POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto TV, — Štev. 43 CENA 8 DIN Ure]a uredniški odbor — Glavni urednik Stroke!! Karel — Naslov uredništva In uprave: »Posavski tednik«, Krško 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRLJ Krško štev 615-1-145 — Tiske Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350, polletna 180. četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« Izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 31. oktobra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO n SSH^i!.. .. ————— Kandidati »a Zvezni in republiški zbor >a dan m zbor proizvajalcev se ze izbrani Predvolilna aktivnost je v■ občinskih odbornikov priso-krškem okraju zadnji teden do- : stvovai zboru volivcev le en segla najvišjo stopnjo v prvi odbornik. fazi kandidiranja. Poleg šte-' K dobri izvedbi zborov vo-viinih zborov volivcev, ki so se livcev je brez nadaljnjega končali v tem tednu že v vseh mnogo prispevala živa aktiv -občinah, se je vršila tudi vrsta nost, številni vaški sestanki, predvolilnih zborovanj. Re- sestanki proizvajalcev itd., ki nico v hiši, po nekaj hlapcev in! je tako protežiranje lahko zelo kordna udeležba tako na zborih volivcev kakor na predvolilnem zborovanju dokazuje, da se naši državljani bolj kot kdajkoli poprej zavedajo važnosti sedanjih volitev. Ker italijanski imperialisti ponovno stezajo svoje grabežljive kremplje preko naših meja, je tembolj važno, kakšne predstavnike si bomo izbrali in kako enotno bomo nastopali pri sedanjih volitvah. Tega se povsod pri nas ljudje tudi dobro zavedajo. Malo je bilo krajev, kjer so morali občinski odbori zaradi slabe udeležbe ponovno sklicevati zbore volivcev. Še manj pa je bilo delovnih kolektivov, ki bi zaradi slabe udeležbe ne mogli že ob prvem sklicanju opraviti svojega dela. Več ko 95 odst. vseh zborov volivcev je bilo že ob prvem sklicanju sklepčnih, kar se do sedaj skoraj nri nobenih volitvah ni dogodilo. Le na Krškem polju (Semiše) v občini Kostanjevica (Orehovica oz. Prekopa) in v občini Podsreda (Pečice) so morali zbor trikrat sklicati. Vzrok za to ni toliko v nezanimanju volivcev za volitve, ampak v slabih organiza-riiskih in političnih "TavaJ*. Tako je n. pr. iz volilne eno*e Orehovica-Prekopa od osmih Ančka Salmič, delavka iz Velike vasi so se vršili že pred zbori volivcev. Te žive diskusije o kandidatih so ponekod zdramile tudi tiste volivce, ki do sedaj niso prav pogosto prihajali na sestanke. Osnovna slabost, ki se je v diskusiji o kandidatih pokazala, je ta, da se o njih ni razpravljalo povsod z množicami, temveč so aktivisti Socialistične zveze svoja mišljenja in predloge vse do zborov volivcev držali zase, ne da bi se o tem posvetovali z državljani oziroma s člani SZ. Zaradi slabega tolmačenja vloge dosedanjih in bodočih poslancev, moralnega lika sodobnega poslanca itd., so nekateri elementi zlasti na Krškem polju, ki pripadajo stari družbi, vsiljevali svoje kolege na liste tako, kot so znali to poskrbeti v stari kapitalistični Jugoslaviji. Smatrajo namreč, da je sedaj zopet prišel čas, ko lahko stopijo malo bliže, vzamejo vodstvo države v svoje roke. da bi kolo napredka zasnkali nazaj. Toda naši delovni ljudje jih dobro poznajo in vedo. da taki. ! ki so imeli oblast v rokah pred ! vojno in imeli tndi naivečjo j bogatijo na Krškem polin — po 60 glav živine v reji pri kmetih okoliških vasi, posojil- dekel, ki so jim za majhne pare opravljali najtežja dela itd. — pač ne morejo biti v socialistični Jugoslaviji zagovorniki in borci za boljše življenje delovnih ljudi, pa čeprav se danes zato trkajo na prsi, se poslužujejo vseh mogočih fraz, se navidezno borijo za nižje davke v občini, praktično pa ščitijo sebe in sebi podobne, obremenjujejo pa delovne kmete v hribovskih vaseh itd. Zato v tem svojem prizadevanju, da pridejo do odgovornejših pozicij, niso uspeli. Dokaj razširjena slabost, ki je tu in tam izbijala na dan, ne da bi sicer pri izbiri kandidatov prinesla kakšne posledice, je vprašanje lokalističnega gledanja. ki se je kazalo v težnji, da bi kandidirali ljudi, ki bi potem kot poslanci za ta ali oni kraj, to ali ono podjetje, čeprav na škodo drugih krajev in podjetij, protežirali svoje kraje ali podjetja. Kako je to škodljiva in kratkovidna tendenca, o tem sploh ni potrebno govoriti. Tisti, ki so tako stališče zastopali, sploh ne poznajo sedanje vloge voljenih organov. V današniih pogojih razvoja ljudske oblasti se kaj takega sploh ne more dogajati oziroma 1 kratkotrajno. Pri izbiri kandidatov za republiški zbor proizvajalcev I. sknpine se je pojavila ta slabost, da so delovni kolektivi zelo neenotno nastopali, predlagali vrsto kandidatov, ki zaradi nezadostnega števila glasov v drugih delovnih kolektivih sploh niso prišli na kandidatno listo. To velja tudi pri kandidiranju v republiški zbor na Krškem polju. Kljub raznim slabostim, ki so jih v tej fazi volilne kampanje pokazali volivci SZ in kljub težnjam nekaterih socialistični graditvi sovražnih elementov, da te slabosti izkoristijo v svoj prid, so državljani vendarle uspešno končali kandidiranje ljudi za svoje republiške in zvezne poslance. Pri tem je sodelovalo mnogo državljanov. tako da so kandi-datje dejansko izraz zaupanja, ki so ga pokazali volivci v te ljudi. V vseh Volilnih enotah razen v kostanjevski, imamo po dva kandidata, izmed katerih bodo najboljšega izvolili na dan volitev 22. novembra za svojega poslanca v republiški oziroma v zvezni zbor. Na vleh mrtvih dan na njih domove zadnje pohitimo, saj v njih premnog je pokopan, ki z njim v spominih še živimo, ki prehitro smrt ga je vzela nam... Zrahljajmo zemlje mu blazino in rož nasujmo nanj, saj to je vse, kar še lahko storimo, da mu gomilo okrasimo in da v spominih oživimo, kar nas je vezalo v življenju nanj... In njih ne pozabimo, ki samotni v gozdu, ob cesti kje leže, ki kot borci ali talci padli so za domovino, za srečo, za svobodo nas, ki že živimo... Saj dom je njih poslednji zemlja naša, slovenska zemlja je ljubeča mati njih, ki jih v naročje svoje je vzela in jih zazibala v večni sen. Naj mimo spč, naj sladko spd, saj v življenju so dovolj trpeli Damjan Vahen-Svetinov Hikaii! VtiUdaz! v Ameriki tudi zel® odgovorni liudfe priznavalo, da |e bil sklep o tržaškem vprašan n slab Velik je čas naš in v težke dni iz malih čas kuje velike ljudi. Vse, kar v la čas ne spada, se pod udarci kot steklo zdrobi, zato zrastimo z njim tudi mi! V krepke, velike, močne, jeklene, naj nas ne tarejo sile nobene. Podesetorimo svoje močil Kliče k obrambi nas vsa domovina, Fante, može, dekleta In žene. Tudj tebe kliče, naša mladina! Zdaj se odzovimo vsi, stopajmo tesno z ramo ob rami, bodimo skrbni čuvarji vseh naših meja. Od domovine ne koščka nikomur ne damo, naši so borci preveč krvi zanjo prelili, neštete grobove s krvjo so polnili. Zdaj pa naj tujec nam našo usodo kroji in s strašnimi žrtvami odkupljeno zemljo pohlepno drobi? Nikoli! Nikdar! Tesno smo povezani Slovenci, Srbi, Hrvati z vsemi jugoslovanskimi brati, saj naš je to dom in neokrnjen mora ostati! Nslnevelše vesti Trst. Italijanska vojska še na- kolonialne sile se temu krčevito dalje izziva ob naših mejah. V Dne 27. oktobra Je zunanji minister ZDA John Poster Dul-les novinarjem odgovoril predvsem o tržaškem vprašanju, kjer je poudaril, da bi se konferenca petih držav, ki bi razpravljala o tržaškem vprašanju lahko pričela še preden se anglo-ameriške čete umaknejo iz Trsta. Za rešitev tržaškega vprašanja bi bilo toliko bolje, je poudaril minister Dulles, kolikor prej bi se taka konferenca začela. Končna in miroljubna rešitev tega vprašanja, bi se po njegovem utegnila dobiti ravno na tej konferenci. Kar se anglo-ameriškega sklepa z dne 8. oktobra tiče, je dejal, da je bil zamišljen v okviru akcije za izvedbo širšega načrta s katerim naj bi dosegli utrditev miru in varnosti v južnovzhodni Evropi. Sklep o Trstu je bil rezultat cele vrste razgovorov, ki so imeli namen ustvariti solidno strateško fronto v južni Evropi. ZDA je dejal, so mislile, da je prišel čas, ko bi bilo treba presekati gordijski vozel. Napori, da bi se izpolnil an-glo-ameriški sklep z dne 8. ok- cati tega sklepa, vendar je res, da je bil »slab sklep«, ki sam po sebi še ne bi mogel pomeniti končno miroljubno rešitev tržaškega spora. Njegove besede kažejo, da le priznava, da je bil sklep Anglo-Američanov slab, ki ne kaže na njem vztrajati. Ni dolgo od tega, ko so v Ameriki še razglabljali sklep An-glo-Američanov glede tržaškega vprašanja skoraj za »genialno rešitev«. Danes pa sta se tisk in radio še bolj' pa odgovorni ljudje znašla pred dejstvom, s katerim nista računala, da bi namreč utegnilo tudi naše, čeprav maloštevilno ljudstvo spregovoriti kakšno besedo, kadar gre za njegove pravice. Zato so začeli valiti krivdo za ta sklep na druge. Naj še tako hvalijo sklep z 8. oktobra, ali pa valijo krivdo na kogarkoli, je danes jasno, da bi Washington in London želela, da ga ni bilo. Toda ugled velesil ne dopušča, da bi priznali napako. Zato Laf)i so v sag ati Zanimivo predavanje o Trstu ali drugačna, eno je gotovo, da je priredila v torek zvečer Soc. bo zaključen spor tako, kakor je zveza v veliki dvorani Doma pravično za slovensko in jugo-Ljudske armade. Domala polna slovansko ljudstvo, dvorana poslušalstva je napeto Ob pričetku tedna Rdečega sledila izvajanjem našega divizl- križa je bila v ponedeljek zvečer onarja polkovnika Simoviča o v mestnem kinu akademija, ki se zgodovini tržaškega vprašanja in o zagati v katero so se zataknili Lahi s kapitalistično diplomacijo Zapada. Kakor vedno, tako zaupa Jugoslavija tudi v tem vprašanju izključno v svoje sile in je prav Vzhod tisti, ki igra še bolj hinavsko vlogo nasproti našim narodom kakor pa Zapad. Napredne množice vsega sveta, tudi onih držav, katerih vlade izdajajo deklaracije proti nam, so zaradi našega pravičnega stališča z nami. Naj bo pot do rešitve tržaškega problema takšna je je udeležilo toliko prebivalstva, da je bila dvorana nabito polna. Primarij dr. Vladimir Berglez je imel govor o pomenu organizacije Rdečegm križa v splošnem in še posebej o temi: transfuzija krvi. Sledilo je predvajanje našega dokumentarnega Ulma »Jetika in borba proti njej* ter znanega francoskega filma »Človek človeku«. Vstopnine ni bilo. Pobirali so te prostovoljne prispevke. Takih večerov si še želi staro in mlado. Kandidatne liste, ki so od okt. volilne komisije že potrjene Okrajna volilna komisija je do sedaj na osnovi izvršenih zborov volivcev in potrebnih dokumentov potrdila naslednje kandidate: Za zvezni zbor proizvajalcev 11. skupine tovariša Janeza Hribarja, člana Izvršnega sveta LR goče pogoje preden bi prišli na četrtek je skupina vojakov na področju Tržiča izstrelila pet svetlobnih raket in tako razsvetlila del jugoslovanskega ob- i mejnega ozemlja. Čete na tem področju sestavljajo po večini vojaki iz Južne Italije, ki su-1 rovo ravnajo z našim prebival-. stvom. Tako mu n. pr. ne do- j voljujejo, da bi lahko paslo. svoje črede na obmejnih področjih. Ncw York. Ameriška delegacija pri Združenih narodih je zahtevala, naj v dnevni red VIII. zasedanja Generalne skupščine vključijo tudi njeno obtožbo proti Severni Koreji in Kitajski zaradi »zverstev, ki so jih storili nad ujetniki Združenega poveljstva«. Gre za več kot 20.000 vojakov in civilistov. Na drugi strani pa politični odbor prav te dni obravnava kitajsko-severnokorejsko _ pritožbo, češ da so čete Združenega poveljstva uporabljale v borbah v Severni Koreji bakteriološko orožje in tako povzročile med drugim tudi epidemije kuge. Male in srednje države, posebno tiste, ki gospodarsko še niso dovolj razvite, se v gospo-darsko-finančnem odboru potegujejo z vso vnemo za to, da se ustanovi za finansiranje nerazvitih dežel poseben sklad v okviru OZN, s katerim bi pospešili njih razvoj. Velesile in upirajo, ker bi pač morale nu- tobra, je Dulles izjavil, da so na-diti kot industrializirane države leteli na znatne težave. Dejal je, največ pomoči. da ZDA niso pripravljene prekli- tako konferenco. O tem, ali na so zdaj začeli govoriti o tem, da ’ Zapadu resno želijo mirne reso oni dali pobudo za konferen- šitve tržaškega vprašanja in co petih ter zamolčali predlog, ! uspeha konference bo le ta poki ga je dal tov. Tito. Na drugi kazala, če bo do nje sploh pri- strani Italijani iznašajo vse mo- šlo. Kandidat!, Iti so lih volivci izbrali za republiški zbor Tov. Zupančič Tone, kandidat 35. volilne enote Tov. Bohinc Rozika, kandidat 32. volilne enote Tov. Drnač Rado, kandidat 31. volilne enote Slovenije In člana Izvršnega odbora Glavne zadružne zveze. Za zvezni zbor tovariša Živka Bernota, člana Izvršnega odbora Glavnega odbora zadružne zveze In tov. Zimo Vrščaj, tajnico Izseljeniške matice. Za zvezni zbor proizvajalcev J. skupine tovariša Karla Strba-na, rudarja iz Senovega. Za republiški zbor: V 31. volilni enoti (bizeljska) tov. Staneta Nunčiča in tov. Rada Drnača. V 32. volilni enot) (brežiška) tov. Lojzeta Mlakarja In lov. Roziko Bohinc. V 33. volilni enoti (kostanjeviška) tov. Martina Bajca-Grego. V 34. volilni enoti (krška) tov. Lojzeta Colariča in tov. Lojzeta Rihtarja. V 35. volilni enoti (senovška) tov. Toneta Zupančiča in tov. Alojza VeC-ka. V 36. volilni enoti (sevniška) tov. Karla Štruklja in lov. Rudija Mejaka. Za republiški zbor proizvajalcev L skupine v 16. volilni enoti tovariš Ivan Videnič in tov. Milan Dimnik. V 17. volilni enoti lov. ing. Anton Koželj in tov. Jože Hegler. Za republiški zbor proizvajalcev II. skupine pa tovariš Franc Dragan. | povič odgovoril, da bi sicer konferenca ne imela nobenega VVashington. veleposlanik v Popovič, je včeraj obiskal ameriškega zunanjega ministra in se z njim pogovarjal več kot eno uro. Po sestanku je novinarjem izjavil, da sta obravnavala tržaško vprašanje, posebno še vidike za bodočo konferenco Jugoslovanski i petih, na kateri naj bi našli ZDA, Vladimir primerno rešitev. Jugoslovanski veleposlanik je dejal, da je sedaj še bolj prepričan, da bo do konference prišlo. Na vprašanje, ali zahodne sile umikajo svoj sklep o izročitvi Trsta Italiji, preden bo prišlo do te konference, je Po- smisla. Dejal je tudi, da je tako razumel zunanjega ministra Dullesa. Tel Aviv. Zaradi vse bolj napetega stanja ob izraelsko-arabski meji. pa tudi zaradi pritožb Sirije in Izraela, obravnava Varnostni svet že več dni to vprašanje. Sinoči je zaslišal posebne opazovalce OZN. Predstavniki Francije, Velike Britanije in ZDA so se zanimali, ali je skupina opazovalcev sposobna preprečiti incidente. Prav tako so se zanimali za veliki incident, ob katerem so Izraelci na izraelsko-sirii ski meji ubili okrog 60 Arabcev. Zaslišali so izraelskega predstavnika Ebana. Kostanjevica je proslavila svoj občinski praznik V sredo, 21. oktobra, je poteklo deset let. odkar so padle kostanjeviške žrtve. Petindvajset mož in fantov iz Kostanjevice so tuji zavojevalci postrelili na zverinski način — kot talec. Tistega dne pa so streljali tudi na Prekopi in drugod po naši lepi dolini. Padlo je pest, kajti, bognasvaruj, če bi kdo ta smeh opazil, še tisto minuto bi se moral posloviti od življenja. Usoda pa je terjala svoje. Čas je neizprosno tekel naprej. Odigralo se je tega dne drugo, še strašnejše dejanje. Nenadoma je od nekod priletela granata in 700 let staro mesto Kostanjevica tudi precej borcev Gubčeve brigade, ki se je tedaj zadrževala okoli Prekope. Nemci so imeli prejšnjega dne nenavadno smolo. V Kostanjevici jih je bilo veliko število. Hodili so gor in dol po mestu, z nadutimi obrazi in zaničljivimi pogledi. Ljudje so se jim odmikali. Nad vsemi je ležala neka strašna, nedopovedljiva groza, ki ji niso mogli najti pravega imena. Ljudje so se držali bolj pri domu. Kostanjevica je bila podobna sodčku smodnika, ki ga bo vsak čas razneslo. Prvo dejanje se je odigralo, ko sc je podrl most čez Krko. Nemci so šli čezenj s precej težkim tankom. Most, ki je bil prej in je tudi zdaj lesen, je bil že nekam slab. in ko je .bil tank nekako na sredini, se je zazibal in udrl, tako da se je kar nenadoma znašel sredi Krkinih valov. Lahko si mislite, da so bili Nemci zeleni od jeze. ko so videli svojo železno mogočnost zrušeno v Krki. Tekali so kot nori po mestn in sami niso vedeli, komu bi naprtili krivdo. Kc stan jev tani smejali, toda le od daleč padla natančno na gručo oficirjev. Neki višji častnik je bil na mestu mrtev. Jeza, ki so jo Nemci že ves dan kuhali, je zdaj prikipela do roba. Naslednjega dne so začeli besneti po ulicah in pobirati moške. Le malokateri jim je ušel. Ko so nabral dovolj veliko krdelo žrtev, so jih odgnali v bližnji zaselek, kjer so jih ubili najprej trinajst, nekaj sto metrov stran pa še dvanajst. Ostale ujetnike so odpeljali na Rako, kjer so jih dušili v neki kleti. Bilo jih je toliko, da jim je začela primanjkovati zraka. Sveča, ki jim je svetila, je ugasnila. Začeli so vpiti. Na njihov krik je priletel Nemec in jim odprl majhno lino. Potem sojih razposlali na prisilno delo po raznih predelih okraja ... Tako pripovedujejo ljudje, ki so doživeli tiste mračne dni in ;iih srečno preživeli, preživeli in bili prizadeti le delno, kajti tistih, ki so dajali krvavi davek, se skoraj človek ne upa vprašati po teh žalostnih dogodkih. Zakaj bi jih tudi spraševali, ko pa sc bojiš grebsti po so se jim I njihovih komaj zaceljenih ra-sleč in v ' nah. Zaceljenih? Ne. take rane se ne morejo zaceliti. Mati, ki je izgubila moža ali sina, tega ne more nikoli pozabiti. Oropana je za vse najdražje, kar je imela, obsojena je na žalovanje in večno samoto in osamljenost, ker se življenje ne da Biti nadomestiti niti vrniti... Kostanjeviška mestna občina tum, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Dijaki so dali trinajst točk, ki so bile v splošnem dobro naštudirane, poznalo pa se je, da je bilo za študij malo časa. Spored je bil dokaj pester. Obsegal je tri odlomke iz raznih slovenskih klasičnih dram, dva je sklenila, da bomo odslej j piesa, tri ali štiri pesmi, nekaj praznovali ta dan kot občinski | zbornih in nekaj solo deklama-praznik in na ta način poča- j cjj stili spomin na žrtve, ki so dale „ aUademiji v Kostanjevici, svoja življenja za našo svobo- ! fc. je bUa prirejena na čast ob- do. Ta dan se bomo spominjali vseh onih, ki so padli v borbi s fašizmom in nacizmom, ki so padli v borbi za našo svobodo. Letos smo prvikrat praznovali ta dan. V krasno urejeni dvorani zadružnega doma, ki menda nima para v okraja, so priredili dijaki nižje gimnazije svečano akademijo. Nad sto dvajset jih je nastopilo, nad sto dvajset potomcev krvavih žrtev. človeku sc zdi. kot da bi vsaka žrtev pognala deset, dvajset novih poganjkov! Na okrašenem odru je stal Talec, delo akademskega kiparja T. Kosa, okoli pa nageljni in rožmarin. Krvava reka se je vila na ozadju in nad njo je bil da- činskega praznika, je imel slavnostni govor predsednik Občinskega odbora Kostanjevica tov. Gliha, ki je med drugim dejal: »Danes je poteklo deset let, odkar je fašistični okupator po-| strelil kostan jeviške talce, ki I se niso mogli braniti, ker so ' jih streljali v hrbet, vendar so padli ponosno, brez besede in z mirom na ustih.« V svojem govoru se je tov. predsednik dotaknil tudi bra-j tov Primorcev in ostro obsodil 1 zahodne velesile, ki brez nas barantajo z našo zemljo. Pepca Juntez. Ali si že postal naročnik „Posavskega tednika"? Le do 10. novembra je še čas, da se naročiš na »Posavski tednik«, ako hočeš, da boš vključen v nagradno žrebanje, ki ga organizira naš list. Pohitite z naročilom in plačajte naročnino do konca tega leta. »Posavski tednik« v vsako hišo! Uredništvo in uprava »Posavskega tednika« Plena® republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdnih Mmm Naši kmetijski in gozdni delavci so pošteni, dobri in predani ljudje, treba jih je le pravilno usmerjati Kostanjeviški grad IZ KOSTANJEVICE Kostanjeviška ljudska knjižnica je dobila nove prostore v zadružnem domu. Doslej je lepo poslovala, čeprav ni imela posebnega prostora. S to pridobitvijo pa so se ji odprle nove Izpred sodišča DUŠI podurcdsečiilh eio Papež se Do kot špekulant za Sfole aoimtile zagovarjaš pred sodiščem Niti njegov položaj niti prevarantska spretnost ga nista rešila Papež Jožko, nekdanji pod- , nji svoje stanovanjske hiše, predsednik OLO in predsednik zato je NB plačala Trgovskemu gospodarskega sveta, ki je že podjetju celotni znesek iz go-nekaj mesecev v zaporu, je ob- tovega kredita za gradnjo hiše tožen zaradi zlorabe zaupanja ter mu pri izplačilu računa pri-in razne poneverbe, ki jih je znala kot pomoč države znesek na tem službenem položaju iz- 35.280 din, čeprav opeka ni po-vršiL Obtožen je zato, ker je v rabil sam, temveč jo je prodal leta 1951 kot poverjenik za ko- drugi osebi. Na sličen način je munalno gospodarstvo nabavil oškodoval državo s tem, ko je za potrebe komunalne dejav- v letu 1952 prodal Okrajnemu nosti večjo količino kritičnega gradbenemu podjetju za 61.166 materiala po nižjih enotnih ce- din les, ki mu ga je za gradnjo nah, ga deponiral v eni od po- hiše podaril njegov oče, nato je slovalnic trgovskega podjetja pa isti les zopet kupil za isto v Sevnici z izrecnim naročilom, vsoto in račun Okrajnega da ga izdajajo le na njegova gradbenega podjetja predložil nakazila. Ta material je nato podružnici NB v izplačilo, ki je deloma uporabljal zase, ga pro- celoten znesek izplačala Okraj-dajal in delil raznim osebam, nemu gradbenemu podjetju in denar pa obdržal zase, ne da bi mu pri tem priznala 48.933 din o tem in preostalih zalogah na regresa za gradnjo stanovanj-OLO katerega koli odgovornega ske hiše. uslužbenca informiral. Papež Joško je obtožen tudi Za gradnjo svoje stanovanj- zaradi tega, ker je kot potiske hiše je vzel 608 kg železa, predsednik OLO januarja letos namenjenega za komunalno go- napeljal na kaznivo dejanje spodarstvo. Kot poverjenik za Stanka Ziganta, uslužbenca komunalo je v letu 1952 izdal Okrajnega gradbenega podjet-nalog, da Obnovitvena zadruga ja s tem, ko ga je nagovoril, da v Krškem plača iz tekočega ra- mu je v imenu podjetja izstavil čuna poverjeništva za komu- lažne račune v znesku 275.090 nalno gospodarstvo OLO Krško din, katere je predložil v izpla-Trgov. podjetju v Brežicah čilo podružnici NB, pri čemer 16.200 din za 4000 kosov streš- mu je bil priznan regres v zne-ne opeke, katero je on izročil sku 220.072 din, čeprav mu pod-Tovarni pohištva kot nadome- jetje tega materiala sploh ni stilo za razni material v vred- ; dobavilo, temveč bi z njim ce-nosti 52.000 dinarjev, ki ga je ; lotno vsoto obračunalo za dru-v Tovarni pohištva vzel za . ga dela pri gradnji hiše. gradnjo svoje stanovanjske hi- Prav tako je zapeljal Albina še. V decembru 1951 je neupra- Vedenika, upravnika Okrajnega vičeno izdal iz zaloge materiala gradbenega podjetja in Stanka za obnovo podeželja Mars Ni- Zigante, gradbenega tehnika, da koli iz Podpuma nakazilo za sta sklenila z njim pogodbo, za dvig 30 vreč cementa in 3200 katero je vedel, da je škodljiva kosov strešne opeke v okrajnem za podjetje z namenom, da se magazinu v Krškem po nižji osebno okoristi. Pogodba se je ceni, ki je zneslo 18.675 din. nanašala na dograditev njegove Mars Nikoli pa je isto zaraču- hiše za znesek 150.000 din. če-nal 30.000 din in razliko ob- prav je iz predloženega predre-drža! sam. čuna vseh del vedel, da pod- Nadalje je obtožen, da je kot jetja za ta znesek ne more do-podnredsednik OLO v marcu graditi njegove hiše, ker sode-1953 brez pooblastila OLO zanj jansko stroški gradnje znašali kupil osebni avto. ga pozneje v do tedaj 328.807 din, tako daje svojem imenu prodal drugi dr- bilo podjetje oškodovano za žavni ustanovi in pri tem ne- 187.807 din. upravičeno zaslužil 800.000 din Obtoženi Papež se je za ta in ter s tem povzroči! državi pre- druga krivična dejanja in go-cej.šnjo škodo. V decembru 1951 ljufije zagovarjal pred Okrožje kupil v Trgov, oodietju 2600 ' nim sodiščem dne 8. t. m. v kosov strešne opeke za 41.600, Novem mestu ter je bila razrito račun prečtinžn nodrvžniet j prava po enodnevnem zasliše-Narodne banke v Krškem kot vanju obtoženega do nadaljnie-da je opeko uporabil pri grad- aa preložena. Soobtožena sta tudi Albin Vedenik in Stanko Zigante, ker sta kot odgovorna uslužbenca Okrajnega gradbenega podjetja podpisala pogodbo, ki je šla očividno na škodo podjetja in v korist obtoženega Papeža. Ze iz tega se vidi, da gre za težko izkoriščanje države in goljufij^ kt jih je povzročil Papež in so tem težje, ker je obtoženi kot podpredsednik OLO izkoristil svoj položaj in zaupanje v svojo osebno korist Vendar ni uspel, da svoje prevare, čeprav do tedaj odgovoren funkcionar in prebrisan špekulant, skrije pred ljudsko oblastjo. Budnost naših državljanov in preiskovalnih organov omogoča, da pridejo pred zatožno klop tudi najbolj pretkani in odgovorni ljudje, ki zgubijo svoje poštenje, da za svoja pro-tiljudska dejanja tudi odgovarjajo. Razprava se bo verjetno nadaljevala v drugi polovici novembra pred okr. sodiščem — ljudsko krškega okraja pa pričakuje tudi strogo kazen. Pionirji nam pišejo DRAGI STRIČEK UREDNIKI Prj nas v Kostanjevici smo pred nedavnim praznovali občinski praznik. V času narodnoosvobodilne borbe smo morali dali ogromne žrtve. Mnogo, premnogo jih je bilo, ki so morali dati svoje življenje za svobodo. Med temi so bili tudi talci na Prekopi, v Kostanjevici in drugod po naših vaseh. Tem smo posvetili pri nas v spomin 21. X. Pionirji nižje gimnazije smo se naučili nekaj odlomkov iz iger, nekaj deklamacij in Viniško kolo. Na proslavo se je zbralo mnogo ljudi. Lepo smo praznovali ta dan in ga ne bomo nikoij pozabili, prav tako pa ne bomo pozabili tistih, katerim smo to proslavo posvetni. Slava njim, ki so nas pripeljali skozi trpljenje v lepše življenje. Pionirka Jenškovec dijakinja 11. ginm. v Kostanjevici možnosti za razvoj in napredek. Brž ko bo prenesla vse knjige v nove prostore, bo odprla tudi čitalnico, kjer bodo na razpolago vse važnejše revije in časopisi, Ljudje bodo na ta način zelo lahko imeli pregled nad sodobnim slovenskim tiskom, saj bo čitalnica imela na razpolago marsikatero zanimivost. Na ta način mislimo, da se bo naše kulturno-prosvetno delo poživilo in razgibalo. Seveda so tu velike težave z denarjem, ki pa jih moramo premostiti na ta način, da bo knjižnica imela podporne člane, ki bodo prispevali bodisi denar bodisi čisopisje in revije. Kostanjevičanj imajo dovolj smisla za take stvari in upamo, da se bodo tej akciji odzvali v velikem številu. O delu knjižnice in bodoče čitalnice bomo obširneje poročali v tednu slovenske knjige, ko bomo priredil} zajetno razstavo slovenskega tiska. Dijaki nižje gimnazije so sredi Študija Nazorjeve pesniške ob- | delava Pepelke, ki jo je preve- i del slovenski pesnik Dr. Alojzij 1 Gradnik. Uprizorjena bo v prvi polovici novembra in, kakor kaže — z uspehom. Dijaki imajo mnogo smisla za lepote jezika in doživeto igro, pa tudt voije do vztrajnega dela jim ne manjka. SKUD bo začelo letošnjo sezono z Benellijevim tragičnim delom v treh dejanjih Ljubezen treh kraljev. To je zgodba o veliki ljubezni dveh mladih mož, ki gresta v smrt zaradi svoje drage. Na drugi strani pa nastopa strastni starec, oče enega izmed glavnih junakov, ki dekle nenadoma zadavi, ker je varala njegovega sina. Tragedija je dokaj težka, a ji bodo igralci lahko kos, saj so zbrani sami dobri in izkušeni. Študij lepo napreduje in bo stvar že v novembru na odru. O ostalih odrskih stvaritvah, ki jih pripravljamo, bomo poročali kasneje. Fluorografiranje je potekalo v redu, saj so le redki, ki se tega niso udeležili. Učiteljski zbor je v šoli razdelil Posavski tednik, v katerem je bil pojasnjen pomen te akcije. Učenci so doma staršem prebirali članek, pa tudi drugače dopovedovali. Morda je zanimiv tale primer učenca prvega razreda ljudske šole. V šoli je dobi! časopis. Črk pozna samo nekaj. Starši so šli tistega dne, ki je bi! določen za fluorografi-ranie v Novo mesto na sejem. Popoldne so se vrnili. Učenček jim je tekel nasproti in rekel: »Poidite, pojdite v Kostanjevico na luč, morate iti, v tehle cajtn-qah piše, da ne bo prav, če ne boste šli!« Tako jim je jokaje razložil. Pa sta šla. Oče in mati sta bila »na luči.* * Kino v dvorani zadružnega doma dela z vso paro. Na sporedu V nedeljo, 25. t. m., se je v zgodovinskem gradu Mokrice pri Brežicah vršil plenum republiškega odbora sindikatov kmetijskih in gozdnih delavcev. Plenum je otvoril predsednik republiškega odbora tov. Feliks Razdreh, ki je pozdravil podpredsednika Glavne zadružne zveze Slovenije tov. Živka Ber-nota, sekretarja Okrajnega komiteja zveze komunistov Krško tov. Lojzeta Mlakarja, zastopnika Centralnega odbora zveze sindikatov, ter vse delegate in goste. Tajnik republiškega odbora tov. Martinc je v svojem poročilu nakazal razne pereče probleme sindikalnih organizacij kmetijskih in gozdnih delavcev. Posebno nujno je vprašanje delavskega samoupravljanja. Lahko rečemo, da smo v letošnjem letu že precej uspeli. V delavskih upravah je sedaj dosti več delavcev, kot pa jih je bilo prejšnja leta. Tudi v delu samem so dosti na boljšem, predvsem kmetijski delavci, teže je seveda za gozdne delavce, ker ti niso tako strnjeni in pridejo povečini le enkrat na mesec skupaj. Dogaja se pa še, da Delavski sveti za sestanke, kj jih imajo z delavci že vnaprej pripravijo določene predloge oziroma zaključke, za katere pa ne vprašajo delavce, če se z njimi strinjajo. Take in podobne primere mora sindikalna podružnica preprečevati in vplivati na delavce, da se sami pozanimajo za delovanje in opravljenje DS in UO. Sindikalne organizacije pa zopet nimajo pravice diktirati, temveč morajo biti v DS in UO nadzorni organ in politični organizator. Prav tako je dolžnost sindikalnih organizacij, da vskladijo odnose med delavci in DS oziroma UO. V zimskih semecih morajo sindikalne organizacije svoje delo posebno poživiti, kajti prav v zimski sezoni je čas za kulturno izživljanje. V tem času je nujno, da se delavci politično in strokovno usposabljajo. Na svojih sestankih naj člani ne obravnavajo le , svojih gospodarskih problemov, marveč naj se pogovore o zunanjih in notranjih političnih dohodkih. Za DS in UO pa je nujno, da so s temi stvarmi na tekočem. Sindikalne organizacije Kmetijskih zadrug morajo biti torej nosil- Kaj je z volilnim skladom v krškem okraju Spet smo tik pred volitvami. Le še kratke tri tedne pa se bomo vrstili pred volišči, da čimprej oddamo svoj glas za tega ali onega kandidata. Še več, že čez dober teden bomo neposredni proizvajalci voliti svoje zastopnike v okrajni zbor proizvajalcev in nato čez štirinajst dni zopet. Tudi z 22. novembrom letošnjih volitev še ne bomo opravili. Izvoljeni odborniki v okrajni zbor proizvajalcev bodo proti koncu meseca novembra izbirali poslance v republiški in zvezni zbor proizvajalcev. Tako imamo letos celo vrsto volitev in nrav gotovo tudi ogromnih stroškov. smo imeli že nekaj prav dobrih filmov. Videl; smo zadnje dni »Ljubimca iz Verone« »Biser«, »Siroto Stino«, »Bambi«, »Veliki valček* in druge. V kratkem bomo gledali »Zmajevo seme« »Zmago nad temo«, »Kekca« itd. Predstave so kar dobro obiskane. Posebno razveseljivo je dejstvo, da ima kino vedno več stalnih obiskovalcev. Nekaj časa smo imeli težave z operaterjem, zdaj pa se je eden izmed domačih fantov tako lepo navadil, da bomo kmalu imeli mojstra. v Dan Združenih narodov smo praznovali na ta način, da smo v šoli povedali nekaj o tej mednarodni organizaciji in razprodali 500 značk za pomoč mladini. Učenci so se zavedali pomena in značke sami pokupili, ati pa razprodali med svojimi domačimi. P. j ci političnega in kulturnega živ-; ljenja na vasi. i Volitve v zbore proizvajalcev ! so po večini dobro potekale, | opaziti je bilo le lokalistično 1 gledanje, ker so na več zborih volivcev predlagali svojega kandidata za republiški zbor prciz-j vajalcev. j Republiški zbor se je od skupščine do danes ukvarjal s | predelavo tarifnih pravilnikov, ! z osnutki novih gospodarskih ! uredb in podobnim. Na občnih zborih sindikalnih podružnic, ki se bodo pričeli decembra, je treba tolmačiti delavcem vlogo sindikatov in samouprave. Vzgoja delavskega razreda je osnovna naloga sindikalnih organizacij. K diskusiji =p je oglasilo več delegatov. Razvidno jc bilo, da so Gozdna gospodarstva in razne KDZ proti stalnim reorganizacijam. Prav tako so obravnavali kvalifikacije kmetijskih, predvsem pa gozdnih delavcev. Ponekod so mnenja, da v gozdu lahko dela vsakdo, ki je fizično močan To pa nikakor ne drži. Gozdarji morajo poznati drevje, kdaj in kako ga lahko sekajo. Prizadeti so stari gozdni delavci, ki nimajo tozadevne kvalifikacije, svoje delo pa z vsem srcem in vestno opravljajo, n.so jim pa priznane plače kot ostalim kvalificiranim delavcem. Zato je treba pri strokovnih izpitih to upoštevati, da so ti de-I lavci svoja mlada leta pustili v J gozdu, da se pa ne morejo na-učiti vsega tega, kar se zahtevi! od mladine. Razpravljali so še o novem zakonu o viničarskih odnosih. Tem viničarjem je treba posvetiti posebno pažnjo, ker bivši lastniki svojih vinogradov niso obnavljali, temveč so vodili tako imenovano »hudičevo gospodarstvo« in so jih le črpali. Govor je bil tudi o zaščiti delavcev, kmetijskih in gozdarskih. Kmetijske zadruge uta bi stopile v stik s podjetji Agro-servisa, ki jim bodo nudila vso pomoč. Vsi delegati so ostro obsodili sklep Anglo-Amerikancev in so poslali maršalu Tita resolucijo. Na koncu se je tov. Videnič, upravnik Gozdnega gospodarstva Brežice, katerih gostoljubje so delegati uživali, zahvalil za tako številen obisk, saj je plenumu prisostvovalo okrog 60 delegatov, in želel, da bi plenum rodil bogate sadove. 3 Da ne bodo šli vsi stroški iz skupne blagajne državnega proračuna, se povsod zbira volilni sklad. Mnoge organizacije in poedinci so že zbrali kar lepo vsoto denarja od naših državljanov. Sicer nc gre le za denar, gre tudi za aktivteacijo množic. Poleg vsote denarja je važno tudi, koliko oseb je ta znesek prispevalo. Vsi zberi SZDL so prejeli pred tedni potrebne bloke p> 10, 20, 50 in 100 din. Tam, kjer še niste pričeli z vnovčenjem. lo nemudoma storite. Naj ne leže bloki no omarah in milnicah. temveč jih takoj razdelimo aktivistom SZ. našim mladincem in drugim, da začnejo s prodajo. Sodelujmo vsi pri tej zbiralni akciji! Naj ne bo državljana. ki nc bo vsaj 10 dinarjev prispeval v volilni sklad. Proslava v Tednu Rdečega kr>?a Od 25. oktobra do 1. novembra 1953 je Teden Rdečega križa. Po vseh krajih našega okraja ss vršijo v okviru tega tedna večje in manjše akademije, razne proslave, zdravniška in dr’-ga predavanja itd. Tudi šo’e so imele proslave v tem tednu. Akademije v čast. Rdečega križa so se vršile v Brežicah, na Vidmu in tudi drugod; kajti ljudje se zavedajo, kako velikega pomena je prav Rdeči križ, kako važno in odgovorno nalogo vrši. Vre pošte prodajajo znamke Rdečega križa, no katerih ljudje pridno segajo. Ljudje vedo. da je to le v prid in blagor ljudstvu. KMETIJSKI RAZGLEDI 18-tetni plan pTtttsta za atol Krško Kemijske anilize ing. Tanči- j nam narekuje uporabo zadost-ka kažejo, da je na področju ne količine fosfornih in kalije-Sotle, Dobrave, Krakovega in v neposredni bližini Save dovolj humusa, in sicer od 2,66 do 4 04 odst., v globini od 0 do 15 cm. Vendar je nujno potrebno, da humus obdržimo v konstantni količini. Pojavlja pa se vprašanje hu-mifikacije Krškega polja in srednje višinskih in višjih predelov, kjer je pomanjkanje humusa zelo občutno. Pridelek gnoja v količini 2.651.698 q ne zadostuje za humifikacijo. Po-vpreček na njive, vinograde in sadovnjake znaša 133 mtc. Eumifikacija: Da bi humificirall zemljo, je potrebno, da se do leta 1957 predvsem na Krškem polju uvede zeleno gnojenje po ranem krompirju, na belih žitih, oljni repici na 15 odst. površine in v hribovitih predelih na 10' odst. Do leta 1962 nai se humificl--n z zelenim gnojeniem 25 do Cn odst. njivskih površin. Hvmifikaciio bomo izvajali z zelen’m gnojenjem z oljno repico. lupino, grašico ali prirejanjem komposta iz slame, uvožene iz Banata. Uspehe humifikacije je popularizirati s predavanji, pridobivanjem nanrednih kmetovalcev v območju vsake KZ in nuden jem strokovne pomoči pri izbiri parcel itd. Peskanje: Peskanje je zelo- važen 'agrotehnični ukrep, saj še tako hu-mificirana zemlja, ki ima dovolj fosfora in kalija, ni dovolj plodna, če ji primanjkuje apna. Kemijske analize povedo, da je n. pr. na področju Cundrovca v ornici le 0,75 do 1,13 odst. apna, pri Flogovem brodu 0.53 do 0 50 odst., pri Črnem 0,56 odst. itd. Tako večini naših polj in travnikov primanjkuje apna, ki ga bo potrebno dodajati. Do leta 1957 naj kmetovalci koristijo apnenec iz Stare vasi. ki ima 97 odst. CaC03 oziroma iz Sromelj s 97,2 odstotka C.aCO:,. Do leta 1957 bi izvršili peskanje na vsem soc. sektorju in na vseh melioracijskih področjih, skupaj torej 2548 ha. Treba bi bilo ustanoviti gospodarsko podjetje v Stari vasi pri Vidmu za eksploataciio CaCO;, kot najboljšega materiala za peskanje v LRS Investicijski stroški bi znašali ca 40 milijonov din Peskanje bi se nadaljevalo na področjih, kjer bi analize pokazale potrebo, tako da bi do leta 1962 bilo peskano vsaj 20 odstotkov vseh obdelovalnih površin. Da bi uspeli peskan ie fam-holi razširiti, so potrebni razni ukrepi: Analiza zemlje po terenskih postajah; demonstrativni poskusi s peskanjem in njih ogledi: usposobitev obratov za pridobivanje peska: na osnovj rezultatov soc. ohr-i+m/ širiti propagando o usoehih. Peskanje bi predvsem na travnikih in tud’ na ostalih no-■.rT-Sin-ih mcKnn dvignilo nride-]nk. Iz dosedanje prakse te razvidno da hi lahko nro’zvo'tnio dvignili od 30 do 50 odstotkov. Kemizacija: Kot nam kažejo kemijske analize, je v zemlji mnogo premalo fosforne kisline in kalija. Do globine 20 cm ga je 18 do 0,82 odst., kalija pa 2,8 do 5 30 odstotka. Takšno stanje vih umetnih gnojil. V ta namen je treba do leta 1957 napraviti v območju vsake KZ 4 poizkuse z umetnimi gnojili. Uporabo umetnih gnojil je dvigniti predvsem pri fosfornih umetnih gnojilih, kakor je razvidno iz preglednice: Vrsta gnojila Skupna uporaba do 1962 Kalijeva 7.500 Fosforna 14.000 Dušičnata 10.000 Apno 160.000 ali 20 odst. vse kmet. površine. Da bi pri tem uspeli, je potrebno: 1. da terenska postaja vrši analizo zemlje; 2. preizkušati na terenu uspehe gnojenja z raznimi umetnimi gnojili; 3. v vsaki KZ pridobiti več nanrednih kmetov, ki bodo vršili gnojilne poizkuse; 4. organizirati predavanja in tečalo za gnojenje z umetnimi gnojili. Semenska služba: Semenska služba bo morala prvenstveno upoštevati sorti-ment žit in krompirja. V ta namen bo treba žita razmnoževati v okraju, krompir pa le deloma v višinskih predelih (Zabukov-je, Vel. Trn, Studenec in predeli Bohorja). Semenska služba se bo vršila izključno po soc. sektorju in po KZ. bodisi da imajo te lastne parcele ali pa njihovih članov. V obdobju 1952-62 bi se naj Novice in dopisi iz našifi krajev IZ BREŽIC proizvajalo mtc: Kultura 1.1957 1.1962 pšenice 1050 2000 ječmena 300 600 rži 300 600 ovsa 150 500 krompirja 8000 12.000 koruze 400 600 Izmed žit bomo priporočali od: pšenice: bavarsko kraljico in Ul. ječmena: peragis rži: Dregerjevo ovsa: Smrekarja krompirja: rane sorte friihmehle srednje sorte Bohmov pozne sorte Ackersegen, Merkur. (Nadaljevanje sledi) Prvi roditeljski sestanek v bi morala biti. Neka skupina tekočem šolskem letu je bil tujcev, med katerimi so bili ce-preteklo nedeljo na naši popol- lo inozemci, je našla navedene ni gimnaziji. Udeležba staršev prostore posute s kostanjevimi je bila razmeroma velika. Zve- ; odpodki in čiki. Uprava muze-deli pa so, da je letošnji študij- j ja trdi, da se prebivalci gradu, skl zalet dijakov zelo slab. Ker je bil sestanek sklican le po posameznih razredih, so obravnavali samo drobne zadeve po-edincev. Gozdno gospodarstvo v Brežicah je prevzelo po sklepu občinskega odbora upravo hiše št. 17 na Cesto bratov Milavec To je edina hiša, ki ni bila niti na dražbi niti pod roko prodana iz skupine hiš splošnega ljudskega premoženja. Kmetijski brežiški zadrugi je upravo hiše št. 1 na Cesti bra-občinski ljudski odbor izročil tov Milavec, Id jo je doslej upravljala Ljudska potrošnja. Posavski muzej v brežiškem gradu je bil letos deležen izredno velikega obiska. Njegove zanimivosti si niso ogledovali le stari in mladi iz našega okraia. ampak tudi cela vrsta močnih izletniških skupin iz drugih krajev Slovenije, ki so se vozile skozi naše mesto na zagrebški veleseiem. Gostje pa unravičeno godrnjajo, da ston-I nišče in hodnik neposredno j pred vhodom v muzej nista v pogledu čistoče takšna, kakršna ie spreje Zvezni izurim svet uredbo o katastru Prejšnji četrtek je nemi izvršni svel sprejel več pomembnih gospodarskih uredb, med iemi uredbo o zemljiškem baiesfru IZMERA ZEMLJIŠČ Preden zemljišče izmerijo, določijo in razmeje katastrske občine, osnovne katastrske teritorialne enote, na katere je porazdeljena vsa zemlja na področju naše države. Odlok o izmeri katastrskih občin izda ljudski odbor okraja v soglasju z izvršnim svetom ljudske republike, zemljo pa premeri Posebna komisija. Da se zagotovi natančna izmera, morajo posestniki pred merjenjem svoje zemljišče razmejiti in vidno obeležiti meje, in sicer v roku, ki ga določi ljudski odbor okraja. KLASIFIKACIJA Po končani izmeri vsake katastrske občine zemljišče katastrsko Masirajo po načinu izkoriščanja (vrsti kulture) in rodovitnosti. Po rodovitnosti zemljišč se zemljišče deli v osem razredov. Zemljišče klasira posebna komisija. Komisija je dolžna pismeno pozvati predstavnika vsakega gospodarstva oziroma lastnika, da pregleda v kataster vpisane podatke. Proti podatkom, vpisanim v kataster, razen podatkov o Masiranju zemljišč, lahko zainteresirani ugovarjajo, dokler so podatki razgrnjeni, komisija pa mora o ugovoru takoj odločati. Lastniki zemlje se lahko pritožijo na okrajni ljudski odbor v 9 dneh po razgrnitvi. Če se ms strinjajo s podatki, nanašajočimi se na Masiranje zemljišč kakor tudi z drugimi podatki. O teh pritožbah razpravlja posebn^ komisija, ki jo imenuje okrajni ljudski odbor. OBNAVLJANJE KATASTRA Lastniki, posestniki in organi upravljanja zemljišč morajo pristojni katastrski upravi prija- viti vsako spremembo v posestnem stanju, način izkoriščanja in kakovosti zemljišča, in sicer v 30 dneh od dneva spremembe. Katastrska uprava okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora je dolžna vsako leto od maja do konca oktobra opraviti vse vpoglede In izmere po prijavah o spremembah, prejetih do 1. maja. Vsako deseto leto je katastrska uprava okrajnega (mestnega) ljudskega odbora dolžna primerjati stanje katastra vsake katastrsko občine s stanjem na terenu. Če ugotovi, da se stanje na terenu ne ujema s stanjem v katastru, ugotovljene spremembe razgrne na javni vpogled. Kataster se revidira v primeru, če iz katerih koli razlogov nastane znatna nesHad-nost med podatki in dejansMm stanjem na terenu, ki je ni moči odstraniti z ukrepi rednega vzdrževanja. IZRAČUNAVANJE KATASTRSKEGA DOHODKA KatastrsM dohodek se ugotovi po površini, načinu izkoriščanja (kulturi) in razredu (boniteti) zemljišča, kakor tudi po ceni kmetijsMh pridelkov. Katastrski dohodek je osnova za odmero davka na dohodek zemljišča. Katastrski dohodek obsega: dohodek od rastlinske proizvodnje in dohodek od živinoreje. Za dohodek od rastlinske proizvodnje se vzame denarna vrednost srednjega donosa zemljišča, ki ga doseže obdelovalec za enoto površine (en hektar) ob običajnem setvenem zaporedju in načinu obdelave ter po odbitku povprečnih gmotnih sredstev. Srednji donos je količina pridelkov na enoto površine v povprečnem nem načinu pridelovanja, za povprečne gmotne stroške pa veljajo Izdatki. M jih redno zahteva udomačeni način pridelovanja in ki so potrebni, da dosežemo srednji donos. V te gmotne stroške je všteta tudi amortizacija poslopja, inventarja sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč. Za dohodke od živinoreje se smatra denarna vrednost prirastka živinskega fonda, mleka, volne in drugih proizvodov, ki jih daje obstoječi živinski fond v okraju po odbitku povprečnih gmotnih stroškov za prehrano in rejo živine, kakor tudi amortizacija poslopij in inventarja, ki je potreben za nastanitev živine in njeno prehrano. Katastrski dohodek se Izračuna za vsako kulturo in razred v okviru katastrskega okraja. Vsak katastrski okraj bo imel svojo sliko katastrskih dohodkov, in sicer po razredih za vsako vrsto kulture. Izvršni svet avtonomne enote, Izvršni svet ljudske republike in Zvezni izvršni svet lahko ugovarjajo lestvici katastrskega dohodka, ki ga je odobril ljudski odbor okraja (mesta). Uredba določa tudi denarne globe za tiste, ki se ne drže teh odločb. Izmera zemljišča, ki je bila že opravljena in o kateri so v katastrskem aparatu podatki, je obvezna. V tistih okrajih, kjer zemljišča še niso izmerili ali pa so se podatki izgubili, bodo zemljišča izmerili ki imajo otroke, ne ozirajo na njene opomine. Zato bo morala uprava hiš splošnega ljudskega premoženja storiti stožje ukrepe proti onim staršem, ki ne nadzorujejo dovolj svoje mladine, ki hodi skrivaj kadit po hodnikih in' grajskem podstrešju ter razmetavat razne odpadke. IZ PODSREDE Prebivalstvo občine Podsreda je v nedeljo odkrilo spominsko ploščo bivšemu upravitelju šole tov. Anteju Potočniku, katerega s n nacisti skupno s sinom 4. novembra leta 1942 ustrelili v Mariboru. Ante Potočnik je bil zgled pravega ljudskega učitelja. V Podsredi je služboval nepretrgoma 38 let. Podsreško prebivalstvo mu je posebno hvaležno, ker se je udejstvoval na kulturno-pro-svetnem in gospodarskem področju. Bil je ustanovitelj hranilnice, njen blagajnik in knjigovodja do svoje smrti. Z ustanovitvijo hranilnice in posojilnice je rešil marsikaterega malega kmeta pred oderuštvom vaških mogotcev. Nadalje je ustanovil gasilsko društvo, pevski in tambura-ški zbor, kjer je bil kapelnik in pevovodja. Njegova zasluga je tudi, da ima Podsreda javno tehtnico, telefon in avtobusno zvezo. Razumljivo je, da so ga Podsred-čani kot vsestransko delavnega človeka izvolili v svoj občinski odbor, kjer je bil občinski svetovalec. V dobi okupacije je tov. Potočnik stal dosledno na braniku pravic slovenskega naroda ter prišel vsled protifašističnega dela v zapore, kjer so ga skupno s sinom mučili in ju končno 4. novembra 1942. leta v Mariboru ustrelili. Občinski ljudski odbor Podsreda je na seji 24. oktobra tov. Potočnika imenoval za častnega člana. ¥ Roditeljski sestanek v Leskovcu V nedeljo dopoldne se je v Leskovcu na nižji gimnaziji vršil roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo preko 60 staršev. Po referatu o vzgoji otrok doma se je vršila živahna razprava. Zanimivo je, da se Z razširjene seje Okrajnega odbora SZDL Dne 28. oktobra se je v Krškem vršila razširjena seja Okrajnega odbora SZ, kateri je prisostvoval tudi član Izvršnega sveta LRS tov. Janez Hribar. Seje se je udeležilo nad 50 ljudi. Sekretar Okrajnega komiteja in podpredsednik OO SZ tovariš Alojz Mlakar je podal obširen referat, v katerem je nakazal politično situacijo pred volitvami v krškem okraju in nakazal nekatere naloge, ki stojijo pred SZ v drugi fazi volilnih priprav. V diskusiji je sodelovalo več tovarišev, med njimi tudi tov. Janez Hribar. Seja je trajala skoraj sedem ur. Glavne misli iz referata in diskusije bomo prinesli v prihodnji številki našega lista 29. oktober občinski praznik Krmelja Občinski ljudski odbor v Krmelju je pred nedavnim sprejel sklep, da se 29. oktober praznuje kot občinski praznik. Na ta dan leta 1941. je v vasici Murnice pri Šentjanžu padel v borbi, ki je trajala tri dni, narodni heroj Milan Majcen. Po treh dneh junaške borbe je padel, ker mu je zmanjkalo streliva. 22. oktobra leta 1943 pa so fašistični krvniki postrelili v' vasi Hinjice prvih 13 talcev — večinoma rudarjev. Na dan občinskega praznika so se prebivalci Krmelja spominjal; smrti narodnega heroja Milana Majcna, streljanja talcev m vrnitve izseljencev v svoje rodne kraje. Pripravljalni odbor je poskrbel, da je praznik čimbolje uspel. O poteku praznika bomo poročali v prihodnji številki. Globočam za zborovali 22. t. m. se je v Globokem vršil zbor volivcev, kjer so predlagali kandidate za zvezni in republiški zbor. Za zvezni zbor so predlagali tov. Živka Bernota in tov. Zimo Vrščaj. Za republiški zbor pa so predlagali tov. Toneta Nunčiča, Milana Tominca in Rada Drnača. Zbora se je udeležilo okrog 70 volivcev, in sicer iz Globokega in drugod. Razpravljali so o kandidatih, o popravilu občinskih poti, davkih itd REKORDNI PRIDELEK SLADKORNE PESE Slavonske tovarne sladkorja v nekateri Osijeku, Županiji in Branjinem starši še vedno navdušujejo za , vrhu so predelale že nad 20.000 fizično obračunavanje svojih vagonov sladkorne pese. Čeprav gospodarskem letu ob običaj-v prihodnjih petih letih. FABJANČIČ MILAN: ž ^eoioško ekipa v tenbcaini Makedoniji Veter je postajal vse silnejšd. Začel se je divji ples. Dvigali so se oblaki prahu in peska z majhnimi kamenčki, tako da sva se s tovarišem kama; ubranila, da naju ne bi vihar vrgel ob tla. Bila sva že čisto blizu vasi, ko so padle prve kaplje. Pognala sva se v tek po vaški cesti. Kakor se je nenadoma pojavil vihar, takot se je v hipu usipal dež. Kaplje so naju poševno udarjale zdaj z leve, zdaj z desne. Včasih se nama je veter zagnal nasproti, da sva morala skoraj obstati, potem pa nama je nov naval od zadaj pomagal v najinih naporih. Za ovinkom se je pokazala naša vila. Premagala sva poslednji napor, in bila sva na suhem. Drugim tovarišem sva morala na dolgo in široko pripovedovati o najinih doživljajih. Naliv pa ni prenehal, ampak se je še stopnjeval. Začela je padati debela toča in nekaj šip po oknih je bilo že razbitih. Nenadna preobilica vode se je začela zbirati. Oživeli so vsi ne- novi. Ves ta divji prizor v temi so neprestano osvetljevali bliski, ki so še postajali vse češči. Tudi na pobočju nad našo vilo je besnet hudournik kakor pošast. Voda je trgala zemljo, pesek, kamenje in ga sipala prav ob zid vile. Nasipanega materiala je bilo vedno več, nivo vode pa Se je dvigal. Nenadoma se je voda kakor reka ulila skozi glavna vrata vile in po stopnicah v klet. Stavba še namreč ni bila dograjena, vse je bilo še odprto. Mizarjj svojih del še niso dovršili, vrata še niso bila nasajena. Klet se je začela polniti. Hudournik je grozil stavbi. Če bi se klet napolnila z vodo, bi prišli na vrsto tudi drugi prostori. Taki hudourniki odnašajo tudi hiše, če so jim na poti. Zgrabili Smo za krampe in lopate, se oborožili z električnimi rudarskimi svetilkami ter v najhujšem nalivu pohiteli na prosto. Da bi čistili nanesen; material pred stavbo, ni bilo mogoče misliti, ker je bila voda preveč glo-. boka in deroča in človek bi se šteti stari hudonrr"u> to nastajal; i težko vzdržal na nogah. Če pa bi besneči hudournik vrgel koga ob tla, bi bila težka njegova rešitev. »Hej, fantje, napeljimo naš hudournik v sosednjo strugo!« je zaklical nekdo iz naše četvorlce. Pogledali smo po pobočju. Kakih 30 metrov nad vilo je nekdo od naših osvetljeval strugo sosednjega hudournika. Ta hudournik za nas ni bil nevaren. Treba bi bilo prekopati jarek med obema strugama in naš hudournik kolikor mogoče zajeziti, da bi se vsaj del vode zlival v sosednjo strugo. Z delom smo takoj pričeli. Krampi so žvečili blato, umazana voda pa nam je brizgala v prsi in lice. Voda je bila le-denomrzla, tako da so nam otrpnile noge, kajti stal; smo do kolena v njej. Kanal smo hitro prekopali toda, zajeziti je bilo mnogo teže. Voda je kamenje, ki smo ga valjali v strugo odnašala kot smeti. Klet pa se je medtem hitro polnila. Voda je pretila že gornjim prostorom. Zdajci so nam priskočili na pomoč tudi delavci iz bližnjih barak. Z združenimi močm; smo iz bližine privalili veliko skalo in jo zvalili v strugo. Voda je zaplusknila in nas oškropila. Drugi delavci so pripravljali še nekaj manjših i skal, ki jim hudournik ni bil kos. Nastajala je zasilna pregrada. Velik del vode se ie zlil v sosednjo strugo, po kateri se je peneč spustila v dolino. »Vila« je bila rešena poplave .. Ko smo drugega dne vstali, je bilo nebo čisto vedro. Vsi nižji deli terena so bili do pol metra debelo prokriti z nanesenim blatom. Na nekaterih mestih so hudourniki cesto dobesedno prerezali, ponekod pa nasuli toliko blata in peska, da za promet sploh ni bila uporabna. V vasi sta bili porušeni in odneseni dve kolibi. Voda tudi rudniški separaciji ni prizanesla. Vdrla je v delovne prostore, jih prekrila z blatom tako, da so morali delo prekiniti. V bližnj; okolici pa seveda ni mogla nastat; večja škoda, ker je zemlja pusta. Le na nekaterih mestih so bili oškodovani nasadi. Povsod, kjer je bila nevihta, pa so si velike mase kamenja, peska in drobnine poiskale prostora v nižjih legah. Od tega dne mi je bilo jasno, od kod tolike struge hudournikov v suhi Makedoniji. (Konec prihodnjič) otrok v primeru prestopkov. Dosti govora je bilo o nediscipliniranosti nekaterih dijakov, za kar je kriva domača vzgoja. Jasno je, da otrok ne bo dober, če sliši doma preklinjanje in podobno. So tudi primeri, da dajejo starši otrokom žganje, kar zelo slabo vpliva na otrokov duševni razvoj. Opaziti je bilo veliko zanimanje za kmetijsko nadaljevalno šolo. Govora ie bilo tudi o neupravičenih zamudah. Na leskovški gimnaziji je preko 30 šolskih obveznikov, ki v letošnjem šolskem letu še niso pristopili šolskega praga. Čelo otroci naprednih starev ne hodijo v šolo. Ogorčeni ?o bili pri razpravi o dijakinji Rozaliji Skofljanc iz Breg, ki je lansko leto dokončala 3 razred gimnazije. Letos je mati ne pusti v šolo. ker pravi, če je morala ona delati, naj dela tudi njena hči. Žalostno je, da so še tako sebični ljudje, ki vidijo le sebe, svojemu lastnemu otroku pa ne privoščijo niti osnovnega znanja. Da bosta uspeh in disciplina v bodoče boljša, so predlagali, da bi se starši še boli tesno povezali s šolo, kaiti Ie v tesni povezavi staršev in šole bo uspeh zajamčen. sladkor redno odvažajo na trg, se tovarne resno bojijo, da jim bo zmanjkalo prostora v skladiščih. V Županji je že v zalogi nad 500 vagonov sladkorja. V Hrvatski je bil dosežen največji hektarski donos v okraju Vinkovci. SAMOSTOJNO PODJETJE ZA PREDELAVO POLIVINILA Od obratov »Jugovinila« v Splitu, ki so izdelovali izdelke za široko potrošnjo, je bilo ustanovljeno samostojno podjetje iJugoplastika«. To podjetje bo iz polivinila izdelovalo nešteto predmetov široke potrošnje in takih za tehnično uporabo. Novo podjetje bo prevzelo tudi dosedanjo prodajno mrežo »Jugovinila«. NAKUP 100.000 TON PŠENICE V TURČIJI Kakor je izvedel Jugopres iz gospodarskih krogov, so tik pred zaključkom pogajanja za nakup 100.000 ton pšenice v Turčiji. Jugoslovanski gospodarski krogi so mnenja, da bo ta nakup povečal medsebojno izmenjavo blaga med Jugoslavijo in Turčijo in omogočil Turčiji nakup raznega industrijskega blaga v Jugoslaviji. Z' x . 1 :Jtfe cniltLi Loticck /x* Dne 26. oktobra je preminil tov. Karl Černetič iz Krškega v svojem 76. letu starosta, dolgoletni in požrtvovalni član našega prostovoljnega gasilstva. Bil je ustanovni član prostovoljnega gasilskega društva Krško ter kot tak še vedno mladosten do zadnjega diha v društvu aktivno sodeloval. Na zadnji poti k njegovemu počitku smo ga spremili številni gasilci v znak hvaležnosti za ves njegov trud, ki ga je posvetil kot zvest član našega gasilstva. Ko se poslavljamo ob odprtem grobu od našega gasilskega tovariša, mu obljubljamo, da bomo hodili po stopinjah, ki nam jih je začrtal, ter zvesto sledili našemu klicu — Na pomoč! Dr. Bric Minko: Ne boite se slikanja pUuc! So ljudje, ki želijo pri vsaki akciji, kj jo izvede naša oblast, napraviti zmedo in paniko, pa čeprav je ta akcija še tako človekoljubna. Oni že najdejo v svoji domišljiji ali pa hudobiji svojevrstne razloge za vse, kar se godi v njihovi okolici. Na ta način poskušajo včasih hote ali tudi nehote ovirati tisto, kar je za nas najbolje. V konkretnem primeru mislim na fluorografsko akcijo, ki se vrši v našem okraju. Fantazija teh ljudi je dobila nov predmet obdelave. Premišljevali so, oziroma bolje povedano, nič niso mislili in prišli do sledečih zaključkov z ozirom na napeto stanje ob italijanski meji: Slikanje pljuč se vrši zaradi tega, da bo vojnemu odseku olajšano delo pri mobilizaciji; vsak, ki bo zdrav bo šel takoj v vojsko. Na vprašanje, kaj' bodo počeli starci in otroci v vojski, so imeli že pripravljen odgovor: Splošna mobilizacija ne pozna razlike v letih, vsakdo bo pač po svojih močeh branil domovino, kakor pač zna. Take in slične razlage so prišle v javnost in ti ljudje so imeli pri nekaterih lahkovernežih uspeh, večina je pa bila tako pametna, da takim čenčam ni verjela. Kljub temu je pa bilo, sicer le v nekaterih vaseh, delo ovirano. Ljudje kratkomalo niso prišli na slikanje pljuč in fluorografska akcija bi lahko doživela neu- speh, če ne bi takih fantastičnih razlag naši državljani že v kali zadušili. Vendar so pa posledice j slabe udeležbe že tukaj. Rentgenski avtomobili bodo morali še enkrat v tiste vasi, kjer je j bila udeležba delno zaradi tega ! ali pa zaradi pomanjkljive organizacije slaba; s tem se bodo stroški te akcije znatno povečali. Cernu je vse to potrebno? Ali niste bili vsi obveščeni po časopisu o namenu te akcije? Mar res nočete vedeti za vaše zdravstveno stanje? Ta ogromna akcija, ki se vrši v našem okraju kljub temu naleti včasih na tehnične zapreke, ki nepredvidoma zavrejo celotno delo. Lahko se pokvari aparat ali pa zmanjka električnega toka in delo obstoji. V tistih vaseh, kjer se je to dogodilo, bo ponovno slikanje pljuč šele po končani akciji in bodo vsi pravočasno obveščenL Nesmiselno bi bilo namreč spreminjati celotni plan. Dolžnost vseh pa je, da nam vsak po svojih močeh pomaga: tiste, ki nehote širijo zdravjh sovražno propagando, je treba lepo nazorno poučiti; tiste, katerih zlobne domišljija hote dela med ljudmi zmedo, je treba prijaviti državnim ustanovam; tiste pa, ki zaradi svoje trmoglavosti in trdoglavosti nočejo na pregled, je pa treba ponovno predstaviti davčni upravi zaradi re- Bazporcd llaorogrslsKc aScclfc I. ekipa: 1. Občinski ljudski odbor Senovo V. Kaman 2. XI. od 13. do 16. ure Koprivnica 3. XI. od 8. do 11. ure Senovo 3. XI. od 13. do 16. ure Senovo 4. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure Senovo 5. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure Senovo 6. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure Srbotno 7. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure 2. Občinski ljudski odbor Sevnica Sevnica 8. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure Sevnica 10. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 14 ure Šmarje 10. XI. od 15. do 16. ure Šmarje 11. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure II. ekipa: 1. Občinski ljudski odbor Pišece Dednja vas 3. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16 ure Pišece 4. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure Pišece 6. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. tire 2. Občinski ljudski odbor Bizelj sko Stara vas 7. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 14. ure Zg. Sušica 7. XI. od 15. do 16. ure Zg. Sušica 8. XI. od 8. do 11. ure Brezovica 8. XI. od 13. do 16. ure Orešje 10. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 14. ure Drenovec 10. XI. od 15. do 16. ure Drenovec 11. XI. od 8. do 11. ure III. ekipa: 1. Občinski ljudski odbor Bistrica Bistrica 4. XI od 10. do 11. trre in od 13. do 16. ure Trebče 5. XI. od 8. do 11. ure Srebemik 5. XI. od 13. do 15. ure Dekmanca 5. XI. od 15. do 16. ure 2. Občinski ljudski odbor Podsreda Podsreda- Gradišče 6. XI. od 8. do 11. ure Gorjane, Vojsko 6. XI. od 13. do 16« ure 8. Občinski ljudski odbor Blanca Blanca 7. XL od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure Blanca — — — — G Leskovec, do 11. ure in od 13. do 16. ure Poklek 10. XI. od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure ŠPORT PARTIZAN BREŽICE : SENOVO akoravno so imeli priložnosti za zvišanje rezultata. Obramba, L j. branilski par je čisto odpovedal ter sam zakrivil, da so gostje tako poceni odnesli dve točki s tujega terena. Napad je igral samo po sredini in zanemarjal obe krili, po katerih bi lahko dosegli uspehe. Močno se ie poznalo, da igrala nimajo dovolj kondicije in pregleda nad igro. Dež in težak teren je veliko škodil lepši igri. Pred maloštevilnimi gledalci, t. j. onimi, ki plačajo vstopnino — drugih pa je bilo precej — je dobro sodi] tov. Benčina iz Hrastnika. V predtekmi je B moštvo Krškega podleglo domačemu moštvu garnizona JLA z 0:1. Pri Krškem je igral na desnem krilu »mali Žnideršič«, kj je s svojo igro navgušil gledalce, obeta biti dober nogometaš. 5:1, 6:2 V okviru okrajnega prvenstva sta bili v Brežicah odigrani nogometni tekmi med A in B moštvom Senovega ter A in B moštvom Partizana iz Brežic. Obetala se je razburljiva igra, toda gostje so gledalce razočarali. Videlo se je, da so po kvaliteti in po tehničnem znanju slabši kot domačini, ki so jih z lahkoto premagali. B moštvo Partizana je zmagalo z rezultatom 6:2, A moštvo 5:1. V B moštvu sta se izkazala kot realizator Kragel fki je dal 3 gole). A moštvo pa je dalo svojo običajno igro. Pri gostih sta se izkazala edino centerfor B moštva in vratar A moštva. Občinstvo v Brežicah bi želelo videti močnejšega nasprotnika, saj je do sedaj vse svoje nasprotnike tolklo s katastrofalnim rezultatom. Za prvenstvo Celjske podzveze je iz treh tekem zbralo 6 točk. Ce bodo igrali tako naprej, potem kmalu na svidenje med najboljšimi. PARTIZAN : ROGATEC 1 :4 (Krško) Nedeljska prvenstvena tekma med domačim Partizanom in Rogatcem je prinesla zmago gostom, ki so v drugi polovici bili boljši nasprotnik. Domačini so pripoveduje... ZAHVALA V cvetu najlepše mladosti, v starosti 24 let nam je kruta usoda iztrgala :z naše srede našega nad vse ljubljenega sina, brata, nečaka, svaka, strica in zaročenca tov. Ivana Vebleta iz Črnca pri Brežicah, aktivnega podoficirja JRM, nazadnje službojočega na madžarski meji. Vsem, ki so spremili njegovo truplo v prerani grob na domače zaigrali samo prvih 20 minut j pokopališče v Brežicah dne 25. dobro, potem pa ni šlo in ni šlo, vizije obdavčenja, ker plačajo gotovo premalo davka, če lahko tebi nič meni nič pogrešajo 3-000 din. Ne smejo misliti, da se predpisana kazen za nepregledane ne bo od njih najstrože izterjala. Slikanje pljuč se vrši samo v korist skupnosti in vsakega posameznika, da bi na ta način imelo zdravstvo točen pregled nad bolnimi in jim nudilo čimprejšnje zdravljenje. Vse druge govorice so izmišljene in slabo-nameme. Množične organizacije in občinski ljudski odbor mestne občine KOSTANJEVICA čestitajo vsem svojim članom in državljanom k prvemu občinskemu prazniku! oktrobra 1953 ob 8. ur: dopoldne vsem, ki so darovali vence in sočustvovali z nami v tej neizmerni žalosti, se najlepše zahvaljujemo. Posebno se pa še zahvaljujemo tov. Poljanšku iz Brežic, ki se je v ganljivih poslovilnih besedah poslovil od pokojnega, in njegovim nekdanjim prijateljem — pevcem, ki so se na grobu z žalostinko poslovili od njega. Žalujoči: oče, mati, sestra, brat, teta, nečak, njegova zaročenka Ružiča, svak in ostalo sorodstvo. PREKLIC Preklicujem vse, kar sem govoril zoper tov. Blasa, predsednika občine Krmelj in izjavljam za neresnično. Obenem se mu lepo zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Urbančič Sandi, Vel. Cirnik pri Šentjanžu. Spomenik, ki so ga 5 partizanom odkrili 11. oktobra v Boštanju pri Sevnici Že zadnjič sem omenil, kako si prijatelji vinske kapljice nabavljajo grozdje iz Srbije, da si bodo v teku leta gasili žejo. Ko sem pa zadnjič bil v Pišecah, sem šele izvedel pravi vzrok za letošnjo pozebo. Tam namreč ljudje splošno govore, da tisti vinogradniki, ki molijo, so našli pri bogu usmiljenje, zato je ob varoval njihove vinograde pred pozebo, dcčim je vinogradnike, ki ne molijo bog kaznoval ln i poslal slano nad njihove vinograde ter jim uničil ves vinski pridelek. Kakor oni učijo, so duhovniki nekaki božji namestniki na zemlji, zato je naravno, da uživajo večje zaupanje in podporo od strani boga. Ce je to res, mi nikakor ne gre v glavo, zakaj je v Pišecah enemu du-I hovnemu gospodu vinograd popolnoma pozebel, dočim je drugi i ostal nepoškodovan. Pišečani naj pa sami sedaj ugotovijo, kateri izmed njihovih dveh duhovnih gospodov ne moli in kateri moli. Iz Pisec sem se vračal domov in napravil veliko klobaso čez Bizeljsko, Bistrico, Podsredo in tako sem prišel na Senovo lačen in utrujen. Oglasil sem se v tamkajšnji rudniški kantini in ker je bil ravno čas obeda, sem si ga tudi jaz naročil. Dobil sem juho, v kateri so plavali rezanci 90 odst. moke. Nato sem dobil • še na krožniku prgišče krompirjev in nekaj žlic vinske omake, v kateri se je zgublja) košček govedine. Poklical sem natakarico in ji rekel: »Tovarišica, ali ni škoda, zaklati govedo zaradi tako majhnega koščka mesa, mar bi počakali, da se govedo malo zredi, da bi tako lahko boljše porcije dajali, ki bi odgovarjale dnevnim cenam.« Rekla ni nič, jaz pa tudi nič, ampak razmišljal sem zopet o tej nesrečni kalkulaciji, ki je zopet občutno prizadela moj žep in ga olajšala za 120 dinarjev, medtem ko se je želodec še vadao oglašal in protestiral proti premajhni količini hrane opoldanskega obroka. Radoveden sem, kako dolgo se bo še kalkulacija, katero pa, prosim, da ne zamenjate s špekulacijo, redila na račun delovnih ljudi. Približno eno uro hoda iz Brežic je neka KZ. Ko so Anglo-Američani sprejeli sklep in ga objavili, da pripade cona A s Trstom Italiji, je povsem razumljivo morala naša ljudska oblast izvesti protiukrepe. In slučaj je hotel, da je bil poslovodja te KZ odpoklican na orožne vaje. In zopet slučaj je hotel, da so ravno v tem času prevažali moko s postaje v KZ. Ta posel sta opravljala dva posestnika. Eden ima 10 ha zemlje, drugi pa 20 ha. Ko sta tako ta dva moža pripeljala moko pred KZ, sta jo iztožila, a ko sta že hotela obrniti konje in voz proti domu, se je pred njima znašla vajenka, po- gledala na oba voza in našla na vozu prevoznika z 20 ha zemlje 2 vreči moke, na vozu prevoznika z 10 ha zemlje pa eno vrečo moke, ki sta jih skrila pod seno. Vajenka je to opazila in začudeno vprašala: »Ja, kaj pa s to moko, a ne bosta te moke zložila?« Posestnika sta odgovorila: »Ne, ta moka je pa za ,lon'!« Vajenka seveda s tem ni soglašala in tako sta morala oba posestnika zložiti tudi skrite vreče moke v poslovanlnico KZ. Prepričan sem, ako bi to moKO prevažali posestniki s 30, 40 in 50 ha zemlje, bi si skrili po tri, štiri in pet vreč moke. Torej čim večji posestnik, tem večja število vreč moke. Pri davkih pa ravno nasprotno. Cim večji posestnik. tem manjše davke, kajti oni pravijo, laže plača davek več ljudi skupaj, kakor samo eden. Upoštevajoč to načelo valijo davke na ramena malega človeka in s tem ščitijo lastni žep in njihovo požrešnost. Pozdravlja vas Pepce Mali oglasi Fotoaparat na filme kupimo. Ponudbe pošljite na upravo lista. Povečevalnih in drugi fotografski pribor kupimo. Ponudbe pošljite na upravo Usta. Pisalni stroj Monarch, potreben popravila prodamo. Ogledate sl ga lahko v upravi lista. 100 kg časopisnega papirja prodamo, Naslov v uredništvu. Kino Brežice 31. X,—1. XI. premiera ameriške glasbene komedije — barvni film: »Dvojno življenje Walterja Mittija« FN 36. 3. -5. XI. premiera nanetega ameriškega filma: »Vse aii nič«. Film o rasni diskriminaciji. Predfilm. g,_g. XI. premiera napetega ameriškega kriminalnega filma: »Trinajsto pismo« FN 37. Kino Sevnica 31. X. in 1. XI. angleški film: »Mandy«. SEJMI V okraju Krško: 4. novembra v Sevnici. 6 novembra v Brežicah, 6. novembra v Zabukovju. , V okraju Trbovlje: 3. novembra v Zagorju. Dobriča Cosič: ALK JE Pavle pa je kar stal, kričal o partizanskem boju za svobodo in pozival kmete, naj pobijejo oficirje in Draževe komandante. Med četniki je nastala nekakšna zmeda. Tu in tam so posamič ustrelile puške. Samo neki mitraljez ga je iskal z dolgim rafalom. Iz četniške vrste, ki je polegla ix> snegu, se je dvignil nekdo, ki so mu lasje padali po vojaškem plašču, in začel groziti, zmerjajoč partizane z ustaši in Židi. Ko ga je nekdo od partizanov začel meriti z mitraljezom, se je vrgel v sneg. Pavletu se je glas zazdel znan. »Da ni Vasič?« je pomislil v kritju za hrastom. Isti glas je zaklical na juriš. Del četnikov in kmetov se je dvignil in premaknil. Partizani so vžgali po njih. Nekateri so popadali po snegu, drugi pa se takoj brezglavo spustili v beg. »Ne beži-i-i! Streljaj! Ubijem te!« je prav isti četnik grozil, držal v rokah brzostrelko in predrzno stal na planem. Cet-niška vrsta je polegla. Partizani niso nehali vžigati. Na levem krilu so jim četniki poskušali priti za hrbet. Vuk je sklonjen pritekel do Pavleta. Dogovorila sta se, da se bo vsak se bodo, kakor hitro se bo približal mrak. Četniki so se nekajkrat odpravili v naskok m streljali, ne da bi štediU s strehvgm. Ob mraku so se na Vukovo jpovelje dvigniU partizani in planili naprej. Novinci so razen Ljutice, ki je tekel med prvimi, daleč zaostajali ln pogosto polegali v sneg; Pavle se je vrnil k njim, jih ohrabril in popeljal naprej. Boj ni trajal dolgo. Četniki eo se najprej počasi, nato pa v. begu umikali. V gostem mraku so po pepelnatem, poteptanem snegu črnela njihova trupla kakor hlodi v posekanem gozdu. Temnilo se je, streljanje je ponehavalo. Vuk je zapovedal zbor. Partizani so se počasi shajai pri poti, obrobljeni z visokim plotom. Preštevali so se... štirih ni bilo... Med njimi tudi Ljutice. Pri naskoku se je bil ločil od Pavleta in ta ga je izgubil izpred oči. »Padel!?« je vzkliknil Pavle in poklical nekaj mož, naj ga gredo z njim iskat. Med dvema ubitima četnikoma je malo skrčen, kakor bi se hotel pridvigniti. ležal Ljutica. Roka se mu je skrčila preko njegove nove, rumene konjeniške karabinke. Pavle je ginjen stal in molčal. Ko so prišli še drugi umaknil iz vrste in se. ostali, jim je dejal, naj ga od-obrnil proti četnikom, ki jim | nesejo od tam in pokopljejo pri prihajajo za hrbet, prebili pa i drevesu ob poti. Prenesli so ga. 1MCE... Ljutid rane ni bilo videti, samo po novi sukneni obleki je steklo nekaj krvi. Partizani so s kopiti razkopali sneg; eden od njih mu je vzel puško. »Pusti jo!« je dejal Pavle. »Zakaj, tako lepo puško.. .« »Bila je lepa ob njem! Pusti mu jo!« Pavle je vzdihnil in odšel nazaj. Vuk je bil že razporedil četo za odhod. V koloni je ob Bojani stala tajnikova hčerka z zaplenjeno puško in torbico. Ko se je Pavle približal, se je prikrila za Bojano, da je ne bi opazil. Pavle je ni videl. Jovanu je dal pismo za Brka in mu dejal, da naj se čimprej vrne z odgovorom. Vuk je zapovedal odhod. Kolona je počasi odrinila skozi vinograde, 28. POGLAVJE Uča se je bil upognil Pavletu kot visoko drevo vetru, a se potem, ko je pritisk minil, sunil nazaj, nekaj časa nihal in se nato raven in kljubovalen umiril. Po prepričanju in vesti je Uča spremenil Pavletov načrt, opustil premik na Kopaonik in ostal na Jastrebcu. Prvi dogodki so dali Uču prav in ga potrdili v prepričanju, da je pravilno ravnal. Četa je izvedla nekaj uspešnih napadov na nemške in bolgarske kolone v planini in jih pripravila do tega, da so videli za vsako bukvijo, grmom in kamnom, za vsakim pobočjem in vzpetino prežečo — kratko in točno — partizansko salvo. Partizani so ponovno postali nevidna in neulovljiva sila, drzen sovražnik, ki se lahko pojavi vsak hip in na vsakem kraju. Sovražne kolone, ki so križarile po Jastrebcu in iskale partizane, so postale daljše, previdnejše in počasnejše. Po porazu pri nesrečnem poskusu, da bi se prebili z Ja-strebca, se je partizanom znova vrnilo zaupanje vase, pozabili so hude in žaljive Učove besede in se bolj kakor kdajkoli povezali med seboj. Stradali so in zmrzovali, toda nihče ni niti z besedo niti z molkom pokazal nezadovoljstva; nihče ni ničesar zameril ali očital ali grajal komandanta; in tudi sam jim je zdaj postal bližji. Hranili so se pri kmetih, ki so bili pobegnili iz vasi in se skrivali po planini, dobivali od njih kakšen košček koruznega kruha in ga z lekarniško natančnostjo delili na kepice in kockice, pogosto nič večje od nohta, nesmiselno majhne in nezadostne za pre-stradane ljudi. Lakotniki in se-bičneži kakor bi se spremenili: niso tožili nad lakoto, niti očitali četnemu ekonomu, da so deleži neenako razdeljeni; mitraljezci niso zahtevali, da bi jim drugi nosili vkreber mitraljez; njihovi pomočniki so molče in potrpežljivo vlekli strelivo brez godmjania in medsebojnega prepira; desetarji niso določali šibkih in bolnih za stražo to razvodnike (če so se bili ustavili kje za nekaj ur); nikogar ni motilo, da se je Vuk-san po smrti komisarja Mirka imel za politično najodgovornejšega človeka v četi, niti ni bilo komu zoprno, ko je zahteval, da po dvajsetič prebirajo Zgodovino boljševiške partije (pri njenem predelovanju niso nikdar, niti v letu dni ne prišli dalje kakor do četrtega poglavja). Ljudje so padali v omedlevico od sestradanosti to utruje-i nosti, od nepretrgane celodnevne hoje navzgor to navzdol, po j dolgem to povprek čez planino, toda četa ni mirovala; neopaženo, kot zver se je približevala sovražniku, ga grizla, sekala, trgala njegove kolone, se prebijala skozi nje, bežala dalje in spet napadala; ponovno in brez oddiha, kljub utrujenosti je četa kazala sovražniku svojo moč. Uču se je rana na roki naglo zaraščala. Kljub vsem negotovostim v novem položaju se je čutil miren, ker je ravnal tako, kakor je mislil, da mora ravnati. Prepričan je bil, da je s tem ne samo rešil četo, temveč, da na ta način zadeva Nemcem najhujše udarce. Pogosto je razmišljal o tem in bil ponosen, ker je s četo tridesetih ljudi držal na planini nekaj tisoč sovražnih vojakov to izigraval nemško poveljstvo. Laskala mu je misel, da poveljuje v tej ofenzivi proti njim neki nemški general, ki so ga potegnili morda z afriške ali vzhodne fronte; morda ima dve akademiji, pozna Vse vojne teorije, morda je zmagoval nad sovjetskimi ali angleškimi generali in si na prsi pripel »železni križec s hrastovim listom«. On pa je navaden srbski učitelj, bivši rezervni podporočnik neke premagane vojske, ki je od vojne literature prebral samo nekaj knjižic o taktičnih izkušnjah iz prve svetovne vojne in dve tri velike biografije velikih vojskovodij; on, vaški učitelj, brez topništva in drugih vojnih sredstev, z mladimi fanti, od katerih večina pred prihodom v odred niti ni znala ravnati s puško — se zdaj daje z generalom in mu suče vojsko po planini, Uča je upal, da bodo Nemci kmalu sprevideli, kakor brezuspešni so njihovi pokusi, da bi uničili odred, in spoznali, da je nesmiselno imeti tolikšno vojsko za eno partizansko četico, ter se umaknili. Tedaj bi se on spustil s planine, sestopil ravnino, vpadal v mesto, zasedal ceste in železnice. Ce Pavie ne bo padel — a bo prav gotovo padel — bo moral priznati, ko se bo vmii, svojo usodno napako, in reči, da je on, Uča, pravilno ravnal, ko je ostal na Jastrebcu. Pavle se bo moral tedaj malo zamisliti nad tolikšno svojo samozavestjo. Potem, ko se bo razcvetelo poletje to bo ozelenela planina, potem pa se bo razgorela Srbija ... Partizani bodo postali vojska in bodo za vedno prišli s planin. Odred bo tedaj narastel v brigado in nekega dne prav gotovo tudi v divizijo. (Nadaljevanje sledi)