231. itnlM IUNM i Mrtafcft **■ m. nULKIo. ^■HnK^B&a^^ SaHt^j^jfll^^lH ^E^^^B^^^f ^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^| ^^^^H ^^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^K^^^^^^^l ^^^^^^^^| ^^^^^^^H ^^^^h ^^^^^^^B^^^^^^^^l ^^^^^^^^B ^^^^^^H ^^^^^^^^^^W ^^^^^^^^^^^^^F ^^^^H .Slovenjki N*rod* valja po petiti za Avstio-Ogrsko: u Kemfijo: •do leto »kupaj napc^j . K 25*— ćelo leto naprej . . . . K 30-— Žietrt U* Z Z I I I lt'5O " ^*^0 ln VM **& čtžtl* * na mestc „ » • . . 3*30 ćelo i«to napre} . . # . K 35.— Vpraianjem glede las«raiov se naj piflati za odgovor đcpfsn!« ml! scaaika, Spravnl^tvo (»podaj, atarišča lavo;, Scalteva olloa a*. 5, taialon *L83. lalMlai vmbIi 4aM ittctf isvMMtt Baj4al|# bb pnMaJhau Inserati vdjajo: peterostopna petit vrsta at tnkrat pa 30 vi«., sa dvmkrat pa li vin., za trtkrat ati večkrat po ld vla. Parte ta aahvaai vtaU 25 vtA. Poslano vrsta 30 vio Pri vevjib lajgfcijaii pa dogovoru. Upia^nlŠtvu ruj se pollljajo naroćnipc, reklamacije. Insccard L t dL, ;o je adiriinistraflvac itvarl ■ rosametma itevliMa »aiia 10 vinari««. ■ Na pismena nar»:*la brez isu»ćot>ne vpoelatve naročainc aa na adfa. plfaroAaa tUkarna* talafon *L SS. .Soventki Namđ" rtJft v tfsttfsat na dom duftorijen; * ▼ opravslStvn prejttnin: cdo leto aaprej . . . . K 24'— cclo teto naprai • # • . K 2fr—> pol leta......12*— pol leta m # .• -'■£. m I1-— četrt ieta , • . • • • 6-— ^rt leta „ *?• •*. • 5*50 aa mesec 9 * # • • 9 2*— na mesec v *^# •** » 1*90 Dop!sf naj se frankirajo. RokopisI s« ne vrafaf«. tfr*4nl4trot SnaHora aJlca *L S (v prttiHffri lavo,) tettfen ft. 34. Hale A mole. Diinai. 11. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razgiaša: VZHODNO BOJIŠCE. Ob sedmogiv.ški itižni fronti no-beniii poscbnili dogodkov. Pri Braševu ociščamo obineini prostor. Csik Szereda |e zopet zavedena. V gerovju Gorgenv traja c^l-por sovražnika. 1TALIJANSKO BOJIŠCE. Čitka ob južiiem krilu primorske fronte ie trajala dan ln noć iu se raz-tezaiatiivH na prostor scverno od re-ke Vlpave do Sv. Petra. Na ćeli fronti inetl tem krajem ln mor]eni so napadali zelo moćne itaiijariske sile. Sovražnikc se je posrećilo na več ročkan vdreti v naše prve jarKe. Južno od Nove vaši |e pridobll ispočetka ceio prostora proti Jamiju. Naši pro-tisuuki so pa vr£i! Itailjane povsod [ zopet naza]. Za posamezae kose Jar-kov, ki so oscait v sovražni posest!, se boj še vrši. Naše čete so viele 1400 mož. Boino delovanje ob f?e«mstclski fronti je popustilo, italilan! ti v zad-n*!h boflli nišo ničesar doseli. Boj ob Pasubiju §e ni zakij'jčer. JUGO - VZHODNO BOJlSĆE, Pri c. ia kr. četah n:Č-2sar p3-membnesa. Namestnik načelnika genera!neg:a štaba pl. H 6 f e r, fm!. ♦ DOGODKI NA MORJU. Dne 10. t. m. zvecer je neka naša hidroplanska fiotilja uspe>no o'Io- ! žila z bombami vojaške objekte v ' TržJČu in Scarancanu. V nr>či od 10. na II. t m. je napadla flotilja 5i!iro-planov pristaniške naprave, hangsr-je in baterije v Valoni ter tam se na-hajajoče sovražns ladje z največjim uspehoni. Opazovaii smo nočne se dolio vidne pGžare v mestu in požar nekega skladišča o!|a. Vsa letala so se od teh podvzeti! k\\uh najsHnečemu obsfreUevanh* neoo^kodovsna vrnila v svojo izhodno štaciio. Brodovno poveljništvo. Unitiflifi livmlnn fto^fiffi iiKo iiraiii& Ouiujto. Berolin, 11. oktobra. (Kor. ur.) \\'olfiov urad poroča: Veliki gla\Tii stan: ZAPADNO BOJIŠCE. V posamezruh odsekih armade generalfeidmarsala vojvode A!- LISTEK. Moj dopust (Pismo iz dnevnika gdč. E. G. s Kanalskega Vrha.) V. N. (Dalje.) Mostar, 11. maja 1916. Zlato moje! Ljubljena mo$a E.! Ves zaspaii fn mršav sem nedavno zapustil vlak. Glavno je, da sem do-segel cilj potovanja. Iz Bosanskega Broda pa do setn je deževalo res dolgocasni dan in jaz sem bU preies, da bi gledaj sko^i okno. Na neki postaji pred Sarajevom smo prestopili na drugo progo. V jutro Je biio io hladno je bilo. Privoščil sem si fra-keijček konjaka, povrh Se cn čaj. Na-takarici sem dal bankovec za deset brenta VViirtteraberškega in na fronti 1 pri Anoisu armadne skupine presio-lonasledilka Rupre'.aa so razvijali AogJezi zopet živalmo dćiovaiijc pa» trulj. Na bo'ni ironrl. severno od Sotii- | me so slediti močnemu, daleč preko Ancre proti se veru segajočemu so-vražnemu oijnru zvečer in ponočf sievlln! deif.i napailu ki so jih na crti MorvaJ - Boucnavcsnes r>ostbno silno veckrat ponovit*. Ta ?e :e sovraž-nik iusozarudno od SaKlvia na ozki fronti ustali! v n\š\ prvi crti. v osta-lera pa smo ga z ognjeni ali v bližin-skem boiu zavrniii. Severovzhodno cd Thtepvala bc>i za ma^hno Ovorišče i-e ni konćau. Južno od Somme se je posreč:l3 Francozom po več dni tra-iaiočem pripravHalnein ornju vdreti j v Laprei molcCi lok naše pczicite ter potisniti m<2 čete n^zaj na pripravljeno crto, ki zak'jučuSe lok. V o^m-ščeni Crt: !ež?ta pristavi Genermont ic Bovent. Naši letalci so zbili 4 lelala za sovražno, 4 pa za ra^o fronio. Fronta nemškega presto-lonaslednika. Pri Prunavu (sufirovzhodno od Reiaisa) \e sunfi nemški iz vidni oć-de!ek t;a v tret"1 fnncosfi Harek ter napravil več \letr]kov. Strelian^e v pokraifni ob Mc??. ki .'e na cv3h straneh za<5n?e dn? narušio, se je /lasti vzhodno od reke od čssa do časa še stos>nievalo. Zvecer je prišlo do kratkih boi3T z rnčn^i granata mi v ođseku Thiatimont - Fleurv. Vzhodno od Fi&iryja smo zavrn!-i franco-sLI sunek. VZHODNO BO.IISCE. Z obeh Tront ničesar nove?z. SFĐ.MOfiRAČKO BO.J!?CE. V dolini Maroša se sovražr'k še ž!!avo opira. V doiin? Gorgeiv in se-verovzhcdno od Purn'da se \z izno a nskcHko udal. Vzhodno gć Cs"k Sze-rede rn bA} nroti luiu v 'eni in v (Jolinah gorenjep:a Maroša se vrsijo h^idi boji. Sovraž-nik se tam pritisku tiasih čet kar naj-Ijutejše upira ter pričakuje, da inu bodo prišli Pusi na,-somoj. Poročila vo?nšVih strckovniakov pa presojajo naš položaj tuđi na fem delu fronte popo'Ticma optimfrjično. Oficijozni nemški \Volffov urad presoja sedanje do^cdke na Sedmo-rrrškem kot pcpajredr.c pos'.edice ur]iču]oč:h udarcev, ki so jih utrpeli Roinuni pri Srbinjn. W. ur. pravi: /v'edtcnr, ko je začel general von Kraftt po v rrelazu \ orosioronv izvršeni nalogi prodirati s svojimi ba-varskimi četami proti jugu, kjer stoji r>ri ?ori Pohu - Caieni cjrozeče v so\T3žr»i deze'i, je udanl general Falkcnhavn po mučenju pn*e pri Si-binju stojeće romunske armade brez odlo^a na 2. nrmado ter io je od zapada in od juga sem razkrojil. Njegove čete sa v reoJoijivem napadu strle sovražnfkov odpcr ob reki Stn-ca ter so vrple Roinune čzz Korovie Per«^nyi v dol;no A hi te. \"korakale so zma^ovito v Braševo ter že ogro-žajo že'eznfško kr'zišče Pioesci, ki veže Rukarešto z Moldavifo. Vsled uničenja 1. in 2. arn^ade se je oma jala tuci? sfjverna ix Rusov in Pnmu-nov onstoiečn armada ter se je čez gorovje Oorrcjenv j?drno umaknila preko Pnrajda proti vzhodti. Neposredna pesledica sibiniske bitke je torej ociščenTe ćele južne in največ-je^a deia vzbodne Fedmnvrrnške. Romun^ki porazi učinkujejo v sovražnih državah jako deprimujo-če. Tiskovni urad francoskecja voi-neea ministrstva ie moral, da pomiri javno mnen»e. izdati nosebno poro-čilo. ki pravi, da so e Romuni morali umakniti sovražni premoći in da stoji sedai romunski jreneralni štab nred i'ovimi nalogami. med kateri- ma bolje veš. — Najbolj so me zanimale trdnjavske utrdbe. Med dvema utrdbama tvori ozemlie poševno ploskev, ki je nagnjena k mestu. Tam je iz belega kamenja zgrajena cesar-ska krona s črkami F. J. I. Lepo je tam in vidi se daleč naokoli. V mestu je vse polno mohamedanskih mo-šej z vitkiini minareti, pa tuđi pravoslavni cerkvi ste dve. Napisi po mestu so deloma v ćirilici, deloma v turski pisavi. Ogledal sem si tuđi nekdanjo srbsko solo. Pri Bošnjaku sem pil crno kavo. Te Ie kavame so dokaj zanimivc. Pred kavarno drobi Bošnjak o veHkem moinarju kavo, pa kliče in viče, da bi vzbudii več pojornosti. Postrežejo ti urno. Kavo dobiš v medtnem lončku. Skodelica pa h taka. da bi io naš hlapec S»-m#n. ki je velik človek in ima roke kot medved, lahko porabil namesto naprstnika, kaKlar si ob neđeflah za hltvom krpa hlač*. — V«e dmgo wi-fiimivo o Mostarfu, ko se vidiva. ln pK § • • ■ • ^^ • mi se nahaja v pr\i vrsti obramba fedmo^raške me je. Znani vojaški stroakovnjak polkovnik Rousset pa pravi: Izguba Sedmograške je za Romune brezdvomno bridka, toda s strategičnega stališča jo je pozdraviti (!) kot pravo odrešitev. Napočil je kritični trenutek. Pri obrambi ob-mejnih prelazov gre za usodo romunske armade. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 8. oktobia. Severna in severozapadna fronta. V okolici gorovja Kelemen, Gorgenv in Hargitta praske patrulj. Pri Ohim-baulu (?) zapadno od Braševa smo zavrniii več sovražnih napadov. V prelazili Alute in reke Jiu artiljerijsko delovanje. 9. oktobra. Ob severni in se-verezapadni fronti boji patrulj. V okolici Braševa smo bili prisiljeni umakniti se proti izhodu iz Kaipat-skih prelazov. V prelazu Caineni in Jiu majhni. za nas ugodni infanterij-ski in artiljerijski boji. Strah rad; RomuiLie. Kodanj, 11. oktobra. V državah četverozveze je zavladala skrb. da bi vsle zadnjih velikih porazov ne zaela Romuniie ista u soda kakor Belgijo in Srbijo. Dopisnik »Timesa« v romunskem glavnem stanu poro-ča. da je postal vojaški položaj za Romune prav resen. ?e neizkušene romunske čete se niorajo na dveh frontah boriti proti sovražnikom. ki so v vojni preiskušeni in obproženi z nafboljšfm orožjem. Francoski listi pozivljajo aliirance. da naj pohitijo Romuniii na pomoč, priznavajo pa, da morejo Romunom neposredno pomagati Ie Rusi. Vse je torej od Rusije odvisno. Neko ofivijozno rusko poročiio pravi: Upajmo. da se bo vojna sreča kmalu zopet obrnila na stran naših zavezniknv. ker bo si-cer postol njih strategičen položaj nevzdržliiv. Polcža] v osvoboiienih pokraMnah. Vladni komisar za Sedmograško veliki župan Betegh izjavlia v »P. L. : Zopet osvobojeni kraji so prav malo trpeli. r.epremična in premična lastnina prebivalcev je ostala po ve-čini nedotaknjena, materijama škoda neunatna. Videl sem Ie eno hišo, ki je sgorela do tal. V komitatih Sze-ben, Fogaras in Nagv - Kukiillo se ne nahaja niti eden romunski vojak več. V Sibinju poslujejo zopet avto-nomni in državni uradi. Fogaras, do tega ne bo dolgo! Nabrisal jih bom. Sedaj se vračam po drugi potL Skuša! bom pri ti v Reko in Trst; od tam pa do Voleje Drage. Potem jo pa že peš pribrišem gori na Banjsko planoto. Dušica^ kolikokrat me boŠ prusvidenju poljubila za mojo drzno podjetnost? — Bodi mi prisrčno pozdravljena! V. — N. B. Dušica! Se te Ie vrstice, predno grem k počitkiL Pravkar sem prišel \% ene tistih ošta-rij, kjer se vino toči kar v kleti. Prej sem sedd v kostanjevem drevoredu ob Neretvi. Tih, topel ve er je bil in na moje srce so potrkrJi vsi lepf spomini na lanske pomladne večere, ki sva ffh mJdva skupaj preživela* Na mise 1 so ini prišli vsi l©pi verzi, ki sem z njimi venčal Tvoje ime, in vse se mi zdelo nocog kat lepa povest iz davnih časov. — Zefir }e na* rahlo promikal kostanjeve ve}e, med listje so prodrli himni žarki in zatre-petali na tleh. Neretva je šuml)ala. fe daifave je prihajaki ptsem: kjer sem bil po odhodu Romunov, je popolnoma nepoškodovan. Razmere v Bukareštl. Preko Stockholma in Rotterila-ma poročajo: RazJ)urjenje v Bukare-šti postaja vedno večje. Vse se pripravlja na beg, kakor da bi bil so-vražnik že pred mestorn. Dan na dan prihaja na tisoce novih beguncev, tako da primanjkuje prostora in so morale oblasti zapreti že več sol. Praskrba z živili je nezadostna, pri javnih kuhinjah se% odigravajo burni prizori, množica * proklinja vlado. * Opozicija proti vojni narašča. Rusom sovražni listi zopet izhajajo. ter, napadajo armadno vodstvo in Rusi-» jo, ki da ni izpolnila danih obljub. Ljudstvo crti Ruse ter pravi: izdali so nas. Rusko poslaoištvo mora slu-i žiti policija. Romunski parlament. Italijanski Hsti poročato. da ie bil romunski parlament nenađno sdcli-i can. Ta vest je v e*tentnfli krogfli provzročila vznemirjenje. Boje sq težkoc za Bratiana z ozirom na ro-s irmnske poraze. Baje je Rusija sv^-tovala. da nai se romunskf pariamenl ne skliče. Naše čete v Predealn. >Az Est« poroča: Naše čete sa zasedle Predeal, romunsko obmejno postajo južno Braševa, Ob Donavi in v Dobfuđzl. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 11. oktobra. Romunska fronta. Na Donavi ob Vidinu sla-botno artiljerijsko deiovanje^ Naše baterije so ustavile sovražne. V Do-brud/i zapadno Železnice Dobrič-Medžidije mirno. Vzhodno slaboten artiljerijski ogenj. Na obrežju Crne-ga morja je neki so\ra£ni torpednl lovec obiitreljeval mesto Alangalijo. Romunsko uradno poročifo. 8. oktobra. Južna fron* t a. Ob Donavi in v Dobrud-ži arti^er-rijsko delovanje. 9. oktobra. Silni arUljerijskJ boji vzhodno od Zimnice. V Dobrud^ ži artiljerijski bofi in boji patrulj. Rtt?ko uradno poročiio. 9. oktobra. V Dobrudži so naše čete izgradile včeraj na novo zavzete pozicije. Na Črncm morju so dne 6. oktobra izvršile naše torpe-? dovke izvidno pot v Samsurn in Sf-« nope, kjer so potopile več velikih in malih jadreic. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ >kome bi te daJa, kome bi te dala. Dala bi te mladom Hercegovci, mla-* dom dobrovoljci . . .« To je bila pesem od viiolic in lu« ninih žarkov. — Posluša! sem fo. ^ moje srce je legala otožnost. Vstaj sem in potegml z roko preko čela« Zavil sem v tisto kantino in naročil vina, da prepodim otožne misli Stregla mi je visoka, vitka točajka* Imela je demonske oSi. Vzbtrditi sei^ moral zanimanje. Kar naenkrat je bw Io pet ali šest deklet v točarni; bujnd prse in črnooke. Govorile so kškt Prifrčale so kakor vešče k Inči. Ant. pak ob meni so se oanodilc. Piia6o nisem ponudil ndbeni, norCeval se ft vseh. Najine lj*be»ni nfeem osknini niti z misJUa — Vino me |e otfreJo, < sroe se fe vrnila đobrm volte. Sa} tri! |o privoščiš, kal ne, ftnbka! Ttsočkrat Te pozdravi V. — (Dalje prfhodnfie.} Stran 2. ■ nvTNfirj mmoo*. #■ t*. oktobra ma. 234. tte*. (talijanski jurii na Krasu Velikanska infanterijska bitka na Krasu se nadaljuje. Smočno poročilo neznanja, da se je bitka raztegnila s Krasa do Sempetra pri Gorici. Sera-peter Ie vas tik Gorice ob predmest-Ju Podturen, na vzhodni strani. Od tam teče bofna crta mimo Vrtojbice proti Mirenskemu Oradu In na Kras. Ta ravnina tore] med kraškimi viši-nami in onimi Tna'irni vzhodno Gorice je tuđi pozorišče krvavih bdjev. rtalijani hočejo zavzeti Komensko planoto fn zaeno v Vipavsko dolino ydreti v?dofž k^aškega po^orja. Boji so siloviti vn diviajo enako ljuto od morja do Sempetra, V vojaškem rasmotrivanju k po-ročiln generalnega štaba čitamo: Drugi dan osme soške bitke je končal istotako s popolno zmago našega orožja. Samo za mrite kose ?ar-kov, v katere je mogel savražnik »vdretf, se §3 vrši boj. Veliko števi!o v naših rckah ostalih Italijatiov spri-8t»je ofcroirmo Ijutost boja in kaže srnova, da Izvaja tući vojvoda d" Ao-sta metodo generala Brusilova, da požene lastno infanierijo iz jarkov k napadu, ki ne obeta uspeha. Kako ie v Gorici? Giovanni Corvetto opisuje v »Štampi« svoje vtiske iz bivanja v *odrešem> Gorici. Pravi: Prezgod-nja jesen je brutalno iztrgala iz vr-tov zelenega vrtnega mesta Gorice vse cvetiice. Nebo ni sleklo v 50 dneh naše okupacije niti jeden dan svojega dežnega plašča in joče vse svoje solze na ubogo mesto. Umaza-normene proge križajo iepo zeleno vodo SoČe in ozemlje na obeh bre-govih in razpadle koče se potaplja-jo v blatu. Jedina svetla točka v temni slild ]e itaJiJanska trobojnica, ki plapola z magistratnega poslopja. Granal se clovek pri vadi kakor rrmh, mi je razlagala natakarica v kavar-ni Corso. ko mi je servirala v elegantni čaši arneriŠko ledeno pijaco. Danes na prrner je miren dan. Av-strijcl se zadovolji! je jo, da mecejo •običajne granate v predmestja. KTo-*?tranje^a mesta se ne dotikajo. Radi ^ega je mo^oce dane? videti tuđi se par ljudi na ulicah. Včerai pa ie bil ilut dan. Sovražna artiljerija se je obnašala surovo kakor se nikoli. Već granat je padlo v glavne dele mesta in Goričani so namah izginili v. kleti. Da. dragi gospod, ako bi ne imeli kleti, bi ne vedeli. kaj bo z nami. Natakarica je imela prav. Prebivalci, ki so se ostali v Gorici, so se nauči-H, živeti pod zemljo. Bilo mi je tako, kakor bi videl pred seboj prebh7alce jam libijske puščave. Na cesti se vi- di take dni. kakor današnji, na kat^te sovražnik nikogar ne moti, osebe t bledimi obrazi, ki hltijo * vso nagli-co po svojih opravkih. Prihajajo in oabajajo, se pozdravljalo na kratko in kupijo, kar potrebujejo brez obi-eajnega razgovarianja ob cestnih voglih. Vsaka uflea ima svojo »dobro* Ln svojo >slabo« stran, kakor pač trpi pod sovražnim ognjem. Vsl poznajo te razlike ali jih instinktivno čutijo. hodijo drug za drugim v vrsti in se pritiskajo ob biše. Povsodi se vidi prodajalne brez izložb, vstopiti se more skozi ozJco odprtino za jed-nega moža. Notri vlada katakomb-ska tema, tu je mesana zaloga vsa-kovrstnih neobhodno potrebnih reci: živil, drog, črevljev, kap. fotografskih predmetov. drobnarij, toba-ka, vina razglednic sploh vsega, kar potrebuje vejak. Vojaki so stalni element v Gorici. Hodijo od jednega gtrelskega jarka do drugega, puško na rami, šlem na glavi, konec cigare v ustih. Tuđi ti hodijo v vrsti kakor gosi, samo okoli rdeče pobarvanih sodov z napisom »pitna voda« na-staiajo skupne — opoldne.V elegantni kavarni. bleščeči se v zrcalih, se-di nekaj oficirjev, nikdo ne izprego-vori besede. jaz sem edini civilist v dvorani. Skozi nabita stekla vidim na prejšnji Korzo Frana Josipa. De-žuje počasi pa redno, kakor da bi ho-telo na veke tako deževati. Orevrje v obeh vrstah zajema kapije, ki pa-daio na tla kot drugi dež. Ob zidovju hod'jo vojaki v dežju brezbrižno, dve dekleti skušata pogovor z berzalje-ri. Paroma stoje berzaljerske straže z odrnerjenim korakom in stražijo strogo in resno. S Svetcga Gabrije-Ia in Sv. Marka pa grmijo avstro-ogrski topovi v odmerjenih presled-kih. Novi italijanskf guverner v Eritrejl. Senator de Martino, novi na-mesrn:k v Eritreji, je dospel v Mas-sauo. Poroča, da sedaj vlada mir in sicer tuđi v abesinskem obmejnem ozemlju. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Na papežev protest proti za-plembi beneške palače v Rimu je odgovorilo italijansko časopisje. kate-ro se smatra za cerkvi sovražno, z oštrim: napadi na Vatikan. Lom-bardski demokratje so podali izjavo, ki pravi, da je pape^tvo tradicijonel-ni sovražnik Italije. Ministrski svet je poveril vodstvo državne preskrbe kovm dolgoletnemn ra\rnatelju državnih železnic Bianchiiu. FRANCOSKO URADNO j POROCILO. 10. oktobra popoldne. Južno od Somme na obeh straneh artiljerijsko delovanje. Ob nastopu noći je položil sovražnik zaporni ogenj na odsek Deniecourt in obstre-ljeva! okolico Lihonsa z granatami, ki provzročajo soljenje. Z ostale fronte ni porocati ničesar. — L e -lalstvo. Francoska letala so bila posebno delavna v okoiic Remire-monta m ob Sommi. Imela so šest bojev, bombardirala Saint Piere Vaast !n izvršila števibie izvidne polete. 10. oktobra zvečer. Se-verno od Somme na obeh straneh močno artiljerijska delovanje. Ne-naden napad južno od Saillv-Saillista nam je prinesel 50 vjetnikov. Južno od Somme smo napadli na fronti 5 km med Bem3T en Srsiterre in Chaulnesom. Naša infanterija je vze!a so\Tažno pozicijo, ki je bila cilj njenih napSdov, v močnem navalu ter jb na nakaterih to^kah znatno prekoračHa. Pristava Bovent, gozd-nl robovi sevemo in zapadno od Ab-laincourta in v^ji del gozda Chaulnes }e zavzet. Sovražnik je >mel velike izgube, ztasti v okolici Ablaincourta: 1250 vjetih smo na-šteli do tega trenotka Z ostalih front ni ničesar poročatL — Letal-S t v o. V noč! na 10. t. m. }€ obstre-Beval narednik pilot Bnron v Stntt- gartu tovarno Bosch. Videti je bilo, da se dvrga moćan dim iz te tovar ne. Belgijsko uradno poroćilo. 10. oktobra. Živahni boji poljskih topov in topov v jarkih v odse-ku Dixmuidna. Odseka Steenstaete in Boesinghe sta bila tuđi pozorišče obojestranskega obstreljevanja. ANGLEŠKO URADNO FOROClLO. 10. oktobra. Rano zjutraj je prišla-so\Tažna artiljerija v okolici Grandcourta v naš artiljerijski ogenj. Jugozapadno od Givenchvja smo izvršili preteklo noc posrečen nenadni napad na sovražne jarke, dasiravno so bili ti precej močno z?sedeni.Pri-zadejali smo sovražniku izgube. 10. oktobra zveče r. Pripe-llanih je bilo nazaj nadalnjih 268 vjetnikov', med niimi S častnikov. Sever-no od crte Neuville - Vaast smo zbili sovražno letalo. Naša letala so bila zelo delavna. Eno pogrešamo. Pomanjkanje premoga na Fran-coskem. Iz Rotterdama poročajo, da tvori pomanjkanje premoga na Franco-skem eden najvažnejsih vojnih pro-blemov. Civilno prebivalstvo bo dobilo za premoć: nakaznice. • Angleska zbornica. Angleška zbomfea se Je 11. t. m. zoptt sastala. Prva seia je bila popol-noma irrirna in brez poiltiCnc važnosti. Hotnatije rxck Grdketn. Novi grškl ministri London, 10. oktobra. (Kor. ttr.) »Times« poroča iz Aten: Novi kabinet je sestavljen tako-le: Lam-bros predsedništvo in prosveta, Zalosastas zunanje zadeve, Zelos notranje zadeve, Drakos vojna, Damianos mornarica, Z a n e t n-1 a s finance, Argyropulos £e- Grška se odlo& 18. oktobra? HaaK, 11. oktobra. »Dafly Mali« Javlja iz Aten: Kralj Koastantta Je odJožil odločitev o intervenciji Or-ške na 15. oktober, ker prlčakuje do tedaj novih zapletrjajcv na Balkana. Dne 15. oktobra nairireč naj prlspejo na makedonsko fronto nova netnška oiačenja. kl Jih je oUjobfl oesar Kni linrii Umi Ui. Pvflko čaiopWi> poraća đt razmadira andeilBi vlada najstroi-jo obrambo proti ncmUrim podmorskim čotaom. Cembo Amerika za čas vojne interniraai nemških podmorskih ćolnov, kl prihajajo v njihova pristanišća, bo dala Anglija za-straiiti ameriška pristanima 8 svo-jimi vojnimi ladjamu Pariška izdaja »New York Heralda« pravi, da Je tako kršenje amerišlrih suverenskih ; pravic nemogoče. »Matin« pcM-oča, ; da Je an^Ieški veleposlanik v Wa- ■, shingtonu Spingrice zopet konferiral z Lansmgam. Zahtevai je, da se podmorskim čolnom onemogoći priti do obali. Radikalno pariško časopisje pravi, da je mogoče, da izpodreže Nem-čija s tucatam pomorskih čolnov ameriški izvoz vojnega materijala ter da bi laiiko hotela Ameriki vzeti pogum. Italijansko časopisje silno huj-ska da bi se smatra! nastop nemških podmorskih čolnov pred ameriško obalo za vzrok novega konflikta med Nemčijo in Ameriko. Listi na-glašajo, da sta bila potopljena dva ameriška parnika in da }e bilo na potopljenih angleških ladjah 30 Ame-rikancev. Iz Novega Jorka poročajo: Nekaj listov se je že oglasilo proti blokadi ameriških pristanišč s strani podmorskih čolnov. »New York He-rald< piše: Operacij podmorskih čolnov ob morskih cestah, ki vodijo direktno v ameriška pristanišča, ab-solutno ne smemo trpeti. Najresnej-ša dolžnost vlade je, da stori potrebne korake in konca ta način pruske vojne v ameriških vodah. »Joumal of Commerce« vpraša: Ali je naša obal operacijska baza za podmorske čolne? če si hoće Nemčija nakopati jezo ljudstva Zedinjenih držav in je hoČe pripraviti do tega, da stori vse, da pomaga sovražnikom NemČije. ne bi bila mogla uporabiti uspeŠnejšega sredstva kakor ta način podmorske vojne ob obali. Podobno se izražajo tuđi »New York Timesc. »Westminster Oazette« pi§e: Dasira^-mo se zdi. da podmorski čoln »U 53« v Newportu ni spreiel niti goriva niti živil, se bo dalo vejidar te-žko utajiti, da je porabil pristanišče kot bazo. »Pali Mali Oazette« pravi: Naže trgovske ladje bodo morale storiti vse, da uničijo te pirate, kadarkoli se jim bo nudila prilika. Pri tem načinu bojevanja je Ie malo Časa pre-iskati, katere narodnosti je kak podmorski čoln. Nastopiti bodo morale, kakor hitro jih zagledajo. Zato ni ni-kakor izključeno, da zadene rudi čoln Zedinjenih držav ona usoda. ki je na-menjena nemskemu podmorskemu čoln u. Angleški listi citirajo §e tele ameriške liste: »Philadelphia Inqui-rier« piše: Nemški militaristi so izvršili nekaj nevarnega. Ali morda hočejo Ameriko izzivati? »Boston Journal« pravi: Če bodo provzročili nemški podmorski čolnl neposredno ali posredno smrt ameriških držav-Ijanov ob ameriški obali ne bodo mogle Zedinfene države storiti drugega, kakor da napovedo vojno. Wilsonov položai je zek> težaven. Posledice napadov podmorskih čolnov. Vsled napadov nemških podmorskih čolnov pred ameriško obalo so kanadska pristanišča do preklica nevtralnim ladjam zaprta. Kanadski podjetniki so odlomili odhod ladij. V soboto ni zapustil Kanade noben par-nik. Zavarovalne premije za vožnje med Evropo in Zcdirnenimi država-mi so se podvojile, za druge vožnje so poskočile za 20^. Kanadska vlada je prepovedala objavo privatnih poročil o rotopitvah. Tajna baza v Ameriki. Zatrjuje se. da so bili podmorski čolni, ki so sedaj nastopili pred ameriško obalo, izgotovljeni v Ameriki in na tajni bazi sestavljeni. Neki po-morščak južnoameriškega rušilca pravi, da je videl poleg pođmorske-ga čolna še neko ladjo z zalogami. »Matin« pravi, da so najbrže otoki Dalam oporiiče za nemike podmorske čolne pred Ameriko. Podmorske skladttčae ladle. Aauterdam, 11. oktobra. (K. ur.) »Tijdc Je baje izvedei z nemške strani (?), da je razlagati nastop nemških podmorskih čolnov na poti v ameriška pristanišča s tem, da imajo Nemci sedaj podmorske skladiščne ladje, ki oddajajo podmorskim čolnom ob gotovih prej določenih urah in na gotovih krajih z vsem potrebnim. Zato je rrfogoče poleg popolno-ma novih podmorskih Čolnov, ki lah-ko vzamejo zaloge za več tednov s seboj, tuđi odposlati stareiše podmorske čolne, ki pot?m operirajo da-leč stran od vsakega oporišča. Pred Ameriko potopljene lađje. Poleg nizozemske ladje »Blotn-mersdijk« so bile potopljene od nemških podmorskih čolnov še tele ladje: ^Strathdene«, »Kingstonian« in »Kansas«. Od potnikov torpediranih parnikov je bilo. kolikor je cio sedaj znano, rešenih 220 oseb, med njimi 3.1 žen in 10 otrok. Pasazirska iadja »Stephanie« ni bila torpedirana, marveč so spustili v nfo vodo, da se je potopila. Ogroženi parnikL »Times« izvedo iz Novega Jorka: Kakih 20 ladij se nahaja v blizini ogroženih točk. V velikih skrbeh so tu zaradi »Camertonije« proge »An-ehor« in zaradi franeoskega poštne-ga parnika »Espagne«. Oba bi bila morala danes dospeti sem. Prvi ima kakih 600, drugi 50 pasažirjev. Kljub nevamosti je odplul od tu italijanski pasa-žirski parnik »Dante Alighieri« s 400 pasažirji v Neapolj. Ladja hna na zadnjem delu dva tricoJna brzo-strelna topa. Wilson ln podmorski čolni. »Daily News« poročajo iz No-vega Jorka: Nemci so nakopali Wil-sonu največje težkoče odkar je pred-sednik Zedinjenih držav. Če stori odločilne korake, bodo rekli republikanci, da bi bil moral to že prej storiti. da varuje ugled Zedinjenih dr-zav in da se sedanjf dogodki ne bi bili moeli zgoditi. Ce ne bo storil ni-česar drugega. kakor zopet poslal kako noto, si bo izgubi! podporo ti-soč in tisoč Amerikancev, kl so sicer za mir, nočejo pa miru za preti-rano ceno. »Frankfurter Ztg.« poroča \z Novega Jorka: Dasiravno ententnl prijatelji še vedno močno pritiskajo, Wilson baje vendar noče storiti v vprašanju podmorskih čolnov nobe-nega koraka. Nekateri listi pravijo, da so morale angleške križarke začetkom vojne takoj zapustiti sosed-stvo ameriških pristanišč. Splošno se sodi, da se bo Wilson močno brzdal, da ne ogroža svoje zopetne izvolitve. Washington, 11. oktobra. ^K. u.) Svetnik v državnem departementu je sporočil. da odklanjajo Zedinjene države zahtevo entente, da naj ne-vtralne države zabranijo vsem podmorskim čolnom. naj so trgovski ali vojni, uporabo njih pristanišč. Potopljene ladje. Potopljen je btl francoskl tro-jambornik »Fratemite«, Francoski parnik »Basse Indrc je ušel dvema podmorskima Čolnoma, Torpedirani so bili nadalje pred Lorientom francoski parnik »Blavel« (1110 ton), francoski parnik »Irma« (844 ton), angleški parnik »Verdun« (4295 ton) in parnik za premog »Cap Nazagon«. V Kanalu je bilo potopljenih 5 ladij s skupaj 5576 tonami. »Pariš Midi« poroča, da Je imel torpedirani transportni parnik »Gal-lia« na krovu Ie majhen oddelek Sr-hov, kakih 120 mož, sicer pa same Francoze. Rešilnih čolnov je bilo premalo, zato so si napravili vojaki plave, na katerih so ostali 30 ur. Do-slej pogrešajo nad 700 mož. Christfania, 10. oktobra. (K. ur.) »Nordisk - Telegramm - Bureau« poroča: Z današnjim dnevom znašajo skupne izgube Norveške 171 ladij z 235.000 tonami, ki so bile zavarova-ne na 84 milijonov kron. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO. 9. oktobra« V smerl na Vladimir VoJinjskiJ trajalo ljuti boji v okolici ZatnrČev, Selvova in Bukno-vjl Mestoma so predrle naše čete sovražne crte ter se ustalile v cavze-tih poziciiah. Vzhodno od Brzezanov 1# prešel sovražnik v pokrajini Južno od Sibalina v ofenzivo. Naš ogen) ra )e vred nazal. V skrajno si!f«em bajonetnem boju smo zavzeli tam neki eksponiran avttrilskl larek. Prestolonaslednlk ln cesar VOjem. Berolin, 11. oktobra. (Wolffov urad.) General konjenice nadvojvoda Karei Franc Jožef se je mudil včera] na Dosetih pri cesariu Vilje-mu v velikem glavnem stanu. Mttrmanska železnlca. Ruski ielezniiki minister Tre-pov se Je odpeljal na Murmansko obal. Spremili so ga ruski momari-Ska minister admiral Origorovič, tri-|e državni podta)ntki ter oba pred-sednika komisije za domobranstvo iz dirme. Komisija hoče poskusiti do-konćati do zime dela na pristanišču hi žetemici. Bitka za Brtolj. BOLGAKSKO URADNO POROCILO. U. oktobra. Makedonska fronta. Od Prespanskega jezera do Crne slabotno artiljerijsko delovanje. V kolenu Crne običajni artiljerijski ogenj, ki je bil Ijutejši od časa do časa severnovzbodno vasl Skočivir. Zasedli smo zopet vas Brod in zavrnili več pomočnib napadov. Na pobočjih Nidže Planine smo pregnali dve sovražni stotniji, ki sta skušali prodirati zapadno Do-brega polja. V dolini Moglenkri artiljerijsko delovanje in delovanje z mi-nami. Zapadno Vardarja slaboten artiljerijski ogenj in spopadi med od-delki, pomaknjenimi proti vaši Had-ži Bejrimable. Uničlli smo z ognjem dve sovražni stotniji. Vzhodno Vardarja in v vznožju Belasice planine mestoma redki topovski str.^li. — Na fronti ob Strumi slabotne praske med patruljami. Na bregu E g e }-skega morja je obstreljevala so-vražna križarka brezuspešnp višne severno Kavale. Francosko urađno poročlto. 10. oktobra. Orijentska ar-mada. Ob Strumi je zapustil sovražnik kraje Kavadarnah, Ormauli in Haznatar. V centrumu spopadi pa-trul], zmerno artiljerijsko delovanje. Na levem krilu se uspesno nadaljuje naše napadalno delovanje. Posebno živahni boji so se vršili v lokn Crne med Srbi in Bolgari. Vjeli smo 816 mož, med njimi 5 častnikov. Bltolj in Prilep so naša letala obstreljevala. Angleško uradno poročilo. 10. oktobra. Solunska fronta. Kalandro in Homondos smo zasedli. Sovražnik se Je umak-nil v gore severozapadno. -od Seresa, Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 10. oktobra. Ob perzijski fronti ter na frontah ob Tigrisu in Evfratu nobenih pomembnih dogod-kov. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu smo zavzeli pozicije in taborišča sovražnika pod svoj uspešni ogen] ter mu prlzadejali Izgube. Moštvo pri nekaterib sovraZ-nih strojnih puškah je naš ogenj raz-pršil. Nemški državni zbor. Zopet se je sešel nemški državni zbor. Bavil se bo najprej z zunanjo politiko, potem pa z vprašanjem prehrane. Zbornica je sklenila podaljša-ti svojo zakonodajno dobo za eno le-to Ln je koj na to začela z razpravo o zunanji politiki. Poročevalec Bassermann Ja rekel, da je vojni položaj vscitran-sko zadovolji/ in opravičuje vsa upanja. Označil je postopanje so-vražnih držav, priznal, da je ravnanje grškega kralja občudovanja vredno in konstatiral, da se v odse-ku za zunanje stvari ni doseglo so glasje gle^le boje van ja s podmorski-mi čolni, vsled česar predlaga, naj državni zbor o tem ne razpravlja, ker bi taka razprava lahko škodova-la nemškim interesom. To priporo-čilo je sklenfl odsek s 24 proti 4 glasom. Poslanec centrama dr. Spahn Je ferekel mnenje, da bodo sovraž-niki končno uvideli brezuspešnost svojih naporov. Nemčija bo zmagaia v vojni zunaj in v gospodarski vojni doma. Sovražniki doslej še nišo pokazali volje za mir. Hindenburg pre-soja vojni položaj za dober. To naj pomiri nemški narod. Prva naloga vojskovođij je, zavojevati šotor so^ vražnega vojskovodje. Tuđi Nemci morajo tako storiti. Ta šotor je na Angleškerru Pojasnjuje, da je zaplem-ba »Palazzo di Venezia« protipostav-na, je govornik Še razpravljal o no-tranjih razmerah, naglašaje, da edi-nost daje moč. Socijalni demokrat S c h e i d e -m a n n je poudarjal, da mora način vojskovanja določati politiko, ne voj-skovodja- Vojna Nemčije, tuđi Če je bila zamišljena kot zavojevalna voj-vojna, je v resnici obrambna vojna. O gotovih blaznih nacrt ih ni na Nem-Škem veČ govora, če se je reklo, da kancelar ne more govoriti o miru, ko hoČeio nasprotniki vojno nadalje-vati, pravim jaz: Mi to lahko stori: mo in ravno tako Francozi, Angfleži hi Rusi, kar je franeoske^a, naj ostane francosko, kar Je belgijskima, belgijsko, kar Je nemškBga, nemško. Na tei podlagi mora biti sklenjen nribod-nji mir. Glede preskrbovanja živil so se zgodile velike napake. največja je ta,-da se prebivalstvu že v začetku ni Dovedala popolna resnica. Govornik ie potem razpravljal o gonji proti iancelarju in omenfl pismo nekega 234. itev. SLOVENSKI HAHOD-.jm 17. ohMn i»A%. Stran 9. admirala, ki dolžl kaficcftaija, te boce namenoma preprećiti zmago Ncro-čije ter nekaj podobnih stučajev. Rdeča nit v tein početju je strah pred demokracijo. Govornik je zahteval odpravo plutokracije in obsednega stanja, izpustitev vseh Interniranih Vemcev, ustanovitev odgovornega iržavnega ministrstva in ugotovitev načela, da mora biti državni kancelar v soglasju % državnim zborom. Poročevalec Bassermann je. priznavajoč resnost položaja, po-udarjal, da se je treba sprijazniti z mislijo, da bo vojna še dlje časa trajala in da je doseči mir le s premazati jem sovražnikov. Poslanec Nanmann je opo-zaiiaJ, da je avstm-ogrska armada vzdržala prvi naval Rusije in častil cesarja Franca Jožefa, da je vrhovno poveljstvo na vzhodni fronti zdaj združeno. Kazne politične vesti. «= Grof Tisza v avdijencL Ogr- ski ministrski predsednik grof Tisza se je mudil včeraj na Dunaju ter je bil spreiet od cesarja v posebni av-dijenci. Po avdijenci je konferiral z zunanjhn ministrom baronom Buri-anom. = Kontrola znnanje politike na Nemškem. Glavni odsek nemškega drž. zbora je sprejel rezolucijo, ki pravi: »Drž. zbor pooblašča glavni odsek, da se sme posvetovati o za-devah zunanfe politike in vojne tuđi v času, ko parlament ne zboruje.« Ta rezolucija bo predložena plenumu državnega zbora, kl Jo bo gotovo odobril. S tem bo uvedena na Nem-*kem trajna parlamentarna kontrola 7unanje in vojne politike. Nemška vlada se sicer temu namenu držav-rega zbora še upira, smatra pa se, da se bo konečno vendar le udala. M \i primi K. Potom okrajnega glavarstva v Ljubljani, po g. državnem pravdni-ku v Celju, dr. Frlcu Zanggeriu, je velikodušno naklonil g. dr. Pavel Musill pl. Mollenbruck znaten zne-sek 300 K z željo, da se razdeli med goriške begunce. Veleccnjenemu gospodu dr. Musilu naj zadostujejo na-Še skromne besede v zahvalo ter mu kličemo: Bog Vam povrni obilo-krat! Posredovalnlca za goriške be-giuice v Ljubljani. Posredovalnlci za goriške be-gunce v Ljubljani je poslalo župan-stvo Šmarje pri Novem mestu 100 K v prid goriškim beguncem. Slavne-mu županstvu se goriimenovana po* redovalnica za ta velikodušni dar tem potom najtopleje zahvaljuje. Kje urađuje sedaj županstvo Iz Vrtojbe, poprašuje več vrtojbenskih občinarjev. — Zupanstva !n zadruge naj naznanjajo svoja sedanja nahaja-iisča po vseh slovenskih dnevnikih. To je želja. Izražena z več strani. »Eksplozija« v Pulju. Parižki Gaulois je poročal iz Rima, da je v Pulju zletela v zrak ena fzmed velikih ladij avstro-ogrske mornarice. Vzrok eksplozije da je neznan. — V Pulju se ni pripetilo nič takega, kar M moglo dati povod za tako vest V Rimu so imeli le pobožno željo, da bi i: Fuiiu kaj etepipdUato. Dnevne vesti. ▼tetBtttm in »cer v TaSkeata tehnik Josip Strenar U Postotne, bančnl uradnik Edvard Dckleva iz Trsta, trgovec Avgust Skaberne iz Ljubljane, stavbenik Đ a n iz Prošeka, dr. Tamo T o 1 a z z i iz Logatca in komponist Emil A d a m i č iz Trsta. PoŠiljajo pozdrave vsem znancem in prijateljem. — Italijane so pripeHatt dan« dopoldne v Ljubljano. Bilo jih velika četa, okrog 1400. Za krdelom je ko-rakalo rudi nekaj vjetih italijanskih častnikov. Vjetniki pripadajo mlaj-šim letnikom. Poznati jim je bilo. da se čutijo srixnc. da so reŠeni pekla na Krasu. — Nablranje gozdnlh sadežev za oije. C. kr. deželna vlada je sporazumno s c. in kr. 5. armadnim po-veljstvorn (odd. Q) odredila nabira-nje divjega koštanja, želoda in žira v svrho rzdelovanja olja iz teh sadežev. V ta namen se obraća na po-sestnike gozdov in zemlji.NĆ z nuinim pozivom, naj navedene sadefe nabi-rajo, oziroma dovolijo. da jih prebi-valstvo nabira ter oddaja nabiralni-cam, ki so v to določene. ozimma po-oblašcene. Za 100 kg zrelega in zdrave^ra sadeža so določene nasled-nie ce^e: za cMvjf kostanj 20 K. za želod 35 K. za žir pa S5 K. Prevzame se vsaka, $e tako majrma množina. VreČe se lahko brzojavno zahteva pri c. in kr. voiaškem oskrboval'^Ču ! v Ljubljani notom vsake orožniške postaje. Nakup tega blaga je na Kraniskem poverjen: 1.) c. in kr. vojaskemu oskrbovališču v Ljubljani na Kodeljevem: 2.) vsem vola-šk^'m oddaiališ^em živi! na Kranf-skem; 3.) c. kr. ofcraimm glavar-stvorn dođeJlenim kmetii^kim čast-nikom. — To nabiranie se ne dotoka ministrskegi ukaza z dne 28. septembra 1°16. drž. zak. št. 330. tičo-čega se ureditve prometa z divjim koštanjem, želodom in žirom. — Vsi tore] na delo! — Ureditev prometa z div jim ko-stanieTn, želodom In Ž!rcmi. Ob sploš-nem pomanjkanju krmil in drugin su-ro\in za industrijo ie nujno potrebno, da se izkoristijo tuđi vsa ona sredstva, ki se sicer nišo dosti vpošteva-la. V tem oziru fe zlasti divji koštani posebne važnosti in to ne le kot krmilo. temveč tuđi kot surovina za pridobivanje maščobe. škroba in saponina. Iz tega vzroka ie oblast lastnikom dreves divjega koštanja naročila. da ga morajo nabirati. Ker pa je upravičena slutnja, da bodo nekateri skušalf naviiati cene z za-drzevaniem tec:?. blaga, se ie hkrati tuđi odredilo, da se moralo centrali za krmlla naznaniti zaloge divlega koštanja želoda in žira, če dosega ta zaloga 100 kg. Za tuzemsko blago so določene maksimalne cene. Nazna-nilo pa odpade, Če kdo označene sa-deže rabi kot krmilo v domačem gospodarstvu. Tozadevna ie uvedeno rajstrožje nadzorstvo. Odredba pa se prav nič ne dotika oblastveno od-rejeneiera nablrania ravno takih sadežev. temveč se mora to nabiranie krepko podpirati. da se zngotovi akciji uspeh, malim nabiralcem pa do-ber zaslužek. — Umri ie po dolgem bolehanju v jako visoki starosti vpokojeni nad-upravitelj deželnih dobrodelnih za-vodov srospod Andrej Kremžar. Pokojnik je v mlaisih letih živo so-deloval pri vseh narodnih nanravah in si pridobil za deželno bolnico mnogo zasluK. Blag mu snomin! / r — Liudskošo!ske vesti. Za sup-lentinje so namešeene: Lji'dmila K o-rošec v Koroški Beli, Leopoldina J e g 1 i č v Kranjski gori. Ana T a v-č a r na Dobravi. Albina M o ž i n a v Semiču. Za provizorično učiteljico v Kranjski gori je imenovana Irma Cepuder, v čemšeniku Marija Kovač, Vladimira Olga P 1 e v e 1 j je dodeijena soli v St. Ootardu. — S častno svetinio za zvesto štiridesetletno službovanje je bila odlikovana služkinja pri g. Ivani Grilčevi na Sv. Petra nasipu št. 39 Marjeta Merjašičeva. — Zdravstveno stanje mestne občine ijubljanske. V času od 1. do 7. t. itl se je rodilo 10 otrok, umrlo pa je 35 oseb, med njimi 18 domači-nov; v zavodih umrlo 22 oseb. Umrlo je 6 tujcev in 3 domaćini za jetiko, 1 oseba vsled mrtvouda. Ražen zgo-ra| omenjenih so umrli še 3 vojaki za grižo in 2 vojaka za legarjem. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: 2 domačina^ 2 tuja in 105 vojakov za legarjem, 2 domaćina in 8 vojakov za grižo, 1 tujec za vratico, 1 doma* čin za trahomo in 1 vojak za kozamL — Nekaj Izredao knuaeca sadi* je že par dni sem videti med drugim oknom mestnega popisovalnega ura-da. Posebno pozornost med občm-stvom vzbuja orjaška, dobrih 80 dkg tehtajoča zimska hruslca, ki le zrast- tih lovaritov ▼ priluncoi S uniji—j u DoidOskcm. Tndi cmdle, or^ii In iešnikl inato naćal uprav Jnincga Nasapda, 2#l#istiki aslidUMnac Ivan KasteUc le ponesrečil na Brezovici. Spodrsnilo nut ie. padet ie in si zlomil levo nogo v kolenu. Pripcljali so ga v deželno bolnisnico. Neresaićaa vest. Dne 9. oktobra smo v št 231. priobćili vest, da se ie v Kranju poročil mornariški podćast-nik g. Aibin Kokalj z gospodično Marijo OogaJa. Ta vest je neresnična. Sporočena nam je biia iz Kranja po dopisnicL Kdor pošiija take mistifi-kacije v liste, mora biti prav podla kreatura. Diiaška kuhinja ▼ Kranju je iz-dala te dni svoje tiskano poroćilo o svojem delovanju v 1. 1915/16. Do-hodki so znašali 5019 K 95 v, izdatki pa 6605 K. koncern leta ie imelo društvo torej 1595 K 5 v primanjkljaja, ki ga je pokril odbor iz obresti 57.189 kron 10 v znašajoče glavnice. Dija-ška kuhinja je dajala hrano začetkom leta 43, koncem leta pa 32 dijakom in sicer brezplačno, ostalim pa za male mesečne prispevke 2 do 10 K. Većina podpirancev je iz kranjskega okraja. Iz te ga okraja naj bi se tuđi predvsem oglasilo čim največ pod-pornikov te prekoristne institucije. Cerkveni koncert ¥ Novem mestu. Iz Novega mesta nam poročajo: Cerkveni koncert, ki se je vršil v nedeljo 8. oktobra ob pol 5. uri po-poidne v kapiteljski cerkvi v korist za v vojski pohabljene, za vdove in sirote padlih vojakov in za iz vojske se vrnivše jetične vojake, nam Je nudi! s svojim izborno izbranim spore-dom izredno veliko glasbenega umetniškega užitka. Cerkev je bila malodane polna poslušalcev iz civilnih in vojaških stanov obojega spola. Glede pevskih točk in tuđi glede prireditve je ta koncert nadkriljeval vse prejšnje. Odlična slovenska kon-certna pevka gospa Pavla Lovše-tova je razveselila s svojim krasnim, srebrnočistim glasom z Bacho-vo »Ave Marijo« vse občinstvo. Isto-tako je očarala poslušalce s svojim Ijubkim in prisrčnirn, naravnim in zdravim petiem in predavanjem Fil-kejeve »Pozdrav Mariji,«. Gospod dr. Strašek je s svojim mogočnim in vznešenim. obenem prav prijetnim baritonom imenitno in z gorkim ču-stvovanjem pel Nie^ermeverjev »Pater noster« in Rud: kovo »Kan-tata«. »Molitev beguncevc je lepa dramatična skladba in zelo ugaja; posebno sopran solo in enoglasni zbor basov je veličasten. — Mešan zbor kapiteljske cerkve je ponovno ta večer pod vodstvom svojega pe-vovodie zopet žel triumf posebno pri Handf novem vzvišenem zborom iz Oratorija »Mesija«: Veličastvo Gospoda Boga bo razodeto. Hummelno-va skladba »V trpljenju bridkih dneh« je po svoji moderni harmonični opremi napravila slovesen uvod. Instrumentalni del koncerta se je isto dobro dovršil,če prav priDvo-fakovem »Trio«, za rsemuzikalično izobraženo občinstvo rralo razumljivo, pač pa z gorkim čustvom umet-nisko Izpeljano. Pa je prav, da se občinstvo tuđi polagoma privadi na moderno glasheno nmetnost. Koncert je zaključila večno krasna »Ce-sarska himna,«, katero je odpel ves pevski zbor s spremiianjem orgel in ki je majestetično donela v hramu božjem. — Zahvala gre gosp. prostu dr. Seb. E 1 b e r t u , kateri se v svoji vflemi in požrtvovalni liubezni do bližnjega, v tolažbo in uteho trpeče-' mu Človestvu, ali če se gre za razvedrilo svojega mu udanega me-ščanstva, nikdar ne ustraši nobene-ga truda. Tuđi denarni uspeh je bil zelo povolien. Nabralo se je vstopnl-ne in preplači! 600 kron; dohajajo pa še vedno novi darovi. Vljudno se prosi, kdor je bil zadržan od koncerta, na i vpošlje svoje namenjene vr\-spevke gospodu prostu dr. Seb. Elbertu. Dijaški kuhinji v Cellu darovala sta gospoda dr. Šandor in dr. Milko Hrašovec znesek 20 K namesto ven-ca o priliki smrti prijatelja dr. Oto-karja Basa. Iskrena hvala! — Odbor Dijaške kuhinje v Celju. Samo še danes lq jutri v petek se predvajata v Kino - Idealu dva velika atrakcijska filma: »Dama s kamelllami« in »Mož brez bodočno-stic. Prva je peterodejanjska drama po svetovnoznani operi »La travia-tac s najlepšo ameriško filmsko igralko Klaro Klmbafl Yow« v glavni vlogi. Druga je trodejanjska vese-loigra z Valdetnarfein Pstlandroai v glavni vlo^i. Ne zamudite, si ogledati ta spored. Samo ie danes fai lotri! Predstave ob 3^ 5- 7. te *. zreder. V soboto prvi nastop sosoe Mia May v štiridelanski žaloiffri: Qr«h IMce ArmH. Sestavil Joe May. — Ideal-Ktao. Zrebanje ratredne loterOe (5. razred. 2. dan). 200.000 K dobi 107.427. Po 1O000 K dobe: 5834. 91.731. 9000 K 4obft 7X693. Po 2000 K dobe: 8026. 1&669. 14^29, 24^38. 27.605, 31^26, 36^28, 37^30. 39^26. 44311, 45416. 47.471. 5&49S. 67^21. 67.657. 75J79, &SM2. 87375. 9B3179 100.005. 102.136, 109343, 111334. Po 1000 K dobe: 593. 1542, 2027, 2467. 7522, 9103. 10.690, 17396. 17.904, 19.105, 19^03. 20.100, 21.575. 25.575. 29343. 31^36, 35.535. 36.986, 37.638, 39.564. 43.068, 47.924. 48.242. 50.543, 51.210, 55.345, 57231. 58.055, 59.096, 59.678, 59.906, 60.044. 62.957, 66.439, 68.206, 68.901. 69.073. 72.069, 72.612, 77.899, 81231, 81.773, 96.549, 101.459. 101.961. 103.667, 106.864, 109.137. 110.481. 110.684. 111.893, 113.559, 114.797, 114.922. Operna pevka. profesorica Jarmila Litz Gerblćeva, pričenja zopet s privatnim poukom v solopetju, kla-virju in deklamaciji dne 15. oktobra. Tozadevna pojasnila vsaki dan od 11. do 12. dopollne in od 3. do 4. popoldne, Cevljarska ulica št 1. nad-stropje drugo. Aprovizaciia. + Ogrski ministrski predsednik o pomanjkanju masti. »Đudapesti Hirlap« priobčuje izjave ogrskega ministrskega predsednika grofa Ti-sze v zadevi pomanjkanja masti. Tisza nastopa odločno proti ideji rekvi-riranja. Ta predlog je sprejel parlament le z nasmehom, ker je nemogo-če pet milijonov prašičev rekvirirati. Kje naj se to množino shrani in kako preživlja? Grof Tisza se je dotak-nil dalje tuđi razmerja do Avstrije in je negira! trditev, da Avstrija toliko iz Ogrske izvaža, kolikor se ji poljubi. Dalje opozarja ministrski predsednik na pomanjkanje koruze. Letos smo glede krmil še na slabšem kot lansko leto. Olede dražilcev masti pa pravi: Prekoračenje maksimalnih cen je vsakdanja reč. In če sta pro-dajalec in kupovalec dogovorjena da lahko prekoračita maksimalne cene, je vsaka strogost nemogoća. + Razdeljevanje telet. Pričenši s 13. t. m. se bodo v mestni klavnici razdeljevala teleta vojaščini in me-sarjem vsak t o r e k in p e t e k ob 3. popoldne. + Zdrob v mestni vojni proda-ialni se je nehal prodajati. Nova prodaja se prične 25. t. m. in sicer po ti-stem abecednem reda kakor zadnjič. + Aprovlzačna centrala na Dunaju. Kakor znano, se je ustanovil v notranjem ministrstvu poseben urad z naslovom »C. kr. notranje ministr-stvo. prehranjevalni urad*. Za predsednika je imenovan sekjijski šef Oskar vitez Keller, za podpredsedni-ka dvorni svetnik Avgust baron Fries. Vrhovno vodstvo prehranje-valne^a urada je pridržano notranje-mu ministru. -f Caka nas huda zima. V sak-sonski zbornici poslancev je izjavil notranji minister grof Vitzthum: Prepričani smo, da bodemo z živili zdr-žali, priznati pa smerno, da nas caka huda zima. Storiti hočemo vse. da se narodu preskrba z živili kolikor mo-goče olajša, kakor smo s svojo apro-vizačno organizacijo preorečili gro-zečo nam katastrofo. 4- Potrpetl ie treba. Mnogi ljud-je pri nas tožiio. da te?ra in onega ži-vila ni dobiti in vse je pripravljeno takoj kritizirati našo aprovizačno organizacijo od dunajskih central pa do mestnih odborov. Zlasti v dunajskih Hstih je tuđi mnogo čitati, da smo v Avstriji tuđi na tem polju zaostali in da je aprovizsčna organizacija na Nemškem napravila druge čudeže. Z ozirom na vse to pač ni nezanimivo čitati v ^Berliner Tag-blattu« kritiko nemške aprovizačne centrale, ki je sedaj izdala za državni zbor obširno poročilo o svojem delovanju. Ako bi sodili delovanje dr-žavnega urada za prehrano prebi-valstva po sežnjih tiskanega papirja — pravi »B. T.« — potem bi mogli biti zadovoljni. Toda resnica je dru-ga5na kakor pa idejalni nacrti g. Ba-tockega. Z ranim krompirjem smo bili n. pr. popolnoma nezadostno založeni. Državni urad nas je tolažil, da bo za zimo tembolje prekrbljeno. Toda sedaj je še le oktober in neprilike s krompirjem so se že začele. Gospodinje morajo povsodi slisati, da je blago rasprodano in če se komu po dolgem naporu posreći dobiti nekaj rantov krompiiia, se pokaže, da je sad nevžiten. Množino, ki pripada na eno osebo na teden, so morali zniža-ti od 9 na 7 funtov in mesto Berlin je prisiljeno svoje zaloge. ki so tvorile rezervo za skraino Dotrebo po zimi, že sedaj odpreti. Konzument smatra, da kmetje zadrfujejo krompir, da bi ga pozneje za višje cene prodali. Vlada pravi, da temu ni tako, ker ne bo dopustila zviSati cen. Toda nikdo Se ne vrjame več vladnhn izjavam. Mleka je zmanjkalo £ez noč, komaj fra dobijo kapljo bolniki m dolenčki. Pravilo, da se Isđdole temveć suro-y«a mada. Toda nrovegu masla dobimo komaj 60—90 sr za osebo na teden. Producira se baje tuđi mnogo sira, ali gospodinje se zamanj tmdi}q ga dobiti vsai košček. Z jajci je po-i dobno. Poleti smo se moraji omejen vati. Ćeš. da si moramo napraviti do* volj zalog za pozno jesen in zima Toda komaj trka jesen na vrata, žei se dekretira, da se ne more dovolitf po 1 jajce za osebo na teden, temveč da se moramo zadovoljiti z 2 za 4 tedne. Ko nam je pričelo primanjko-t vati sladkorja, so nam obljubili koti dopolnik) saharin. Dajo nam ga mali prašek za ćelo rodbino. Povrh še pri vsakem nakupu skrajna potrata se-* daj tako dragocenega časa: gospo* dinje in služkinje izgubljajo s čaka-i njem pred prodajalnami mnogo ur. To vse se da zboljšati in zato se mo-> ra zboljšati, zaključuje »B. T.«. kl napoveduje prav oštre kritike dr^ žavne aprovizačne organizacije V državnem zboru. Književnost. — Žepnl koiedarček A. M. D« Avstrijsko mornariško društvo, ki šteje preko 65.000 udov in ki je dalo takoj s početkom svetovne vojne svojo organizacijo, svojo pišamo in svoje osobje c. in kr. vojnooskrb* stvenemu uradu na razpola^anje, iz* da na korist vofnemu skrbstvu žep-ni koiedarček za teto* 1917. v češkem« hrvatskem. Halijanskem. madjar« skem, maloruskem, nemškem, poll-i skem, romunskem in slovem skem jeziku m ga začne razpo§ilja-i ti 1. novembra po ceni 1 K 30 v za( komad. Oprema koledarčka, čigai* lanski (tret)i) letnik je dosegel nakla* do 262.000 izvodov, je izredno okus-« na, ©blika priročna in prilična, vse* bina izborna. Poseben kras koledar-« čka, ki ga je lahko pri sebi nositi V telovnikovem žepu ali v damski roo* ni torbici, je šestero barvastih tf-skanle s pomorskimi praoori pogli vitnih držav vsega sveta. Dobi se žer>ni koiedarček Avstr. mornariške-» era društva po 1. novembru v vseti knjigrotržnicah in prodajalnicah pa^ pirja. Kdor si omisli tak koiedarček, si nabavi vsem potrebam odgovara jajoč, cenen in nenavadno ličen prf« pomoček, pripomore hkrati k podpf« ranfu tisočerih vojnih oškodovancetf ter posDešnie patriotske rmmen^ Momariškega društva. Rnzne stuorl. ' * Bavarski kralj Oton umri ^ Monakova poročajo, da je kralj Otoq Bavarski včeraj 11. oktobra zvečei umri. Kralj Oton ni bil več vladai Bavarske. Dejansko sploh ni nikdaj izvrševal vladarskih funkcij, ker j^ že bii od 1. 1873. duševno bolan. Leti 1878. so ga morali internirati in kq ie leta 18^5. umri njegov brat kralj Ludvik, mu je sicer po dednem pravu sledil na prestolu, vladarske funkcije pa je prevzel njegov stric Luitpold kot prineregent. Pri tem je ostalo dolga leta. Se Ie neposredno pred vojno si je sedanji kralj Ludvik, sin prineregenta Luitpolda, na podlagi sklepa bavarskega parlar menta posadil kraljevsko krono na glavo. Kralj Oton je živel na gradu Fiirstenried teT je dosegel starost 68 let. * Smrt sarajevske^a atetitatorjal Kerovića. V vojaški kaznilnici M51-lersdorf pri Dunaju je umri Mitar Kerović, k! je bil kot soudeležnik atentata na pokojnega nadvojvodo Franca Ferdinanda *"n vojvodinjo So-f fijo obsojen na dosmrtno ječo. * Kazen mu je premajbna. Posto-pač Emil Pserhofer v Budimpešti se je z vsakovrstnimi gfoljufijami in sl&-parijami preživljal že več let. Menda se je svojega življenja temeljito na« veličah zakaj ko so jra končno pri-jeli in ga je sođišče obsodilo na šest let težke ječe, je izjavil, da }e taka Stran 4. ^SLOVENSKI NAKUD\ one 12. oktobru 191b. 234. Stev. kažem dosti prenjfcka to ft ogkaft pet* to&bo proti razsodbi. , * VeMzdajnlšld proces v Sarajevu. Svoj čas so bili v Looticj naj-defii zapislđ srtiskoga majocJa Koste Teodorovića, V teh zapi»kiti so Me označene olebe, da vofaunijo v Bos-itf v korist Srbija Vse le osebe so ffefle aretovane. Proti enemu deki teh ljudi se je vršila že obravnava v Batijaloki, proti ostalemn deta, to je 39 osebam^ pa bo obiavnava v Sa-rajeva in se začne 23. t m, * Angleška amaconka v srbski ftrma »delezila tunika v Albanija, Pr-fvotno je Jbiia. miss Flora Sandes bol-niška strežnica, potem pa je vstopila v armado. se udeležila s paško več t>oiev in bi!a povišana za narednica * Roparsk] umor. 321etni pesest-to:k Mirko Takacs iz Kutasa na Ogr-skem se je na cesti ssiei s 171etnim Josipom Handom, ki >e kupce val s ikuretnino. Spoznavši, da hna Hando ■že precej đenarja, ga je zavratno na-pade) in ga ubil, potem pa mu po-%tak. kar je hneJ pri sebi. namreč '692 kron. Orožniki so roparskesca tnorilca se naslednjo noč vjeti, Ob-6oier? je bH na dosmrtno ycčo. * »La trempette a 9*M>ti:e.« »Frankfurter Ztg.« piše: Razupiti ge-I*ovski umazani listić »La Suisse« si fe ćovoHI »dovtfp<-, ki se tuđi pari-skemu časo0i£ju zdš preneumen. Ge-povski Est je napravil rmeniten pred-|og za relitev grške krize. Priobčil ga je pod naslovom: »La trempette $ Sophie«. List predlaga, naj spra-jvrjo grško kraljico Zofljo na kak če-fcverozvezni parnik, katerih kroži mnogo pred Atenami. Vselej, kadar Se prikaže kak podmorski čcln, naj kralj i co spuste y morje ... »Frankfurter Ztg.«r sodi, da ie to surovost spisa! znani pariški pteatelj Willy in pribtja, kako se tako pisanje v švici I7iia3ajoce^a lista strinja s šricarsko faevtralnrvstjo. * Izpeć Hndske neumnosti. De-bvčeva. žena Pejo \n njsca mati 5za-to v Budiirnešti sta se leta 1913. seznaniP s hišnieo Tereztjo Kukučka jTa je dor>ovec!ovala ženskama, da -fena v cbiiki maCta v rokah vampir-jjft. ld pa }€ pravzaprav hućiC in j! pokale ob dolo^eni uri. kjc }e dorjid prelikanski z?k1ađ. Pcjo hi 5wUx> sta pili tako ratiti, da sta to verjeli in se ^avezali plačevati za hrano vampirja 07troma hndiča mesečno §est kron, jđakier ne- priđe zaklad na dan. Pla-BevaJi sta redno in ko je mati umrla, Je hči nacl^fHe^r?!a pbčevanje- Pred me:kaj meseci >e Kuicuška šc zvišala plačno na sedem kron. ČcŠ, da ima fiudić veiik tek, živfta pa so dra^a. ^da| fe stvar vendar prišla na da« fr je bila babrnca otisajetra na osem mesecav Ječe in 100 K globe. * Modi se mu. Honvedsko divi-£;isko sodiŠče v Sze^1edu tra. O&t-isketii je 5. t. m. obsodilo topnicarja JDcziderja Steinerja na smrt z ustre-Ijenjlem, Steiner ?e bil voč mesecev tla bojiščti. pa |« 16. marca t. !. dezer-Jiral. Orožniki so ga že dva dni po-^n©je v}eH. Ker je Stemer poskusil iz lapora pobegniti, so ga vtakmli v llliiši Z2T>^>r. a u?e! Ie ^Fertdar in do-IjiK so ga sele čez nekaj časa v Bu-jdimpešti. Od svoje dezertaciie je iz-jvrši! več tntvin. Ko je bila proti rije-snq obrr.vnava končana in izrečena jsnirtna o^Fodba. je zaklical: ^Prito-2ii se ne bom: kar takoj me ustre-lite!« Zagovornik mu je na vs^ na-&ne priccovarjal. naj se pritoži, a Steinef ga m hote! pcslu^afi. Po raz-.^lasiHi sođbe se ^e aodišče konstitn-jralo kot pomflostilni senat. Umrli so v Liubliani: Dne 9. oktobra: Or*>slav Berna-Sovlč. tpgfovec. 62 let Mestni trg 5. *— Mar'eta Strus, mestna uboga, 92 let, Jubilejska ubožnica, JaplJ^va ufi-ca 2. — Uršula Borštnik, slnžkinja. 32 let, Ulica na grad 11. — Dtniel Rosza, pešec, v rezervni voiaški bolnici na obrtni šoii Dne 10. oktobra: Ana Federicis, žasebniea, 76 let, Nunska ulica 19. — Silva Kune, posestnikova hči. 17 let, iTržaška cesta 45. — Ljubomir Ri-Ohter, trgrovčev sin, 5 mesecev, Vo-gelna ulica 9. Dne 10. oktobra: Teodor Sopo-tuh, pe§ec; Ale-ksa Suchanovski, pc-šec, in Avg^ustin Takacs; lovec, vsi trije v rezervni vojaški bolnici v Marflanišču. — Leiser rlilhnann, top-ni čar v rezervni vojaški bolniŠniot na i)brtni Soli. Dne 11. oktobra! Andrarf Krem-žar, nadnpravHelj de^elnib dobrodel-inui zavodov v pok^ 81 let* Resljeva cesta 9. ___________________ Baaahj' list obsega 4 strati fzđaiatelj in odgovorni nrednik: Valentin Kopitar. vzgojiteljice. lP^e 4 im latika poučuje samostojao. C«i- dopiu pod Bvvsf4IMllM/ SST111 na upravn. »Slov. Naroda«. WB~ Hiese "** ženska sa snaženje ttopnic. Vpra^a «e v>n Josipa SciirejU, Soaaa idlM it 2, IL nadstr. 33i2 200 kron Usttmm, kdor mi preskrlil taka) ili 1. aovembroin pri-merma stasovaaje z 2 ali 3 Mliam *r pritttdtaaaa. NaJov pove upravuištvo »S^ov. Maroda«. 3.^05 Zamahe novo ia stare, Uwj& TaalM MmmšUm tvrdka NIi|aMjanslHi te*MtH|a praM^vlh lamaikCT 1ZUL&U * _________Ea WHlaaa. **> uradnico (steDo^raftnjo) Sprejlft« 3252 dr R. PipuS, eehratoile v Mariboru. Prekllc. Podpisana Jožcfa Globclnik ob^a-iujem in preklicujem vse, kar sem kjerkoli zalure^a in n**resntč« e#a »»o-vnrtb zoper č. g. topnika Jemcja PođbavialU Ujav'jatii tuđi, da sem za svoje delo prejela pošteno in dobro plačno t 3300 Kostanjevica. dne 3 oktobra 1916. Jcže!^ Giobeln k 1. r. Martin KoretiC, Fraoc Debernarđi, pri^a priča. ;•* -1 Podpisani naaaanjajo prrtužoo vest, da je njih ljubljeni, n«po?abni oče. tast in stari o&e, gospod Anđrej Kreinžar BaihipraTitell deielnih dobrodčlnm zavodov ¥ p. dne 11. oktobra t. 1. ob 1. uri popoldne, previđen s tolažili sv. vere mirno v Gospoda zaspat. Pogreb bocV v petek, doe 13 okte-bra 1916 ob 4. uri pop>oldae iz biže žalosti Recljeva cesta Št 9, Da pokopali&če k 9v. Kri»u. Sv. znaše za cluŠo pokojnika se bodo darovale v več cerlevah. V LJUBLJANI, dne 12. oktoj>ra 1916 J|M Wiujamt roj. Ervmiar, Jela ^Vf««fi%r roj Si etiaiy hčerf. — Rarl Tsch«rm« eno'.etr/ pr stovcijec,* seda v vojni, vnuk. — !▼*■ lETlacmer, profesor ra nižieavstrijski del. realni in vtšii g'tnnaztjt v Mddlingu, Bari T»chnrtt,višji nadzornik avstro-ogi-ke banke na Dunaju, zeta. VetlCi SC vsled že^je poko}rrikove v prid v vojni oslepelih hvaležno odkJanjajo. 3304 r^i-j1 Akad. tehn- draitro „Triglav" naznaoja tužno vest; da je njega star ej šina Dr. RuđOlf R??!Č akratnl zdraraik ¥ Št Vida |Mi Zatital dne 8. oktobra 1916. nenadoma umrL Z?e5temu »Triglavamu« bodi ohraojen trajen spomin. GRADEC, 10. oktobra l9l6. 32» Odbor. Zahvala. Za. mnogobrojno Taestransko toŽalje ob priliki t^žk« izgnb«, ki na« je aađela, kakor tndi za poklonjene Upe evedice in Tence in polnoštevilno spremstvo pri pogrebu, iarokamo tem potom ymbi nafeo najiskrenejio aabTalob r DrstU 3896 U sni na prodaj. 36 Tta&k h sodov p# 500 litror od b>i»^a vina, hrastovi in v najboljšem stsaju, v Ljubljani. 3303 Kje, pove upravn. »SIov. Naroda«. P#br# ohranjea na p#l krit dUD'tfPrpž ?n voz se kupi. 3298 Ponudbe pod „100 3298" na upravn. »Slov Naroda«. ISte se za tako] srednje velik lol^al v sredini me&ta ali pa pripravno skladište. Fonudhe pod „Lakal. 33G1" na j upravo. »Hov. Nan.d?«. 3301 ; Dva spretna d2S6 : nrarsRa pojnočnlka: proti ik/bri p!ači sprejme tako] PflVEL 0B1D, urar, Krško. j 40 kron nagrade) dobi, kdor Dreskrbi tako) uradniški ; be^un^ki družini z Gorice nemeblo- i vano stanovanje v mestu obstoječe : iz Kuhinje, dteh sob in pritikline v j svrho pobijanja otrok v *olo. 1 PonuHhe pod „V- Ć. 3281" na ; opravn. »Slov. Naroda«. 3281 : Grehov les : w hlodih kosfaniev les v polenih in hlodih knpia vsako vagonsko mnoiteo pa naJviSji dnevni cenl ]. pogacnik, rjubljaaa, >Ur. Ter. c. 13. Begunka. Go«po ali pospodiCno brez otrok z imovino, sprejme aa hrano la stanovanje, tuđi proti samosvoji kuhi, soproga državn. uradnika z otroki, ker je njen soprog v vegni, v polit okraju Kočevje, 3293 Ponudbe na upravn, »Slov. Naroda« pod *t>«guka 3293". Soba s poh šfvom kuhinjo, elektr. luč. se ođda družini brez otrok v Poličaaak, Štajersko, za 65 K mesečno. Več se izve na pošti V Poli-čanak. Z2hs Pestunja (14—16 letno zdravo dekle), katera ima veselje do domaćega dela, 80 iiče k otrokn. 32S9 Kje, pove upravu. »Slov. Naroda«. Pozor! Pozor! Naprođa] Je v Ljubljani mala hišsca z lepim stanovanjem in vrtom, posebno prilično za kako begunsko družino. 3297 Poizve se Dri gostilnfcarjn na Doleajskl cesti 5, „Pri Kramarfu". ialairii (Kammeriungffer) Se išće na prvo mesto v odlično gro-fovsko hiso na Hrvatskem. Pogoji: popolno znanje krojenja damskih toalet, friziranja in druge toaletne službe, znanje sl^venŠčine ozir. hrvaŠČine in nemščine. Plaža K 50'— mesečno. Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« s prepisi spričeval, navedbo referenc in si^Ijenskeea položaja pod f)Fina slntba 3237". ao-tj ISivalni *®tr»oji! flStitgeru in „Kajstr11 s podolgastim, okrosrlim Čolničkom^ Central- Bobbin za dom in rokodHjstvo se knpljo najbolje In aaf. cenefe pri llrml A. VVEISSBERG, ivornigka zaloga Dunaj ll-j Untere Donaustrasse 23/111. Hitro razpoSiljanje na vse 2elezniSke postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2886 SS* Pianine, glasovirje, Orche-strione, električne glasovirje. -^>SC S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 26. URUICe iz švedske celuloze za pOŠtne zavofe, s konopnim medstavkom za Šivanje vre6t z žičnim medstavkom za povezavo tetr Uli zaboleV dobavlja najcenejše ia naj-kulantnejše - - - — — Kuianinejse Silvaaf velernama Novć Benatlcy n. Jiz Vzorci zastonj in franko. Telefon štev. 18. Prekupcem popua Zavod za oitopsdično gimnastiko v katerem se pod nadzorstvom zdravnika razUčno vkriTlJaae hrbtonlc©, izbofccn! hrbtt, neenaka ===== pleča m bokl --------- » zdravijo, se nahaja 3189 v Stritarjevi ulici štev. 9, L nadrtr. Pojasnila se dobe ob# dclavnikih od 3.-4. ure popoldne istotam. PRVA KRB MIU DROGERIJA' parfumerija, fotografična manufaktura itd. Ulastf eifl koDcesHonirana prodala strano?. Ustanovljena lete 1897. ^nton Kane LJabllama, Zidovika mlica 1. Ceniki na razpolago. Cenild na ntzpolago.