Izhaja dvakrat na mesec in velja za dva meseca 50 kr. - Inozemci doplačajo poštnino. - Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se enkrat, po 4 kr., če se J	dvakrat in po 3 kr., če se večkrat tiska. — Sprejeli se bodo le frankovani listi. — Rokopisi se ne vračajo.
Pisma in dopisi, kakor tudi reklamacije in oznanila naj se pošljejo na uredništvo, naročnina in inseratne pristojbine pa na upravništvo «Resnih Glasov* v Rudolfovem.
Veselo novo leto!
Staro leto je šlo v zaton. Ne more se reči, da je to leto bilo za Slovenstvo brez koristi. Začetkoma leta bilo je slovensko gibanje zaspano, mrtvo, druga polovica istega prinesla je med nas nekaj živahnejšega gibanja.
Minolo leto ima zabelježiti neki boj med slovenskimi rojaci. Državnozborske volitve so istega prouzročile. Ta boj je bil koristen; predramil je mrtvo naše življenje. Ta boj ima sicer neko lemno stran in ta je, da se je od neke strani boj bil za osobnosti in ne za principle. Ali la temna stran dobi prijaznejše lice, ako se pomisli, da so ludi bojarji osobnostij dospeli do boju za principije.
Začetkoma starega leta stali so politikujoči naši ljudje na stališči, na katerem se je celo že pozabilo, da še nič nismo pridobili v utrditev našega narodnega stališča. Vprašanja ravnoprav-nosti, vprašanja večje politične slovenske celote zginita so kar iz površja našega razmišljavanja in o gmotnih stvareh se celo govorilo nij. Prišle so volitve. Naši Nemci so le po vladni podpori imeli moči, — zdaj se jih na Kranjskem nismo bali. Ta položaj Nemcev dal nam je pogum,,se malo med sabo spogledali. — Vse bi se mirno odpletavalo, ko bi na Dolenjskem ne bilo toliko nezadovoljnosti. To deželo je vse pozabljalo. Reva Uči moliti. Že pri volitvah v kmetskih občinah je jeden del smodnika nezadovoljnosti se užgal. Ali to že tudi ne bi toliko delo, ali kandidatura Šuklje-tova zapalila je velik smodniški stolp nezadovoljnosti na Dolenjskem. Šuklje imel je veliko sovražnikov v Ljubljani. Od tam se je zagnal proti njemu hrup. Dolenjcem bil je ta hrup dobrodošel. Ker se je po ljubljanskih politikih Šuklje tako gorko sovražil, poprijemal se ga je Dolenjec s pravim veseljem, ker zdaj je bila prilika podana, onim, ki za Dolenjsko nič storili nijso, levite brati. V Ljubljani so se ošabno vedli, tudi prav surovo zabavljali, to je bilo še le prav olje na ogenj in
v spomin smo se vsemu druzemu Slovenstvu tako zapisali, da nas Dolenjcev ne bo tako hitro pozabilo. — «Not,h lehrt beten.» Lačni, revni ljudje smo Dolenjci. Vsaka pot po drugem svetu nam je našo revo še hujšo naslikala. Videli smo, da nas je veliko, videli našo zanemarjeno veliko pokrajino, videli, da bi bili v družili razmerah močan steber vsemu narodu in sami zraven duševno in gmotno močnejši, zraven smo pa tudi videli, da se za nas nič ne stori in tako smo Šukljeta, katerega so ravno isti, ki bi nam kaj pridobiti mogli, na nož sovražili, porabili za bakljo, katero smo vrgli v smodnik naše nezadovoljnosti.
Je bilo dosti truša vsled tega in tudi smrdelo je grdo. Zdaj je zrak čist. Bela odejica pokriva plan in goro, mirno je vse, ali ideje revne Dolenjske so zmagale. Kar je bilo v našem političnem življenji nezdravega, pokriva šuta smodniškega stolpa. Zdaj že vse govori, da tako ne more naprej iti, in zdaj se še celo za slov. Korošce in Štajerce zanimivamo. Ti Štajerci so to priliko porabili, nam Kranjcem povedati, da le ob svojo mavho tolčemo.
Da so poslanci ljudstvu odgovorni, na to se prej mislilo nij. Zdaj imajo vsi poslanci zavest, da morajo kaj storiti ter da so odgovorni za njihovo nehanje. Prej so poslanci pri nas ljudstvo hoteli igrati, zdaj je ljudstvo spet kaj vredno. Kasta, poslaniška kasta je dobila smrtni udarec. In glejte, tudi za gmotne strani narodovega življenja se začnejo \juc\je brigati, iu nemara smo prišli na stališče, na kojem narod stati ima, na kojem ne moleduje za to, kar mu gre. Morebiti smo prišli jedenkral. za vselej ven iz razmerja, v kojem smo pred kakim patrijarhom kar le na kolena padali in tje, da bodo duševne večje zmožnosti kaj vredne, ničle pa le poslužno spremstvo. S kratka, mora nedelavnega, ker nezmožnega dela nas je tlačila, to moro smo odbacnili od prs.
Ti hudi boj dolenjskih volitev, ti si blago-tvoren! Morebiti si začetek dela na podlagi večjega stališča, morebiti začetek naporov, kojim se tujci ne bodo milovalno smijali. Morebiti — ako imajo
naši ljudje kaj častiljublja v sebi in so si zapomnili hudo sodbo o njih, ki je odmevala iz dolenjskih volitev. Ali jedno je gotovo, v bodoče se pri nas ne bo več poklekovalo pred kakim patrijarhom, ki ima le to lepo lastnost, da je narod ljubil od prve mladosti do sivih las, druzega pa nič. Bodi star ali mlad, večje duševne zmožnosti naj pre-destinirajo za delo v prvih rajdah in v bodoče se ne bo vpilo in strahu pocepavalo, ako se star porabljen človek dene brezobzirno v pokoj. Slovenstvo nij tako mlitavo, kakor se misli. Slednje dolenjske volitve so pokazale, da zamore Sloven prav energičen biti. Prva huda beseda je izpre-govorjena, zdaj bo že lože naprej šlo.
Ako je vse to, morda se motimo, potem so bile slednje dolenjske volitve velike koristi za ves slovenski narod. Smemo tedaj tudi mi, ki smo pomagali podirati stari sistem, zadovoljni voščiti veselo novo leto! Srečno novo leto! Zdaj smo zopet vsi na jednakem podnožji. Zdaj se ne bode tako hitro od kake strani zgolj oseben boj vodil proti rojakom, boj bo za principije. Prijatelj Šuklje, to si dobro zapomni. Ne za tvojo osobo je šel od stranij prijateljev tvoje kandidature na Dolenjskem boj, ampak za ideje rešitve Dolenjske, rešitve Slovenstva!
Na Dolenjskem ne poklekovamo pred katerim koli človekom. Dolenjski volilci videli smo sicer v tebi sposobnega človeka, ki bo delal za uresničenje glavnih teženj Dolenjske, ali velika agitacija veljala je principom, katere smo gori naveli. Šuklje, bodi sluga idej, naroda rešilnik! Ako iste tirjajo, da si ponižen, bodi to, ako iste tirjajo, da si osorn, bodi isto. Z vsemi sredstvi za uresničenje istih! — Prijatelj, ti veš, koliko smo dolenjski volilci zaradi tega prestali imeli, ker smo za tvojo kandidaturo vstopali. Vsak moralični capin je dobil prostora, grditi nas. Mi smo se borili za ideje in odgovarjali bljuvalcem z argumenti. Kdor ima idejo pred očmi, lahko svojo vročo krv uzda. In delali smo vsaki nas zdaj kot prostaki, zdaj kot voditelji agitacije, kakor je potreba nanesla, in videl si uspeh tacega
LISTEK.
V Klunovem biro.
Beim Teufel ist der Spiritus,
Das Phlegma ist geblieben!
Sobota je, 12. decembra 1885. Po prostornem stanovanji koraka kanonik Klun. Nemiren je, zdaj veselo, zdaj zdvojeno gleda — po dolenjskih mestih v duhu pohaja: Ribnica, ti se boš dobro držala, Novo Mesto ti boš poravnalo, kar si grešilo, ko si mojemu stricu proštu Urhu pri deželno-zborskih volitvah leta 1883 ušlo na — nečem imena spregovorili— stran; Krško, ti si moje; Kočevje, tisi moja najtrdnejša trdnjava, no, no, bo, bo! Pismonoša! Le hitro notri! Pisma iz vseh krajev Dolenjske! Tu so ženijalne poteze od prijatelja v Crnomlji, tu je v naglici mi moj ljubeč iz Krškega pisal, tu moj sirijo iz Novega Mesta itd. Le hitro! kje bi le začel? Ah, prijatelj Poklukar, dobro, da si že tako za rano prišel! Le hitro preberiva, kaj se iz Krškega piše: »Iz Novega Mesta prihajejo hude vesti, tukaj v Krškem trd boj; ljudje so že siti našega kandidata in najgrozovitejše agi-tatorične misli pretijo zastonjske biti. Misel, da krško vino za 5 gld. pri vedru pade, ako osrednji okraji Dolenjske železnico dobijo, hvala Bogu še
vleče. Morebiti prejšnje razmerje glede glasov. Z dušo in telom Tvoj.» — Ribnica ribari proti Krki, pravi Poklukar, drhtč pismo iz Ribnice v rokah držeč, volkovi so vdrli mej tvoja jagnjeta. Kaj Ribnica, Ribnica v mojem glavnem kvartirju! Višnja Gora neče k profetu priti, zgubljena je! — »Tvoj žalostni strijc Urh».— Tudi Novo Mesto je zgubljeno! Prijatelj Poklukar!
Na mizi stoji liter vode, ljubljanske vode. Skoraj bo prazen. Telegrafski služabnik. Le hitro! ali — počasi, da se pomirim. Telegrami! V Crnomlji 12! V Višnji Gori 6, reci šest, ubozih šest glasov! Prijatelj, če tako naprej gre, uidem iz kože! Iz Kostanjevice 20! Premalo, premalo za glasov žejno mojo dušo! Kočevje: Juhuhu 64! To zaleže! Pa smo še zmiraj na slabem! Metlika: 110. Živijo! Stoj Poklukar, 110 ima Šuklje, mi samo šest, ki pa neki za 600 izdajo, kakor je bilo nekdaj brati! Novo Mesto! zgubljeni smo! — »Unsinn, du siegst und ich gehe unter; gegen Dummheit kšimpfen selbst Gotter vergebens!* — Vode! — Kar zdaj še Krško dd, nič ni vredno! Poklukar, ako bi zdaj imel novomeško in višnjegorsko gnjezdo v rokah/ razdrobil bi ju na drobne kosce.
Pa kaj, naši agitatorji so bili za nič, za nič prijatelj, ti in jaz, vsi za nič! 140 slovenskih glasov samo in najin najhujši sovražnik 343! — Kaj praviš? — Ubogi grof! — Kaj grof, kdo bo nanj mislil v trenutku, ko so moje zvezde ulrnole se! Vsa narava žaluje. Kaj ta grof—jaz, jaz Klun!
Tu stojim na grobu svojih upanj. Ven v veliki svet sem hotel stopati, kardinalski klobuk mi je migal: »Es wachst der Mensch mit seinen gros-seren Zwecken* — ves slovenski svet bi sukal, kakor sukam ametist tu na prstu! Poklukar, ali je bil kdo še hujše tepen! — V božjo voljo se vdaj, kogar Bog ljubi, tega šiba! — Ne govori tako neumno, Poklukar, to velja za-te. Oh, zlate sanje! »Gehorchen! Herrschen! ungeheuere, schwind-lichte Kluft! Legt. alles hinein, was der Mensch Kostbares hat — Herrschen und Gehorchen! Sein oder Nichtsein!* Zopet je treba od spredaj začeti. Delo 20 let je bilo zastonj. Vtolaži se prijatelj Klun, nisi osamljen. Poglej okolo sebe: Murnik, Svetec, Pfeifer, jaz! — »Arm in Arm mit euch, fordere ich das Jahrhundert. in die Schranken*, lahko rečeš! — Ne sliši nič! — Kaj zlodja, prijatelj, solze v očeh! — Pusti me samega! Šuklje je zmagal, zmagal z večino 102 glasov! Prezgodaj, prezgodaj hotel sem svojo moč pokazati! V klubu deželnih poslancev tepen, padla je prva trdnjava. Ali me je zlodji jahal, da sem tako neumno izživljal proti sebi napade! Končano je in mali Bog Slovencev, kanonik Klun, je za eno glavo manjši. Je že tako: «Wer einem anderen die Grube grabi, hat Gold im Munde.*
Adijo, g. kanonik Klun, na svidenje, če bo zopet treba! »Pasti morate vi», smo pisali v listu 15. novembra, ali smo jo uganili!
dela. K tem štejemo tudi vse ono v Ljubljani in tudi tebe, ki ste organizirali vojno proti Klunu v Ljubljani.
Je po naravi lepo obdarjenih ljudi, ki v svesti si svojih duševnih sil, višje stopati, ki dosti prostora okolo sebe imeti hočejo, ki na rame druzih stopijo, da so bolj vidljivi. Ti Šuklje se imaš boriti za mali narod, kojega bodočnost je temna, sedaj-nost lužna. V revo tega slovenskega naroda udolbi se, objemi srčno, prav srčno mali naš narod in v ime tega naroda bodi voljan, potrpežljiv, ako je s!V»ri koristilo. »Achte die Meinung anderer und glaube, kein Mensch hat so sehr Recht, dass ein anderer vollstandig Unreeht haben solite,« te besede velikega učenjaka ti na srce polagamo. Drži se besed: «Vse veliko v človeštvu se je v imenu absolutnih principij stvorilo.«
Imel boš, Šuklje, dosti s tem opraviti, kar ti bo kanonik Klun na pot metal. Bodi prav pazljiv! Kanonik Klun se je pred volitvijo izjavil, da s tabo ne bo delal. — Gosp. Klun se je tedaj še mislil središče sveta. Ne vemo, ako te misli zdaj po 12. decembru še napenjajo našega kanonika, ali bodi previden, Klun te sovraži z vsem ognjem. Pa kanoniku Klunu bodi tudi povedano, da je tudi on pooblaščenec narodov in le mali del večjega organisma. Je o velicem talentu oholo, ako se despota štuli, ali vi kanonik Klun nemate odločevati, s kom boste delali, s kom ne, zdaj, ko je Šuklje državni poslanec, celo ne! — Le oklepajte se druzih in od Šukljeta se zamore tudi kanonik Klun, akoravno je prvi mlajši od njega, dosti učiti. «Pa nalašč ne, ker so Šukljeta izvolili,* se ne bo argumentiralo in če, vam bo že ljudstvo na prste gledalo; brez nadzorstva, kakor ste slednjih 6 let bili, v prihodnje ne ne boste! — Tako ravnajte vsi, da bo vsaki vas in vsi vkup, ki na Dunaji slovenski narod zastopati imate, po minolih šest letih svojim volilcem kaj prida pokazati imeli!
Dr. Tavčarju!
Slovenci prebivamo v krajih, ki so prav lepi, plodonosni, ali ti kraji imajo nesrečno lego. Naj-bližnji sosedi smo Nemcem in Italijanom. Kar se tajiti ne da, imata ta dva soseda lepo kulturo, vsaj nagromadeno v bukvah; ali dosti iste ima nemško in laško izobraženstvo v glavi. Proti tem kulturam je slovenska prav majhna. Slovenstvo je tudi številno prav majhno, Nemci in Lahi mnogoštevilni. Slovenstvo nij v nobeni zvezi z najbližnjimi brati Hrvati. Politične meje mej Slovenci in Hrvati so dozdaj neprekoračljive meje tudi v vsem drugem bile. Politične meje mej v štirih kronovinah živečimi Slovenci delajo velikanske ovire razvitju našega naroda. Vsakdo sprevidja, da je v zdajšnjem času prvi pogoj razvijanju vsacega naroda zjedi-njenje v večjo politično celoto in vsakdo tudi sprevidi, da razcepljenost slovenskega malega naroda našim sosedom njihovo delo z nami, kakor le mogoče, olajšati mora. Znano je, da se Nemštvo zvu-naj naše domovine močno množi. Nemštvo izvan avstrijskih mej in v Avstriji producira več ljudi, kakor imajo prostora na nemških tleh. Dozdaj se je prevečni del nemškega ljudstva izseljeval v Ameriko. Tam so razmere druge postale; energičen Anglež prevlada in izselitev Nemcev v Ameriko pojenja. Ali preveč jih je še zmiraj, drugam se obračajo in slovanski jug jim je druga Amerika-Nam južnim Slovanom nij one kulture, katero zahteva moderno svetsko položje. Naš poljedelec še orje s plugom, kakor ga je očak pred 100 leti rabil; rokodelec, meščan nij polovico tega, ko nemški. Bodimo odkritosrčni in pravični: na Slovenskem in drugem slovanskem jugu je po večjem nemški rokodelec naseljen, vsaj starejši teh so možje, ki so kot »vandrovci« ostali pri nas. Učili so nas spretnega dela in oni so prvi bili, ki so se novodobnega, predrugačenega dela poprijeli. Ker domačinstvo ne mara toliko za blago-tvorno rokodelstvo, in se isto bolj poljedelstva drži, vsako leto več nemških naseljencev prihaja v naše dežele. V tem se kaže nemška večja kultura. Ti rokodelci se nastajajo po naših mestih in trgih, oni postanejo naši meščani.
Kakor je na Slovenskem ljudska šola urejena, ona le otrokom, ki nemščino kot materni jezik seboj v šolo prinesejo, koristi; za slovensko deco je naša ljudska šola po večjem le učilnica nem-
škega ali laškega jezika. Jasno je, da tudi popolno znanje nemščine ali laščine ne omika; naši otroci se le par nemških govoric in ne dosti več v zdajšnej ljudskej šoli naučijo. Šestletno posedanje v ljudskej šoli je zastonjsko. Leta 1866 je nova šolska postava zagledala beli dan. Dobra postava je. Koliko je hasnila Nemcem, koliko nam Slovencem? Zdaj bi se vendar že moglo mej ljudstvom poznati, da je v boljšo šolo hodilo. Se nič ne pozna. Ime zamore mlajši naš človek podpisati, v drugem je pa vsega prazen; še misliti se nij učil. Posledica tega je, da Slovenec kot poljedelec ne more shajati tako, ko nemški izobraže-nejši človek, posledica tega je, da se ne pohrine za rokodelstvo, posledica tega je, da ne producira toliko, ko potrebuje v času, ki je dosti več potreb od prejšnjih vstvaril in da s časom z lastnino na nič pride. Na Nemškem je dosti ljudij (in Nemec je po večjem jako varčljiv človek), ki so si par stotakov, tisočakov privarčili. Oni pazljivo berejo časopise, v katerih se eksekutivne dražbe slovenskih zemljišč razglašajo in oni prihajejo kupovat ta zemljišča. Le poglejte v tem oziru na slovensko Koroško in Štajersko. Z nemškim polje-deljcem prihaja tudi rokodelec. On vidi, da nimamo kaj spretnih Ijudjj v teh strokah in trdo se vsede mej nas. Poglejmo glede tega v Beljak, Maribor, Celje, Brežice, Ptuj.
To so jako važni faktorji v življenji našega naroda.
Pomislimo še, da nam je prošlost, da nam je tužni srednji vek pustil nemških korenin povsod, kamor pogledamo; pomislimo, da je bil dozdaj smoter naših vlad, nas majhne ljudi popolnoma ponemčiti. Žalostno je, ali kaj se hoče, mi izobraženejši ljudje, takozvani srednji stan, nemški govorimo in ker smo nemščine preveč vajeni, nas ista mojstruje. Naše ženstvo srednjega stanu po večjem nemški občuje, nemščina mu gladkejše teče, ko slovenščina. To so tudi faktorji, s kojimi nam je računiti. Pomislimo še, da nimamo znanstvenega našega jezika. Od kod bi ga dobili? Jezik je človeški stvor, razvija se s človekom. Šole, uradi ga dozdaj nijso vežbali in družbinsko življenje v izobraženejših krogih tudi ne. To je tudi čuden faktor. Nemška kultura je velika, majeste-tična zgradba, slovenska še kuha z vodo. Naši na Nemštvo precej vajeni ljudje se kaj radi ozirajo po bogatej tujini in nijso prav veselo navdušeni za domačo revo.
To je tudi nekaj! Pomislimo, da so fužine na Slovenskem, tovornice, kar jih je malo, veliko nemških ljudij spravile mej nas ter naše ljudstvo silijo, razumeti iste, kar naš človek tem lažje stori, ker nekaj nemškega govora v zraku visi in ima on talent za tuje jezike. Tako uplivujejo tudi naše toplice na narodov živelj. Justični in politično administrativni aparat dela v tujej nemščini. Velikanski faktor to. Moderni pripomočki občenja mej narodi so zdaj taki, da se narodi v gospodarskem oziru jedinijo. Mi hodimo v čas svetovnega gospodarstva, «Weltwirtschaft». Na Slovenskem je moderno gospodarstvo še le v povojih. Naše veliko in malo posestvo je zaostalo; industrija, rokodelstva nij kaj si bodi, trgovina tudi ne. To vse vablja Nemce mej nas, tukaj je dosti torišča za nje. In ne najdejo dosti ovir v jezikovnem oziru. Veliko nešolanih Slovencev zna za silo nemški in če ne zna, se v kratkem Nemcu na ljubo nemškega za hudo, silo nauči.
Tako stojimo. Najlepši gnoj smo za nemško polje. Boj za našo narodnost, za slovenski živelj smo v našem listu jenkrat že razpravljali, je tudi prav materijelen, bojevati se imamo za eksistenco naših otrok na domačej zemlji. Ako nemškemu naseljevanju ne postavimo jeza, bode Nemec povsod gospodar na našej zemlji, naši otroci pa njegove sluge. Boj za biti ali ne biti je. Ali: «Wo solche Kampfe um das Dasein sich entziinden«, pravi kozmopolit Peschel z ozirom na vprašanje kolonizacije, «wird unser Geschlecht ruckweise einer hoheren Enlwicklung niiher gebracht, sie mogen enden, wie sie wollen; denn gelingt est dem an-gestammten Volke, dem Vordringen des jfremden Volkes eine Mauer zu ziehen, so erstarkt es wiih-rend der Bewaltigung; oder es gilt, wenn das an-gestammte Volk aus Schwiiche unterliegt, die Regel, dass der Verdriingende riistiger gewesen sein mtisse als der Verdriingte. Cultur siegt iiber Uncultur, Energie des Charakters iiber Schlaffheit
und Schw&che, an die Stelle der niedrig gearteten Wirtschaflt, des geringen Geisteslebens, oder neben dieselben setzen die fremden Zuziiglinge ein trieb-kriiftiges Wirtschafts- und Geisteswesen.«
Štajerski, koroški Sloven te besede razume, ta dva vidita, kako se in na škodo slovenskega naroda te besede na Slovenskem uresničujejo. Le poglejmo na koroško in štajersko Slovensko in posebno v mesta in trge v teh krajih in tje na mejne kraje teh deželi! Na Kranjskem ljudje in najduhovitejši ljudje v Pescheljevih citiranih besedah zapopadenega procesa ne razumejo.
V št. 23 od 1. decembra 1885 »Slovana« se je dr. Tavčar izrazil, da Nemštvo nima pomena pri nas in ga ne sme imeti. Dr. Tavčar je Gorenjec, zaljubljen je v Gorenjsko, le to Gorenjsko vidi. Kranjska, ta mu je moderna stara Grecija, katera bo ves svet vstrahovala. Bilo bi prav dobro, ako bi dr. Tavčar šel vsako nedeljo in kadar ima čas na slovensko Koroško ali slovenski Štajer pogledat življenje našega naroda, tam bo videl, da smo Slovenci v razmerju, «wo das angestammte Volk aus Schwache unterliegt«. Uvidel bo na mejnih slovenskih tleh, da Nemštvo nij šala, uvidel pa morebiti tudi, ako našo slovensko revo dobro pogleda, da o nemškem pomenu zdaj še ne moremo malenkostno misliti. Koliko pomena ima Nemštvo v naših slovenskih krajih, smo gori povedali, da pa brez nemške kulture, kot naše učiteljice ne moremo biti, je tudi jasno. Kulture iz začetka ne bomo graditi začeli; to, kar imajo drugi omikani narodi dobrega, bomo vendar vzeli. No, in če to storiti hočemo, moramo imeti učitelje. Poglejmo mej naše rokodelce! Kaj storimo brez nemških spretnih delavcev? Oni so naši učitelji v tem oziru bili in so še. Poglejmo, kako spretno Nemec kmetuje, živino redi, poglejmo ga trgovca! Moramo mu na prste pogledati, kako on dela. Kratko rečeno, od Nemca se moramo učiti. Ako se dobro od njega učimo, dobimo — neumno ljudstvo Slovenci nijsmo — dobre, spretne delavske moči in s tem že postavimo nekaj zida proti nemškej kolonizaciji naših deželi.
Nemštvo se tedaj ne sme za malo jemati po ljudstvu, ki še v povojih kulture tiči. Ali druga
je, da Nemštvo pri nas ne sme biti gospodar v
javnem, socijalnem in narodno-gospodarskern oziru, da mora biti prijatelj ljudstva, njegov soborilec v boju za obstanek ljudstva. Pa prijatelj dr. Tavčar s tem, da imamo mi slovenski domoljubi le slovensko, slovansko srce, s tem še nijsmo ukrotili Nemca, ki je v navedenih ozirih naš gospodar. Moramo v vseh strokah človeškega dela iz naših slovenskih ljudij dobre, spretne delavce napraviti, moramo gledati na to, da se naše ljudstvo v ljudskej šoli kaj za življenje potrebnega nauči, kar je le mogoče na podlagi domačega jezika; le »ako si more ljudstvo pamet zbistriti, da zamore pametnejše kmetovati in dati se mu mora šola v spretnejšem kmetovanju ter živinoreji, moramo za toliko zanemarjeno rokodelstvo, za dober naraščaj v tem skrbeti. Da zamore naše ljudstvo več zaslužiti, da ves naš človek pride v delokrog prometa železničnega sveta, moramo skrbeti, da največji del Kranjske, Dolenjska, dobi železnico, moramo sploh na to delati, da naše ljudstvo v industriji kaj zasluži, ter v njej svoje duševne moči vežba. Železnice privabijo seboj tovarne. Sto in sto ljudi se v njih nauči delati in sto in sto tisoč goldinarjev nosi v svoje gospodarstvo.
Tako pridemo do tega, da nas bo Nemec doma in izvan domovine respektoval ter uvidevni, da pri nas ni krajev za kolonizacijo Nemštva. Potem bo vse v redu; Nemec pri nas si ne bo upal biti naš gospodar, učil se bo on našega jezika, učil nas bo inteligentnejši, ako bo treba, in to bo še dolgo, ali mirno bo gostoljubnost slovensko užival, misleč in trpeč z nami. K temu je tudi treba, da smo vsi Slovenci, ker nas že ne-čejo Hrvatom prikleniti, kar bi v prid naše Avstrije bilo in nam v popolno rešitev, — pod jedno politično celoto zjedinjeni. Davijo nas drugače posamezne. In prijatelj Tavčar, nebeško lepa fantazija ti je, naslikal boš potem slovensko domovino v kakem govoru še z lepšimi barvami, ko kedaj zdaj slovensko Kranjsko. Če bi samo na 20 tisoč Kočevarjev mislil, bi malo drugače mislil. Ali si že bral Freytag-ov roman »Soli und Haben«? No glej, v tem romanu Freytag, in to je jeden boljših nemških pisateljev, kar le misel kolonizacije slo-
vanskih krajev po Nemštvu propagira: «Die Slaven haben keinen Biirgerstand. Was man dort Stftdte nennt, ist nur ein Schattenbild von den unseren und ihre Biirger haben blutwenig von dem, was bei uns das arbeitsame Biirgerthum zum ersten Stande des Staates macht. Die freie Arbeit allein macht das Leben der Volker gross und sicher und dauer-haft. *
»Macht ist Recht.» Dokler Slovenci ne zapustimo deklamiranja ter ne zapustimo pustega polja politike, ki se v vprašanjih lovi, ako se naj svet konservativno ali kako že suče, dokler nijsmo državno in našo gmotno moč upregli v pridobitev boljših gori navedenih sredstev kulture, dokler nas večja politična celota ne štiti, dotle smo ljudstvo, mej kojim je dosti prostora za nemške kolonizatorje in dotle se bode na Slovenskem pomen Nemštva izraževal v tem, da bo ono doma in zvunaj naše domovine naš gospodar in ne prijateljski sodeželan.
Ti principi primorali so nas Dolenjce, da smo se Windisch-Gratzove, Pfeiferjeve in Margherijeve kandidature branili. Povsod je imel pri teh kandidaturah kanonik Klun svojo roko zraven. Velika nesreča bi bila za narod naš, ako bi kanonik Klun bil merodajen v našej politiki. Danes se je na Šukljeta spravil, jutri bi druzemu vrv okolo vratu vrgel in kar bi najhujše bilo, naše meščanstvo bi pognal, kar ga je razumnega, ven iz krogov domoljubov. In šlo nam je za to, Šukljeta, katerega ste hoteli v Ljubljani uničiti narodnemu delu, rešiti. Dr. Tavčar, reci, kar hočeš, ali Šuklje je tebi, kakor meni, ki to pišem, lep talent, poznava ga oba prav dobro. — Kdo bo tako tesno-srčen! Tuje zmožnosti se morajo pripoznati in ako narodova korist tirja, tudi osobno sovraštvo, antipatijo zatreti. — Sodelavci tega lista nijsmo in ne bomo politiki, ki rokodelstvo iz politike delajo; kar v okviru našega sanata v njej storiti zamoremo, storimo in bomo v bodoče storili, ali jedna želja nas navdaja, jedno voščimo prav gorko: poglejte mlajši možje, ki se v politično življenje podajate, revo našega naroda dobro in delajte po tem. Ako vas ta reva ne more spraviti do »je, da mejsobno sovraštvo opustite ter složno delate, videči, da na najvažnejših mestih največje ničle oblastno sedijo, potem ne ljubite vašega naroda tako, kakor bi morali. Sloga naj bo mej vami talentiranimi moži, vi le imate pravico, v prvih rajdah stati, in manjši možje bodo v poštev jemali to slogo. Prijatelj Tavčar, poglej dogodljaje, ki so se začetkoma decembra v Ljubljani v klubu deželnih poslancev vršili. Viljem Pfeifer, Poklukar, Murnik, Klun so se napenjali kot mogotci slovenskih politikov in ti možje hočejo v vsej resnobi biti voditelji slovenskega ljudstva! Razbijte tako neumno početje na drobne kosce, regenerirajte zdajšnje stanje, ako nečete, da narod ne obupa ali se našim Nemcem ne vrže v naročaje! Nij časa zgubiti. Germanizacija Slovenstva hudo napreduje in ne stori se kar nič v zaprečenje iste. Ne bodimo tesnosrčni, zavidljivi! Ako kdo naših ljudij nedostatnosti biča, kakor je to Šuklje storil, ne obsojajmo tako početje, ako je koristno. Šukljetovo počenjanje bilo je po večjem narodu koristno.
Pri nas na Slovenskem smo že tako daleč prišli, da že nabiramo za spominke tudi takim ljudem, ki so kje kaj iz nemških knjig v slovenski jezik preveli, ali par nedolžnih stvari, ki so le makulatura, spisali. Pri nas v nebo povikšamo vsacega, ki je prisegal na to, kar so takozvani voditelji rekli. Nij vse dobro, kar so ti storili in najslabše, kar se je storilo po njih, je to, da so ljudstvo hujskali proti našim nemško mislečim rojakom, mesto, da bi slednje vabljali nazaj v domačo hišo.
Zdaj se upije, če kdo za to ustopa, da naše nemško misleče meščane pridobimo, zdaj se očituje ljudem, ki na našo revo kažejo, »er proti ljudem godrnjajo, ki nič ne storijo, da so nedomoljubni.
Šuklje je bičal našo mrtvo politiko, bičal marsikatero osebo, stopil je zraven sicer včasih čez ojnice, ali zaradi lega se mu ne sme odreko-vati domoljubje. — Berite Bbrneja, o kojem vsi zdajšnji Nemci pravijo, da je bil velik nemšk patrijot in kako je ta po nemških razmerah udrihal! — Berite Heineja! Velikanske koristi sla bila ta dva pisatelja Nemcem, koja so pa za časa njih življenja iztiravali!
Ne prispodabljamo Šukljeta s temi možmi — ali «si licet parva, componere magnis* — Šuklje je stoječo mlako našega političnega življenja, v katerej so se največje duševne reve dobro počutile, v nemir spravil, impuls dal k drugemu delu. Vsacemu in tudi dr. Tavčarju, ako bi bil to storil, bi se očitalo vse to, kar se je Šukljetu očitalo. »Vladen sluga in za vlado se je Šuklje bil*, odgovarjate. Ne, kdor je dobro opazoval njegov boj, videl bo, da je težil po tem, da se kaj stori, težil po tem, da se prijazen vladni sistem vporabi in ker se je na Dunaji vladi streglo, doma pa opo-niralo, prišel je v opozicijo z vsemi. Po Bleiweisu-Jurčiču so se prav majhni ljudje hoteli vsesti na mesta teh dveh, odrivali so vse, ki so bili pametnejši. Mej Šukljetovo borbo se je vsa naša reva na Kranjskem pokazala. Prišle so volitve in boj je nastal proti staremu sistemu. Vsem je bilo jasno, da se mora to staro poslopje podreti. Seveda s$ ni vprašalo, kaj na njegovo mesto priti ima. Ali staro .poslopje se mora prej podreti, predno se novo zidati začne, Šuklje se je postavil v prvo vrsto teh podiralcev. Podiralci delajo neki s krampom. Dolenjske volitve so pokazale, da je prepričanje obče, da ne gre po poti hodili, ki jo hoče Klun Slovenstvu diktirati in katera se je hodila slednjih šest let. Mi Slovenci se imamo za kaj boljšega ešofirati, nego za to, kar v Klunovej glavi tiči, to se zdaj povsod in tudi v Ljubljani, kjer so čez nas Dolenjce kakor furije padali, uvideva. Klun je padel. Vsi ste tega padca veseli. Treba je le začeto stvar nadaljevati, novo poslopje organizacije začeti.
Dr. Tavčar, ti si tako malo ko drugi o tem prepričan, da bi Šuklje bil nedomoljuben. Nekova čudna strast vodi tvoje korake proti njemu. Tepla sta se, ali kaj vaju sili, se še v bodoče pretepati, Zjedinita se! — Narodova korist, to terja. Oba sta prepričana, da se Klunu ne sme dati merodajnega glasu. Vi dva cepita narod, ako se ločena in kot mejsobna sovražnika proti Klunu in njegovim privržencem, bijeta. — Dr. Tavčar, ti si Klunu v štev. 23. 1885 »Slovana* rekel, da je »nezmožen in nezrel politik* — in o centralnem volilnem odboru, kateremu Luka Svetec predseduje, si dejal, da je »mumija*. Tega ti Klun in Svetec nikdar ne bosta pozabila. Na tihem bosta proti tebi tako, ko proti Šukljetu rovala. Proskribirana sta zdaj in še Janko Kersnik zraven, ki je v klubu deželnih poslancev neki prav hudobno proti Klunu in njegovim pomagačem obračal. Tebi, dr. Tavčar, nič ne zaupajo ti možje, ti si jim burja ko Šuklje. Pomisli to. Vi trije: ti, dr. Tavčar, Šuklje in Kersnik pomenite solidarično veliko moč. — »Die Jungen hauen den Alten die Kbpfe ab.* Jedenkrat se mora to zgoditi. Zdaj smo že v takem razmerji; čem hitrejše je anarhija končana, tem boljše za narod. Ako se to ne stori, trajala bo anarhija naprej in vi trije se boste jenkrat vendarle našli, zjedinili ter okolo vašega prapora zbirali druge. Le pomislite, kolike vrednosti bi kmalo za prvi hip taka sloga za naš narod bila. Dva nepotrebna politična časopisa zgineta in jeden lahko dober in večji postane in isti bi bil potem važna moč, kar zdaj ni. Kakor hitro ste vi trije složni, je končana vojna proti Klunu brez žalitve druzega duhovenstva, koje bo Klun zdaj proti vam vsem klical v boj. Proti vam složnim, bo klical v puščavo, zapustilo ga bo še to, kar zdaj na njem visi. Složni lahko ignorirate Klunovo agonično brcanje in pri tem ne žalite nikogar. Ako tega ne storite, zgodi se lahko nasprotno. Poglejte na revo narodovo, spravite kaj življenja v Slovenstvo, zapustite separatistični kranjski stališ in objemajte ves slovenski svet z ono gorečnostjo, kakor ljubite prelepo vašo Kr an j o! Še to je premalo, da vresničimo pohlevno našo željo po zjedinjenji Slovenstva v jedno politično celoto, ali velikansko delo stane isto in pred vsem složno delo onih, ki na razvalinah stanja Slovenstva po Blehveisovej-Jurčičevej smrti, novo zgradbo zidati hočejo, morajo.
Kateri pravi patrijot se bo oziral na sovraštvo v svojih prsih do kacega sorojaka — domoljuba. Ako koristi naroda tirjajo složno delo mej vami imenovanimi tremi, potem se ne gleda več na to, kaj je preteklost nanesla nemilega. Le pomislite jedno: Kdo mlajših se bo Kluna, Poklukarja ali krškega Pfeiferja oklenil! Tem trijem in Murniku zraven se mora reči: »Und kannst du
selbst kein Ganzes bilden, als dienendes Glied schliess’ an ein Ganzes dich an», Luki Svetcu pa, ki ni uvidel iz pisma Klunovega, ki se je v klubu deželnih poslancev po Janko Kersniku prebralo, kam g. kanonik Klun vozarijo: »Ofelija idi v klošter*, pa brzo! Kaj bi bila posledica vodlteljstvn firme: Klun, Poklukar, Murnik, krškega Pfeiferja? Občna malomarnost pametnejših; vsak bi svoja pota hodil, pri volitvah nedisciplina in ne za Kranjsko, ne za druge slovenske dežele se ne bi kaj storilo! Naše ljudstvo potrebuje navdušenja, potrebuje večje smotre, potrebuje živahnejšega življenja in ono se hoče tudi zanimati za gmotna vprašanja slovenskega naroda. To vse mej ljudstvo spraviti, je vaša naloga, dolžnost, dr. Tavčar, Šuklje, J. Kersnik. »Seid einig, einig, einig*, vam kličemo z Atinghausnom.
Dolenjske volitve.
VII.
Volilna bitka je končana in pomirili so se duhovi v dolenjskih mestih in drugod. Ko ta list čitateljem v roke pride, rokovala sta se v ime srečnega, veselega novega leta najhujša nasprotnika v volilni borbi. Ali bila je huda bitka! Obe stranki ste storili, kar je bilo možno. Še nikoli se nijso gosp. duhovni, ki so kanoniku Klunu prijatelji ali sovražniku Šukljetu, toliko brigali za agitacijo, ko pred volitvijo 12. decembra. Od hiše do hiše so hodili, Šukljeta kot »brezverca* črtali, nagovarjali može, vsplamtevali ženstvo. In Nemci v Rudolfovem ter v Kočevji so delali, kar se je dalo, kurili so isti one Slovence, ki Šukljetovej kandidaturi nijso prijazni bili, kurili one naše nemško misleče može, ki so nekdaj ž njimi hodili. V Krškem Viljem Pfeifer nij radi razburjenosti spati mogel. Podlegel je njegov patron kanonik Klun v klubu dež. poslancev in še vkljub temu, da je naš Viljem zanj svojo sulico zasukal. To je našega krotkega Viljema razkačilo. In v Ribnici je Klun svojo moč razodeval in Margheri je imel stalen kvartir celih 14 dnij pred volitvijo v Novem Mestu, hodil od volilca do volilca, vozaril se v Kostanjevico, prosil milo, milo moledoval za glasove.
Zastonj yse delo, vsi napori teh mož, Šuklje je zmagal in zmagal z večino 102 glasov! Vlada je bila pasivna, nij se vtikala v volitev. Narod slovenski, dolenjski narod loraj je hotel imeti, da Klun podleže in Šuklje sijajno zmaga. Mej ta dolenjski narod štejemo tudi one od druzih politično malo drugače misleče rojake, ki se pa v tem strinjajo s slovenskimi domoljubi, da je treba Dolenj-skej energično besedo spregovoriti, ki se strinjajo s slov. rodoljubi v tem, da Kranje ne dado Nemcem v last. Teh je bilo le malo; kolikor vemo le pet do deset mož. Huda bitka, lepu zmaga! Zen vo-lilcev so se lotili — žene pa so bile, kar vam zdaj z vso odkritosrčnostjo povemo, v rajdah proti g. kanoniku Klunu. V teh rajdah bila je pa tudi velika večina nevolilcev, bil razumen kmet in tržan, ki je dohajal v volilna mesta. Navdušeno delo bila je agitacija in že v prvem listu pred volitvijo smo lahko gosp. Kluna s polnim prepričanjem, da mora pasti on, izživljali na boj. Prijatelji, poštena ideja je zmagala! Nikdar ne bi bila zmaga taka mogoča, ko bi ves dolenjski slov. svet ne bil prepričan o tem, da se mora našim politikom poslati resnobno opominjajoče pismo, nikdar nebi v danih razmerah tako velikansko večino 102 glasov Šuklje dobil, ako nebi ljudstvo bilo prepričano, da z duševnimi ničlami nič ne dosežemo, ako ne bi bilo do živega prepričano o goro-padnej pasivnosti naših politikov, — ter o tem, da se mora za revno Dolenjsko kaj izdatnega in hitro storiti. Dolenjsko ljudstvo je bilo že ob prvih volitvah prepričano o vsem tem, ali izjavljalo je to prepričanje le v privatnem pogovoru. To prepričanje stopilo je pa tudi v javnost, to tem bolj, ker je kanonik Klun se predrzni!, dolenjske mestne volilce komandirati in tiho prepričanje v prsih ojačilo se je in nasprotna agitacija našla je gluha ušesa pri onih, katerih divja, slepa strast nij vodila proti Šukljetu.
Lepa zmaga ideje in let>a zmaga slov. domoljubja! Veliko slov. volilcev je doma ostalo, nij volilo. Te volilce smemo prištevati prijateljem označene ideje. Bili so nekateri sovražni Šukljetu, ali bili možje, ki so vedli svojo zgolj osobno antipatijo
občnej stvari podvreči. Čast jim! Hudih nemških nasprotnikov bilo je na volišči kacih sto. Toraj 140 slov. mož nij moglo zatreti osobne antipatije, osobnega sovraštva do Šukljeta, 140 slov. mož je rajši volilo človeka, ki je na tihem junija meseca kot kandidat slovenske stranke z nasprotno nemško stranko paktiral, ter jej podpisal, kar je voditelj iste hotel! Vseh 140 nij bilo prepričanih o resnici te paktacije, ali dosti teh je bilo popolnoma prepričanih o njej. Kako žalostne so take prikazni! In ti so še s prepričanjem, da njihov kandidat zmaga, agitovali, volili! — To je vsakako uzorno domoljubje! Dobro zaprite tako domoljubje, da vam ne uide, znalo bi se mu pripetiti, da se mu vsak tercijanec grohota. Aj, in kaki gorki prijatelji ste bili imenovani v dnevih pred volitvijo nemškim schulvereinjerlem; ti se pritožujejo, da jih roke bolijo vašega pregorkega rokovanja. Ne morete se izgovarjati, da vas je vaša pobožnost in žnjo spojen preveliki rešpekt pred kanonikom Klunom k temu nehanju vodil, poznamo nekatere teh, ki celo leto cerkve znotraj ne vidijo. Strast, pereče sovraštvo do Šukljeta žge v vaših prsih in morebiti tudi žaljeno samoljubje, ki je uvidelo, da za vami ne gre ves človeški rod in zaradi tega ste tako ravnali. To so prav lepi izgledi! Dobro se jih je zapomniti vam politikom, je še Slovencev, ki svojo ljubo osobo nad občno korist stavljajo.
Gosp. kanonik Klun, bitka je končana in zdaj bomo tudi mi mirovali. Naš list vam je bil prav nevšečen, »Slovenca* ste vkljub temu, da ste se zarotili, z nami ne polemizirati, parkrat spustili nanj, jezili se na tem, da smo predzadnjo številko mesto 15. že 10. decembra izdali (prosili smo merodajno oblast, da to storiti smemo, postava tega ne zabranjuje); ali predenj odložimo žurna-listično pero, vam moramo povedati, da je Šuklje zmagal in zmagal z večino 102 glasov! «Pogum velja,* ste pisali, gosp. kanonik, v «Slovencu» pred volitvijo 12. decembra. Gotovo ste vse storili, kar ste mogli. Komaj 140 slovenskih glasov ste skrparili! Tako malo glasov ranjki Bleivveis celo tedaj nij štel, ko je začelo se Slovenstvo še le probujati! — »Voditelj* Slovenstva, gosp. kanonik Klun — Šuklje 102 glasova večine — to morejo biti le hude sanje! — Ko je Bleivveis umrl, pisalo in govorilo se je, da bo Luka Svetec voditelj. V našem listu od 10. decembra smo v listku priobčili pismo kanonika Kluna, ki o dr.Vošnjaku, Zarniku in posebno o Svetcu govori. Jaz, ki to pišem, sem z dr. Vošnjakom in Svetcem se pravdal v privatnih pismih glede kandidatov za Dolenjsko, naglašal sem v teh pismih tudi prevaganje gosp. Kluna in tirjal iz privatnega tega stališča, da se možje kandidirajo, ki bodo tudi protitežje gosp. Klunu. Dr. Vošnjak mi je z vso odkritosrčnostjo pisal, da gosp. Klun sicer po diktaturi hrepeni, ali z dru-zimi slov. politiki pošteno ravna. Gosp. Luka Svetec se pa je kar le vstrašil pred mislijo, da bi se Klunu polena metala pod noge. In kako je kanonik Klun za hrbtom Vošnjaka in Svetca o njih pisal. »Na Notranjskem bosta Vošnjak in Zarnik skoraj gotovo propadla, dasi ju volilni odbor priporoča; — spodobilo bi se zakritemu Svetcu, da se mu enaka primeri.* Tedaj prav tihotapno ste, kanonik Klun, proti Vošnjaku in Svetcu delali, katera dva sta z vami pošteno ravnala, o vas odkritosrčnega soborilca mislila in še aprila, maja, junija meseca 1885 o vas dobro govorila! — Luka Svetec imel je še nekaj upliva, ta upliv ste za vas vporabljali, v lice mu bili zaradi tega prijazni, za hrbtom pa spodjedavali njegovo poštenost! — Kakor hitro bi se vam posrečilo Svetca vreči pri deželnozborskej volitvi leta 1883, rekli bi: Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen. Kaj, Luka Svetec se po Bleiweisovi smrti voditeljem kranjskega Slovenstva smatra in ne jaz Klun!
Navedeno pismo g. Kluna je velike važnosti ono nam dh pogledati v dušo našega kanonika Kluna. Tako on moralo katoliške cerkve tolmači, tak je v skrilej duši, tako on domoljubje razumeva. Zdaj, Vošnjak, zdaj Svetec, Zarnik, potem Kersnik, Šuklje, potem Tavčar in: »lasst fette Leute um mieh sein, die bei der Nacht gut schlafen,* drugi naj ostanejo, ne štejejo, podvreči se mi morajo! — To pa baje vse v imenu svete domovinske stvari, kaj ne! — Si je prav dobro uravnal naš kanonik
načrt, po kojem zleze do diktature. Ubogo slovensko ljudstvo, ako bi se Klunu ta hoja posrečila!
»Slov. Narod* in drugi listi napadali ste nas dolenjske volilce, kidali gnoj na nas, kar ga pri-prosti slovenski ljudje na razpolaganje imajo, razposajeno ste okolo sebe brcali, in Klun je v »Slovencu* molčal in se neizmerno veselil, kako se »Slov. Narod* diskreditira, ker vsaka psovka na dolenjske volilce vzela mu je par naročnikov, ali vsaj prijateljev. Proč s »Slovenskim Narodom* je Klun že zdavna sklenil in z veseljem je gledal, kako je ta list na to delal, da se sam ugonobi. Ako bi Klun zmagal, moral bi «Slov. Narod* in drugi politiki plesati, kakor bi naš kanonik žvižgal.
Zdaj uvide vate, da smo Dolenjci rešili vas vse druge, zdaj morate pripoznati, da smo presekali mi dolenjski volilci vrv, katero je Klun vseinu Slovenstvu okolo vrata vreči hotel! — Čemu je pa treba bilo, nas blatiti, ako smo tako prav ravnali, da vi v vašej »svetej* jezi sprevidjate, da smo prav ravnali! — Domoljubje ste nam odreko-vali; kdo pa je bil zaščitnik časti slov. Kranje, mi ali vi! — List. končamo, bili smo kolikor toliko stražarji slobode slov. naroda. Na vas druzih je, da razpostavite vaše vedete. — Kanonik Klun je v bitki 12. decembra bil hudo tepen; to ga neizrečeno skeli, delal bo v bodoče, kar bo mogel, na to, da zopet popravi ter da zopet spleza do veljave. Bodite oprezni nasproti kanoniku Klunu! Zdaj tepen se bo prijazno vam približeval in tudi vam, katere je postavil na index proskribiranih ljudi; zdaj bo kakor olje, zdaj bo z vsem zadovoljen, kar bosta Svetec, Vošnjak hotela, zdaj bo nemara tudi okolo Tavčarja se plazil, kateri Tavčar ga je v »Slovanu* št. 23 de 1885 »nezmožnega, nezrelega politika* z val. — Bodite oprezni, narod naš ima za kaj druzega in boljšega se boriti, nego zopet za to, da se Klunu prestriže greben! Kakor hitro se bo Klun zopet močnega čutil, bo isto storil, kar je storil v navedenem pismu. Bog ve, koliko tacih in še hujših pisem je mož pisal, dobra je sreča, da smo jedno teh pisem dobili v roke. Čuvajte zdajšnji stališ, bodite stražarji slovenskega naroda!
Dopisi.
Iz Rudolfovega. Bravo, bravissimo, tu smo jedenkrat Novomeščani pravo besedo spregovorili in v pravem času! 158 volilcev je bilo 12. decembra 1885, 126 jih je glasovalo, 2 listka bila sta prazna, 64 volilo je Šukljeta, 62 Margherija, 30 volilcev pa nij šlo volit. Pri prvej volitvi meseca junija bilo je vseh volilcev 149. Volilo je 131 volilcev. Margheri dobil je 84, Šuklje 45 glasov, 2 lista sta bila prazna, 18 volilcev nij šlo volit. V teh številkah se kaže, da smo Novomeščanje v času od junija do decembra 1885 jako odločni možje postali. Tako je prav. Kdo bo le v krčmi naše politikarje kritiziral; to nič ne izda; na rotovžu je treba zobe pokazati! Zdaj vidite, da smo složni Novomeščani, Metličani, Črnomaljčani, Višnje-gorci mogočen faktor, s katerim je treba računiti. Ta štiri mesta in ti okraji imajo jednake interese, v teh je središče Dolenjske.
Ako meščani teh mest in kmetje osrednjih treh imenovanih sodnijskih okrajev hočejo, vržejo vsacega kandidata. To solidarnost zavednih meščanov so si v Ljubljani gotovo zapomnili in sprevideli, da Novomeščanom nij vse jedno, ako se čez nje hodi na dnevni red ali ne.
Metličani-Črnomaljčani so se že pri prvih volitvah trdo oklenili Šukljeta. Razumljivo je to; krajan je Šuklje Bele Kranje in veseli so, da njihov krajan gledč duševnih zmožnosti kaj velja. Pri volitvi 12. decembra priskočili smo jim mi Novomeščani v prav izdatnem številu na pomoč. Tega nam Beli Kranjci nikdar ne bodo pozabili. Jezni so bili ob prvih volitvah na Novomeščane in se odvračali od nas; zdaj je vse dobro, zdaj se nas hvaležno spominjajo. V hudem boju za jednake principije se je zveza mej Novomeščani ter
Belimi Kranjci 12. decembra 1885 stvorila; Beli Kranjec gleda zdaj spoštovaje na metropolo Dolenjske, na Novo Mesto. Močna trdnjava to! Ostanite laki zmiraj, bodimo stražarji Dolenjske, energični ljudje, ki se z frazami po poslancih ne dajo več krmiti!
In mi Novomeščani smemo ponosni biti na dan 12. decembra. 30 volilcev nij šlo volit. Mej temi je večina takih, kateri so bili za Šukljeta, katere pa je kapitelj, ali nekateri Šukljetu sovražni profesorji, — ali nekateri Šukljetu sovražni justični uradniki prisilili doma ostati. Teh treh branž agitatorji so v dolenjskem in majhnem mestu, ko Novo Mesto, močni faktorji. Zakaj, nam ni treba povedati. Dosti teh tricfbset, ki volit nijso šli, pri katerih omenjeni agitatorji nič opravili ne bi, bili so prej prijatelji Margherijeve kandidature, in nekateri teh prav gorfik, ali uvidevši kaka je otoška visokorodnost in kdo ga protežira, stavši občno stvar nad osebno antipatijo, nijso hoteli škoditi stvari, ostali so doma. Teh 30 glasov smemo v dobro šteti stranki, ki se je za Šukljeta borila. In mej volilci, ki so glaske oddali, zmagali so Šuklje-tovi volilci nad nasprotnimi s 64 proti 62 glasovi — za dva glasa.
Bravo, bravissimo, še jedenkrat in to tej lepe j zmagi na novomeškem volišči! Nemški in slovenski Margherijevi volilci, agitatorji bili so do zadnje ure prepričani, da zmagajo. Margheri in njegovi pristaši so 12. decembra že ob 7. uri zjutraj okolo letali od volilca do volilca, ter jim pravili, da Margheri gotovo zmaga. To nij bil nemara volilni manever, ampak huda resnoba, ker Margheri je dal v krčmo pri »Solncu*, kjer je nemški kazino in kjer se strogi naši Nemci shajajo, pripeljati jedno srno, več zajcev ter par veder vina: pustil pa je srno, zajce in vino, ko je slišal, da je tako hudo tepen in se 12. decembra že ob 1 uri popoludne odpeljal na Otočič.
Ta zmaga, prej 35 do 45 glasov in 18 ne-volilcev, zdaj 64 glasov in 30 nevolilcev, je nezaslišana v rajdah Margherijevih agitatorjev. Pa je razumljiva: Dolenjske srednje volitve so močno uzdramile dolenjsko ljudstvo in prepričanje, da se mora kaj za Dolenjsko storiti, da pa je Margheri preslabotna stvar, ter pregorka zveza slovenskih in nemških Margherijevih agitatorjev, ter pre-nervozna agitacija našega prošta g. Urha, ki je od hiše do hiše šel agitirat za Margherija, je novomeške prijatelje Šukljefove kandidature ojačilo in uzaljudna je bila marsikatera beseda, da je Šuklje brezverec, ali da je prevelik prijatelj Nemštva, ali daje prehudo slovensko narodno nanošen človek. V vsej resnici, Margherijevi agitatorji so z vsemi temi argumenti na volilce uplivali! Zdaj je bil »brezverec* na tapetu, potem »panslavist.*, potem »nemčur* in nemara je jeden volilec vse tri argumente v jednem dnevu požreti mogel. Kaj tacega se vendar še nikoli nij prigodilo!
Ali ti možje pravijo, da so logiko, konsekvenco v generalni najem vzeli! »Wanna kunnt mer*, bi rekel Dunajčan. Zdaj pa mirna Bosna! Vsak na svoje delo! Upajmo, da nas bo Šuklje v nečem vse zadovoljil. V to ime, veselo novo leto; v ime pa, da smo vsi slovenski rojaci, ali potem nemški, slovenski, liberalno ali klerikalno mislimo, bodimo v socijalnern življenji prijatelji! Malo mesto je naše, le složni kaj lepega v socijalnern življenji dosežemo. Predočirno si vsi dobro prelepe Kinklove besede:
Ein Ring bin ich in grosser Kette,
Der Zukunft, der Vergangenheit;
Und durch des Kampfes Brandung rette
Das Kleinod ich der Menschlichkeit.
in ravnajmo se v socijalnern življenji po njih.
Odgovorni urednik Vekoslav Jen ič; založniki Karl Perjatelj i. dr. v Rudolfovem.