenja o Vilenici je veliko več. Pustimo času. Aleksander Peršolja Razstava Poletna jutra v Knjižnici Kozina pridno deluje v domačem fo- Kozina maju, četudi še nič kaj poletnem, razstavlja v kozin-ski knjižnici svoje fotografije pod naslovom Poletna jutra, Vili Gombač iz Ilirske Bistrice. Poleg službe, trdi, ima še nekaj hobijev. Že zgodaj ga je oče uvedel v svet numizmatike in je član domačega numizmatičnega društva. Raziskuje in hrani zapuščino prapradeda Josipa Nadoslava Potepana, zbira stare knjige, nabožne grafike, podobice in druge predmete. Že nekaj let se ukvarja tudi z založništvom. V sodelovanju z založbo AVRORA AS iz Tržiča je izdal dve stari knjigi faksimile starih slovenskih knjig. V letu 2012 je izdal pesmi svoje matere, Nadje Gombač. Pred nekaj leti, pravi avtor, me je zasvojila fotografija in tografskem društvu Sušeč. Prvič se je s fotografijami predstavil javnosti spomladi leta 2011 v Knežaku. Najraje ima poletna in zimska jutra. Fotografije za tokratno razstavo so nastale v pozno poletnih jutrih na Trnovskem polju, ko se sonce s težavo prebija skozi meglico in ko narava pokaže svoje čudovitosti v najrazličnejših oblikah. tekst Patricija Dodič, foto Sergej Gregorec INSTALACIJE Kovačič Stojan Koseze 69/a • 6250 Ilirska Bistrica I Tel.:05/7100 370 • Fax.:05/7100 371 GSM: 041/642 868 • e-mail: stojan@instalacije-kovacic.si m i DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: • CENTRALNO OGREVANJE _ - • VODOVODNE INSTALACIJE 1(r remrerem'1«3 • PLINSKE INSTALACIJE Buderus • KLIMATSKE NAPRAVE i,’a Eko*ud • TOPLOTNE ČRPALKE _T_ w,FSM4NN • SONČNI KOLEKTORJI CTC VIEgMANN • UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE NAU Literatura Mesec knjige Ilirska Bistrica - April je mesec knjig. Tudi letos smo ga v Knjižnici Makse Samsa praznovali na poseben način. Osebe s posebnimi potrebami so tiste osebe, ki odstopajo od pričakovanih zmožnosti in potrebujejo ljubečo pozornost in skrb. Posebno pozornost jim posvečamo tudi v naši knjižnici. V mesecu aprilu, ko praznujemo mesec knjige smo varovance Varstveno delovnega centra Koper enota Ilirska Bistrica povabili v naše prostore na kulturno urico. Varovance varstvenega delovnega centra Koper enote Ilirska Bistrica na kulturno urico. Knjižničarka Vlasta jim je na enostaven način s pomočjo slikovnega gradiva predstavila zgodovino pisave in pisnih podlag. V nadaljevanju pa so si ob razlagi knjižničarke ogledali projekcijo z naslovom »Zgodovina in nastanek knjig«. Z letošnjim letom smo se odločili, da v naši knjižnici uvedemo nov projekt posvečen mesecu knjig-aprilu. Projekt- kulturni dan v knjižnici smo poimenovali: Knjige praznujejo-praznujmo skupaj. 23. aprila na svetovni dan knjig smo v našo knjižnico povabili osnovnošolce celotne OŠ Podgora Kuteževo in zanje pripravili poseben kulturni program. Na začetku je knjižničarka vsem osnovnošolcem predstavila našo knjižnico in ži- vljenjepis pesnice Makse Samsa. Nato smo osnovnošolce razdelili po posameznih starostnih skupinah in sicer: Prva triada osnovnošolcev je prisluhnila pripovedovanju pravljice v nadaljevanju pa so si otroci izdelali vsak svojo unikatno knjižno kazalko, kijih bo spremljala pri njihovem dnevnem prebiranju najljubših knjig. Za učence druge triade smo organizirali poučno delavnico »Napišem pismo«, na kateri so se osnovnošolci spoznali z različnimi filatelističnimi pojmi. Učili so se pravilno napisati pismo. Delavnico je vodil tajnik filatelistične zveze Slovenije dr. Veselko Guštin. Osnovnošolcem tretje triade pa smo predstavili iskanje knjig po cobiss opacu in predstavitev domoznanskega oddelka. Za zaključek kulturnega dne smo vse osnovnošolce presenetili z ogledom izbranega filma. tekst in foto Vlasta Kirn Babica, povej mi zgodbo! Kozina - Čisto poseben dan je bil en od aprilskih torkov, posvečen dnevu knjige. Prav posebno poseben dan je bil. Seveda, zaradi sonca. In seveda, zaradi pomladi. In seveda, zaradi aprila. Ja, pa kaj še. V kozinsko knjižnico se je v dopoldanskem času zgrnilo morje osnovnošolcev, ki so prišli po svoja priznanja. No, ravno morje ne, bilo pa jih je najmanj trideset. In čisto ta pravih zbiralcev. Mentorice Suzana Godina Jelušič, Andrejka Lukač, Ksenija Lazar in Daša Rebec so pripravile literarni natečaj: Babica, povej mi zgodbo, na katerem so sodelovali osnovnošolci s pripovedmi, zgodbami, pravljicami, pesmimi iz starih časov oz. iz časov babic, dedkov, starih tet in strin, jih najprej poslušali in nato seveda lepo zapisali na papir (ali računalnik, noooo). Da se je le-teh nabralo kar nekaj, priča okoli trideset priznanj, knjižne nagrade za prvih pet nagrajenih pa je podelila gostja, zbiralka prav'c in ljudskih pripovedi, Majda Valinova iz Rodika, ali doslej že naša stara znanka Jasna Majda Peršolja, ki je vsakemu posebej namenila prijazno in spodbudno bese- do ali dve. Nagrajene so bile zgodbice: Peteršiljček (zapisal Vid Petohleb po pripovedi Slave Nedoh iz Hrušice), Oranje v nedeljo (zapisal Matej Godina, pripovedovala Sonja Prihavec iz Gornjih Vrem), Čarovnija iz kamna (zapisala Ema Grmšek po pripovedi Vladimirja Grže-Ija iz Hrpelj), zimska legenda o Marijinih lučkah (zapisala Lana Dodič Ceglar po pripovedi Ivice Dodič iz Obrova) in zgodba Kako so zbirali jajca za barvo (zapisala Nastja Požar, po pripovedi Vide Segulin iz Markovščine). Vsem glavnim mladim nagrajencem iskreno čestitamo in si želimo, da jih ohranjanje kulturne domače dediščine skozi pisano besedo ne bi še dolgo zapustilo, da bi zbrali še veliko zanimivih zgodbic, saj se na ta način ne morejo kar tako izgubiti v rekah španskih telenovel. Da, tudi naši kraji imajo svoje novele in imajo bogate mlade dušice, ki naj vztrajajo, in babice - vzemite si čas, da iz svojih žepov, predpasnikov, omar, stresete še toliko pripovedi iz starih časov, kolikor jih premorete. Tudi ostali mladi zbiralci bodo prišli na svoj račun zelo kmalu, saj bo večina zbranih zgodbic objavljena v knjižici, ki jo bo hrpeljska osnovna šola izdala v kratkem in katere se izredno veselimo že zdaj. tekst in foto Patricija Dodič 10. POKAL TAD REKA Reka, 14. april 2013- Karate klub Tad Reka (Hrvaška) je organiziral že 10. mednarodni turnir v karateju, ki je združil preko 700 tekmovalcev iz 65. karate klubov sedmih evropskih držav. Turnirje bil uspešen tudi za mlade tekmovalce postojnskega karate kluba, ki so tekmovali v katah, saj so osvojili: tretje mesto Adrijana Bajc in Sara Lišinovič med deklicami 10-11 let, tretje mesto med dečki sta osvojila Tarik Ahačič v kategoriji 7-9 let, Adnan Pašagič v starosti 10-11 let. Z najboljšim rezultatom se lahko pohvali Ajan Prelc, ki je bil med dečki 7-9 let v katah najboljši, prvi. Dobro sta se odrezali tudi ekipi dečkov 10-11 let (Ajan Prelc, Adnan Pašaič in Tarik Ahačič) z drugim mestom v katah in ekipa deklic (Adrijana Bajc, Sara Lišinovič in Nuša Habjan) s tretjim mestom. POKAL BOHINJA 2013 Bohinj, 20. april - Karate klub Postojna je s svojimi člani v konkurenci 40 karate klubov na tem pokalu skupno osvojil tretjem mesto in prejel za dosežen skupen rezultat 59 točk, pokal. Posamezno pa so bili Postojnčani uspešni še v naslednjih kategorijah: v katah posamezno Sara Arsenič s tretjim mestom deklice do 8 let, Sara Lišinovič s prvim mestom deklice 10-12 let, med dečki je Tarik Ahačič dosegel tretjem mesto med dečki 8-10 let, v tej kategoriji na bil prvi Ajan Prelc, prav tako prvi je bil med dečki 10-12 let Adnan Pašagič. Izvrstne rezultate so pokazali tudi v borbah in sicer: deklice 10-12 let do 40 kg Nuša Habjan prvo mesto, Sara Lišinovič do 35 kg tretje mesto, prvo mesto Zala Kuštrin kadetinje 14-16 let do 47 kg, dečki 10-12 let do 40 kg tretje mesto Adnan Pašagič, Andraž Stefanovski med dečki 12-14 let do 45 kg drugo mesto, Marko Pantelič do 50 kg drugo mesto, Svit Pavšič med dečki 12-14 let nad 55 kg prvo mesto, med člani nad 84 kg Ludvik Primož tretje mesto. Dober tekmovalne rezultat je dosegla tudi ekipa dečkov v katah s prvim mestom. MT BANJA LUKA OPEN 2013 Banja Luka, 21. april- Karate klub Sindelič-Volksbank je bil organizator mednarodnega karate turnirja v počastitev praznika mesta Banja Luke na katerem so se dobro odrezali tudi mladi tekmovalci, člani Karate kluba Postojna. Skupno je pet tekmovalcev osvojilo šest medalj in sicer v katah: Ajan Prelc prvo mesto med dečki do 9 let, Sara Lišinovič med deklicami do 10 let in Marko Pantelič med dečki do 12 let. Uspešni so bili tudi v borbah posamezno, kjer se lahko s tretjimi mesti pohvalijo med dečki do 40 kg Ajan Prelc, med dečki do 50 kg Marko Pantelič in nad 55 kg Svit Pavšič. Sara Lišinovič je bila v borbah med deklicami do 11 let do 35 kg prav tako tretja. Sabina IleršičKovšca, foto Mitja Prelc DRŽAVNO PRVENSTVO V TRADICIONALNEM KARATEJU V nedeljo, 12.5.2013 smo se udeležili 10. Državnega prvenstva v tradicionalnem karateju, ki se je odvijalo v Račah. Iz Karate kluba OlderSi seje prvenstva udeležilo 15 tekmovalcev, ki so uspešno predstavili klub in ponovno dokazali, da sodijo med najboljše tekmovalce v svojih kategorijah, saj so kar v štirih kategorijah osvojili nazive državnih prvakov. Prvenstvo so tokrat otvorili člani. V disciplini kata je Janez Abram osvojil prvo mesto, Primož Tomažič drugo mesto, Andrej Primc pa četrto. Pri članicah je Martina Volk osvojila bronasto medaljo. Pri mojstrih se je odlično odrezal Tine Ma-Ijevac, ki si je priboril drugo mesto v disciplini kata, Doris Brne pa nehvaležno četrto mesto. V kategoriji kata ekipno je ekipa KK OlderSi v sestavi Abram, Tomažič in Primc osvojila zlato. Po slovenski himni so tekmovanje nadaljevali najmlajši. V kategoriji mlajše deklice C je Natali Sedmak osvojila zlato medaljo, Urška Bolčina Ljubič pa bron. Alja Behrič je v kategoriji starejše deklice osvojila drugo mesto. Pri mlajših deklicah D je Rebeka Oblak osvojila zlato medaljo, Polona Zadnik pa bronasto. Dobri rezultati so odlična vzpodbuda in dodatna motivacija za nadaljnje delo v klubu. Vsem tekmovalcem čestitamo! Za KK OlderSi Meta Oblak KOKomet ROKOMETAŠICE V GVORU 23.4 smo se ekipa starejših deklic in mlajših z trenerjem Draganom in njegovim pomočnikom Darkom odpravile na mednarodni turnir v Gyor na Madžarskem. Ob 8.00 zjutraj smo se zbrali pred OŠ Antona Žnideršiča in začeli svojo pot, ki je bila že takoj zanimiva in zabavna. Dvakrat smo se ustavili na počivališčih, da bi poma-licale. Okrog 15.00 popoldne smo prispele pred madžarsko šolo in se namestile v njihovem razredu. Po namestitvi smo raziskovale šolske prostore. Zvečer, ko smo imele nekaj prostega časa smo se odločile, da bomo igrale odbojko in tako spo- znale fante iz RD Izola. Imele smo tudi tekme in sicer prvo tekmo premagale Madžarke z visoko prednostjo. Na žalost smo naslednje tekme z madžarskimi in slovaškimi ekipami, kljub borbenosti izgubile. Poleg tega smo si ogledali tudi mestno jedro Gyora in obiskale njihove tr- govine. Turnir smo zaključile na 10. mestu, a vseeno smo pridobile nove izkušnje in se imele zelo lepo. Starejše deklice GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA - M-Vodoravni motiv - Površina VVoodgrain - Zaščita vodil Vključen motorni pogon, montaža in 8,5 % DDV, v 8 akcijskih dimenzijah: Dimenzije: 2375x2000 2375x2125 2500 x2000 2500x 2125 2500 x2250 2750x 2000 2750x2125 2750x 2250 Samo do konca meseca junija 2013! I^BLT INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA BLT d.o.o. Idrija, Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija I: 05 3743 660 blf@blt.si www.blt.si Košarka ■Sili - ■■■ FANTASTIČNA SEZONA BISTRIŠKIH KOŠARKARJEV V pravkar končani tekmovalni sezoni je KK Piama pur Ilirska Bistrica dosegel izjemne rezultate. Članska ekipa seje senzacionalno prebila na zaključni turnir pokala Spar kjer je kljub porazu proti državnim prvakom ekipi Krke iz Novega mesta pustila odličen vtis. V 3. SKL zahod pa je ekipa v izjemno zanimivem prvenstvu osvojila končno 1. mesto kar je največji uspeh bistrške košarke po dobi košarkarjev Lesonita ki so v '60-ih letih igrali celo v 1. Jugoslovanski ligi. V klubu se ponašamo tudi z odličnim delom in napredkom vseh naših najmlajših selekcij. Trenutno tekmujemo z osmimi moškimi in tremi ženskimi ekipami. Dobro delo se kaže tudi v uvrstitvi starejših pionirjev U-14 v 1. SKL, mlajši pionirji U-12 A pa so trenutno v svoji skupini suvereno na prvem mestu. V letošnjem letu smo poleg šole košarke začeli tudi z Igrivo košarko. V imenu kluba bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem ki so v letošnji sezoni na kakršen koli način pomagali soustvarjati te dosežke. Zahvala gre v prvi vrsti vsem trenerjem in igralcem ki večino svojega prostega časa preživijo na igrišču, pa vsem članom kluba ki poskušamo zagotavljati igralcem dobre pogoje za delo in skrbimo za realizacijo zastavljenih ciljev, posebna zahvala vsem sponzorjem in donatorjem ki podpirajo našo vizijo in tudi na ta način dokazujejo svojo družbeno odgovornost, zahvaljujemo se tudi staršem ki svoje otroke podpirajo pri treningih in na tekmah, ter na koncu ena velika zahvala vsem gledalcem ki nas podpirate in nam pomagate premagovati nasprotnike. V letošnji sezoni je bilo na naših tekmah v povprečju preko 500 navijačev. Z višjim obiskom se letos v Sloveniji lahko pohvali le še ekipa Krke. Klubu pomaga tudi veliko število posameznikov ki s svojim delom prispevajo k uspehu. Vsakemu od njih se najlepše zahvaljujemo in vabimo vse ki bi radi v naslednji sezoni sodelovali pri novih izzivih da se nam pridružite. Še enkrat hvala! Andrej Muha, foto Simon Godec PIONIRJI NA MEDNARODNEM TURNIRJU V FRANCIJI Starejši pionirji Košarkarskega kluba Plama-purso konec meseca maja gostovali na mednarodnem turnirju v Franciji, v mestu Saint-Claude. Na moškem delu turnirja je poleg naše ekipe Slovenijo zastopala ekipa KK Mesarije Prunk Sežana. Naši fantje so vse tekme predtekmovanja pa vse do finala odigrali na visokem nivoju, brez poraza in prikazali dopadljivo igro ter navdušili prisotne gledalce z borbenostjo, požrtvovalnostjo in hitro igro. Prav vsi igralci so dobili priložnost za igranje, jo dodobra izkoristili in si nabrali lepe izkušnje. V finalni tekmi sta ste na koncu srečali ravno obe Slovenski ekipi kjer pa so igralci iz Ilirske Bistrice odigrali najslabšo tekmo na turnirju, za 6 točk izgubili proti vrstnikom iz Sežane in osvojili končno 2. mesto. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran igralec Žan Knafelc iz KK Piama pur, trener Martin Novak pa je bil po izboru vseh trenerjev ki so vodili ekipe na turnirju izbran za najboljšega trenerja turnirja. V Franciji so barve KK PLAMA PUR Ilirska Bistrica dostojno zastopali naslednji igralci: Klemen Volk, Dominik Frlež, Tilen Polh, Žan Knafelc, Jurij Blokar, Nejc Šircelj, Klemen Šajn,Tadej Morano, Luka Hreščak, Jaka Malečkar, Tevž Lever Boštjančič, Marko Kitanoski, trener Martin Novak in pomočnik trenerja Marko Šircelj Prireditev 17JUNIJ 2013 7 j mirnim " ILIRSKA BISTRICA ~A ,.\ ! *,***/< / m OB 22.00 J0RNAD0 iOSIWA' DAN BOTRSKE KOŠARKE IN OBČINSKI PRAZNIK JAPODI iz Ilirske Bistrice, smo vam za svoj rojstni dan, občinski praznik in košarke, pripravili M EGA ŽUR na prostem, v parku Nade Žagar. Po končani Ali Star tekmi (ob 22ih), 3.SKL zahod, vas bosta sproščali ski OSMINKA in TORNADO. Gregor Primc Gregorčičeva 9 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 URNIK PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA e 8-12 • MERITVE DIOPTRIJE e OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BREZ FSH 1^8 “™“i TRIO NA OPTIKI OD 38,00 € mesečno • TELEVIZIJA Mh EfaiESSiSt;.;;:.;? • INTERNET 20/20Mbps e STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK o iSHiiZK ne prezrite... Letnik XXI, št. 271 Obdobje od 01.04.2013 do 30.04.2013 Poročanje o dogodkih na območju policijske postaje Ilirska Bistrica Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 13 kaznivih dejanj, od tega 6 kaznivih dejanj tatvine, 1 kaznivo dejanje vloma, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje samovolje, 2 kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe in 1 kaznivo dejanje poslovne goljufije. Policisti so obravnavali delovno nesrečo, ki seje pripetila med sečnjo in spravilom lesa ter utopitev. Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 7 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku je bilo vseh 7 oseb uspešno odstranjenih hrvaškim mejnim organom. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 4 kršitve javnega reda in miru. Opravili so ogled požara na gospodarskem poslopju in ogled dveh travniških požarov. V dveh primerih so občani našli eksplozivna sredstva iz druge svetovne vojne, katere so policisti zavarovali do prihoda bombnega tehnika. Na območju policijske postaje se je pripetilo 10 prometnih nesreč in sicer 6 z materialno škodo, ter 4 s telesnimi poškodbami, v katerih sta bili 2 osebi lahko ter 2 huje telesno poškodovani. Policisti so obravnavali še 18 primerov povoženja divjadi, ter 7 prometnih nesreč s premoženjsko škodo na parkirnih prostorih. Zaradi vožnje s preveliko količino prisotnosti alkohola v organizmu so policisti 3 kršiteljem začasno odvzeli vozniška dovoljenja. V zadnjem času policisti PP Ilirska Bistrica obravnavamo več primerov vlomov in tatvin zato svetujemo, da pred odhodom od doma, nikar ne pozabite na samozaščitne ukrepe, s katerimi lahko preprečite morebitne vlome in tatvine. Storilci namreč pogosto izkoristijo takšne priložnosti. Karol Iskra komandir PP višji policijski inšpektor III Ne prezrite. KRIVOLOV Lov je nekoč bil eden od temeljev preživljanja, danes pa pomeni uravnavanje dinamike populacije divjadi ter kot ene vrste rekreacijo. Prenamnoženost neke vrste je pojem, s katerim se v današnjem času srečujemo bistveno bolj pogosteje, škode povzročene s strani divjadi, pa postajajo problem. Lovci opravljajo izjemno zahtevno opravilo, ki praktično zajema od vzdrževanja vseh lovsko-tehničnih objektov, kot so: preže, krmišča, lovski domovi, lovske koče, pa do samega gospodarjenja z divjadjo, zato si zaslužijo več, kot le pohvalo. Lov po definiciji pomeni iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem, da se jo upleni ali odlovi živo ter pobiranje njenih delov. Žal pa danes ravnanj nekaterih oseb po pravilih, ki so jasno napisana v Lovskem Kodeksu, zlorabljajo za nečednostno pridobitev materialnega sredstva. Vsak lovec, ki žival upleni, jo mora po zakonu peljati v klavnico, če pa želi meso, ga mora odkupiti po tisti ceni, ki jo postavi mesnica; trofeja pa mu pripada. Večina pa tega ne opravi vsakič, kar pomeni, da povzroči škodo lovski družini. Nekateri gredo še dlje in lovijo bistveno več, kot določi lovski načrtovalec za vsako leto. Če se to pojavlja pogosteje za zadovoljitev osnovnih dobrin, vodi v počasno, a vztrajno izginjanje populaci- je neke vrste. To je vsekakor vredno takojšnjih sankcij. Vsaka vrsta živali opravlja neko funkcijo. Od redčenja populacije druge vrste, do raznašanja semen dreves in grmov. Če pa pride do prena-množitve ene vrste, je edini ukrep lov, ki pa večkrat preide tudi v stihijsko ravnanje. Vsak se mora zavedati, da eno od načel gospodarjenja z divjadjo, nista vedno lov ali krivolov. Ing. Patrik Tomšič ••••••••••••••••••••••••••••••a Jeršiče 3 6230 Postojna KOMUS d.o.o. Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si (D ASFALTIRANJE ročno, strojno TLAKOVANJ E tlakovci, porfido, ostalo... NIZKE GRADNJE UREJANJE DVORIŠČ IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih.. POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 SPONSOR tel: +386 (0)5 7101031 fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujcmo vse vrste kovanili izdelkov OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozysko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info@umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com V spomin. Tam Iger si ti, Ni sonca ne luči, Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve kako boli, Ko se zavemo da te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, nonota in tasta Brankota Štemberger iz Ilirske Bistrice. Se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice Izola za čas njegovega zdravljenja, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje darovali cvetje in sveče in ga v lepem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Prisrčna hvala tudi duhovniku za opravljeno pogrebno svečanost. Žalujoči: žena Vlasta, sin Sebastijan s Sandro in hči Dijana z družino HM ni K$TD Tabor Kalc 1869 Knežak 15.KNEŠKI TEK Sobota, 1. 6. 2013 ^ Gozdna pristava MAŠUN ob 15.00 uri TEK PREDŠOLSKE MLADINE Dolžina proge: 150 m, dečki in deklice tečejo ločeno Startnina: Startnine ni. Vsi udeleženci prejmejo medaljo in darilo sponzorja. 4= >5= ^ * S.: ^ ^ ^ v ob 16.00 uri TEK ČLANOV IN ČLANIC ZA PRIMORSKI POKAL 2013 Dolžina proge: 12 km (krožna makadamska cesta, senca, 2 okrepčevalnic") Startnina: 10,00 c Kategorije člam A do a* tet (do 1989) B od 2$do 191*6(1968-1984) C od 30 do 34 tet (1983-1979) D od 35 do 39 let (1978-1974) E od 40 do 44 let (1973-1969) F od 45 do 49 tet (1968-1964) 6 od 50 do 54 tet (1963*1959) H od 55 do 59 kt (1958-1954) J od 60 do 64 let (3953-1949) J od 65 do 69 kt (1948-1944) K od 70 let ne prej (194310 starejši) Kategorije članke A do 24 let (<101989) B od 25 do 34 tet (1988-1979) C od 35do 44 let (1978-1969) D od 45 do $4 let (1968-1959) E od 55 tet naprej (1958 in starejše) Vpis in plačilo startnine na štartnem mestu od 14.30 dalje. Zaključek prijav ob 15.45. Priporočamo predhodne prijave. Vsi tekmo valcifke prejmejo topel obrok in simbolično darilo. Prvi trije v vsaki kategoriji prejemejo medalje. Prvi trije (absolutno) v ženski in moški kategoriji prejmejo pokal in praktično nagrado. Razglasitev in podelitev medalj bo približno uro po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj. Prireditev bo v vsakem vremenu. Tekači sodelujete na lastno odgovornost. S prijavo soglašate s pravili Primorskih pokalnih tekov. Pogana udeležba za mlajše od 18 let. DODATNE INFORMACUE IN PRIJAVE: Bik Stojan 031380 399, st0janbMcs4lfigmaii.com Vojko Mihelj 041565 471, vc5k0mihelj@gmail.com * v £ ijt£ :j; :j: >;c ;j: ij: £ .-J; +<£ jjc+5 ob 16.10 uri TEK ZA NETEKMOVALCE Dolžina proge: 3 km Startnina: Ni štartnine. Če želite, lahko plačate prispevek 10 c in prejmete topel obrok ter spominsko darilo. ob 16.10 uri POHOD PO »MAŠUNSKE GOZDNI UČNI POTI« Dolžina proge: 2 km Startnina: Ni startnine. Če želite, lahko plačate prispevek 10 € in prejmete topel obrok ter spominsko darilo. Ll n vt Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 -13.00 Telefon: 05/710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Llburnia Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si Terme Čatež Oddamo apartma za 4-5 oseb. Terme Olimia Kamp Natura Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. 28.06. - 24.08.2013 70 €/dan Najem v pred in po sezoni že od 30€/dan. Ob prijavi nakup kart po znižani ceni 11,05 €/oseba/dan. 25.04. - 20.06.2013 35 €/dan 21.06.-24.08.2013 50€/dan 25.08.- 10.10.2013 35€/dan Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije: 041 / 860 306 vse za vašo streho SLOŠAR Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh 52« (opečnate in pločevinaste) ZAME N J ATI V A5u - zaključna dela v gradbeništvu D0T^^t® ^,IATJN0? - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov JU CŠSI m TRGOVINE mm lAdUMMb kleparskimi izdelki nmv: notranjavr«ita.-si hitra in kvalitetna REŠITEV! Mudimo vam masivna , stilna, moderna vrata vseh atraktivnih oblik, slovenskih, avstrijskih In italijanskih proizvajalcev. IZMERE, SVETOVANJE IN DOSTAVA ZA NAROČNIKE PHMis Andrej Šilc. *.p.. Zamostec 31, 1317 SODRAŽICA .1, mlail: pišite nam: info@e-sneznik.net PLAMING _________________________________________________________________ • SOLARNI SISTEMI - OGREVANJE SANITARNE VODE, POMOČ OGREVANJU • FOTOVOLTAIKA • VETRNE ELEKTRARNE 12V • ZALOGOVNIKI 500 - 5000L • TOPLOTNE ČRPALKE • TOPLOTNI IZMENJEVALCI • PRETVORNIKI 12 - 230V • PREVOZI DO 3,5 t -BOJLER300L-2xtopl. izm. - emajliran -magnezij anoda ■ 2 x PLOŠČ. K0LEKT0R - 4 M2 ...Certifikat -S0LAR-KEVMARK ■ KM PL SOLARNA DIFER. ELEKTRONIKA S ČRPALKO IN 2 xTIPALA...SLO navodila ■ KMPL PRITRDILNA KONSTRUKCIJA ZA 2 K0LEKT0RJA-streha ■ 10 M POVEZOVALNE - IZOLIRANE IN0X CEVI ON-16 2 x z kmpl priključki • VSI POVEZOVALNI IN KONČNI ČLENI ZA DVA PLOŠČATA K0LEKT0 RJA • RAZTEZNA 18 L POSODA - Sanitarna za 3001 bojler ■ RAZTEZNA 18 L POSODA - Solar za solarni sistem (glikol) ■ ELE. GRELEC ZA BOJLER S TERM REGULACIJO 20 ~70°C 230V-2 KW- 6/4" • 10 L GLIK0LA »EK0 -35°C« ■ ROČNA POLNILNA ČRPALKA ZA POLNJENJE sistema z glikolom do3-bar Koiektorji.... navadni, vakumski, odprti sistem, HEAT-PIPE....NA ZALOGI! Bojlerji 200,300, dodatna vezava v zalogovnike - POMOČ OGREVANJU! Različne konstrukcije za različne vrste in naklone streh... NA ZALOGI! Pridobitev nepovratnih sredstev EK0 - sklada RS do 25%. Pomoč pri vlogi... Možnost brezobrestnega plačila do 6 mesecev - DINERS! Računi, garancija, tehn. pomoč, brezplačni ogledi in nasveti. Akcijska ponudba solarnih sistemov in druge akcije na: www.fordsolar.si SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Cena na obroke.. 1.999,00 € + DDV ~ DINERS Gotovinsko plačilo...13 % Predsezonski POPUSTI...1.739,13 € + DDV 25 % naložbe vrne EK0 sklad RS,..dejanski stroški: 1.304,35 € + DDV DEJANSKO NAJCENEJŠI SOLARNI KOMPLET V SLOVENIJI! Vrednost kompleta po posameznih cenah artiklov presega 2.500 € Prihranek cw 1 20000 €! Vse Informacije j j fiV j&M J na 031628 666 g® »s? S@(L AJ2 PRODAJA IN IZVEDBA: Uroš Premik s.p., 031 628 666, 041 628 666, fordsolar@gmail.com TOVOTA RAV4 letno TOVOTA JAMSTVO Bi e:' omejit ve kilometrov Preizkusite ga na testni vožnji pri pooblaščenih prodajalcih vozil Toyota ali obiščite spletno stran iuujiu.toyota.si/noviRA\/4 Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO , iz novih osebnih vozil najdete v priročnika o varčni porabi goriva in emisijah CO . ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Poraba goriva pri kombinirani vožnji: 4,9-7,31/100 km in emisije CO,: 127-176 g/km. CENTER JEREB Polje 9b, Izola 05 616 80 01 Društvo za zaščito živali Postojna ZA ODGOVOREN ODNOS DO ŽIVALI Društvo za zaščito živali Postojna je v sodelovanju s Klubom študentov veterine za zaščito in pomoč živalim ANIMAUA pripravilo predavanja o odgovornem lastništvu in pravilnem odnosu do živali, predvsem hišnih živali, med katerimi sta najpogostejša pes in mačka. Društvo je vsem trem osnovnim šolam v postojnski občini ponudilo predavanja, namenjena prvi triadi osnovnošolcev in na osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna ter Osnovni šoli Prestranek so naklonjeno sprejeli pobudo društva. Žal se vabilu ni odzvala OŠ Antona Globočnika iz Postojne. Predavanja za šole niso predstavljala nikakršnega finančnega stroška, saj je organizacijske stroške za izvedbo pokrilo Društvo za zaščito živali Postojna. Učenci prve triade na Vilharjevi šoli ter učenci od 1. do 5. razreda POŠ H ruševje, poleg njih pa tudi njihovi sovrstniki iz pre-stranške osnovne šole ter najstarejša vrtčevska skupina so od predavateljic - študentk veterine - izvedeli, kako je treba skrbeti za lastniške živali, kaj jim je treba nuditi poleg ljubezni in pozornosti, kako ravnati, da bo čim manj živali brezdomnih ter kaj storiti, če izgu- bimo svojo ali najdemo tujo žival in na koncu, kaj storiti, če opazimo nedopustno ravnanje z živalmi. Vsi otroci so ob koncu predavanj dobili tudi letošnji koledar s fotografijami živali, ki so bile v zadnjih mesecih lanskega leta posvojene iz postojnskega Zavetišča za živali; v fond, ki ga društvo v celoti namenja zdravniški oskrbi poškodovanih brezdomnih živali, pa so prostovoljno prispevali 1 evro. Silva Bajc PLANINSKI IZLET NA UČKO V soboto, 13.4.2013, smo se mladi bistrški planinci, mentorji planinskih skupin in vodniki PZS odpravili na planinski izlet na Učko (1401 m) na Hrvaškem. V jutranjih urah smo se kot običajno, izpred posameznih osnovnih šol, odpeljali do Poklona, ki je bil izhodiščna točka našega izleta. Od tu smo po uvodnem pozdravu pot nadaljevali proti omenjenem vrhu. Pot, po kateri smo hodili, je bila srednje lahka in označena. Posebno doživetje je bil za naše učence vsekakor sneg, po katerem smo gazili precejšen del poti. Po dveh urah hoje smo končno prispeli na vrh Učko, kjer smo doživeli pravo presenečenje. Člani tamkajšnjega planinskega društva KPD Bazovica iz Reke so nam pripravili pogostitev s čajem in slastnimi keksi. Poleg tega smo pojedli še stvari iz nahrbtnikov in si malo odpočili. Pred odhodom proti izhodiščni točki smo odšli po manjših skupinah na razgledni stolp, od koder se razprostira prekrasen razgled na morje in kraje daleč naokrog. Polni vtisov in prijetnih občutkov smo odšli proti avtobusom, ki so nas odpeljali nazaj proti posameznim šolam. Poslovili smo se z obljubo, da se srečamo na naslednjem planinskem izletu, ki bo organiziran v mesecu maju. Ne moremo pa mimo tega, da se za konec seveda prisrčno zahvalimo članom planinskega društva KPD Bazovica iz Reke, za njihovo prijaznost in gostoljubje. Mladi bistrški planinci, vodniki in mentorji www.renault.si KOLIKO STANETA VZDRŽEVANJE IN ZAVAROVANJE VAŠEGA AVTA? KOGA BRIGA!? TO JE BREZSKRBNOST, TO JE RENAULT. PRI NAKUPU NOVEGA RENAULTA TA MESEC 5 LET JAMSTVA. ASISTENCE IN REDNEGA VZDRŽEVANJA +1 LETO OBVEZNEGA IN KASKO ZAVAROVANJA BREZPLAČNO! let! MVt' ' Oven V odnosih boste sproščeni, optimistični in odprti, zato je to odlično obdobje za reševanje konfliktov. Posebno > naklonjenost boste čutili do oseb s katerimi boste lahko izmenjali vtise, informacije in ideje. Na poslovnem področju boste iskali poti do dodatnega zaslužka. Ne dovolite, da vas prevzamejo strasti, saj lahko pride do izgub. Za dvig vitalnosti in kondicije boste potrebovali več sonca; nadzorujte krvni sladkor. Bik Pred vami je strasten mesec, vaše želje bodo bolj goreče in njihovo izražanje še močnejše kot sicer. Čustva poskušajte nadzorovati, saj vam vaše vročekrvnosti okolica ne bo pripravljena prizanašati. V poslovnosti boste ambiciozni in podjetni, pripravljeni se boste boriti za zmago. Pri tem vas bodo podpirali tudi drugi. Prekipevali boste od fizične energije, zato zmanjšajte hitrost in bodite previdni pri delu. Dvojčka Maj vam prinaša čarobna čustva, veliko čutnosti in popolno harmonijo. Nebesni vplivi bodo ugodni za ureditev odnosov doma in vzpostavitev dobrih poslovnih partnerstev. Imeli boste zaupanje v lastne moči in podporo drugih. Obstaja možnost uspeha, napredovanja in zaslužkov, vendar delajte sami in pazite kaj podpisujete. Več pozornosti namenite svojemu zdravju in se izogibajte tveganim okoliščinam. Rak Iskali boste notranje zadovoljstvo in poskušali rešiti nesporazume z ljubljenimi osebami. V zraku je čutiti spremembe, ki vam lahko prinesejo uspeh in priznanje. Okolje bo lahko kritično, vendar to naj vas ne zaustavi na poti do uspeha. Ne zadržujte se pokazati svojih talentov. Ideje poskušajte realizirati. Finance se bodo stabilizirale. Potrebovali boste uravnotežen urnik, telesno vadbo in izbrano prehrano. Lev Želeli boste dokazati svoje sposobnosti in predstaviti svoja stališča. Pri tem ohranjajte mir in diplomacijo, obvladujte jezo in nečimrnost. Saj boste le tako imeli več možnosti za koristna druženja in zabavo. Pri svojih odločitvah upoštevajte mnenje avtoritete. Stres in negativno okolje bosta delovala rušilno na vaše zdravje, zato poskušajte dvigniti lastno pozitivnost s kakšno sprostitveno tehniko. Devica V odnosih se bo izkazovala individualnost in neodvisnost; glejte, da ne postanete preveč sumničavi. Možne so skrbi zaradi otrok. Bodite vztrajni in verjemite v tisto kar počnete. Zaslužki so možni na področju prehrane, nepremičnin in gradbeništva. To je odlično obdobje za potovanja. Pri odločitvah upoštevajte moralo, veliko se sprehajajte in izogibajte se alkohola in drog. Tehtnica Mesec prinaša radost in vesele priložnosti na področju osebnih in poslovnih odnosov. Največ pozitivnega lahko doživite na skupnih izletih, klepetih in pri intelektualnem delu. Bodite odprti, saj vam stiki lahko prinesejo dodatne zaslužke, dedovanje ali usmeritve za naložbe. Vodite si evidenco izdatkov. Ne dovolite, da vam skrbi jemljejo energijo, saj jo boste potrebovali za druge aktivnosti. Škorpijon Pred vami so dnevi strasti, pobud in hitrih ukrepanj. Potrebovali boste veliko diplomacije, da se boste izognili vsem nasprotovanjem iz okolja. Obdobje ni naklonjeno za romantična razmerja s tujci. Največ materialnih koristi se lahko nadejate od daril, sponzorstev, posojil ali zaslužka od dodatnega dela. Izogibajte se tveganjem in bodite previdni, obstaja nevarnost poškodb. Strelec V odnosih bo motena harmonija zaradi vaših ali partnerjevih obveznosti ali drugih omejitev. Boljša komunikacija in toplejši odnosi nastopijo po 21. maju. Za nastanek novih pogodb, sodelovanj in drugih vidnih rezultatov bosta potrebovali natančnost, potrpežljivost in taktnost. Poskusite zmanjšati stroške, da se vam ti ne sprevržejo v dolgove. Izogibajte se špekulacijam. Bodite pozorni do otrok. Kozorog Po začetnih bojih in smoli, se bodo težave umirile in odnosi bodo postali bolj mehki. Vaša učinkovitost se bo izkazovala skozi timsko delo. V tem obdobju so ugodne razmere za pridobitev dobro plačanega delovnega mesta in intelektualno delo. Merkur vam povečuje možnosti za prodajo, pogajanja in izlete. Potrebovali boste veliko fizične in psihične energije poskrbite, da ne bo trpelo zdravje. laJ Vodnar Prva polovica meseca bo v znamenju zamud, domačih nesporazumov in neprijetnih presenečenj, medtem ko bo druga polovica v znamenju veselja, dobrote in razu- mevanja. Ukvarjali se boste z nepremičninami ali stroški povezanimi z domom. Zadev se boste lotevali skrbno in kreativno, kar vas bo napolnilo z novim elanom. Možni so dodatni prihodki ali darila. Bodite mirni in se izogibajte poslovnim in družinskim konfliktom. Ribi Razdraženost bo vpliva na odnose, bodite previdni v osebni in pisni komunikaciji. V naslednjih treh tednih so možne težave pri potovanjih. Obdobje bodo zaznamovale številne spremembe, zato odgovorno sprejemajte odločitve. Uspeh lahko pričakujete na področju prodaje in intelektualnega dela. Na zdravstvenem področju se lahko pojavijo nepričakovani zapleti, bodite previdni v prometu.