* uOMniiB piaCttnn T gvvVVBU
iŽSZJE
■Ll.
Naročnina za Jtttroslftvijo: celoletno 180 din, za ‘/t leta 80 din, za ‘U leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Štev/tka 10.
vr
Časopis za	trgovino.	industriio
trrednlitvo tn upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. št. 26-52.
Bmtmsviza vsak ponedeljek,
»riaia sredo ta petek
Llubliana, ponedeljek 25.	1937
Cena SSTSL
Pakt vei priiatelistva
z Bolgarsk
V nedeljo je bil v Beogradu slovesno- podpisan pakt o večnem prijateljstvu med Bolgarsko in Jugoslavijo. Ze mnogo prej pa je bil ta pakt sklenjen v srcih bolgarskega in jugoslovanskega naroda, kar se je vidno in jasno manifestiralo, ko je naš nepozabni kralj Aleksander I. s svojim obiskom v Sofiji ustvaril podlago za sklenitev sedanjega pakta. Ves bolgarski narod in ves jugoslovanski narod je takrat pozdravljal korak kralja Aleksandra, prav tako navdušeno pa tudi bolgarskega kralja Borisa, ko je ta vrnil obisk ter prišel v Beograd in s tem vidno poudaril, da je bolgarsko-jugoslo-vanskih nasprotstev konec. Oprt na čustvovanje vsega bolgarskega in jugoslovanskega naroda bo zato imel pakt večnega prijateljstva, ki sta ga v nedeljo podpisala v Beogradu ministrska predsednika Kjuseivanov in dr. Stojadinovič, tTajno Veljavo in nobene nevarnosti ni, da bi ga ta ali ona intriga mogla izpodkopati. Bolgarski in jugoslovanski narod se zavedata, da sta iste krvi, da pripadata Oba veliki jugoslovanski družini in da je njuna usoda zajamčena le, če sta složna. Kadar koli sta nastopila oba naroda v zgodovini složno, vedno je morala zgodovina označiti to dobo kot veliko dobo obeh narodov, kakor je bila vsaka doba njune nesloge ali celo medsebojnih bojev doba nesreče za oba naroda, iz te težke izkušnje se je tudi porodila med bolgarskim in našim narodom zavest, da morata oba naroda hoditi skupno, če hočeta, da bo njuna samostojnost v vsakem pogledu zagotovljena.
Le na ta način pa bo zagotovljena tudi njuna gospodarska neodvisnost. Ce ne bodo več mogoče nobene špekulacije na needinost bolgarskega in jugoslovanskega naroda, potem tudi ne bodo mogoče one špekulacije, ki so hotele na podlagi te needinosti gospodarsko izkoriSčdti oba naroda. Z več-him prijateljstvom med Bolgarsko in Jugoslavijo pa je dobila tudi balkanska politika svojo pravo podlago. Sedaj šele je mogoče do zadnje konsekvence izvesti geslo: Balkan — balkanskim narodom.
Pozdravljamo zato večni pakt prijateljstva z Bolgarsko iz vsega srca ter z največjim zadoščenjem, ker je bil ta pakt od nekdaj ena naših najbolj srčnih želj. Zato pa tudi z vsem poudarkom izrekamo priznanje bolgarski in jugoslovanski vladi, da je bil včeraj ta pakt tudi podpisan. Med številnima uspehi, ki jih je dosegla Zunanja politika ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, je pač pakt prijateljstva z Bolgarsko najbolj blesteč uspeh.
Ko pozdravljamo novi paktj, Pa moramo tudi opozoriti, da nam. ipora biti pakt le izhodišče za novo zbližanje in za poglobitev naših j paedsebojnih stikov, ne pa cilj, s katerim bi bile že dosežene vse naSfe zahteve.
Že pred tremi leti, ko so slovenski gospodarski ljudje obiskali Bolgarsko, je bila od njih izrečena! misel, da se mora med Jugoslavijo in Bolgarsko Skleniti tudi carinska, unija. Pozneje je to željo ponovil predsednik Jelačin tudi na plenarni seji Zbornice, ki je njegov predlog z navdušenjem sprejela.'
A tudi na Bolgarskem je bil od-
ziv tega predloga nad vse ugoden. In če upoštevamo, da sta Bolgarska in Srbija pred vojno carinsko unijo tudi že dejansko sklenili, a je nista mogli izvesti zaradi protesta Avstro-Ogrske, potem je jasno, da ni ovire, da bi se ta davna namera izvedla danes.
Sicer res niso gospodarski od-nošaji med Bolgarsko in Jugoslavijo danes intenzivni. Toda večji kakor danes bi mogli biti že v kratkerii času. Zlasti pa bi bilo važno, da bi se dosegel med Bolgarsko in Jugoslavijo dogovor glede izvoza agrarnih proizvodov, da si obe državi ne bi na tujih trgih nikjer medsebojno konkurirali. Milijarde bi mogel dati takšen dogovor bolgarskemu in jugoslovanskemu kmetovalcu.
Če bi bila sklenjena carinska unija, potem bi dobili gospodarsko ozemlje, ki bi štelo nad 20 milijonov ljudi, ki bi imelo velikanske
zaloge kmetijskih surovin. Gospodarske možnosti bi se že samo zaradi povečanja gospodar, ozemlja v obeh državah potencirale v silnem obsegu in mogle bi se ustanoviti tudi tvornice, ki so danes zaradi premajhnega odjema še nemogoče. Z iskrenim sodelovanjem bi se mogel sestaviti cel načrt, kako dvigniti gospodarsko silo obeh držav z medsebojno izpopolnjujočim se gospodarskim delom.
Da bi se pa ta veliki načrt uresničil, bi seveda bilo treba tudi izvesti celo vrsto manjših, a prav tako nujnih stvari. Potniška viza med obema državama naj bi se takoj odpravila, v vseh glavnih mestih Bolgarske in Jugoslavije naj se ustanove jugoslovanski oz. bolgarski konzulati. Turistični promet naj se poživi z raznimi ugodnostmi. Ustanove naj se redne pomorske zveze. Zlasti pa je potrebno, da se ustanovi bolgarsko-jugo-slovanska trgovinska zbornica, ki
bi imela svoje podružnice v vseh glavnih krajih obeh držav. Potrebnih je nadalje tudi več kulturnih stikov. Tudi poročevalska služba med obema državama se mora izpopolniti. Jugoslovanska razstava bi morala biti stalen del velesejma v Plovdivu in Varni, kakor bi morala biti bolgarska razstava tudi na ljubljanskem velesejmu stalna. Skratka: v vseh panogah gospodarskega in kulturnega življenja se mora jugoslovansko-bolgarsko prijateljstvo vidno izražati.
24. I. 1937, ko je bil podpisan v Beogradu pakt o večnem prijateljstvu med Bolgarsko in Jugoslavijo, ostane za vse večne čase v zgodovini bolgarskega in jugoslovanskega naroda kot oni pomembni dan, ko se začenja za oba naroda lepša in boljša prihodnost. Samo od nas je odvisno, da bodo možnosti, ki jih daje novi pakt, ukoriščene v čim večji meri.
Podpis	prijateljske
z Bolgarsko
Vsa	Bolgarska in Jugoslavija pozdravil ata
podpis pogodbe
Ministrski predsednik Kjuseivanov je odgovoril z enako pomembno zdravico, v kateri je med drugim dejal, da je danes podpisani pakt zgodovinski dokument, pomemben ne samo za Jugoslavijo in Bolgarsko, temveč za ves Balkan. Od onega zgodovinskega dne, ko sta se srečala jugoslovanski in bolgarski vladar, so prešli bolgar-sko-jugoslovauski o d nošnji v fazo iskrenega, lojalnega in trajnega prijateljstva. Srečen je, da v bodoče nič ne bo moglo motiti prijateljstva med obema narodoma. V tem prepričanju napija na zdravje kralja Petra in vsega kr. doma, kneza-namestnika in kr. namestništva ter vse Jugoslavije.
Ves jugoslovanski in bolgarski narod sta z najiskrenejšim odobravanjem potrdila t^dno veljavnost noye pogodbe.
V nedeljo dopoldne je prišel v Beograd bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov, kateremu je priredil ves Beograd nad vse iskren in lep sprejem. Ves ogromni prostor pred kolodvorom je bil poln navdušenega občinstva. V dvorni čakalnici je pozdravil ministrskega predsednika Kjuseiva-nova beograjski župan Vlada Ilič, ki je v svojem govoru naglasil, da je globoka želja vsega Beograda in vsega našega naroda, da ostane današnji podpis pakta o večnem prijateljstvu za vedno zgodovinski dogodek.
Ob 11 dopoldne je bil v zunanjem ministrstvu slovesno podpisan pakt prijateljstva med Bolgarsko in Jugoslavijo. Podpisala sta ga ministrska predsednika in zunanja ministra Kjuseivanov in dr. Stojadinovič. Po podpisu pakta je dal Kjuseivanov dr. Stojadino-viču roko in dejal: »Naj Bog blagoslovi današnji srečni Zgodovinski pričetek nove zgodovine dveh bratskih narodov!« Dr. Stojadinovič je odgovoril: »Naj bo srečno in blagoslovljeno!«
Pakt pravi med drugim: Nj. Vel. kralj Jugoslavije in Nj. Vel. kralj Bolgarov sta prežeta z duhom dobrega sosedstva, vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva trdno prepričana, da bosta konsolidacija in razvoj teh srečnih od-nošajev služila napredku in blagostanju njunih sosednih in bratskih narodov, želeč, da bi prispevala k utrditvi miru na Balkanu, odločila skleniti pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Pogodba sama ima 2 člena, ki se glasita:
Čl. 1. Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarsko bosta obstajala nerazrggjjiv mir ter iskreno in trajno prijateljstvo.
Čl. 2. Ta pogodba bo ratificirana iti bosta ratifikaciji izmenjani v •čim krajšem roku. Stopila bo v veljavo onega dne, ko se bosta ra-| tiiikaciji izmenjali.
Nato'je'bil'min. predsednik Kju-j seivanov sprejet od kneza-namest-i nika Pavla v svečani avdienci.
Zvečer je bil banket, na katerem je pozdravil min. predsednik drf Stojadinovič ministrskega predsednika Kjuseivanova s pomembnim govorom, v katerem je med drugim dejal:
Z aktom, ki je bil danes podpisan, je likvidirana in izročena pozabljenju ne prav srečna preteklost Balkana, obenem pa je z njim otvorjena nova doba političnih odnošajev, ki daje polno nade v ugodni razvoj splošnega položaja v tem delu Evrope. Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki je bil danes podpisan, je v skladu z miroljubno politiko Jugoslavije ter ustreza željam vseh balkanskih narodov, ker se z njim konsolidira mir na Balkanu. Med Vami in nami ni nič, kar bi nas v bodoče razdvajalo!
Svetovna produkeiia iekla in železa v I. 7936
Svetovna produkcija jekla se je po statističnih podatkih, ki jih je objavila revija »Stahl und Eisen«, dvignila od 997 milijona ton v 1. 1935. na 123 7 milijona ton, to je za okoli 24 odstotkov. Napram letu 1929., ko je dosegla produkcija jekla s 122'1 miiij. ton, je padla v 1. 1982. za 42 odstotkov, tako da presoga letošnja produkcija za 1*3 odstotka najvišje stanje, ki ga je kdaj dosegla ta industrija.
V primeri S tem silnim dvigom produkcije jekla pa je razvoj proizvodnje (surovega) železa nekoliko zaostal, ker se je njegova proizvodnja povečala le od 74'2 milij. ton v 1. 1935. na 91 milij. ton v lanskem letu. Tudi proizvodnja železa je padla v letih krize za 40 odstotkov in je dosegla lani višino iz 1. 1929.
Evropski producenti jekla in železa, vključno Sovjetsko Rusijo, so proizvedli lani 66'8 milij. ton jekla in 52'95 milij. ton železa, kar predstavlja napram letu 1935. povišanje za J6'5 odstotka oziroma 14‘3 odstotka.
Izvenevropski producenti pa so
povečali svojo proizvodnjo jekla od 42'27 na 56’85 milij. ton, železa pa od 2778 na 37'99 milij. ton, (tako da znaša dvig 35 oziroma 37 odstotkov. Ta porast gre predvsem na račun Združenih držav sever ne Amerike, ki so povečale svojo proizvodnjo jekla od 34'8 na 48‘5, železa pa od 217 na 31'8 milij. ton, torej za 40 oziroma 46 odstotkov, tako da so v tej panogi še vedno na prvem mestu na svetu. Na drugo mesto postavlja omenjena revija Nemčijo, s proizvodnjo 191 milij. ton jekla in 15‘2 milij. ton železa. Vendar pa ta razporeditev ne bo pravilna, ker pripada drugo mesto Sovjetski Rusiji, ki je po zanesljivih podatkih proizvedla 26 milijonov ton jekla in 16 milijonov ton železa. Četrto mesto zavzema Anglija z 12 milij. ton jekla in 7‘8 milij. ton železa, peto Francija s 6'6 in 6'1 milij. ton, šesto Japonska s 5‘2 in 27, sedmo Belgija s po 3'2, osmo pa Italija z 2'5 in 0'8 mijlij. ton. Od držav, katerih proizvodnja presega 1 milijon ton je,omeniti Češkoslovaško, z 1 milij. 569.000 ton jekla in 1,140.000 ton
železa, Poljsko z 11 milij. fon in Švedsko in Kanado s po 1 milijon ton. Proizvodnja Madjarske znaša pol milijona ton, Avstrije pa 400 tisoč ton.
Druge evropske države kot Romunija, Jugoslavija, Norveška, Holandija in Švica pa skupaj ne producirajo niti pol milijona ton.
Povpraševanje
po naš
blagu v
Les in lesni izdelki:
86 — Wujkaprodersdorf (Gradiščansko, Avstrija): hrastovi železniški pragi;
87 — Berlin: jelovina, smreko-vina, borov, javorjev, topolov, lipov in bukov žagan les, hrastovi frizi;
88 — Tršt: hrastovi sodi francoskega tipa ža 300 do 350 litrov (sto sodov).
Deželni pridelki:
89 — Bologna: koruzna moka (20.000 stotov);
90 — Frankfurt na Meni: ponuja se zastopnik za povrtnino;
91 — Berlin: karfijola;
92 — London: neka tvrdka išče zastopstvo naših izvoznikov konoplji;
93 — Beyrouth: koruzna slama;
94 — RoždalOVicepriNymburku (Češkoslovaška): trsje za strope.
Proizvodi sadjarstva:
95 — Frankfurt na Meni: ponuja se zastopnik za sadje.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
96 — Stockholm: puh za postelje;
97 — Anvers: živalska čreva.
Proizvodi rudarstva:
98 — Rotterdam: barit.
Industrijski izdelki:
99 — Innsbruck: keramične ploščice velikosti 15Xl5X0\5 cm, bele ali svetle žolte barve, 2 dO 3 vagone, toda ne za Avstrijo, temveč za izvoz v druge države.
100 — Nancy,: bonboni, sladkarije;
101 Johannesburg (Južna Afrika): ponuja se zastopnik za tekstilne tvornice in druga industrijska podjetja;
102 — Frankurt na Meni: filigranski nakit;
103 — Avstrija; kostna moka brez kleja;
104 — Jeruzalem: zdravila, toaletni predmeti, predelana koža, bombažno in volneno blago, gradbeni material;
105 — Tunis: stekleno blago, emajlirana posoda, stoli iz vpog-njenega pohištva, krtačice in gumbi.
Opomba št. 1. — Cincinnati, Ohio, U. S. A.: neka firma išče zastopnika za tiskarske stroje in tiskarske potrebščine.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Rdttaičfri ‘dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franlsp haža breja ali ©M pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
Kmetijski minister o uredbi o kmetijskih zbornicah
Ob priliki sprejetja uredbe o ustanovitvi kmetijskih zbornic po ministrskem svetu je dal kmetijski minister Stankovič daljšo izja vo. Uvodoma je poudarjal veliki pomen uredbe, s katero dobi judi kmetski stan svoje stanovsko predstavništvo, da se bo mogel sedaj glas kmetijstva v javnem življenju bolj slišati. Ppleg tega pa bodo kmetijske zbornice tudi v veliko korist za kmetijstvo, ker bo druga velika naloga zbornic pospeševanje kmetijstva.
O organizaciji kmetijskih zbor nic pa je izjavil minister Stankovič naslednje:
Kmetijske zbornice so stanovske organizacije kmetovalcev in se ustanove v vseh banovinskih središčih. Njih dolžnost je, da poročajo oblastvom o vseh vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva. Dve ali več zbornic se morejo tudi združiti v eno zbornico. Člani zbornic se ne volijo direktno, temveč po volilnih možeh. Vsak okraj izvoli enega zborničnega svetnika, ki ga izvoli volilno telo 50 volilnih mož. Te volilne može volijo občinski odbori občin. Vsaka občina voli toliko volilnih mož, kolikor odgovarja razmerju čistega katastrskega dohodka občine v primeri s celotnim katastrskim dohodkom okraja. Predsednik volilnih mož je starešina onega okrajnega sodišča, iz katerega ozemlja se volijo volilni možje.
Zbornice se vzdržujejo od taks in doklad na zemljiški davek, ki pa ne sme znašati več ko 5 odstotkov zemljarine. Izračunano je, da bodo morali znašati dohodki kmetijske zbornice najmanj 400 tisoč din. V Primorski banovini bo dala 5odstotna zemljarina okoli 450 tisoč dinarjev, v Dravski banovini okoli 1 milijon, v Savski banovini pa celo nad 3 milijone dinarjev.
Papir se bo podražil
>Jugoslovanski Kurir« poroča, da se bodo cene papirja podražile, ker jih bo dvignil kartel. Povišanje bo znašalo ou 5 do 15 odstotkov in bo stopilo v veljavo že 25. t. m. Glavni vzrok dviga cen je podražitev celuloze za 100 odstotkov. Še v začetku lanskega leta je veljal kilogram celuloze samo din 1‘50, v začetku decembra lanskega leta pa se je zaradi oboroževanja podražila celuloza na 3 din za kilogram.
Tvornica celuloze v Drvarju, ki dela sedaj že s polno kapaciteto, ima letos prodano že vso svojo proizvodnjo. 25% je prodane v Ameriko, 75 odstotkov pa so jo pripravljeni kupiti Francozi. Ko je bila tvornica odkupljena od Švicarjev, se je računalo, da se bo prodajala celuloza po din 1'50, sedaj pa je tvornica dvignila ceno na din 2‘50 ter je kljub temu že vse blago prodano. Ker znaša vsa proizvodnja tvornice 1800 vagonov, bo dobila tvornica za celulozo okoli 45 milijonov din.
Izvoz lesa bo še nadalje svoboden
Kakor smo že poročali, se je nameraval ustanoviti za izvoz lesa podobčn kontrolni urad, kakor je za izvoz živine. Ta ulbd bi tudi dodeljeval izvozne kontingente. —-Na zadnji seji gospodarsko-linanč-nega odbora ministrov pa je bilo sklenjeno, da se vse to vprašanje odloži na nedoločen čas. Izvoz lesa bo zato še nadalje svoboden.
PRODAJA
Direkcija šum v Ljubljani proda okoli 700 plin smrekovega ln Jelovega lesa, ki ga bo izdelala gozdna uprava Kranjska gora v gozdno-varstvenem okraju Mežakija. S 100 dinarji kolkovane ponudbe se sprejemajo do 5. februarja pri gozdni direkciji. Prej je treba položiti 10»/o vadij.
Širite »Trgovski list«!
Se o našemtujske
Hibe in pomanikliivotil	n
Za naše tujsko prometne urade izvbn naših meja bi bilo priporočljivo napraviti mape, in sicer za vsak kraj posebno mapo. V njej naj bi bila na prvi strani nameščena slika, ki bi kazala celotni pogled na dotični letoviški kraj. 1 ej naj bi sledile dobro izdelane razglednice posameznih hotelov, kjer bi bile navedene cene za sobe in njih število. Sicer imamo res prospekte, toda ti obravnavajo bolj življenje v zdravilišču in letovišču kot pa prikazujejo večje slike krajev in posameznih zdraviliških podjetij, ki so namenjena stanovanju gostov in njihovi udobnosti. Take mape bi morale biti enake za vse tujsko prometne pisarne, pa tudi slike bi morale vse imeti iste mere, da bi se lahko po mapi namestile. Prav bi bilo, da bi se take slike vsako leto obnavljale, že z ozirom na možnost pokvare, pa tudi radi ev. zboljšanj pri dotičnein hotelu. S tako mapo v roki bi uradnik popotniku lahko prav nazorno pokazal vse ono, o čemer govori. Slika pove več kot tisoč besed, pravi neki reklamni strokovnjak.
Po deželi so predavanja o tuj-sko-prometni propagandi. Ne vem, koliko morejo podeželski ljudje od tega imeti koristi, zlasti ko vemo, kako zmedeni pojmi so pri nas o reklami sploh. Domala vse, kar spada v reklamo, je ljudem tuje. Mislim, da bi bile bolj na mestu diskusijske obravnave, ali pa predavanje v obliki vprašanja in odgovora. Le na ta način bi si mogel propagande nevešč človek reklamno obzorje razbistriti in povečati. Iz lastne izkušnje vem, kako malo sem časih zajel od kakega predavanja, ki so kaj rada po nepotrebnem zapletena in govorjena z učeno, mesto s preprosto besedo.
Potovalne pisarne so zelo važne postojanke za potujoče občinstvo, saj s svojimi podatki večkrat odločujoče vplivajo na onega, ki si ni popolnoma na jasnem, kam naj usmeri svojo pot. Njihov pomen kot posredovalnic v tujskem prometu raste od dneva do dneva, zlasti ker se navaden zemljan kaj težko spozna pri različnih tarifnih izjemah železnic, omejitvah in določbah različnih deviznih predpisov itd. Glavna oseba pri teh uradih je mož za prodajalno mizo, uradnik, ki prihaja v osebni stik s popotnikom. Od njega zavisi ta-korekoč vse. Ta mož bi moral poznati vse dežele, vse hotele, cene vsega sveta in ne vem, kaj še vse. Nenasiten popotnik ga dene na natezalnico in v stiskalnico, da izvleče iz njega, kar le more. Od sugestivne sile tega uradnika in
— pri razmerah, kakršne so pač
— tudi od njegove fantazije je večkiat odvisen dober ali slab pose) dotične pisarne.
Po vsem svetu je enako: v inozemstvo, pa tudi doma potuje navadno le ravnatelj podjetja, ki plete in vzdržuje dobre zveze s tujimi prometnimi pisarnami. Potovati pa bi moral mož za prodajalno mizo, da vidi, kakšen je v resnici svet, o katerem mora dajati vsak dan posebej podatke. — Uradniki, ki so v stalnem stiku s potujočim občinstvom, bi morali vsako leto menjati svoja mesta: letos bi naj bil na Bledu, drugo leto pa že v kakem primorskem kraju, tretje leto pa morda v južni Srbiji itd. Kajti le na ta način, da s svojimi očmi vidijo pokrajine, morejo pravilno nasvetovati.
Tudi filmska propaganda je potrebna
Dober pouk temu za vsako tujsko prometno pisarno tako zelo važnemu uradniku pa smatram tudi film, ki vsaj delno more na-
lil.
domestiti krajevni ogled v naravi. Napravil naj bi se za vso Jugoslavijo film, ki bi kazal vse njene posebnosti, v njem naj bi bili kraji nanizani drug jia drugega. Tak ,,1'jlin naj bi krožil v zimskem času, ko je v tujsko prometnih pisarnah vsaj delen odmor, po vsej državi. Njegovili predvajanj naj bi se udeležili — mogoče tudi večkrat! — vsi uradniki, ki imajo posla s tujskim prometom. Film naj bi šel tudi v inozemstvo. Naše lastne pisarne, pa prav tako tudi tuje bi ga bile gotovo vesele, ker bi jim dal vsaj osnovne pojme o naših krajih. V zameno pa naj bi se pri nas vrteli filmi iz inozemstva. Ne samo oni, ki služijo tujskemu prometu z dušo in telesom, temveč tudi ostalo občinstvo bi jih odkrito pozdravilo, da si vsaj malo oddahne od načičkanega dnevnega filmskega šunda. Začetek s takimi filmskimi predavanji je že storjen. Zdravilišče Davos je šlo pred nedavnim po vseh važnih mestih Anglije s svojim filmom, katerega slike je pojasnjeval poseben propagandist, dočim je navzočni zdravnik govoril o zdravstvenih prilikah zdravilišča. Poročilo pravi, da je tujsko prometno uradni-štvo predavanje sprejelo z velikanskim navdušenjem in da se ga je udeležilo polnoštevilno z vsemi ravnatelji vred. Če je zmoglo eno
samo zdravilišče izdelati film in iti z njim y tujino, bomo pač mi vsi skupaj, kar nas je v državi, vsaj isto zmogli.
T’oda zboljšanja jo težko doseči, k«? M Jih vsi korenito branimo, ker so zdfužčna z večjim delont. Delamo pa vsi neradi. Pa še nekaj je, kar je proti zboljšanjem, česar pa ne morem povedati V enem samem stavku. — V Bohinju je bil kmet Jaka. Svoje posestvo je imel koncem vasi. Hiša je bila odmaknjena od ceste, na obeh straneh hiše je bil prostran vrt s prav lepim sadjem. Za hišo je bil tudi vrt, ki je imel obliko enakokrakega trikotnika. Osnovnica je bila dolžina hiše, dočim sta kraka merila po kakih 25 m. Plot je bilo treba vsako leto na novo postavljati, kajti vaški dečaki, pa tudi živina so mu z vso silo stregli po življenju. Vrt je donašal komaj par rjuh sena na leto. Z njim so bili večji stroški kot pa dobiček. Nekoč je pri kosilu Jakin hlapec Peter povzel besedo in rekel: »Ti, Jaka, dajmo tale naš vrt za hišo opustiti, saj imamo z njim samo zgubo, dobička pa nobenega.« Jaka je pogledal Petra, se počehal po glavi in odvrnil: »Ni neumno to. Toda jaz sem gospodar. Če bi se jaz na to spomnil, bi plot podrli, tako ga pa ne bomo, ker si nasvetoval ti, ki si le moj hlapec.«
Politične vesli
Ravnatelj Jeras
od tožbe ravnatelja ljubljanske podružnice Feniksa
Dne 10. oktobra je bil ustanovni občni zbor Društva Feniksovih zavarovancev. Kot predsednik pripravljalnega odbora je podal ravnatelj Jeras daljše poročilo o polomu »Feniksa«, koncem svojega poročila pa se je dotaknil tudi razmer v ljubljanski podružnici »Feniksa«. Med drugim je dejal, da je bilo odpovedano štirim uradnikom, ki so imeli skupno 3500 din mesečne plače' povišana pa je bila dvema višjima uradnikoma mesečna plača za din 6000’—. Mimogrede je omenil tudi primer s psom »Ferrijem«.
Ker smo tudi mi objavili poročilo o govoru ravnatelja Jerasa, nam je poslalo ravnateljstvo podružnice »Feniksa« v Ljubljani popravek, ki smo ga morali tudi objaviti, ker je v formalnem pogledu ustrezal predpisom tiskovnega zakona. Da bi pa moral biti popravek tudi po svoji vsebini resničen, pa zakon itak ne zahteva.
Obenem pa sta vložila ravnatelj podružnice g. Zvonko Zolgar in prokuristka gdč. Rozman tožbo proti ravnatelju Jerksu, ker ta ni hotel svoje izjave preklicati.
Nato sta bili dve razpravi, tekom katerih je bila zaslišana cela vrsta prič, katerih izjave so bile vseskozi ugodne zS' ravnatelja Jerasa.
Tako je blagajnik podružnice v Ljubljani izjavil, da se je svojčas knjižilo kot plača ravnatelja 5000 dinarjev, prokuristke pa 3000 din, v oktobru pa je videl avizo, po katerem je dobil ravnatelj 10.000 din, prokuristka pa 4800 din. Smatral je to za povišanje plače. Povedal je tudi, da so prejemali uradniki pri podružnici 15 mesečnih plač na leto. Nekatere priče pa so govorile še o večjih plačah obeh zasebnih tožiteljev.
Šofer Josip Kranjc je med drugim izpovedal, da je vozil v avtomobilu, ki je bil last »Feniksa«, oba zasebna tožitelja tudi na sprehode. Tudi očitek glede psa Ferri-ja so priče v glavnem potrdile.
V soboto dopoldne je bila zaključna razprava ter je sodnik po zaslišanju še nekaterih prič ter govorov obeh zastopnikov strank
razglasil sodbo, po kateri se ravnatelj Jeras popolnoma oprosti glede obtožbe vseh inkriminiranih delov njegovega govora.
Zasebna tožitelja morata plačati tudi vse sodne stroške.
V svoji razsodbi pravi sodnik, da so priče izpovedale celo več, kakor pa je navedel ravnatelj Jeras v svojem govoru. Dokazano je nadalje, da so se plače do nedavnega knjižile v dveh postavkah, kar bo imelo še poseben odmev na davkariji. Ravnatelj Jeras je zato mogel v dobri veri misliti, da gre za povišanje plač. Sploh pa gre tu za pojave, ki jih je treba v javnem interesu bičati in zato je treba ravnatelja Jerasa oprostiti. Oprostilno razsodbo je sprejela vsa publika z velikim zadoščenjem na znanje.
Zastopnik zas. tožiteljev pa je prijavil priziv.
Nova uredba o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine
Na zadnji seji gospodarsko-fi-nančnega odbora ministrov je bila sprejeta uredba o reorganizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. S to uredbo je znatno razširjena kompetenca Zavoda, ki postane tehnični organ trgovinskega ministrstva za izvajanje vseh ukrepov, s katerimi se more urejati naša zunanja trgovina. Trgovinske posle pa bo še nadalje izvrševal Prizad in ne Zavod. Po novi uredbi bo imel Zavod 8 odsekov, in sicer: upravni, računski, informacijski, odsek za kompenzacijske posle, odsek za živino in živalske proizvode, odsek za sadje in povrtnino, odsek za industrijske rastline in odsek za gozdne proizvode. Zato bo mogel delegirati v tujino tudi svoje stalne uradnike, če bo to potrebno. Vse ustanove, ki so dosedaj kontrolirale izvoz, kakor strokovni odbor za živino, centralna komisija za izvoz sadja in komisija za opojne droge, se bodo odslej koncentrirale pri Zavodu. Zavod bo deloval pod kontrolo trgovinskega ministrstva.
Kralj Boris je podpisal ukaz o občinskih volitvah na Bolgarskem, ki bodo po oblastih, kakor so bile pri nas po banovinah. Prve volitve bodo 7. marea za oblasti Stara Za-gora in Plevna, zadnje pa 28. marca za Sofijo.
Protičeška propaganda, ki so jo v zadnjem času nemški listi še stopnjevali, je dosegla popoln neuspeh. Tuji svet ne veruje več nemškim obtožbam, ker so Nemci odklonili ponudbo, da se osebno prepričajo, da ni na češkoslovaškem nobenih sovjetskih letališč.
V Lyonu je imel ministrski predsednik Bi um v nedeljo velik zuna-nje-političen govor, za katerega je vladalo v vsem zunanje-politidnem svetu naj večje zanimanje! Med drugim je dejal, da se Francija zaveda, da je najvažnejši problem Evrope zbližanjc med Francijo in Nemčijo. Francija je tudi pripravljena, izvesti to zbližanje ne le na političnem, temveč tudi na gospodarskem polju. V ta namen pa ne more skleniti z Nemčijo dvostranske pogodbe, ker noče postati le nemožni opazovalec evropskih dogodkov. Tega tudi ne more storiti iz razloga, ker hoče kot članica Zveze narodov ostati zvesta svojim dolžnostim do Zveze narodov. Nobeno resno zbližanje pa tudi ni mogoče, ne da se istočasno sklene zmanjšanje oboroževanja. Ker se pa to vprašanje ne more rešiti na-krat, je Francija pripravljena na vzporedna pogajanja.
Vodja francoskih komunistov Thorez je izjavil, da bodo komunisti še nadalje podpirali Blumovo vlado.
V sporu med Francijo in Turčijo
zaradi Aleksandrette bo vendarle prišlo do sporazuma. Ves sandžak dobi obširno avtonomijo ter bo za izvedbo sporazuma jamčila Zveza narodov. Vsa lokalna vprašanja bo sandžak urejal popolnoma samostojno. Posebej se bodo določili še pogoji za^ nadzorstvo Zveze narodov ter za varstvo manjšin. S posebno vojaško pogodbo med Turčijo in Francijo bo zaščitena varnost sandžaka.
Drugo težko vprašanje, ki ga mora rešiti Zveza narodov, je vprašanje Gdanjska. Na seji odbora treh (Francije, Anglije in švedske) je poročal poljski zun. minister o svojih noeajanjih Z Nemčijo. Po teh pogajanjih bi bile pravice komisarja Zveze narodov v Gdanjska zmanjšane ter bi smel ta skrbeti le za zunanjo politiko Gdanjska, ne pa tudi za njegovo notranjo ustavo. Anglija smatra to okrnjen j e za nesprejemljivo, ker se Zveza narodov ne more odpovedati svoji vlogi, da je čuvar ustave Gdanjska. Skušal se bo najti kompromis, ki bi tej osnovni zahtevi ustregel.
Ozadje konflikta zaradi sandžaka Iskenderun (Aleksandrette) je v odkritju velikih petrolejskih ležišč. Neka francoska družba je že dobila koncesijo za izkoriščanje teh petrolejskih polj.
Turški zunanji minister Ruždi Aras se v kratkem sestane z grofom Cianom. V zvezi s tem pišejo italijanski listi, da se bo italijan-sko-angleški gentlemenski sporazum razširil tudi na Turčijo.
Zaradi tajnega poljsko-nemškega dogovora v Gdanjsku je prišlo do ostrega nastopa med Beckom in Bdenom, ki je Becku očital, da je s svojim dogovorom škodoval avtoriteti Zveze narodov.
Nasprotje med katoliško cerkvijo in narodnim socializmom v Nemčiji se je zelo poostrilo ter pripravljajo nemški škofje dve izjavi, ki bosta prečitani v vseh cerkvah. V prvi izjavi pozivajo škofje katolike, da pošiljajo še nadalje svoje otroke v verske šole in da se ne udajo nobenemu pritisku. V drugi izjavf pa bodo označili škofje narodni socializem kot neprijaitelja katoliške cerkve. Vatikan skuša preprečiti najskrajnejše stanje in v ta namen so prišli tudi voditelji nemškega episkopata v Rim, da prouče vse možnosti, ki bi še mogle privesti do sprejemljivega kompromisa.
Na španskih bojiščih je zopet zavladal relativni mir. Le letalske akcije so bolj živahne. Vladno letalstvo Je bombardiralo Cevto ter napravilo veliko škode. V ženevskih krogih so prepričani, da bodo republikanci zmagali.
Na sestanku med Delbosom in Edenom se je govorilo tudi o tem, da bi se morale zlate zaloge Španije v tujini, če jih že ni mogoče odvzeti, vsaj zamrzniti.
Japonska vlada je sklenila, da ne bo zahtevala razpusta Japonskega parlamenta, temveč da bo sama odstopila. Ministrski predsednik Hirota je nato podal cesarju demisijo vse vlade. Pričakuje se, da se bo ustanovila na Japonskem vojaška vlada, ki bo razpustila parlament ter uvedla diktaturo.
Denarstvo
Velika živahnost na beograjski borzi
Pretekli teden je bila na beograjski ef-ektni borzi zelo velika živahnost, razpoloženje pa je bilo optimistično. »Narodno blagostanje« pravi, da je podnet za to prišel iz Zagreba. Ker je promet na zagrebški efektni borzi v primeri z onim na beograjski borzi zelo minimalep, saj znaša dostikrat beograjski enomesečni efektni promet toliko ko zagrebški celoletni, se je mišlilo, da so beograjski bor-zijanci zaradi pravoslavnih praznikov prenesli svoje delovanje na zagrebško borzo. Posebna anketa pa je ugotovila, da je to mnenje zmotno, temveč da izvira začetek optimističnega razpoloženja dejansko iz Zagreba. Dva dogodka bila vzrok temu optimizmu.
Drž. hip. banka je dovolila celjski občini 8milijonsko posojilo, ki
se bo obrestovalo po 7°/o in ki se mora odplačati v 15 letih. 3 posojilom bo mestna občina predvsem poravnala' svoj dolg pri celjski Mestni hranilnici, da se bo s tem njena likvidnost znatno povečala.
Drž. hipotekarna banka je dovolila Sarajevu posojilo 15 milijonov dinarjev. Posojilo se bo obrestovalo po 7 °/o in plačalo v 15 letih. Drin-ski banovini je znižala Drž. hip.
banka obrestno mero za staro 30-1 Valci razstave za 15% ceneje ka-
milijonsko posojilo d 8 na 7 %, ob enem ji je dovolila novo posojilo v višini 30 milijonov din.
Poljska poštna hranilnica je
imela koncem 1. 1936. liranilnih vlog za 895,7 milijona zlotov, za 14 milijonov zlotov več ko koncem 1. 1935.	*	~	'	"	-	*
Da bi se povečal obisk pariške svetovne razstave, nameravajo ustanoviti posebni »razstavni frank«, ki bi ga dobivali obisko-
kor pa znaša borzni tečaj franka.
Pariška efektna borza je zaprta
do konca februarja, ker je bilo v zadnjih dneh prijavljenih nič manj ko 2041 konkuraov raznih podjetij, katerih skupna pasiva znašajo skoraj 12 milijard frankov.
Proizvodnja zlata v Južni Afriki
se je povečala od 10,78 milijona unč v 1. 1935. na 11*34 milijona v letu 1936.
Neobrobljena, neparjena bukovina v morite kvaliteti.
200 vagonov celuloznega lesa.
Les
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO
poročilo ..trgovskega lista*
sta
plenitev prijateljskega pakta z °lgarsko in sestanek v Brežicah. 'agreb je mnenja, da bi državni Papirji naravnost silno skočili, če
prišlo do sporazuma s Hrvati. ^Narodno blagostanje« k temu pripominja, da sicer ne ve, iz katerih razlogov smatrajo zagrebški bor-z'janci za verjetno, da smo že blizu rešitvi hrvatskega vprašanja, toda na drugi strani priznava, da so zagrebški visoki finančni krogi stalno odlično informirani o sta-»ju politične kuhinje v Beogradu. Se nikdar da se niso Zagrebčani '■motili v finančnem eskontiranju Političnih dogodkov. Glede pome-na sklenitve prijateljskega pakta z Bolgarsko pa pravi »N. B.«, da •je to tako edinstven dogodek, ki •le sekularnega pomena za mir, da fe niti borzijanci pra^ ne zavedajo njegovega velikanskega pomena.
Pretekli teden je bilo na borzi Posebno zanimanje za manjše dalmatinske in begluške obveznice. To zanimanje je posledica izpre membe rentabilnosti državnih pa pirjev. L. 1933. je njih rentabil nost dosegla še 14 odstotkov, nato pa je stalno padala ter znašala leta 1935. samo še 10 odstotkov, do-čim je sedaj padla že na 9 odstotkov, kar je razveseljiv dokaz zboljšanja državnega kredita. D očim so se preje borzijanci zanimali samo za rentabilnost, se zanimajo sedaj tudi za gibanje tečajev. Zato je narastlo zanimanje zlasti za papirje, ki so najbolj mobilni, kakor vojna škoda.
V tem optimističnem razpoloženju so seveda vsi tečaji narasli. Tako begluški (po 500 din) od 67 na 68*5, po 2500 din so ostali na 68'5, po 5000 din pa so se dvignili od 71*1 na 71'25. “odstotni Blair se je dvignil od 76'5 na 77*75 din, 7% Scligman od 92 na 92*5, vojna škoda od 378 na 379*5, Narodna banka na 7300 din. Promet se je povečal od 2*4 v prejšnjem na 5 milijonov din v preteklem tednu.
Na deviznem trgu je bilo le malo izprememb. London je notiral v začetku tedna 238*25, na koncu tedna pa 238*50. Berlin se je od padca v prejšnjem tednu opomogel ter je beležil 20. januarja že 12'93, a je naslednji dan popustil na 12*68. Dunaj je padel od 805 na 801'5 din.
Ves promet je znašal na devizni borzi 14'3 milijona din, dočim je dosegel v prejšnjem tednu 20*6 milijona.
Na svobodnem trgu so se gibali tečaji deviz na bazi: en napoleon-dor je 333 din.
Na pariški borzi so naši državni papirji tudi v preteklem tednu napredovali.
Promet na zagrebški borzi
je znašal leta
1986. 1935. 1934 v milijonih din v din obveznicah 23-8	59-0	65'5
obv. v tuji valuti 14'8	24'8	9*7
delnicah den. zav. F3 1‘8	3‘5
industr. delnicah 1‘0	0'7	0'75
devizah	1514-4	793-8	672*6
valutah	16*7	14*9	22*8
skupno	1.572’3	895’1	775*4
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta; promet 5 milij.
15.452*34 dinarja
V primeri s predzadnjim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 6 394 milij. din, pokazuje minuli teden nazadovanje za približno 14 milij. dinarjev.
Glede prometa, doseženega v poedinih devizah, bi bila slika tale:
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev)
33
1011 priv. klir. 459
1469 inkl. pr. ki. 812 inkl. pr. ki. 698 168
321 avstr.pr. ki. 41 boni 8
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje stalna
Nalik prejšnjim tednom tudi tokrat niso beležili privatni efekti razen Trboveljske premogokopne družbe, ki je notirala od 20. t. m. dalje 210*—, 230.— in 235*— din v povpraševanju.
Prometa ni bilo nobenega. Državni vrednostni papirji pa so beležili takole:
Amsterdam	447
Berlin	2425
Bruselj	5
C m'ih '	152
Dunaj	1054
London	773
New York	604
Pariz	121
Din-deviza	671
Solun	33
Praga	2
Trst	17
Dočim je bilo v predzadnjem tednu pripisati znaten dvig deviznega prometa baš povečanju zaključkov v Berlinu, leži to pot razlog nazadovanja ravno v občutnem padcu prometa nem. mark, ker znaša nad 1*4 milijona dinarjev, kot je razvidno iz gornje razpredelnice. Kajti promet v avstr, privatnem kliringu je na splošno ostal neizpremenjen, če upoštevamo avstr. šil. ter dinar, devizo, nasprotno pa je porast deviznega prometa v švic. frankih v glavnem izenačen s padcem prometa v hol. goldinarjih.
Narodna banka je kot običajno posredovala le v Curihu in Parizu ter Londonu, seveda na bazi dnevnih deviznih kontingentov.
Notice privatnih kliringov izkazujejo le devize London, Dunaj, Berlin, in sicer je notiral:
angleški funt:
18. januarja din 238*50
19. januarja din 238-—
20. in 21. januarja din 238*25
22. januarja din —*—
avstrijski šiling
18. januarja din 8*04—8*14
19. januarja din 8*04—8*14
20. januarja din 8*00—8*10
21. januarja din 8-02—8*12
22. januarja din 8-01—8*11
nemška marka
18. januarja din 12*80—13*—
19. januarja din 12*84—13*04
20. januarja din 12*85—13*05
21. januarja din 12*70—12*90
22. januarja din 12-64—12*84
Od ponedeljka 18. t. m. do petka (22. t. m.) je znašala dosežena tečajna razlika (vse izraženo v po-enih): Amsterdam +4*49, Berlin +3*25, Bruselj +0*26, London +0*16, New York +6*14, Pariz +0*10, Praga +6*30 in Trst plus 0*24. Curih je notiral dosledno brez izprememb.
S primo Narodne banke
Devize
7% inv. poe. 8% Blair 1% Bair 1% Seliigm.
4% agr. obv. 6% begi. obv.
1937 18. I. 22. I. 18. I. 22. I. 18. 1. 22. I. 18. I. 22. I. 18. I. 22. I. 18. I. 22. I.
din
84--
86*-
87*-
87*-
76*-
77*50
91--
92*-
50*-
51*-
69*50
Tr-
din 86-87*-89*— 88*— 78*-78*50 93*-93*-52*— 52*— 70*25 73 —
vojna škoda 18. I. 377 — 379
22. I. 380*- 381 -Sodno razveljavljenje obveznic 7% investicijskega posojila v smislu zakona o sodnem nepravdnem postopku.
Obveznica 7% investicijskega posojila iz leta 1921., serija 11942, štev. 31 do 40, je razveljavljena z odločbo Trgovinskega sodišča v Beogradu Posl. Od. št. 44/35 z dne 16. novembra 1936 na temelju določb zakona o sodnem nepravdnem postopku.
Opozarjajo se interesenti, da te obveznice ne kupijo, niti,,ne vzamejo za kavcijo, v lombard ali depozit, ker ne predstavlja nikake vrednosti. Obenem se pooblaščajo vse osebe in ustanove, katerim bi bila gori navedena obveznica preeetfitirana, da jo iprineeitelju odvzamejo proti reveirzu in obenem s točnim naslovom donesitelja nemudoma pošljejo Oddelku za državne dolgove in državni kredit v svrho dalj-njega postopanja.
Iz ministrstva financ kraljevine Jugoslavije — Oddelek ža državne dolgove in državni kredit Br. 47783 36/VI z dne 16. januarja 1987.
Žitno tržišče
Tendenca čvrsta
v žitu in mlevskih izdel-bilo posebnega prometa. Cene koruze so nazadovale za din 1*— pri 100 kg, medtem ko se je prekmurska pšenica podražila za din 5'— pri 100 kg. Ostalo blago je beležilo brez izprememb
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
mesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja bosenska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, fco nakl. postaja . . prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . .
Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon gornje bačka postaja
168-- 170*-
168*- 170*-
183*— 185*-
131*- 132*-
Mlevski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, eikskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . .
din din
265*-
270-
265*- 270--
245*- 250*-
225--
230--
Tudi kih ni
103*- 105*-
83*— 86*-
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . .	80*-	120'—
	130-	140*—
Bordonali merkantilni	110*-	130*—
Pilerji do 576' . . ,	120*-	130*—
Trami ostalih dimenzij	120'—	140 —
kkorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	260'—	280'—
Skorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	300'—	330*-
Škorete, podmerne, do		
15 cm		200*-	230 —
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . . .	220*—	240*—
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	260*—	290*—
Kratice, za 100 kg .	25--	30*-
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeni, monte	235*—	255'—
Deske-plohi, naravni,		
oetrorobi, I., II. . .	320*-	340*-
Deske-plohi, parjeni.		
neobrobljeni, monte	260*—	290*-
Deske-p'ohi, parjeni.		
ostrorobi, I., II. .	470*-	520*—
H.i-st:		
Hlodi I., II		190*—	220*-
Bordonali		750*-	860 —
Deske-plohi. neobivb-		
Ijeni boules . . .	830*—	870*—
Deske-plohi. neobrob-		
ljeni, I., II. . . . Deske-plohi. ostrorobi	680'—	770*—
		
(podil ice) ....	780*—	860’—
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 om		690*—	770'—
Frizi I., širine od 8 om		
naprej		800*-	850*—
Oreh:		
Plohi, neparjeni, I., II.	840*-	920-—
Plohi, parjeni, I., II. .	890*-	980'—
Parketi:		
hrastovi, za m* . . .	45*—	55*—
bukovi, za m’ ...	30-	35*-
Železn. pragi 2*60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad .	32*-	35*-
bukovi, za 1 komad .	22*-	25-—
Drva:		
bukova, za 100 kg .	12*-	13--
hrastova, za 100kg .	11-	12*—
Oglje:		
bukovo, za 100 kg . .	35*—	40*—
»canella«, za 100 kg .	40*-	45*-
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
New York
Pariz
Praga
Trst
		Povpr.	Pon.
		din	din
1937			
18.	I.	2377-16	2391*75
22.	I.	2381*65	2396*25
18.	I.	,1743*78	1757*66
22.	I.	1747*03	1760*91
18.	I.	731*94	737*01
22.	I.	732-20	737*26
18.	I.	996-45	1003*52
22.	I.	996*45	1003*52
18.	I.	212*80	214*86
22.	I.	212*96	215*01
18.	I.	4308*51	4344*82
22.	I.	4314-65	4354*82
18.	I.	202-64	204*08
22.	I.	202*74	204*18
18	. I.	151-43	152-54
22.	I.	151*73	152*83
18. I. 22. I.		227*70 227-94	230*78 231*03
Žito:	din
din
Koruza:
umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu .... umetno sušena koruza,dobava januar in februar 1937, plačljivo proti duplikatu času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja................
času primerno suha, « kvalitetno garancijo, franko naklad, postaja, dob. v jan.
1937 .................•
prekomerno suh čim kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu • Ajda:
zdrava, rešetana. siva, pariteta Ljubljana .
Pšenica: banatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja................
b«fika, 78 kg, 2% pri-
84*-
86*-
87--
72*-	73'-
75'—	76*-
113*- 114*—
107*— 112-
125*- 130*-
166-- 168*-
Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna
Zbog navidezne, a že pojemajoče izvozne konjunkture v kupčijah z Nemčijo je vprašanje našega rednega izvoza na italijanska tržišča potisnjeno ob stran. Kljub obojestranskemu naporu, da se pride do čim tesnejšega sodelovanja, ni doslej videti še nikakega pozitivnega uspeha, marveč je vse ostalo lepo še pri starem. V Italijo se le malenkostno izvaža. — Glede cen prevladuje na lesnem tržišču v Sloveniji popolna zmeda, ki je le zbog tega mogoča, ker še vedno nimamo nobene posebne organizacije, kakršno imajo v drugih državah. Zaradi tega je tudi povsem nemogoče vzdržati pri nas vsaj na bazi povprečnih cen, kar pa naši odjemalei seveda izrabljajo Zgolj v svoj prid. Izdelujejo se vsi mogoči pravilniki, naredbe itd., toda enotnosti v sortiranju blaga ter povprečnosti glede cen pa le ni mogoče doseči.
V splošnem velja pretežna večina povpraševanj za mehki, rezani les, medtem ko tesan les in bukovina zaenkrat ne prideta niti v poštev.
Cene so v mehkem lesu za malenkost popustile, dočim se je hra-stovina nekoliko podražila.
Povpraševanja.
I/IIa jesenovina, od 20 cm naprej, 50 do 100 mm, 2—5 m.
I/IIa hrastove friie: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Ia neparjeni in parjeni bukovi stebriči (ševroni) v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoče.
Zaključi se lahko blago, ki bi ee izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, oetrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Ponudbe.
Smrekove-jelkove deske 18/24/28 mm.
Uredba za zatiranje tihotapstva umetnih sladil
Ministrski svet je izdal uredbo o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili. Po uredbi je izdelovanje, predelovanje in promet jedil in pijač z umetnimi sladili pod nadzorstvom finančnega ministrstva. Vsak uvoz umetnih sladil ter jedil in pijač z umetnimi sladili je prepovedan. Za umetna sladila se smatrajo vsi kemični izdelki, ki imajo večjo sladilno moč ko sladkor iste količine. — Uredba predvideva za kršitev njenih predpisov zelo stroge kazni ter se morejo kršitve kaznovati tudi z globo do loO.OOO din. Za pobijanje tihotapstva z umetnimi sladili se ustanovi poseben fond, v katerega morajo plačevati tvornice za vsakih 100 kg prodanega sladkorja v Jugoslaviji 1 dinar. Tudi vse globe, izrečene po tej uredbi, pridejo v ta fond. Sklad upravlja posebna uprava, ki ji načeluje načelnik (predsednik) carin, oddelka v fin. ministrstvu. Ovajalcem se izplačujejo posebne nagrade.
Mnogo bolj učinkovito sredstvo proti tihotapstvu saharina bi bilo znižanje cene sladkorja. Bojimo se pa, da tega znižanja ne bomo še kmalu dosegli.
Drobne gospodarske vesti iz Bolgarske
Bolgarska je v 1.1936. izvozila povrtnine za 450 milijonov levov.
Bolgarska se zelo trudi, da bi dvignila svoje perutninarstvo. Sedaj pride na Bolgarskem na vsak kvadratni kilometer 100 kokoši, a bi jih moglo biti 300. Pa ne samo število, temveč tudi plodnost kokoši hoče Bolgarska povečati. Sedaj nosijo kure povprečno po 60 jajc na leto, a mogle bi jih do 120.
Bolgarska je izvozila lani olja solnčnic za 45,6 milijona levov, za skoraj 30 milijonov več ko 1. 1935.
Na Bolgarskem se je v 1. 1936. povišalo število osebnih avtomobilov od 5000 na 6250.
Pri Poštni hranilnici na Bolgarskem je bilo v začetku Januarja 1937 hranilnih vlog za 2500 milijonov levov, za 384 milijonov več ko pred enim letom.
Bolgarski bankovci po 500 in 1000 levov Iz 1. 1922. pridejo iz prometa in veljajo le še do konca leta 1937. Narodna banka pa jih bo zamenjavala še do 1. 1948.
r> v. <,-v' v,;
Stran 4.
Štev. 10.
Naj več ja zaposlitev delavstva je bila v novembru
V Sloveniji prirastek manjši
Po podatkih zagrebškega SU-ZORa je bilo v novembrn vseh zavarovancev v državi 656,9(52, to je ža 57.307 več ko v novembru 1935 in celo za 30.500 več kakor v letu
1929., ki je bilo dosedaj najbolj ugodno glede zaposlitve delavstva. Vsa druga leta se je število zavarovanega delavstva v novembru v primeri z oktobrom zmanjšalo, nekatera leta tudi za želo velika števila (1. 1933. za nad 21500), le lani se je število zvišalo za 10.662 delavcev. Dosedaj je bilo najnižje število zaposlenega delavstva leta
1933., ko je znašalo samb 462.813 zavarovancev.
Najbolj se je povišalo število zaposlenega delavstva v gradbeni štrhki, kat je posledica večjih javnih del. Padlo je samo štcVilo delavstva v lesni stroki, kar jasno dokazuje težko krizo, ki jo preživlja lesno gospodarstvo. Največji prirastek beležijo okrožni uradi v Sarajevu, Splitu in Nišu.
Slovenija pa še vedno ni dosegla one zaposlenosti ko v konjunk-trrrVii dobi, kar se vidi iz ndšled-njiji številk (šfeVilo zaVaroVanega delavstva v tisočih):
Važna	sodba
sodišča
Službodavci hišnega služabništva (služkinj, slug itd.) so zavezani plačevati od njih zaslužkov enoodstotno izredno davščino v banovinski bednostni sklad
nov.
1929
1933
1936
v odstot.
Slovenija 98’7 77-8 91‘0 —7’8
druga
država
5277
462-8
565‘9
+7'2
skupno
626'4
540'6
656’9
+4’9
Zaslužek delavstva se je v Jugoslaviji povečal v. Zadnjih dveh letih za 16‘5 odštotka.
Dvig delniškega kapitala v Jugoslaviji
V 1. 1936. je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 44 novih delniških družb z nominalno glavnico 152 milijonov 911.000 din, 33 družb je povečalo svojo glavnico od 141,5 na 344 milijonov din, 25 družb pa je znižalo svojo glavnico od 411 na 265 milijonov din. Priliv novega ltdpitala znaša torej od novih družb 152,9, pri starih družbah pa 202,8, skupno torej 355,7 milijona dirf. Ce pa odbijemo kapital, tk katerega je bila zmanjšana glavnica 25 družb, znaša čisto povečanje kapitala delniških družb v I. 1936. 209,9 milijona din.
Od nbvo ustanovljenih družb je bilo z glavnico v
milij. din
8 rudai-skih	71,0
3 živilske industrije	26,5
4 za parcelacijo zemljišč	18,7 3 tekstilne družbe 2 kemični industriji 1 lesna ihdustrija 1 strojna industrija
17 trgovskih družb 7 Vaznih družb
V letu 1935. je bilo ustahovlje-ilih samo 35 družb z glavnico 49,6 milijona dih, sVoj kapital pa je povečalo 19 družb za 102,7 inili-JOha din. Veš delniški kapital se je torej v i. 1935 povečal za samo 152,8 milijona din.
Znižanje naših klirinških terjatev proti Nemčiji
Po izkazu Narodne banke z dne 21. t. m. je dosegel naš aktivni saldo proti Nemčiji že 25 milijonov mark. Dejansko pa se je med tem ta saldo znižal že na 18'5 milijona, ker je treba 5'5 milijona mark odbiti za nabave v Zenici, 1 milijon mark pa za turistične marke.
m . '-V.	„i	..rTrrrr?
5,5
5,1
1,0
1,0
13,7
10,4
Pravilnik kr. banske uprave v Ljubljani z due 23. marca 1935, oz. z dne 10l ma'#ca 193* ni povsem j a šen glede vprašanja* da-li sp zavezani službodavci1 hišnega sluŽSfbništ^a todsfotrti izrčdtri danščini v banovinski bednostni sklad od zaslužkov, ki jih to prejema.
Tudi praksa davčnih uprav je različna, zbog česar se je slednjič obravnavalo to vprašanje pri upravnem sodišču v Celju, ki je vioženo načelno tožbo zavrnilo in razsodilo, da so službodavci hišnega služabništva dolžni od njegovih zaslužkov plačevati izredno lod-stotno davščino v banovinski bednostni sklad.
Upravno sodišče je o tožbi po sodbi z dne 10. decembra 1936, A 178/7/36 razsodilo naslednje: Pravilno in zadosti utemeljeno je naziranje kr. banske Oprave v Ljubljani, da davčna zavezanost službodavcev po 3. odstavku § 1. pravilnika o izredni davščini delojemalcev in službodavcev od dne 23. marca 1935 ni vezana na pogoj, da delavci oz. uslužbenci od teh prejemkov plačujejo uslužben-ski davek.
Ta pogoj in nadaljnja omejitev davčne zavezanosti po višini usluž-benskega davka je OČivtdno mišljena le za delojemalce, dočim je službodavec po 3. odst. cit. določbe dolžan prispevati v bednostni fond od vseh kosmatih prejemkov (zaslužkov in mezd) ne glede na uslužbenski davek.
Pa tudi če bi se zbog nejasnega besedila cit. dbločbe moglo smatrati, da 90 službodavci dolžni plačati lodstotno davščino od kosmatih mezd in zaslužkoV le če so leti zavezani uslužbenskerhu davku, tožitelj nima praV, ko trdi, da pri hišnem služabništvu ne gre za prejemke, ki so obdačefit z usluž-benskim davkom. Čl. 95. zakona o neposrednih davkih v smislu § 16. novele k zakonu o neposrednih davkih od 18: februarja 1934 izrečno govori o davku na dohodek hišnega služabništva, ki znaša 50 din za vsako osebo na leto. Gfe tu za davčni pavšal, ki ga pozna zakon o neposrednih davkih tudi pri pridobnini (§ 59. potujoči agenti in trgovski potniki plačajo na leto 1.000 din davka). Davčni zavezanec je za uslužbenski davek po davčni karti formalno res službo daveč* ker se davčna karta, ki služi za dokaz o plačanem davku, glasi na njegovo ime in jo mora le-ta nabaviti; ker si pa plačani davek lahko nadomesti od uslužbenca (čl. 95. zadnji stavek), zadene službodavca dejahsko le dolžnost, ki jo ima po odredbi čl. 99. zakoha o neposrednih davkih glede pobiranja in odvajanja usluž-benskega davka.
Iz vsega bavedetiega izvira, da glede davčhe zavezanosti službo-dhvceV pb § 1.* bd'sL 3. pravilnika o izrecni davščini delojemalcev in službodhVcev od 23. marca 1935 tildi pri hišnem služabništvu ni razloga za oprostitev, ker bi taka davčna prostost morala biti v pravilniku izrečno označena.
Glede odmere in pobiranja te davščine po davčni upravi v citi-
ranem pravilniku res ni dovolj izčrpnih odredb. Vendar je iz zgoraj navedene davčne Zavezanosti službodavca in g 2. cit. jmavilnika treba sklepati, da ttiOrd tudf v pri nfefh, ko1 sta?6odavVee ife odteguje izredno davščiho nameščencem in delavcem v smislu 1. odst. § 1., le-ta svojo davščino odvajati pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilnost odvajanja. Če pa je davčna uprava pristojna nadzirati pravilnost odvajanja te davščine, sme v primeru, da davčni zavezanec sam ne stori svoje dolžnosti, davščino predpisati in izterjati po predpisih, ki veljajo z a državne davščine. Glej § 4. uredbe glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnegd sklada« Dravske banovine Za 1. 1935./36. od 23. marca 1935 in § 94. pravilnika o banovinskih davščinah za Dravsko banovino od 23. III. 1935.
Tožba je tedaj ncosnovana.
S to sodbo upravnega sodišča je torej zadeva razčiščena in je rezultat vsaj ta, da se bo odslej vsaj pri vseh davčnih upravah enako postopalo. Sodbp sama pa priznava, da je besedilo pravilnika nejasno ter da v njem glede odmere in pobiranja te davščine po davčni upravi ni dovolj izčrpnih odredb.
To s sodbo priznano dejstvo in pa, ker povzroča po naših informacijah evidenca in izterjava te izredne davščine vsaj večjim davčnim upravam zlasti v mestih mnogo dela, ki ni v nikakem sorazmerju z doseženim efektom, bi bilo želeti — če banov, finance res ne morejo pogrešati te izredne davščine od prejemkov hišnega služabništva, — da se način njenega pobiranja poenostavi.
Prav kakor si mora službodavec ob začetku leta nabaviti za vsako osebo hišnega služabništva davčno karto v smislu čl. 95. zakona o neposrednih davkih, in zanjo plačati kot uslužbenski fiksni žnesek din 50 bi bilo mogoče, da se tudi banovinska davščina fiksira z določenim zneskom in v obliki banovinske daVčhe znarfike (mar-kice) nalepi in primerno uniči na omenjeni davčni karti.
Na ta način bi odpadla vsa zamudna evidenca pri davčnih upravah, banovina bi prejemala svojo dhvščino brez velikih stroškov, plačevanje pa bi nadzirala finančna kontrola brez zamude časa spo-redno s kontrolo davčnih kart.
Potrebno se nam zdi opozoriti kr. bansko upravo, da se pri obravnavanju banovinskega proračuna za leto 1937./38. radi poenostavljenja v interesu stvari ozira na ta predlog.
fcovaraiSka poslopja prejšnje tovarne tttttfnk * Mlrtll jrtl Celju
4Qft m od železniške postaje v skupni površini 7‘5 fta, od tega zazidano 5.d6p in? s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, Z Vodrio turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje jč mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. — PRIPRAVNO ZA VSAKO VEČJO INDUSTRIJO. POSESTVO LEZI OB REKI SAVINJI.
Prodajni pogoji so ugodni.
InfOTiiUidje dajo JAVNA SKLADIŠČA — družba z o, z. e Ljubljani, TjTŠeva cesta štev. 33.
Avstrija je začela nakupovati v
Vojvodini velike količine koruze, ki jo plačuje v devizah, ker izvoz koruze v kliringu ni dovoljen.
Češkoslovaška je imela lani 4,4 milijona prašičev, za 200.000 več ko 1. 1935, toda še vedno za 200.000 manj kakor je normalno stanje. Lani je češkoslovaška uvozila 360 tisoč prašičev.
Neka ameriška finančna skupina, ki ima v Romuniji zamrzllh terja' tev za 130 milijonov lejev, je po nudila trgovinskemu ministrstvu, da investira te leje za .postavitev tvomice pnevmatike v Romuniji Romunsko trgovinsko ministrstvo je na to ponudbo pristalo.
Agrarni zavod za finansiranje kmetijstva namerava ustanoviti Romunija, Polovico potrebnega kapitala bi dala država.
Na Madjarskem nameravajo zgraditi tvomičO za Sintetični bencin. Kapaciteta tvomice bi znašala 1500 vagonov letno.
Francija namerava obnoviti redno pomorsko zvezo med Marše jem in Odeso, 'ki je bila ustavljena pred 22 leti.
Doma in po svete
mmmmmmmammmmmmmma
Po vsej Bolgarski z navdušenjem pozdravljajo sklenitev prijateljskega pakta z Jugoslavijo. Tudi v Grčiji pozdravljajo novi pakt, prav tako pa tudi v Romuniji im v vseh državah, ki žele ohraniti evropski mir.
Snska kraljevska oftuftenrija nauka 1 umetnosti J« praznovala v nedeljo svojo petdesetletnico. K slavnemu in zaslužnemu jubileju najvišje srbske žbanstvene institucije tudi naše naj iskrenejše čestitke1!
Novi odpravnik poslov madridske vlade je bil sprejet od minis,trškega predsednika dr. Stojadinovi-ca, kateremu je izročil kopije svojih akreditivnih pisem.
Redno zasedanje nar.'skupščine se začne šele 1. februarja. Baje pride na dnevni red narodne skupščine še pred proračunom načrt novega trgovinskega zakona.
V finančnem odboru skupščine je bil proračun z 18 glasovi sprejet. Sedaj se bo začela še podrobna razprava o proračunu.
V krogih beograjske združene opozicije in poslancev, izvoljenih na dr. MAčkcVi listi, se opaža v zadnjem času gibanje, da bi se izvoljeni poslanci vrnili v skupščino in aktivno sodelovali pri sprejetju novih političnih zakonov. Pristaši tega gibanja pravijo, da bi s tem koristili bodočemu sporazumu s Hrvati. V beograjski javnosti pa se to gibanje tolmači tudi mnogo manj idealno.
Za izpopolnitev naših primorskih pristanišč se namerava najeti posojilo 65 milijonov din, ki bi se plačevalo z dohodki od pristaniških taks, ki so dale lani 7,640.000 dinarjeT.
Dr. Milordd Nedeljkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice je prišel v soboto v Ljubljano ter obiskal podružnico Poštne hranilnice, kjer mu je upravnik podružnice dr. Vidmar predstavil vse načelnike odsekov. Dr. Nedeljkovič se je z naj-večjifn priznanjem izrazil o poslovanju ljubljanske podružnice. Ogledal si je tudi stavbišče za stanovanjsko hišo uradnlštva Poštne hranilnice v Bežigradu. Obiskal je tudi ljubljanskega župana ter se udeležil občnega zbora Kmetske zveze.
Za notarja v Murski Soboti je
imenovan Janko Ponebšek, za no-tatja v Rogatcu pa Franjo Golo-bec.
Zaradi nizkega stanja vode v Dravi je morala Falska elektrarna znižati Oddajo toka in so morale zato nekatere tvomice vpeljati mesto dnevnega nočno delo.
Pri natečaju za veliki Pilsudski-jev spomenik, ki naj bo obenem spomenik poljskih osvobodilnih vojn, sta dobila prvo nagrado Jugoslovana kipar Augusttnčič in arhitekt Palič. Natečaja se je udeležilo nad 50 umetnikov iz raznih evropskih držav. Priznanje, ki sta ga dosegla jugoslovanska umetnika, je zato tem častnejše. Augustinčič je izdelal tudi oba spomenika na osvobojenje Srbov v Kragujevcu in Nišu.	,
Delniška družba »TJstipraca« v Beogradu, ki je od 1. 1934. v likvi-dači ji, bo začela zopet obratovati, in sicer ne samo v lesni industriji, temveč, tudi v rudarstvu.
Štiridesetletnico praznuje brivski atelje g. Matije Podkrajška v Ljubljani. Jubilant je ob tej priliki priredil razstavo vseh pričesk, ki so bile v tem času v modi. Vse pričeske so bile tudi izdelane v njegovem ateljeju, kar njih vrednost še znatno povečuje. G. Matija Podkrajšek je vzgled vztrajnega in naprednega slovenskega obrtnika. Po ušpešhi Učni dobi v tujini po napravljenem pdirtočhišketn izpitu je otvoril svojo obratovalnico v Ljubljani ter takoj dokazal, da je mož stroke. Zato se je tudi hitro uveljavil in njegovo podjetje je stalno pridobivalo na ugledu. Bu je tudi ptvi, ki je uvedel v Ljubljani damski frizerski salon. Odličnemu slovenskemu obrtniku k njegovemu z uspehi okrašenemu jubileju tudi naše najiskrenejse čestitke!
Prva zadružna klet je bila usta-novi j ena v Dalmaciji v Promini.
Socialne ustanove na češkoslovaškem razpolagajo skupno s 15’2 mi-
lijarde Kč kapitala. CM t« všote je investirano v drž. papirje 3,7, v druge pupilamo varne 1,5, V drž. posojila 1,75, v posojila deželam^ občinam in okrajem 1,9, v hipotekarna posojila 3,2, za melioracije 0,3, t posojil# industriji ih obrtu 0,4 milijarde Kč. Povprečna obrestna mera znaša 4,5 %.
Na Češkoslovaškem se vodi živahna propaganda za večjo uporabo lesa namesto premoga tudi v gospodinjstvu. Zlasti na,j bi se vse centralne kurjave preuredile za kurjenje z lesom. Tudi kuhinjske štedilnike nameravajo preurediti tako, da bi se kurili le z lesom.
Italijani poročajo, da so njih čete popolnoma potolkld rasa De-sto, ki je zbral zadnje ostanke etiopske vojske ter skušal obnoviti vojno proti Italiji. Ras Desta da se je mogel komaj še rešiti z begom.
švedska bo povečala plače svojim uradnikom.
Nova sovjetska ustava je bila od
kongresa osrednjih izvršilnih odborov Sovjetske unije soglasno sprejeta.
V Moskvi se je začel proces proti 17 trockistom, ki so obtoženi, da so bili v zvezi s tujimi velesilami, ki so pripravljale akcijo proti sovjetom. Med obtoženimi so najuglednejši nekdanji voditelji ruske boljševistične revolucije, ko Radek, So-kolniko-v, Pjatakov, Muralov in drugi. Večina obtožencev je svojo-krivdo tudi že priznala. Državni tožilec zahteva za vse smrtno kazen.
Novo mesto »Knjigostroj«, nameravajo sovjeti zgraditi na Uralu. Zgradile bi se velike tiskarne, v katerih bi bilo zaposlenih 4000 grafičnih delavcev. Knjige bi se tiskale v vseh jezikih sveta. Na leto bi se izdalo 11 milijonov knjig.
V Parizu se je poročila hčerka bivšega sovjetskega poslanika Kra-sina z vojvodo Rochefoucauldskim ter prinesla svojemu možu nad pol milijarde din dote.
Radio Ljnbljana
Torek, dne 26. jan. 11.00: Belokranjske otroške pesmi in pastirski običaji (Božo Račič) — 12.00: Pisano polje (plašče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: O nastajanju korana (Fr. Terseglav) — 19.00: čas, vreme, poročila —	19.30:	Glasbena
društva v Sloveniji od začetka 18. stoletja do danes (L. M. Škerjanc) — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Plošče — 20.15: H. Kleist: Razbiti vrč, vesela igra (člani rad. igralske družine) — 21.30: Schubertove skladbe (plošče)
— 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski otkešter.
Sreda, dne 27. jan. 12.00: Harmo-nisti revelerji in drugi taki pevci (plošče) — 12.45: Vreme, poročila
— 13.00: Čaš, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: a) Pota moderne fizike (prof. Adlešič). tb) Ovitek za nevezane knjige in časopise (Miroslav Zor) — 18.40: Slov. gorski vodniki (dr. A. Mrak)
— 19.00: čas, vreme, poročila ~ 19.30: Meštrovičevi herojsko epski ženski liki — 19.50: šahovski kotiček — 20.00: Pilihov duet harmonik — 21.00: Iz Puccinijevih oper (radijski orkester) — 21.45: čas, vreme, poročila — 22.00: Esperant-ska prireditev: Cankarjev večer, sodelujejo člani esperantskega kluba v Ljubljani, režira Lojze Potokar, član Nar. gledališča.
Že v 24 erah
barva, plesira in kemično snaži obleko, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovrat iiike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljahski basi)) 4-6. Šelenburgova ni. Telefon St. 22-72.
A. Šarabon
UUBUAltt
m
Uf oz knlonljalne rabe
Veletrgovina s špecerijo
Velepralarna za kavo
Mlini za d i S a v e
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi
v Ljubljani.