ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds

EQUAL:
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE
DELAVCE V AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVni.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 20,1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 14
prances smerke
Preminila je Frances Smerke, rojena Kuhel, stara 76 let. Sta-n^ovala je na 11222 Fortune Ave. Doma je bila iz Drašče vasi pri j® članica podr. št. in Slovaške ženske ka-0 iske zveze. Soprog John je umrl leta 1947.
Tukaj zapušča otroke: Frances, Joseph, John, Anthony, iTank m Mrs. Dorothy Ferro ter sestro Mrs. Rose Krall. Pogreb ле vrši v soboto zjutraj ob Corrigan pogrebnega zavoda, 14750 Lorain Ave., v cerkev sv. Filipa in Jakoba 'ter
nato na pokopališče Calvary.
$
^chael rocewicky
^®^yclinic bolnišnici je umrl
0960 Arbor Ave. Star je bil Okrog 69 let. Rojen je bil v Belo Ku-41, odkoder je prišel v
Fkh K	Delal je pri
Fisher Body Co. do leta 195I ko je bil upokojen.
diJrn^^ zapušča soprogo Clau-
Jean t/	Helen jin
vrši v 4nh ? ^"ukov. Po^eb se 8hm% J^^aGrimmmgaLake 17009 T .Srebnega zavoda, ake Shore Blvd., v cer-sv. Teodošija in nato na rus-
pravoslavno pokopališče.
*
Pogreb Marie LiebUr
/	pokojne Mary Liebler
. Rezek) se vrši v petek u raj ob 9. uri iz Zakrajškove-zavoda na poko-
Pahsce Calvary.
^ zadnje slovo
društva Carniola Hive • 3 T. M. so prošene, da pri-ejo nocoj ob 7.30 uri v Zakraj-zavod, da izkažejo Liebl	članici Mary
SILNA NEURJA V EVROPI;
REKE PRESTOPAJO BREGOVE
PARIZ, 19. januarja—Za mrzlim vremenom in snegom je Francijo zadelo silno neurje z nalivi, ki je povzročilo poplave. Poplave so posebno hude v vzhodnem delu Francije. Sicer pa so vse francoske glavne reke prestopile bregove. V Franciji je deževalo nepretrgoma cele štiri dni. Nastala škoda gre v milijone. Ponavlja se slika, ki jo je lansko leto povzročila v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Slovaški in Jugoslaviji, velereka Donava, ki je enako prestopila bregove in povzročila poplave. Takrat so bile potrebne vojaške in civilne reševalne akcije, da se pa pomaga prebivalstvu, je bila potrebna mednarodna pomoč, zlasti iz Amerike.
Enaka usoda kot Francijo je'^
zadela tudi Zapadno Nemčijo in Anglijo. Igra usode je hotela, da je Škotska, del Velike Britanije, istočasno zasnežena. Računa se, da je kakih 55,000 Škotov, ki so odrezani od sveta, izročenih stradanju in pomanjkanju. Britanske ladje in letala vozijo pomoč. So slučaji, ko se več družin stiska v posameznih kočah in po-razdeljuje živila, da ne bi prišlo na koga preveč, na koga premalo. Anglija, ki je sama v stiski za premog, pošilja na Škotsko tovorne ladje, napolnjene s premogom.
Na morjih so divjali hudi viharji; tudi v Sredozemskem morju. Tam je bila na primer v nevarnosti grška potniška ladja Corinthia, ki se je morala predati usodi in klicati na pomoč, ki je prišla iz italijanskih pristanišč. Izkrcala je potnike in jih razmestila po privatnih hišah v italijanskem pristanišču.
Zadnja poročila javljajo, da je neurje sicer prenehalo, nevarnosti pa še niso odstranjene.
*
Tudi iz južne Californije poročajo o neurju, kakor ga posamezni kraji ne pomnijo. Ni sicer nevarnosti poplav, mnogo cest pa je izprtih pd prometa in mnogo šol zaprtih.
Zapad se ne umakne!
LONDON, 18. januarja—Sovjetska zveza h - -a vsako ceno preprečiti sporazum z Zapadno Nemčijo in njeno oborožitev. Pri vseh teh pogajanjih Sovjetska zveza ni sodelovala. Nasprotno je zahtevala, da naj nemško vprašanje rešijo štirje zunanji ministri štirih velesil. Za Parizom, Washingtonom in Bonnom v Nemčiji, se je oglasil v Londonu britanski zunanji minister Anthony Eden, ki je dejal, da je Velika Britanija pripravljena na skupne razgovore z Rusi, ko bo šlo za zedinjeno Nemčijo, toda šele potem, ko bo pogodba z Zapadno Nemčijo že pod streho.
Wilson in komunisti
SO-letnica poroke
V	nedeljo, 23. januarja bosta avila 50-letnico svojega zakon-
Mr. in Mrs. Jo-ep in Antonia Turk, bivajoča ^ O E. 256 St., Euclid, O. Slav-Зепес je doma iz Žužemberka, 3egova soproga pa iz Rakeka 14 orknici. Večno zvestobo sta obljubila pred 50 leti v Cleve-andu in imata pet sinov. So-rodniki, ^ prijatelji in znanci s reno čestitajo slavijencema k emu dogodku ter jima kličejo: e na mnoga leta zdravja, sreče zadovoljstva v skupnem življenju';
Slike
V	Domu zapadnih Slovencev 6818 Denison Ave. bo v ne-
eljo popoldne kazal zanimive Mr. Anton Grdina. Slike je posnel lani na koncertu pevske-Sa. zbora Triglav ko je bila poda-"a tudi scena "črni graben." Po-eg teh slik, bo Mr. Grdina ka-^al tudi druge zanimive slike iz stare domovine, Mr. Carl Sama-^ich pa bo kazal zanimive slike domačih prizorov in izletov. Pri-^etek bo ob 4. uri popoldne in ■Vstopnina je prosta. Javnost je prijazno vabljena na poset.
Nič več McCarthya!
WASHINGTON, 18. januarja —V senatnem pododboru, ki raziskuje podtalno delovanje in sumljive Amerikance, je senator Joe McCarthy sicer še ostal član tega odbora. Republikanska stranka je poslala vanj kot člana tudi ohijskega senatorja Bender ja. Gre pa za metode, ki jih bo uporabljal novi načelnik tega pododbora, demokrat John Mc-Clellan. Ta je napovedal, da je samopašnost načelnika kot jo je uganjal McCarthy, končana. Ko bo šlo za zasliševanje pred tem odborom, se ne bodo mogla več vršiti pred enim samim človekom.
OBA V PROSTOVOLJNO SMRT
V Dovru, O., sta živela zakonca Clayton in Mabel Hothem. Žena Mabel Hothem, stara 51 let, je morala lanskega marca iti v bolnico. Njen Mož ni mogel prenesti samote in je izvršil samomor. Njemu je sledila sedaj žena Mabel, ki se je v garaži po po-vratku iz bolnice sama zadušila s plini svojega avtomobila.
WASHINGTON, 19. januarja —Obrambni tajnik Charles Wilson se je zavzel za to, da pojači-mo trgovino s komunističnimi državami. Sovjetski zvezi naj prodamo maslo, v zameno pa naj bi dobili rudo mangan. Mangan bi šel v zalogo. Združene države nimajo nobenih trgovskih stikov s komunistično Kitajsko, s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti pa le omejeno trgovino. Ta trgovina naj se razširi. Tudi trgovinsko tajništvo je za svobodnejšo trgovino in je tako Joe McCarthy med republikanci ostal osamljen.
Otroci so večji
Profesor Edgar Martin z univerze v Michiganu je znanstveno dognal, da so otroci težji kot je bil to slučaj v preteklosti; Postajajo tudi večji. Martin trdi, da je 14 let star deček danes za šest in-čev višji in za 31 funtov težji, kot pa je bil njegov sovrstnik recimo v lotu 1877. In posledica? Mala družabna revolucija: večje klopi po šolah, knjižnicah, večji prostori v toaletnih prostorih, v prostorih za obleke in v garderobah, ki služijo športu. Menda je vzrok boljša hrana in napredovanje medicine, ki je znižala otroške bolezni.
Redna seja
V petek zvečer se vrši redna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pri-četek ob 7.30 uri. Ker je seja važna, ве prosi vse članstvo, da se gotovo udeleži.
EGIPT GRE ZA ZAPADOM
CAIRO, 18. januarja—Egipt-ski zunanji minister je posetil ameriško in britansko poslaništvo v Egiptu in je obema poslanikoma zagotovil, da stoji Egipt v zapadnem bloku.
joe McCarthy v ameriški luči
Demokratski senator Jolm McCIellan je prevzel mesto načelnika v senatnem pododboru in spodrinil Joea McCarthya.
Znano je, da je bil Joe McCarthy kot prvi ameriški senator po plenumu senata radi svojih metod obsojen. Takrat je 250,000 članov organizacije "Katoliških vojnih veteranov" dalo svoj podpis, naj se McCarthy ne obsodi, ker je dober kristjan in odličen ameriški patriot.
Zadnja številka "Technocrat" prinaša za Joe McCarthya, ko odhaja z ameriškega političnega odra, tole o McCarthj4i:
Ko se je vršila zopt^r njega preiskava v senatu, je Joe McCarthy naenkrat obolel na komolcu, češ, da je ranjen po drobcih stekla in da mora biti operiran. Izkazalo se je, da je bila ta trditev debela laž, kakor je večina laž, kar on izreče.
Po vojni je Joe McCarthy trdil, da je njegova noga polna drobcev šrapnela. v resnici se je izkazalo, da je Joe padel z lest\e in to v pijanem stanju.
Če zna Joe McCarthy lagati, kako ne bi znal pridobiti razne zdravnike enako za laž.
o McCarthyu se trdi, da je dober kristjan; pa tudi ta trditev mora biti tako debela laž, kakor so druge, ali pa se človek ne more več znajti, ka se sprašuje, kaj je to—biti dober kristjan.
Stari ljudje, ki imajo naravno pamet in naravni čut tudi za presojanje političnih dogodkov, pravijo, da je Joe McCarthy v rokah tiste skupine, ki bi rada uvedla v Ameriki kako diktaturo po vzgledu Španije. Morda mi Amerikanci ne vodimo take politike, kot bi jo morali. Toda na vsak način drži, da ne rabimo nobenih strašil in nobenih lažnivcev tipa McCarthya in njegovih gospodarjev.
KOMUNISTIČNA KITAJSKA V BOJIH, DA 0DRE2E (lANG KAJSEKU ZALEDJE EORMOZE
ATOM ZA ZDRAVJE
WASHINGTON, 18. januarja —V svojem proračunskem predlogu, ki ga je dal predsednik Eisenhower ameriškemu kongresu, je tudi napovedal, da se bo atomska energija uporabljala tudi v prid človeškemu zdravju. Ameriška komisija za atomsko energijo naj se pooblašča, da uporabi atomsko energijo v zdravstvena raziskovanja, predvsem ko gre za možganske bolezni.
Зи'п'(пгвпппгб1гб'б 8 Д s fl o 6 a a a
Vile rojenice
Z obiska
Mrs. Maiy Bozich iz Monterey Ave. se je vrnila domov z obiska njene hčere, ki je bila pred nekaj tedni v težki avtni nezgodi v Wyomingu, kjer biva.
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. 1:1 Mrs. William A. Pinkava na Stark Dr., Willoughby, O., in jima pustile krepkega sinčka, ki je tehtal devet funtov in eno unčo. Delal bo družbo svoji sestrici. Mlada mama je hči poznanih Mr. in Mrs. Jack Marinko iz 1071 E. 171 St., ki sta postala petič stari oče in stara mama. Čestitamo!
GRE ZA PRAVE VOJAŠKE OPERACIJE IN STRATEGIJO
WASHINGTON, 19. januarja—Severno od velikega otoka Formoze leži blizu kitajske obale otočje Tachen. Enega sicer majhnega, nekaj kvadratnih milj po širini, so Kitajci že zavzeli. Ciang Kajšek na Formozi priznava, da so Kitajci iz celinske Kitajske danes začeli z napadi na glavni otok tega otočja Tachen sam. Na tem otoku drži Ciang Kajšek kakih 40,000 mož posadke. Otočje samo po strateškem načrtu Ciang Kajšeka bi ne bilo v prvi strateški liniji, marveč šele v drugi. Tudi v Washingtonu trdijo isto in bi sedma ameriška flota, ki križari v vodah med Formozo in celinsko Kitajsko, po pogodbi med USA in Ciang Kajšekom, torej ne.bi bila dolžna, da poseže vmes, če bi tudi ta otok padel.
Današnji komentatorji radia+
in televizije, kakor tudi političnih časopisov, so vsekakor na-glašali, da gre komunističnim Kitajcem za to, da najprvo odre-žejo Formozi in Čiang Kajšeku zaledje, nato pa da udarijo na Formozo samo. Povdarjali so tudi, da ne gre za kake slučajne izpade, marveč za popolno vojaško strategijo. Kitajci najprvo napadejo iz zraka, medtem pa približujejo svojo udarno silo po morju. To se je zgodilo s prvim otokom po imenu Yikiangsha-nom, katerega so Kitajci že zavzeli.
Pred tem časom so ^itajci poskušali z osvoboditvijo otoka Quemoy, ki enako leži blizu kitajske obale.
Državni tajnik John Foster Dulles je pred senatnim odborom za zunanje zadeve trdil, da otoki, katere sedaj napadajo Kitajci, niso strateško važni in ne ležijo v prvi obrambeni liniji.
Ameriška sedma flota, kakor tudi druga oborožena ameriška sila, ne bosta nastopili, tudi če bi Kitajci zavzeli vse otoke, ki jih ima Čiang Kajšek, pa niso v prvi obrambni liniji. Amerika bi bila dolžna braniti le otok Formozo in otočje Pescadores v bližini Formoze. To je ena kombinacija.
Poročilo Čiang Kajšeka
Vojna poročila, ki jih izdaja en tabor, navadno niso zanesljiva,
so pa poučna. Čianj Kajšek trdi,
da Kitajci napadajo otok Tachen z več kakor 300 letali. Otok Yiki-angshan so zavzeli z letalskimi in kopno-pomorskimi boji. Komunistični Kitajski je dala Sovjetska zveza v zadnjem času dva rušil-ca, štiri bojne ladje, pet patrol-nih čolnov in kakih 20 manjših bojnih čolnov, oboroženih s topovi. Kitajci sami so imeli več kakor 100 prevoznih čolnov, ena ko oboroženih, vsa ta mornarica pa je skupno posegla v boj.
Kitajci sami pa trdijo, da je otok Yikiangshan branilo 1,200 vojakov Čiang Kajšeka, ki so bili premagani v kratkem času dveh ur.
Tudi ko gre za letalstvo Čiang Kajšek trdi, da so posegla v borbe in bombardiranja ruska letala.
Vsekakor pa smatra Čiang Kajšek položaj za resen. Odtod njegova mrzlična posvetovanja s svojimi poveljniki in vlado, pa tudi z ameriškimi vojaškimi svetovalci, ki se nahajajo na Formozi.
Zadnje vesti
Približno isto vreme kot včeraj se napoveduje za danes z najvišjo temperaturo dneva 30 stopinj, najnižjo 15 stopinj. Snega ne bo, sicer pa v nobenem kraju po Ameriki ne sneži močne.
Hammarskjold—Dulles
Ameriška javnost si ni na jasnem, kaj je opravil glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjold, ko je bil na Kitajskem in ko je posredoval, da se da 11 za-
prtim ameriškim pilotom svoboda. Senator William Knowland, ki je bil danes zjutraj pri predsedniku Eisenhowerju, je postavil odločno zahtevo, da naj se Amerika ne uda nobenemu izsiljevanju od strani Kitajske. Knowland je proti vsaki odkupnini, ki bi jo zahtevala Kitajska za obsojene Amerikance. Know-land je za odločne akcije Amerike same.
Državni tajnik John Foster Dulles je moral pred senatnim odborom za zunanje zadeve tudi j pojasniti, kaj je z usodo zaprtih; Amerikancev na Kitajskem. Dul-1 les je poročal, da popohiega poročila še nima. Zato, da je dogovorjen sestanek med njim in glavnim tajnikom Združenih narodov Hammarskjoldom, ki se je vršil danes. Obstoja politični vtis, da je ameriška politika v tem vprašanju naslednja:
Če bi stališče in politika glavnega tajnika Združenih narodov Hammarskjolda Amerikancev ne zadovoljila, bo Amerika uporabila svoja sredstva in svoja pota, da se osvobodijo zaprti Amerikanci na Kitajskem.
Nejasni položaj
Tako komunistična kot poročila nacionalistov iz Formoze danes zjutraj javljajo nasprotne, vesti. Glede prvega otoka, na katerega so izvršili Kitajci iz celine napad, se vršijo po Kitajskem proslave osvoboditve in zmage. Čiang-Kajšek pa pravi, da boji na otoku še trajajo. Nasprotno je na bombardiranje komunistov odgovoril Čiang-Kaj-šek z bombardiranjem kitajske obale. Pri tem bombardiranju je bil potopljen ker je bil zadet od bomb'), angleški tovorni parnik v bližini otoka Hong Kong. Posadka je bila danes zjutraj rešena.
Glede usode Amerike na Kir tajskem ni ničesar gotovega. Eisenhower je na tiskovni konferenci trdil, da obisk tajnika Združenih narodov ni bil brezuspešen dokler se še pogajamo. Državni tajnik Dulles bo danes podal poročilo kongresnim voditeljem obeh strank. V petek bo nastopil znova senator Knowland in zahteval ostre mere zoper Kitajsko.
Clevelandske šolske oblasti so zaskrbljene ker je po šolah zelo mnogo šolarjev in šolark močno prehlajenih. Izostanek iz šole radi influence znaša 15 odstotkov. Na srednji šoli John Marshall je od 2,800 študentov odsotnih 400.
Položaj v kaznilnici v Bostonu je tndi danes ostal nespremenjen. Uporniki držijo že tretji dan kot talce pet stražnikov in šest obsojencev, takih, ki se z uporniki niso strinjali. Prvotno so uporniki zahtevali za sebi' kratkomalo svobodo, sedaj so prišli na dan, da se pritožujejo zoper stroge ameriške kazenske sodbe. Pogajanja za "premirje" niso privedla do по1м-nega uspeha.
Danes je minilo dvoje let odkar je nastopila republikanska administraciji s predsednikom Eisenhowerj^m v Beli hiši. Danes je Eisenliower predal kongresu novo spomenico, ki se nanaša na gospodarski položaj v republiki. Eisenhower je optimist.
Joe McCarthy je dobil krepko zaušnico. Črnka Annie Moss je bila kot nameščenka pri vojnem poveljstvu dvakrat odpuščena iz službe, ker jo je Joe McCarthy tožil, da je pristašinja komunizma. Bile so preiskave in mnogo zaslišanj, tako da so zapiski narasli na 1000 strani debele knjige. Obrambeni tajnik Wilson je vso stvar pregledal in ukazal, da se Moss sprejme nazaj v službo, istočasno pa, da se ji izplačajo vsi prejemki, ob katere je Mossova bila v mesecih ko ni bila v službi.
Iz bolnišnice
Mr. Frank Morrell se je vrnil iz Mt. Sinai bolnišnice na svoj dom na 527 Miner Rd., Gates Mills, O. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, voščilne kartice, darila in cvetlice, ki jih je prejel. Prijatelji ga lahko sedaj obiščejo na domu.
Novi uradniki
Pevski zbor Triglav je na svoji letni seji izvolil sledeče uradnike za tekoče leto: Predsednik Jacob Jesenko, podpredsednik John ivančič, tajnica Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., blagajni-čarka Ann Fischer, zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzorni odbor: Pauline Stepic. Jennie Skuly, Olga Benco, pevo-vodja Anton Schubel. Vaje se vršijo vsak ponedeljek z,večer ob 7.30 uri v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
*
Podružnica št. 5 Slov. moške zveze je na svoji letni seji izvolila za letos sledeči odbor: Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik Tony Krampel, 6907 St. Clair Ave., tel. UT1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Brste, Matija Veli-kance, zastopniki za federacijo SMZ Louis Erste, Matija Veli-kance, Matija Zaman in Frank Brancel, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v S.N.D. na St. Clair Ave.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Exctpt Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCKIFriON RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier ana Mail m Cleveland and Out of Town (Fo raznašaicu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
t or One Year—(Za eno leto)_________
t or £)ix JVioiiths—iZa seal mesecev)___
tor Iniee Months—(Za tri mesece) __
_$10.0o
__б.оо
_ 4.00
t or Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za i\.anado, Kvropo in druge inozemske države), i or uiie Yeai-—(Za eno leloj
t or bix Moniiis—(Za j&it mesecev) For 'lhree Mouiiis—(Za tri mesece)
_ 7.0i _ 4.5u
tiniweu as becoiid Class Mailer April 2blb. laia at the Post Office at Cifcvc-iana, Uiiio, uiiuer liie Aci of Coiigress of March iU/S#.

V5c ALi 90c NA URO
Cesar ni resil prejšnji 83., naj reši sedanji 84. kongres, namreč koako naj znaša najnižja mezda na uro. Najnižja seaaj veljajoča piaca na uro znaša 75 centov. Eisenhower predlaga, da se ta p.aca poviša na 9U centov, delavske unije pa zahtevajo $1.25 kot najnižjo plačo na uro.
Za aelavske plače gre na ameriškem trgu boj. Po čisto kapitalističnem sistemu in sistemu gospodarske svobode bi bila delavska plača podvržena istim principom, kakor so vse druge cene. Tudi delovna moč naj bi bila blago. Ko pa se ta delovna moč prodaja, naj se ravnamo po liberalnem gospodarskem načelu, da nekdo ponuja, drugi se s to ponuabo pogaja, kjer se pa oba kupec in prodajalec sporazumeta, na tisti višini obstoji cena. Naj bi torej prišli v čase, ko je na primer delavec ponudil svojo deiOvno moč recimo tovarnarju, pa ga je ta vprašal, če je pripravljen delati za toliko in toliko centov na uro. Ce delavec predlagane plače ni sprejel, ga je tovarnar odslovil z opazko, da kadar bo še bolj lačen pa naj pride nazaj in bo rad delal za cente, ki so mu bili ponujeni.
V Ameriki gre po posameznih državah ostra borba za in proti tako imenovani Right to work." To gibanje je naprej eno zoper delavske unije, predvsem zoper unije union shop. To se pravi, da mora delavec po preteku enega meseca delq pristopiti k uniji ali pa oditi iz tovarne. Borba je zelo ostra. Na obeh straneh se vršijo skrajni napori i.a zmago oziroma poraz. Delavstvo principielno zahteva, d ase to vprašanje reši federalno, enotno za vso Ameriko.
Na drugi strani gre za močan pokret v prvi vrsti v avtomobilski industriji, da se v novi delovni pogodbi ustavi določilo o tako imenovani garantirani letni mezdi. Delavec naj ne bo navezan le na ure, ki jih resnično prebije pri delu v podjetju. Podjetje vrši na primer kako notranjo reorganizacijo, spreminja stroje, dela letno bilanco in inventar, pa se vsaj gotovi deli delavstva za nekaj dni pošlje na dopust. Tudi siceršne spremembe v podjetju naj delavca ne prikrajšajo pri plači. Končno delavec ni kriv, če so spremembe potrebne. Končno se mu pa tudi pozna! če dela premalo dni v tednu.
Garantirana letna mezda, bolje bi rekli, stalna letna plača, ni današnja iznajba in zahteva. Postavila se je že večkrat v delavski zgodovini. Zdi se pa, da je unija CIO v avtomobilski stroki odločena, da letos začne z definitiv-nim poskusom, da jo uveljavi. Če bo ta zahteva prodrla v enem velikem podjetju, kot je na primer industrija avtomobilov, ni dvoma, da bodo z njo poskušale unije v drugih velikih podjetjih, kot so na primer jeklarne in podobno.
Za predsednika Eisenhower j a je značilno, da se je zavzel za zakonito določeno najnižjo mezdo. Pristaši liberalnega kapitalizma mu očitajo, da je Eisenhower pravzaprav pristaš Rooseveltovega New Deala. Pravijo tudi, da ne gre za to ali poskoči minimalna mezda samo na 90 centov na uro. Gre za princip, da se zakonito določi taka najnižja mezda. Torej z drugimi besedami, da gre za poseg federalne vlade v čisto gospodarska polja.
Nekaj spominov:
Leta 1936, torej v dobi Franklina Roosevelta je izšel zakon Walsh-Healey Act. Ta zakon je pooblastil delavskega tajnika v federalni vladi, da določi najnižje mezde na uro v tistih podjetjih, s katerimi sklepa vlada državne dobave.
Leta 1938 je izšel zakon Fair Labor Standards Act, ki je določil najnižjo mezdo 40 centov na uro. Bivši predsednik Harry Truman je leta 1949 zahteval od kongresa, da se najnižja mezda 40 centov na uro poviša na 75 centov na uro. Ta zakon je stopil v veljavo 1. januarja leta 1950 in je v veljavi še danes.
Mi ne trdimo, da bi se najnižja mezda 75 centov na uro držala kot pravilo. Povprečna industrijska mezda na uro je $1.80, torej več kakor dvakrat toliko. Gre pa za reakcionarne ameriške kraje, ki se držijo zakona o 75 centih na uro, misleč, da bo pri tem ostalo. Vsekakor pa ži-\ imo v času, ki pomeni konec gospodarskemu Uberalizmu.
L. C.
Urednikova pošta
Zahvala za darove
EUCLID, Ohio—Od gasilskega društva Dol. iopuce na Doie-iijsKem sem prejela pismo sledeče vsebine:
"Draga Francka in dragi rojaki:
Za velikodušni dar, ki ste ga poslali po Vašem bratu za topli-ško gasilno društvo, najlepša hvala za 45 dolarjev. S tem ste} pokazali, da na svoj rojstni kraj | se niste pozabili in da Vam je napredek Vaše nepozabne domovine še zelo pri srcu.
Kakor vsa Slovenija in sploh Jugoslavija in ves svet, tako je tudi naše gasilsko društvo v vojni mnogo zgubilo. Uničeno je bilo zelo veliko orodja. Pokvarjena je bila motorna brizgalna, odvzet je bil magnet, odnesena je bila vsa gasilska obleka, čelade in cevi. Po vojni smo bili kar prazni. Z darovi in prireditvami smo si nabavali toliko, da smo zopet v stanu za prvo silo priskočiti na pomoč ob nevarnosti požara. Vaš dar smo koristno izrabili za nabavo cevi, a vendar nam še marsikaj manjka, kar nujno rabi vsako dobro gasilsko društvo.
Najlepše pozdrave iz domačega kra ja, gasilsko društvo v Dol. Toplicah. Na pomoč!
Gregorc Drago, pred."
Podpisani so še drugi odborniki.
Za cimenjeno gasilsko društvo so prispevali sledeči: Po pet dolarjev: Janko N. Rogelj, John Žigman, Mrs. Josephine Henik-man, Frances Drenik, Mary Jak-še, Frances Gorjanc, Mary Starman in Joe Medic; dva dolarja je daroval John Starman; po en dolar so prispevali: M. Klemen, Paul Lenassi in Mrs. Katie Kogoj. Hvala lepa vsem darovalcem.
Mrs. Frances Gorjanc, nabiralka
19314 Arrowhead Ave.
Cleveland 19, Ohio.
pevali za Louis Adamičevo spominsko ustanovo sledeči: Mrs. Rose Adamič $5.00 ter Mr. in Mrs. Frank Cerne $15.00.
Najlepša hvala za velikodušne darove!
John Zigman, blagajnik.
Vabilo za delničarsko sejo
CLEVELAND, Ohio—Prihodnjo sredo, se vrši seja slovenske The North American banke v spodnji dvorani S. N. Doma. Začetek ob 8. uri.
Zelo važno je, da se delničarji in delničarke te seje vdeležijo. Ako se ne morejo vdeležiti osebno, naj vpošljejo v ta namen njim poslane PROXY. Postava bančnega urada zahteva dovolj navzočih delničarjev, bilo Proxy ali osebne.
Kakor je vsako leto bančna seja poučna za vse, ki lastujejo delnice, prav tako je tudi prijateljsko družabna, ker se skupno osvedočijo o vsemu poslovanju, napredku in če potreba, tudi spremembam poslovanja in po-strežnosti.
Vs3m bo dana prilika na upra-šanje v katerkoli zadevi in bodočemu poslovanju. Pridite točno in točno sc bo seja izvršila. Slovenci, bodite ponosni na svoj, tako zaslužen finančni zavod, kjer se deli mnogim pomoč v posojilih, obenem se pa tudi delnicam pomaga do še večje veljave.
V imenu celotnega dircktorija, vas vabim
Anton Grdina, predsednik.
tz življenja naših ljudi po Ameriki
PANAMA, Okla.—Dne 10. januarja je v bolnišnici Port Smith, Ark., umrla članica SNPJ Angela Kline. Umrla je la posledicami raka. Njen soprog je umrl 30. novembra leta 1947 in ji zapustil 3 mladoletne otroke. Pogreb je bil dne 12. januarja po katoliškem obredu na pokopališču Port Smith, Ark. Pokojna je bila rojena 7. avgusta leta 1-907 v Jenney Lind, Ark., in je ves čas živela tam. Zapušča dve hčeri, Deres omo-ženo Moschner ter Ello M. Kline, sina Edwarda, dva brata Antona in Aloiza Logi j, dve sestri Frances Rody in Mary Vozel.
AMBRIDGE, Pa.—Dne 31. decembra je v bolnišnici po dve-dnevni bolezni umrl poznani Anton Sumrak. Zadela ga јз kap, ko je bil na obisku prijateljev. Pok. Sumrak je dolgo let živel v Ambridgeu. Rojen je bil v Mirni Peči pri Celju 18. januarja leta 1884. Zapušča ženo Kath-erino, sinove Anthonya, Edwarda, Louisa in Harrya, hčer Cecilijo Silvensky, 7. vnukov, snega pravnuka in sestro Sofijo Senica v Jugoslaviji. Bil je član SNPJ.
RENTON, Wash. — Dne 8. januarja se je podvrgel težki operaciji John Požar iz Grand Coully, Wash. Operacijo je dobro prestal in se sedaj nahaja v Doctors bolnici v Seattlu. John je dobro znan. Že veliko let lastuje in vodi restavracijo in prenočišče v mestu Grand Coully. Ima veliko prijateljev od blizu in daleč in je zelo postrež-Ijiv in vljuden z ljumi, ki prihajajo obiskat njegove prostore.
GLAVNE SMERI ZUNANJE POLITIKE INDIJSKE VLADE
Nafta pri Brežicah?
j Prispevki
i CLP:VELAND, Ohio — Pri krožku št. 1 Prog. Slovenk je j darovala Mrs. Jennie Kapel za I sklad za pobijanje raka in sicer v spomin pokojnega Frank Arko in pokojne Rose Gubane.
V imenu krožka se ji izreka najlepša zahvala.
Thcn'sa Gorjanc, tajnica. - i
EUCLID, Ohio—V spomin pokojnega Joseph Zalokar so pris-
BREŽICE — Prizadevanja za razvoj proizvodnje nafte so zadnja leta rodila lepe sadove. Zlasti se je povečalo pridobivanje nafte na naftonosnem področju, ki se razteza od Zagreba proti vzhodu. V lendavskem področju v Prekmurju je narastlo predvsem pridobivanje plina, medtem ko se proizvodnja surove nafte zaradi nedovršenih investicij doslej še ni povečala. Pač pa je računati, da se bo v prihodnjem letu tudi v lendavskem revirju dvignilo pridobivanje nafte za okrog 10,000 ton, tako la bo doseglo približno 55,000 ton. Hkrati se bo proizvodnja Hrvatske povzpela na okrog 215,000 ton. Tako je v osnutku družbenega plana predvidena za leto 1955 celotna proizvodnja nafte v višini 270,000 ton nasproti 172,000 tonam, kolikor je znašala lani.
K tem uspehom so mnogo pripomogla geološka raziskovalna iela v znanih pa tudi v novih naftonosnih področjih, za katera smo v letošnjem letu iz zveznih sredstev potrošili nad 2 milijardi din. Tudi v Sloveniji so bila izvršena obsežna raziskovalna de-'a za ugotovitev novih nahajališč nafte.
Ker je zelo verjetno, da se področje nafte, ki se razteza od Madžarske proti jugozahodu čez Hrvatsko do Zagreba, nadaljuje v smeri proti Sloveniji, je Geološki zavod LRS izvršil geološko kartiranje področja od Šentjerneja na Dolenjskem čez Savo do Sotle. Na tem področju so podobne geološke razmere kakor v naftonosnem področju
Ali so Indijci čudni ljudje?
To vprašanje me je večkrat mučilo v Indiji in tudi sedaj po vrnitvi iz te daljnje dežele. Čeprav je njihova politika, zlasti pa zunanja politika predsednika vlade Nehruja v marsičem razumljiva in upravičena, niso redki primeri, da se posamezne manifestacije indijskega političnega življenja zdijo tujcem čudne in nerazumljive. Podobno Srbom, ki še dandanes slavijo svoj poraz na Kosovem, se tudi Indijci v svojem političnem življenju zelo posvečajo spominu svojih žrtev za svobodo in neodvisnost. Da te žrtve ne bi bile pozabljene, imajo mnoge učile imena angleških, francoskih in portugalskih zavojevalcev. Značilna v političnem življenju Indijcev je odpornost proti razdelitvi sveta na bloke. Ta razdelitev vzbuja med Indijci prepričanje, da sploh ni izhoda iz današnje svetovne zagate in zmede.
Značilen je izrek znanega indijskega publicista, ki je o predsedniku indijske vlade dejal takole:
"Naš premier Nehru, kot vsi pravi Indiji, stoji vsako jutro po pol ure na glavi, potem pa se čudi ter preklinja Vzhod in Zahod, ker je svet narobe obrnjen."
V tej šaljivi pripombi je mnogo resnice. Res je tudi, da so In-|dijci zelo zavzeti za gimnastiko in da tudi premier vsako jutro telovadi. S prispodobo pa seveda ni rečeno, da stoji Indija na glavi, temveč, da sta narobe Vzhod in Zahod. To Indijce močno razburja, ker so prepričani, da bi se mnogi problemi dali lahko rešiti, če bi bilo vsaj malo dobre volje za rešitev.
Indijci so svojo neodvisnost izbojevali s svojim gibanjem brez nasilja, ki je apeliralo na dobro voljo kolonialnih sil. Na miren način je bil nedavno rešen tudi problem francoske posesti v Indiji in nepriljubljenemu francoskemu guvernerju so za slovo zaigrali marseljezo. Indijci so prepričani, da bi se z dobro voljo lahko rešili tudi drugi problemi, predvsem pa dosegla koeksistenca. Storili so tudi vse, da bi bila na miren način rešena problema portugalske Goe in Kašmirja.
Ta dva problema sta vplivala, da se je nezaupanje do Zahoda še bolj razširilo v Indiji. Ko so indijski prostovoljci pripravljali "marš nenasilja" proti Goi, so želeli s tem prisiliti Portugalce, da bi se umaknili. Svoje proteste so poslali tudi vsem v Atlantskem paktu včlanjenim državam. Pričakovanega odziva ni bilo in zato članice Atlantskega pakta tudi ne morejo pričakovati, da bi se Indija navduševala za pakt o obrambi jugovzhodne Azije.
Pomoč Pakistanu, zlasti pa vojaška pomoč ZDA vladi v Ka-račiju, je drugi odločilni moment pri indijskem nezaupanju do Zahoda. Ustanavljanje vojaških inozemskih oporišč v Pakistanu, od koder je že bila izvrše-
vzhodno od Zagreba. To geološko kartiranje je pokazalo, da je v okolici Brežic največ verjetnosti, da bomo našli nafto. Na podlagi seizmičnih in gravime-tričnih raziskovanj so ugotovili približno obliko zemeljskih plasti in njihovo strukturo, kar daje slutiti, da je pod obokanimi nepropustnimi plastmi obsežne kadunje v globini okrog 1500 m nahajališče nafte.
Severno od Brežic pri vasi Bukovšek pripravlja zdaj Geološki zavod LRS prvo vrtino, ki bo segala v globino kakih 400 do 500 m in bo imela edini namen, točneje ugotoviti obliko slojev in njihov značaj, da bo potem laže določiti mesto za bodočo globoko vrtino, ki bo segala po poti-ebi do 1800 ali še več metrov.
—Ljudska Pravica
na agresija proti Indiji, kvarijo odnošaje sil v Aziji, predstavlja pa tudi resen opomin glede varnosti Indije. Ta opomin je resen dasti zaradi tega, ker v Pakistanu še ni opuščen namen "dže hada" (nekakšne križarske vojne) za "osvoboditev" 40 milijonov muslimanov, ki živijo v Indiji.
Tudi situacija Indije do vzhodnih partnerjev ni popolnoma jasna. Indija je priznala pravice Kitajske do Tibeta in med prvimi se je zavzela ter se zavzema še danes za sprejem LR Kitaj ske v OZN. Kitajci pa niso tako obzirni do Indije. Organizator upora v Nepalu, ki je bil zadušen po zaslugi indijske vojaške intervencije, je našel zavetje v Pekinju in kitajski vladi še ni prišlo na misel, da bi izgnala tega nejalskega nacionalista dr. Singa, ali da bi vsaj zatrdila, da ne odobrava njegovih akcij. Načela koeksistence nudijo temelj za mirno sožitje med Indijo in Kitajsko, zdi pa se, da ta načela niso dovolj prepričljiva za indijske prijatelje—Burmo, Indone zijo in Ceylon.
Indijski statistiki so z matematično točnostjo izračunali, da Indija nima dovolj sredstev, ki bi omogočila, da bo v dogledni dobi na isti stopnji s povprečno razvitimi državami sveta. Ekonomska pomoč OZN je Š2 vedno nezadostna, a bilateralne pogodbe, ki jih Indiji ponujajo na Vzhodu in na Zahodu, so zvezane z raznimi političnimi pogoji.
Ameriški tisk je o predsedniku indijske vlade pisal kot o nekakšnem komunistu, ko srrdi leta 1948 ni hotel sprejeti ponujene pomoči pri preskrbi, ker je bila ta pomoč zvezana s političnimi pogoji in so tako na primer zahtevali od Indije tudi, naj bi priznala korumpirano Bao Daje-vo vlado v Južnem Vietnamu. Prav takrat se je pod vodstvom Nehruja začela akcija proti ko minformovskim upornikom v Talengani v centralni Indiji in moskovska "Pravda" je pisala, da je Nehru "pes—čuvaj anglo-ameriškega imperializma v Aziji-"
Veliki uspehi indijske politike, zlasti pa njen čedalje večji vpliv v mednarodnem političnem življenju, so povzročili precej sprememb v mišljenju Vzhoda in Zahoda o Indiji. Med nedavnim obiskom v Pekinju je Mao Ce Tung pozdravljal Nehruja kot velikega pionirja miru v Aziji, moskovska "Pravda" pa je citirala Nehrujeve besede, ko je govoril o miroljubnosti azijskih narodov. Tudi ameriški diplomatski predstavniki in ameriški tisk poudarjajo, da je Nehru jeva Indija temelj demokracije v Aziji. Mnenje o Indiji se je torej spremenilo, čeprav se Nehru in Indija nista prav nič spremenila ter je Indija prav taka danes, kot je bila takrat, ko so jo v ZDA in v Moskvi napadali. Ugled Indije se je močno dvignil zaradi uspehov gigantskih pri-zadavanj na gospodarskem področju in tudi zaradi njenega prizadevanja za ohranitev miru. Spet se v Telegani v centralni Indiji v Aziji dvigajo tudi mlade države, zlasti Indonezija in Burma ter da so nova mlada gibanja v Aziji važen faktor svetovnega miru.
t
V delhijskem dnevniku "Indian Express" je britanski labu-rist Bevan nedavno pisal takole: Indija in Jugoslavija sta dve državi, ki s svojima vlogama, prva ,v Aziji, druga pa v Evropi, zaslužita največjo pozornost progresivne javnosti. Med Indijo in Jugoslavijo je mnogo razlik, vloge obeh držav pa so si zelo podobne. Obe državi sta nasprotnici surove in nepravične razdelitve sveta na dva sebična tabora. Obe državi sta pionirja idejo koeksistence med vsemi narodi sveta."
Boža Rafaljovič.
("Slovenski poročevalec")
OTROŠKA PARALIZA PREMAGALA
Ob besedi paraliza se človek nehote strese, saj se ob njej počuti tako nemočnega, izročenega na milost in nemilost. Dolga stoletja se je človeštvo brez uspeha borilo proti tej strašni bolezni, ki je mrtvičila zlasti otroke. Kaj povzroča to neozdravljivo, nalezjivo bolezen? Dolgo niso vedeli znanstveniki odgovora na to vprašanje, končno je bil njen povzročitelj, virus le odkrit s pomočjo elektronskega mikroskopa.
Leta 1949 pa je javil znanstvenik iz Harvarda, John En-ders, da ta virus lahko gojijo v laboratorijih, kjer ga lahko proizvajajo v velikih množinah. To je bila za človeštvo važna vest, kajti dotlej so že ugotovili, da se virus ne more razvijati v nobenem drugem tkivu kot samo v celicah človeškega živčnega sistema. Dr. Enders je odkril, da se ta virus lahko razvija razen pri človeku še v organizmu neke vrste indijske opice "rhesus ma-caca," ki je znanstvenikom potrebna za vzgajanje virusa otroške paralize.
Vprašanje seruma je pa se vedno ostalo odprto. Rešil ga je dr. Jonas Edward Salk, znanstvenik pittsburške univerze, ko je iznašel serum, ki bo pomenil pravo prelomnico, v borbi proti otroški paralizi. Prvi poskus je prinesel presenetljiv uspeh. Cepili so 659 tisoč otrok. Nedavno so bili javljeni naravnost senzacionalni rezultati, saj je bil ugotovljen od vseh cepljenih otrok le en primer otroške paralize. Kljub temu bo treba še mnogo znanstvenega napornega dela, da bo učinkovitost Salkovega seruma tudi zagotovljena.
Serum sedaj pridobivajo iz zgoraj omenjenih indijskih opic. Iz Utar Pradeshoma v severni Indiji dovažajo v Ameriko te opice in jih nato dostavijo petim velHcim laboratorijem.
V znanstvenih laboratorijih najprej omamijo opice z etrom, nato jim kirurg spretno izreže jetra. S povečano dozo etra žival ubijejo. Izrezane ledvice razre-žejo na drobne koščke in spravijo v steklenice, kj4r se zmešajo s tekočino rožnate barve—pr®' paratom za kulturo virusa. Ta se v njej silno razmnoži. Iz virusov potem izdelajo serum, ki vbrizgan v človeško telo proizvaja "protitelesca, ki ohranijo človeka pred napadi virusa otroške paralize."
Kot vse kaže, bo serum dr. Salka rešil človeštvo težke bolezni, ki je povzročila tisoče tragedij.
NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA V STIČNI
STIČNA — Dne 5. dec. 1954 so v stični slovesno odprli novo železniško postajno poslopje, k* je eno izmed najlepših na Dolenjski progi.
Slovesne otvoritve so, se udeležili predstavniki železniškega transportnega podjetja Ljubljana, med njimi predsednik upravnega odbora podjetja Alojz Bogataj, ki je v imenu železnice čestital graditeljem, projektantu
in postajnemu kolektivu k tej delovni zmagi, predstavniki podjetja graditelja, predstavniki ljudske oblasti in dnigih organizacij. Postajo je simbolično odprl predsednik ljudskega odbora Stična Franc Seme, direktor grabenega podjetja tov. Nebec pa je izročil dolgoletnemu šefu postaje Ivanu Maroltu ključe poslopja. Na tej lepi prireditvi je sodeloval ženski pevski zbor stiške gimnazije in godba na pihala "Time Rcžanc" iz Ljubljane.
Softds
REGULARiLX:
enakopravnost
STRAN 3
DOLAR IN TOLAR V ETIOPIJI
V Etiopiji (Abesiniji) je v velja\'i etiopski dolar, ki velja danes okoli 250 liri. Toda to je samo uradno plačilno sredstvo, ki nekaj velja samo v Addis Abebi, prestolnici Etiopije. Takoj ob robu mesta abesinsko ljudstvo že ne priznava več etiopskega dolarja. Izven prestolnice velja kot polnovredna valuta samo tolar Marije Terezije, kakor nam ga kaže naš črtež. Tolar Marije Te-je srebrn novec, ki so ga pričeli kovati v Avstriji za vzhodne dežele, kakor Malo АгЛ-Vzhodno Afriko in Vzhodno Azijo. Danes seveda ne krožijo v Etiopiji samo novci iz 18. sto-^®tja, temveč tudi mnogo novej-®®ga datuma; saj jih danes še Vedno kujejo na Dunaju. V Etiopiji јз še mnogo predelov, . "1°'* ni prodrl niti tolar Mari-~ Terezije kot plačilno sredstvo. ^ y°^i mnogo bolj star denar: solin naboji (patrone). čim več na ojev ima Etiopec v svoji mošnji, toliko večji je njegov ugled. Ni važno, ali se naboj pri-lega njegovi puški.
Drugod veljajo zopet za pla-cino sredstvo razni okraski iz porcelana in stekla, toda ta mo-da se pogosto menja. Zato ti predmeti v tem primeru zgubijo veljavo tudi pri Abesincih. a spodobno življenje v Addis-
Debi mora Evropejec zaslužiti na manj okoli 1000 etiopskih cWkqmrnameMc.
jev	vsaj 300 dolar-
HOTEL "KOROTAN," ki so
lanske T	je v teku
^%:°"e.8Pn%a pod svo^)
čitev.	2000 no-
600,000 LJUDI NA VFT T W pfT (GrosBgloctaer:
v4m KIГ	cesti „J
sezoni ре1тзГ ^ ''^"ski poletiri Ob vZT »»') M0,000 ljudi, nadstrnn ®^^vajo zgraditi 3-nje in stavbo za parkira-Frany T Friewal dečku pri Ноеће, ki је 236з\п ~—_ ^jem. Stavba bo naslo-
njena na skalo in bo lahko sprejela 900 avtomobilov.
NAPREDEK TURIZMA V SLOVENIJI. "Turistični ves-nik" (Ljubljana) prinaša v zadnji številki podatke o razvoju turizma v Sloveniji v prvih sedmih mesecih lanskega leta. (Podatkov za avgust še ni.) V tem času je lani Slovenijo obiskalo 215,943 gostov, in sicer 182,403 domačih in 33,540 tujih; v predlanskem času v istem razdobiju 198,493, in sicer 173,455 domačih in 25,038 tujih. Število domačih gostov se je povišalo za 5%, tujcev pa za 34%. Podatki o nočitvah nam dajejo nekoliko drugačno sliko: 565,943 nočitev lani in sicer 491,879 domačih in 74,064 tujih; predlansko leto 567,084 nočitev, in sicer 513,764 domačih in 53,320 tujih. Število nočitev Jugoslovanov je bilo lani za 4% manjše, tujcev pa za 39% višje. Število nočitev domačih gostov se je očitno zmanjšalo glede na to, da so bili ukinjeni sindikalni popusti za hotele.
NOV NAČIN GLASOVANJA
V belgijski senatni zbornici so uvedli nov način glasovanja. Pred vsakim senatorjem so na pultu montirali tri električne gumbe: zelenega, rdečega in belega. Če senator pritisne pri glasovanju na zelen gumb, to pomeni "da." Če pritisne na rdeči gumb, je glasoval "proti." Če pa se posluži belega gumba, pomeni, da se je glasovanja vzdržal.
ŽABJA NAREČJA
Angleški biolog W. Frank Blair trdi, da se žabe in krote med sabo ne le razumejo, ampak oblikujejo s svojimi naglasi tudi narečja, kakor jih imamo ljudje; z narečjem izdajajo, iz katere luže so. Do tega spoznanja je učenjak prišel na podlagi radijskega sprejemnika. Po njegovem mnenju hočejo žabe s posebnimi naglasi preprečiti, da bi se njihove tovarišče družile s "tujci."
Stanovanje v najem
4 lepe sobe, vse nanovo de-korirano in prebarvano, se odda v najem starejšim ljudem. Se lahko takoj vselite. Najemnina zmerna. Fornez na plin. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
POULTRY
Vsakovr-?^^	1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
mamo narn^if' ^ perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-NEKaj	za svatbe, bankete in veselice, itd
fer si lahu-^ u . ■ Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose =rr-- nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.
primeren pqpust za star aparat —
, QUALI"^ : AT A ЖеЕДЕАВУ TiERMS
НАКШ FURNITURE CO.
'	-^AmES D. STAKICH; Prop. ■ . •:
®nhee	. v	Waterloo Road
-	9 A.^ ■ fX 'ft. P lOr — Wednesday 9	12 Noon ■
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo In podučno čtivo priljubljene povesti
v ZVEZI Z OBIČAJI SEZONE
Mnogi običaji, ki jih v božični in novoletni sezoni prakticira-mo, imajo svoje začetke v davni preteklosti; nekateri pa so novejšega izvora. Na primer, božične cvetlice poinsettije, ki jih vidimo žive ali umetno izdelane ali naslikane v stomilijonskih izdajah, so "udomačene" pri nas le okrog sto let. Njihova domovina je tropična Amerika. V Ze-dinjene države jih je prinesel Joel R. Poinsett, svoječasni ameriški poslanik v Mehiki. Poinsettije, znanstveno imenovane euphorbia, rasto na pro-steni v velikih grmih v tropič-nih deželah, pa tudi v mnogih južnih krajih Zedinjenih držav.
V bolj severnih krajih pa jih vrtnarji gojijo v rastlinjakih. Razmnožujejo jih s potaknenci, odrezanimi od matičnih rastlin, ter jih s primerno nego in gor-koto prisilijo k cvetju v božični sezoni. Prodajajo se večinoma rastoče, posajene v lončkih. Ena sama newyorska vrtnarska tvrdka jih letno proda do 75,000, kar dokazuje, da so te lepe cvetlice v sezoni v veUki zahtevi. Cvetje oziroma zunanji listi cvetov so žamordeči. Vrtnarji pa so vzgojili tudi rožnato in belo cvetoče poinsettije.
Različno zelenje, s katerim v tej sezoni kinčamo stanovanja in druge prostore, je imelo slično
SLOVENSKI IZSEUENSKI KOLEDAR
$2.50 - po poŠti $2.65
TIVOLI IMPORTS
6407 ST. clair avenue
Cleveland 3, Ohio he 1-5296
ali pri
А^ТО^ JAIVKOVICH
16108 grovewood avenue Tel.: ke 1-8707
Za ŽENSKE.
katere želijo
lino OBUVALO
IMAMO

mere od 4 Vi do 11 irokosti A do E
Si
Louis Majer
SHOE STORE
6408-10 St. Clair Ave,
porabo že v davnih poganskih časih. Na primer davni prebivalci Skandinavije so v času zimskega sončnega obrata krasili svoja bivališča z vejami vedno zelenih dreves, po večini iglavcev. Verovali so, da v tem zelenju bivajo dobri duhovi, ki bodo po dolgi zimi spet pričarali pomlad in poletje v deželo. Okrašena božična drevesca, smreke, jelke in borovci, imajo baje svoj izvor v severni Nemčiji.
Slične običaje so imeli stari Egipčani, ki so ob priliki zimskega sončnega obrata okrasili svoja bivališča s palmovimi vejami. Stari, poganski Rimljani so v isti sezoni, to je ob času naših božičnih in novoletnih praznikov, obhajali praznike "satumalij," ko so okrasili svoja bivališča in templje z zelenjem in lučicami. Takrat so si tudi medsebojno izmenjevali darila. Okraševanja z zelenjem in izmenjave daril v tej sezoni torej niso nič novega. To so prakticirala že davna poganska ljudstva pred tisočletji.
Značilno okraševalno zelenje te sezone v Zedin jenih državah so tudi vejice omele, ki se tukaj imenuje mistletoe. Ta običaj izhaja baje od poganskih Druidov, ki so pred Anglo-Saksi živeli v sedanji Angliji in ki so smatrali omelo za sveto rastlino. Običaj
se je vzdržal tudi po pokristja-njenju ter se je razširil v razne druge dežele severne Evrope, od koder je prišel v Ameriko. Tukaj je navada, da se vejica omele obesi nad poboji oziroma nad prehodi iz sobe v sobo. Neka stara pravica predvideva, da sme fant brez vprašanja poljubiti dekle, katero zaloti stoječo pod vejico omele.
Omela ali mistletoe je vedno zelena zajedavka, ki je doma tako v Ameriki kot v Evropi. Raste navadno na debelejših vejah hrastov, mokelj in jablan in včasih tudi na drugih drevesih. Razširjajo jo ptiči in kune, ki uživajo njene jagodice, nakar neprebavljena semenska zrna odlagajo po drevesih. Tako zrnje najde razpoke v lubju in začne tam rasti; "zasedeno" drevo mora zaje-davko rediti. V Sloveniji so po nekod rabili to vedno zeleno gr-mičje za napravo omel, s katerimi so pometali krušne peči pred peko. Od tega nedvomno izhaja ime omela. Frantiči pa so nabirali jagodice omele, ki so zelo lepljive, in iz istih napravljali lim za ptičje limanice. Kakšnega posebnega sezonskega pomena pa v Sloveniji omela ni imela in ga najbrž še danes nima.
—NEW ERA. glasilo ABZ
RUSKO KULTURNO DRUŠTVO V CLEVELANDU
PRIREDI
V SOBOTO, dne 22. ЈЛШЛКЈЛ t. h
TRADICiJONALNI "TATIJA]\W' KONCERT in PLES v prostorih cerkve SV. MIHAELA
na 10000 UNION AVENUE
Spored:
1.—BAKUNAS	VITO, poje bas,
2.—BERULA	KATARINA, poje sopran,
3.—VALUJEVA	TAISIJE, balerina,
4.—JERMAKOV	SERGIUS, plesni mojster,
5.—IVANOV	ROSTIK, barton,	.	, „r
6.—TRAFIMOVA	SUZI na klavirju, spremlja jo Slobolvska M. Začetek ob 7.30 zvečer.
Po koncertu je ples in izvoljeno bo najlepše dekle za kraljico cele prireditve ter dve princezi. Najboljši plesni par prejme nagrado. Preskrbljeno je za dober prigrizek ter mrzla in topla pijača.
VSTOPNINA: $1.25
Za obilno udeležbo lepo vabi prijatelje Ruskega društra
ODBOR
AMERIŠKA m EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da žehjo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna matrična dolžina po ameriški meri;
1 centimeter — 0.3S37 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15^; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
ZIDARSTVO
Zgradim novo hišo ali garažo: izvršim popravila in postavim klet pod staro hišo.
Za pojasnila se obrnite na zanesljivega gradbenika JOHN YAGER IV 1-5702
Mlada zakonska dvojica
išče 3 ali 4 opremljene ali ne-opremij ene sobe, v collinwoodski ali euclidski okolici. Nič otrok, oba zaposlena.
Pokličite IV 1-8058
Priletna ženska
želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th. Street v Euclidu.
Pokličite IV 1-3272
KJVDAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proii ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
DELNIČARSKA SEJA
AMERICAN JUGOSLAV CENTER
SE VRŠI
dne 23. januarja 1955
ob 2. uri popoldne v Euclid 19, Ohio
TO NAJ SE SMATRA ZA URADNI POZIV ZA VSE NAŠE DELNIČARJE.
Za direktor!j
ANDREW OCRIN, tajnik
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 east mth street
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
HIŠE NAPRODAJ
HIŠI ZA 2 DRUŽINI V EUCLID, O.
2 novi zidani hiši, vsaka za Z družini, boste kmalu dogotovlje-ni. 3 spalnice, kopalnice v obeh stanovanjih so obite z ilovnatimi ploščicami. Garaže za 2 avta in dovoz. Se vzame tudi staro hišo v zameno.
Za podrobnosti sc obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Cols Basement
Izredni prihranki na fine kakovosti
PEQUOT RJUHAH
Pequot "One Thirty" koteninaste rjuhe
Redna 2.59 vrednost 72x108 in 81x99-inčev mere
Pequot rjuhe in prevlake za vzglavnike, Pequot znamke . . . vaša protekcija za vrednost.. . dolgotrajnost... in najboljše v poslugi. Veseli boste, da ste kupili PEQUOT rjuhe.
Reg. 2.49 Mere 72x99	2.09
Reg. 2.79 Mere 81x108	2.39
Reg. 3.09 Mere 90x108	\	2.69
Reg. б9с Mere 42x36 ...................... 59c
Reg. 74c Mere 45x36 ...................... б4с
vsaka
Pequot "One Thirty" umerjene rjuhe
Redno 2.59 umerjene rjuhe
za ozko posteljo ............................2.19
Redno 2.79 umerjene rjuhe
za velike postelje .....—--------------------2.39
Pequot "One Thirty" pastels
• Plava • Zelena • Rumena • Lilac • Rosa
2.98 Mere 72x108 . .. 3.19 Mere 81x108 . 2.98 umerjena ozka 3.19 umerjena velika Redno 89c 42x36 .....
2.59 „2.89 2.59 2.89 69c
Pequot "Plus Scrviee" ekstra nioi^nc koteninaste rjuhe
Redna 2.79 vrednost, mere 72x108 inčev
Močne koteninaste rjuhe najbolj praktične kakovosti za udobnost in dolgotrajnost.
Reg. 3.09 81x108 ........................ 2.79
Reg. 3.49 90x108	3.09
Reg. 79c 42x36 ......................... б9с
Reg. 89c 45x36	74c
Pequot combed percale rjuhe
Redna 2.98 vrednost, mere 72x108- inčev
Fine kakovosti, izvrstne Pequot tkane percale rjuhe, ki so narejene za trpežnost in trajnost. . . vse najboljše kakovosti,
ker so PEQUOT rjuhe.
3.29 Mere 81x108 3.59 Mere 90x108 98c Mere 42x38 1.09 Mere 45x38
2.89 3.19 79c 89c
2.49
vsaka
2.59
vsaka
POŠTNA IN TELEFONSKA NAROČILA SPRE.JETA . . . POKLIČITE СНеггу 1-3000 THE MAY CO.'S BASEMENT ODDELEK S POSTELJNINO
STRAN 4 "
ENAKOPRAVNOST "
{.шлппатпмптсшнпттптиитшпттлиплттпппитинтшплтпштницапппттппитншсиптштс*:*
MICHEL ZEVACO
KRAlJEyi yiTEZ
B
ZGODOVINSKI ROMAN	|
t>iuuiiumiaimiuiimEiiiiuiiiiiiDiiiHniiiiiDiiiimiminimiiiiiiiu}uiiiHiiiiiaiuiHimuuiiiiiiiiiMiaiiuiiijmK]iiiiiiuMuniiJimi *
(Nadaljevanje)
"Kdo je ta človek?" je zahro-pel Capestang, čeprav je odmevalo nasprotnikovo ime že ves čas v njegovi glavi.
"Karel, bastard Valožki, grof Auvernski, vojvoda Angoulem-ski!" je odgovoril Ludvik Х1П. z zamolklim glasom.
V duši vitezovi se je grme podrla vsa blaženost prejšnje minute.
Mož, katerega naj bi ubil v poštenem boju, je bil opsoval Cape-stanga in mu stregel po življenju. V plačilo za njegovo smrt se je obetala vitezu sreča, katere je iskal v Parizu, samo da še tisočkrat sijajnejša od njegovih najbolj predrznih sanj.
Toda nasprotnik je bil Gizelin oče! In vzlic vsemu, kar je bil videl, slišal in izkusil pustolovec v Angoulemskem dvorcu, je živela v globini njegovega srca vendar še strastna ljubezen do Gi-zele. Srečo, slavo, čast in bogastvo, vse na svetu bi bil žrtvoval, da se ji more približati. Kri vojvode Angoulemskega, prelita po njegovi roki, pa je pomenila ločitev na vekomaj!
Ne da bi se zavedal, kako in zakaj, je vitez zmajal z glavo v znak nemega, nepreklicnega zanikanja.
Ludvik ХШ. je ostrmel.
"Odklanjate?" je vprašal z užaljenim glasom. "Premislite
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WESTSIDE EGG DEPOT Specializing in large fresh Grade A White Farm Eggs Delivered to your home only 46c dozen - Wholesale 55c dozen for large Grade A Eggs
3 dozen $1.55 2829 W. CONGRESS PARKWAY NEvada 8-3409
REAL ESTATE
ARLINGTON HEIGHTS — In Stonegate, beautiful 1 year old,
2	story on large corner lot. Large living-dining room combination,
3	bedrooms, 116 tile baths, large utility room. Piped gas furnace. Attached garage. Low down payment.
CLearbrook 3-8153
dobro, vitez moj! Pretehtajte, kaj vam ponujam in kaj zameta,-vate. Mari ne. veste, kaj pomeni biti na Francoskem prvemu za kraljem? Nikomur ne zaupam, kar jih je okrog mene, ne Omanu, ki je pošten in hraber vojak, a mu manjka razuma, niti ne Luynesu, ki ga ima preveč. Vi pa, vitez, se mi zdite kakor um in sila, vtelešeni obe hkrati v najpopolnejši zvestobi; navdajate me z brezmejnim zaupanjem."
Kralj je rahlo položil roko na pustolovčev komolec in povzel:
"Hoteli ste povelja. Imate ga. Rešite me Angoulema. Še vedno majete z glavo? Govorite: ali sprejmete ali ne?"
"Ne!" je odgovoril vitez s takšnim glasom, kakor bi zaklel.
Kralj je srdito plosnil z dlanmi.
"Sire," je dejal Capestang, "pošljite me nad Guisa, Condeja ali kogarkoli izmed najmogočnejših in najnevarnejših, in zapodim se z zaprtimi očmi! Enega za drugim ali vse hkrati—malo me briga!"	i
"Enega samega!" je viknil kralj. "Rešite me Angoulema!"
"Sire! Sire!" je zavpil pustolovec s presunljivim glasom, "njega ne morem ubiti! Gorje mi, trikrat gorje! On mi je nedotekljiv! Toda ostale, veličanstvo! Recite besedo, in napadem!"
"Dajte mi Angolema!" je ponovil Ludvik mrklo in preteče.
"Ves svet bo pomnil ta boj!" je kričal Capestang, kakor da ga ne sliši. "Moj rapir! Mojega konja ! . . ."
Beseda se mu je utrnila v zamahu; obstal je vzravnan, z iztegnjeno desnico in plamenečim obličjem, nalik kipu izzivalne bo-jevitosti. A tudi kralj je iztegnil roko; s koncem prsta se je dotek-nil njegovih prsi ter dejal s prezirljivim nasmeškom:
"Širokoustnež!"
Pustolovec je omahnil. Beseda je padla na njegovo glavo kakor udarec z betom.
Začutil je, da ne more biti ves njegov pogum in zmagesvest-na drznost v kraljevih očeh nič drugega kakor bahava komedija, ker se brani iti v boj zoper edi-
nega nasprotnika, ki mu ga Ludvik določa!
Ali naj se poizkusi opravičiti? Naj mari prizna svojo ljubezen? Njegov ponos se je uprl. Vzravnal se je, zrasel za ped. Njegov pogled je ošinil kralja pomilovalno od glave do nog in glas njegov je švistnil kakor šiba:
"Imenujete me širokoustneža,, ker mi že dvakrat dolgujete življenje. Radoveden sem, kako mi porečete, ko vam ga rešim tretji-krat?"
Šel je, ne da bi čakal odgovora. S trdim korakom je premeril sobane, polne vojakov in plemi-čev, ki so radovedno prežali na konec te čudne nočne avdijence ter zapustil Louvre, ne da bi ga bil kdo oviral. Ves besen in vendar vesel, preklinja je in hkrati odobrava je svoje ravnanje, obupan, ker je bil zapravil srečo, in srečen, da ga ne loči od Gizele prelita kri, se je vrnil k "Velikemu Henriku."
ХХП1.
Cogolin.
Cogolina še ni bilo doma. Oblečen se je vrgel vitez na posteljo, da bi počakal vrlega sluge in ga zuhljal zaradi njegove malomarnosti. Ali računal je brez svoje krepke mladosti. Komaj je ležal pet minut, že je zaspal globoko spanje, polno divjih sanj. Poldan-ski zvon se je razlegal po mestu, ko je odprl oči.
"Hudiča!" je zazehal Capestang. "Koliko je neki ura?"
"Toliko, da je čas obedovati, gospod, lehko mi verjamete. Ne morete si misliti, kako dobra ura je moj želodec, posebno takrat, kadar . .
"Cogolin!" je vzkliknil Capestang napol veselo, napol srdito, ko je spoznal oprodo.
"Ne, gospod, Bogu bodi poto-ženo! Danes sem Smola, gospod!"
"Kod si se klatil ponoči, lopov? Govori, ali pa ti populim lase!"
"Nikoli!" je izjavil Cogolin odločno.
"Oho! Vprašal te bom, corba-que!"
"Nikoli!"
"Grom in strela! Kako da ne?" Capestang je planil kvišku. ' "Zato, ker sem plešast. Le poglejte!"
Kakor bi hotel sam izvršiti gospodarjevo grožnjo, se je prijel Cogolin za grivo, potegnil si jo z glave ter pokazal osuplemu vitezu eno najlepših in najdovršenej-ših pleš na Francoskem. Bila je gladka kakor zrcalo, neizmerna kakor milost božja in gola kakor
mesec, brez najmanjšega sledu kake zanikarne kocinice! In Cogolin, ko si je spet nasadil lasuljo, je rekel z žalostnini glasom:
"Bog mi je priča, gospod, da vam ne bi bil nikoli razodel te sramote; sami ste krivi! Ali me zdaj, v nameček, nemara celo spodite iz službe? Plešast oproda gotovo ni po vašem vkusu!"
"Ne boj se, ubogi Cogolin!" je rekel vitez, držeč se za trebuh od smeha. "Samo povej mi, kaj se je godilo s teboj?"
"Sveti Duh se je spustil name!" je vzkliknil Cogolin.
"Snoči?"
"Ne, zdajle; idejo sem dobil. Idejo, ki se tiče moje pleše. Nu, videli bomo. Povest o mojih snočnjih doživljajih pa je tale."
"Počakaj," ga je ustavil Capestang na moč prijazno. "Ako je tvoja zgodba res tako dolga, se morava prej pokrepčati z obedom."
"Prekrasno!"
"Tak naroči ga. Obedujva, ljubi moj Cogolin!"
"Ljubi moj Smola, gospod. Nu, kar obedujva; prosim!"
In Cogolin, ne da bi se genil z mesta, je začel vrtiti palce na trebuhu.
"Kaj pomeni to, lopov?"
"To pomeni, da mi je izročil mojster Lureau svoj račun, ki znaša šest pištol, štiri livre in osem scldov, rekoč, da ne dobiva več niti skorjice kruha, dokler ga ne poravnava."
"Nu, tak poravnaj, živina! Plačaj malopridneža, saj imaš mošnjo!"
"Mošnjo, gospod?" se je za-cmeril Cogolin s klavrnim glasom.
"I seveda! Mošnjo z devetimi modricami in njihovimi mladiči!"
"Nimam je več, gospod! Modrice so šle k vragu, mladiči letajo bogve kod!"
Capestang je okamenel spričo tega usodnega dejstva. Zdaj, ko je plavala sreča po vodi in je videl jasno, da ne najde v Parizu drugega kakor sovražnike, se mu je zdela izguba njegove revne mošnjice višek vseh katastrof. Kam naj se obrne, ko ne pozna v vsem mestu žive duše razen ljudi, ki ga hočejo spraviti na oni svet!
"Hvala Bogu!" je zarjul srdito. "Samo tega mi je še manjkalo, da umrem od gladu!"
Brez glave je začel dirjati po sobi, ki je bila premajhna za njegov obup in gnev. Cele pol ure je samo robantil, preklinjal
in vpil, da sam ni vedel, kaj. Grozil je nebu in zemlji, rotil se, da zadavi Cinq-Marsa, zakolje Concinija in Rinalda ter napravi sekanico iz Guisa, Condeja in Richelieuja; nazadnje pa je z grmečim glasom poklical Cogolina, ki je ždel ves čas pod mizo in se ni upal besnežu pred oči. Tresoč se kakor šiba na vodi je prilezel nesrečnež na dan.
"Ali ste se naobedovali, gospod?" je vprašal.
"Bogme, prav imaš! Krivič-nost usode mi je pokvarila tek. Nič več nisem lačen."
"Če je tako, vam zdaj lehko povem, kako je snoči malo manjkalo, da nisem izgubil življenja."
"Pripoveduj!" je velel Capestang, vrgel se na posteljo in zategnil pas.
"Gospod vitez," je dejal Cogolin, "gotovo ste že opazili, da je Dauphinska ulica pravzaprav samo cesta, obrobljena s plotovi, odri in drugo zidarsko pripravo; ne vem, ali bi našteli v nji pol tu-cata dograjenih hiš. Ena izmed tistih pa, ki imajo streho in tudi ljudi pod njo, stoji baš nasproti dvorca, v katerem ste bili snoči."
"Kaj me briga ulica! Pripoveduj mi rajši o izgubljeni mošnji," je zagodel Capestang.
"Takoj bom pri nji, gospod; še prezgodaj pride na vrsto! Ko ste vi stopili v dvorec, sem se jaz približal omenjeni hiši. Poče-nil sem v kotiček za kupom kamenja in tramovja in hotel baš zadremati, kar slišim tik zraven sebe škripanje vrat. Napel sem vso bistrobo svojih oči ter videl dvoje mož, ki sta se prikacila iz hiše. Eden izmed njiju je prižgal majhno svetilko, nakar sta začela šušljati in zijati na ono stran . . ."
Capestang se je spravil na noge in mahoma pozabil mošnjo.
"Pra v dobro sem jih videl izza svojih brun in razločno sem slišal vsako besedo. Tisti s svetilko je vprašal: 'Tak so prišli?' In drugi je odgovoril: 'Prišli so. Videl sem jih skozi okno. Stopite povedat njegovi svetlosti, da si lehko privošči dober ribji lov.' —'Hudimana,' je povzel mož s
svetilko, lieu' . .
"gospod de
"Richelieu!" je vzkliknil Cape-stani? zamolklo.
"Da, gospod. — 'Gospod de Richelieu ima dober nos,' je dejal tisti dedec. 'Vi, mojster Laf-femas, ostanite tu in pazite.' To rekši je mož s svetilko odšel; za nekaj trenotkov pa se je vrnil in dejal: 'Veste, kaj bi storil jaz?'— 'Nu kaj?' —, Da sem na vašem mestu, Laffemas, bi izkušal priti noter. To bi bilo mojstrsko dejanje in velika zasluga.' S temi besedami je odšel nepridiprav in ga ni bilo več nazaj."
Riche-i "A kaj je storil Laffemas?' j je vprašal vitez, komaj dihaje.
"Nasvet se mu je zdel gotovo pameten: šel je."
"V dvorec?"
(Dalje prlTioanJiC)
.1
V blag spomin
ob drugi obletnici odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče in stari oče

MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY'S 4 TRGOVINE
/
EKSTRA ŠIROKE
DACRON
Nabrane zavese
55 inčev široke . .. 110 inčev na paru . .. 54", 63", 72", 81" dolge Vrednosti 6.95-8.95 ...
S 99
-	PAR
55x45" Mer«
55x90" Mere
80x90" Mere
[,69
10
105x90" Pr. Mere
'.99	105x81"
' Pr.	Mere
.99	1^5x90"
Pr.	Mere
14 13 21
.99
Pr.
.99
Pr.
.95
Pr.
Krasne nabrane zavese iz DACRONA, ki je resnično čudovito blago, katero ne rabi likanja ali nategnitve . . . izredno dobro narejene po enemu najbolj znanih New England izdelovalcev; imajo široke nabrane robove in trakove iz enakega blaga; v lepi mehki beli barvi.
Poštna naročila sprejeta ali pokličite CHerry 1-3820 BAILEY'S peto nadstropje in v vseh podružnicah
Frank čeligoj
Izgubil je svoje življenje dne 20. januarja 1953.
Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije,
a za Te gorka solza lije,
zaman, saj temni grob Te krije.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne vgasne, tam lepša zarja Ti blešči.
žalujoči:
JENNIE, soproga
FRANK JR.. sin
ANNA KARUN in FRANCES
hčeri sinaha in zeta vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio,
dne 20. januarja 1955.
V BLAG SPOMIN
Enajste obletnice smrti našega ljubljenega in nepozabljenega očeta
IGNAC SLAPNIK
ki ga je Bog poklical k sebi
dne 18. januarja 1944
Dragi nepozabni ljubljen' oče,
deset let že počivaš v grobu,
zaklad spominov na Tebe, dragi,
večkrat prisili tihe solze v oči;
k Bogu naše prošnje se dvigajo,
da v nebesih Ti On plačilo da.
Žalujoči ostali:
CHARLES, JAMES in
LOUIS, sinovi vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, dne 20. januarja 1955.
dob
er
okus
ZA ZELO DOBER VZROK
Stroh s je edino ameriško pivo, varjeno nad ognjem ob 2000°!
Ljudje vprašajo, "Zakaj ima Stroh's tako fin,
odličen okus?" Odgovor je enostaven. Stroh's je edino ameriško pivo, varjeno naravnost	.
nad ognjem . . . edino ameriško pivo, varjeno nad ognjem ob 2000°. Poskusite Stroh's danes in spoznali boste prijetno razliko piva varjenega nad ognjem.



OKrS,
ki ga nobeno pivo ne prekaša

Ameriško edino pivo varjeno nad ognjem ob 2000°
Ugajal vam bo
j© lahkejSi! SEDAJ PO LOKAL]\IH CEIVAH