Kajetan GANTAR ŽUPANČIČEV EPIGRAM O »REFORMATORJU HEKSAMETRA« Synopsis De epigrammate Otonis Župančič poetae, in quo emendator quidam hexametri irridetur Anno MCMIX Oton Župančič, poeta Slo- venus, epigramma composuit, in quo alium quendam irrisit poetam, qui hexa- metrum reformare (sive modernizare) conatus est, ita ut versum vetustissimum homoeoteleutis ornaret. Hic hexametri re- forrnator Anton Aškerc, poeta Slovenus epicus tum vel celeberrimus, esse videtur, qui paucis ante mensibus librum poema- tum Acropolis et pyramides edidit. In quo libro inter alia carmen Corynthi, in urbe antiqua occurrit, quod brevibus versibus, homoeoteleutis ornatis, compositum est. At si in carmine bini versus una legun- tur, tamquam hexametri existimari pos- sunt, quod iam Iosephus Wester, philo- logus classicus et poetae Antoni Aškerc amicissimus, in recensione libri Acropolis et pyrarnides, quam in actis diurnis Sloven- ski narod divulgavit, magna cum laude ani- madvertit. Izvleček Župančičev epigram o »reformatorju heksa- metra« Leta 1909 je Oton Župančič objavil epi- gram, v katerem je naperil ost proti ne- kemu pesniku, kije skušal »pomoderni- ti« heksameter s tem, daje starodavni verz »zajezil v brani rim«. Ta reformator heksa- metra je očitno Anton Aškerc~ kije nekaj mesecev prej izdal pesniško zbirko Akro- polis in piramide. V tej zbirki najdemo med drugim tudi pesem V starem Korintu, na- pisano v kratkih rimanih verzih. Če v njej po dva in dva zaporedna verza strnemo, dobimo heksametre, kar je opazil in poh- valil že klasični filolog in Aškerčev prija- telj Josip Wester v oceni zbirke Akropolis in piramide; oceno je objavil v Slovenskem narodu. Oton Župančič velja ne samo za enega najbolj virtuoznih slovenskih liri- kov, ampak tudi za mojstra epigrama. Večino svojih epigramov je zložil v obliki elegičnega distiha, ki velja že od antike dalje za najbolj prikladno metrično obliko te duhovito poantirane poetične zvrsti. Sliši se skoraj pa- radoksalno: Župančič, kije v liriki drzno in neutrudno iskal vedno nova metrična in ritmična izrazna sredstva, se je v epigramih dosledno oklepal tradicionalne oblike elegičnega distiha, kakršno je pri nas udomačil že Prešeren v svojih zabavljivih napisih. Ozadje večine Župančičevih epigramov je zadovoljivo osvetlil in raz- vozlal dr. Joža Mahnič, nedvomno najboljši poznavalec pesnikovega opu- Keria II -1 • 2000, 11-16 12 Keria II - 1 • 2000 sa, ki je kritični izdaji pesnikovih Zbranih del pred kratkim dodal tudi monograftjo o pesniku. 1 Eno redkih bodic, katere osti se uredniku pesnikovih Zbranih del ni posrečilo povsem razvozlati, predstavlja epigram z naslovom Reformator he- ksametra, ki gaje Oton Župančič objavil leta 1909 v reviji Naši zapiski. Poskušajmo osvetliti ozadje tega epigrama, ki se glasi: 2 Čul sem, slovenski poet heksameter je pomodernil, prosti helenski tok v rim je zajezil brani. Proč helotsko rok6 od ritmov svobode, Herostrat! Stari meh dobro drži, novih le vlij mu idej. Urednik pesnikovih Zbranih del je v opombi zapisal, da ost epigrama meri na nekega »formalističnega verzifikatorja, ki je skušal Homerjev verz utesniti z rimami«, da pa se imena tega verzifikatorja »ni dalo ugotoviti«. 3 Morda pa bi se ime tega verzifikatorja vendarle dalo ugotoviti. V opombah k četrti knjigi Župančičevih Zbranih del beremo, da je v letih 1909/ 10 pesnik v neodvisni reviji Naši zapiski, ki jo je urejal Anton Dermota, objavil 45 epigramov. V njih sije (poleg svojega kritika, teologa dr. Leopolda Lenarda) največkrat privoščil pesnika Antona Aškerca, s ka- terim sta si v tistih letih večkrat prišla hudo navzkriž.4 Podobno razlago beremo tudi v prej omenjeni Mahničevi monograftji: »Največ epigramov „. je pesnik namenil Aškercu. Označuje ga za vztrajnega glasnika in gore- čega pridigarja svobodne misli, točneje kompromitiranega liberalizma, nor- čuje se iz njegovih popotovanj po daljnem svetu, predvsem po pisanem Orientu, iz njegovega ponašanja z ustvarjalno plodnostjo in količino objav pa iz njegove zaverovanosti vase in samovoljnosti, za oboje navaja konkret- ne primere iz njegove poezije.«'' V serijo bodic, naperjenih na Antona Aškerca, sodi verjetno tudi epi- gram o reformatorju heksametra. Aškerc je namreč samo nekaj mesecev pred objavo omenjenega epi- grama, proti koncu novembra 1908, izdal pesniško zbirko Akropolis in pira- mide.fi V zbirko je vpletel tudi pesem V starem Korintu, ki se začne takole: 1 Joža Mahnič, Oton Župančič- Ustvarjanje, razvoj, recepcija (Ljubljana 1998). 2 Naši zapiski 1909, str. 130. Epigram je ponatisnjen tudi v pesnikovi antologiji Naša beseda (ur. Fran Albreht, 1929), str. 180, Dela II (ur.Josip Vidmar, 1936), str. 205, in v miniatur ki Izbrane pesrni (ur. Janko Glazer, 1950), str. 200. ~ Oton Župančič, Zbrano delo IV (ur.]. Mahnič, Ljubljana 1967), str. 340. 4 Oton Župančič, Zbrano delo Iv, str. 321-323. " ]. Mahnič, Oton Župančič, str. 55. " Zbirka Akropolis in jJirarnideje sicer izšla z letnico 1909, toda v resnici je prišla na knjižni trg že konec novembra 1908. Prim. Vlado Novak, opombe k Antonu Aškercu, Zbrano delo IV (Ljubljana 1989), 429. Kajetan Gantar, Župančičev epigrarn o »reformatorju hehsarnetra« Vroč in soparen je dan. Sedim pod platano košato. Sanjam minulosti san pa pijem »krasi retsinato«. Grenko je vince, možje, Heleni, to smolnato vaše! Muzate se mi, hehe, ker rado ne gre mi iz čaše. To je Korint?! Res je to? Sloviti Korint? Je mogoče? Kamor ozre se oko - uboge, zakrpane koče! 13 O Aškerčevi zbirki Akropolis in piramide je še pred njenim uradnim izi- dom izšla obsežna in nadvse pohvalna ocena v Slovenskem narodu.7 Avtor ocene, skrit pod šifro -y- ,je bil pesnikov prijatelj, znani planinec in klasič­ ni filolog Josip Wester. V oceni beremo med drugim, daje pesem V starem Korintu zanimiva »ne samo radi fino slikane ubranosti, pač pa še bolj radi nenavadne ritmiške oblike: v moderno kitico prikrojen daktilski heksame- ter.«8 Če namreč po dva in dva zaporedna verza strnemo in zapišemo v eni vrstici, dobimo brezhibne rimane heksametre z moško cezuro sredi tretje stopice ( t.i. pentemimereza): Vroč in soparen je dan. Sedim pod platano košato. Sanjam minulosti san pa pijem »krasi retsinato«. Grenko je vince, možje Heleni, to smolnato vaše! Muzate se mi, hehe, ker rado ne gre mi iz čaše. To je Korint?! Res je to? Sloviti Korint? Je mogoče? Kamor ozre se oko - uboge, zakrpane koče! Verjetno je Župančič v Slovenskem narodu bral Westrovo oceno in poh- valno sodbo o Aškerčevi zbirki in rimanih heksametrih. Ker se letnica Žu- pančičevega epigrama presenetljivo ujema z izidom omenjene zbirke in Westrove ocene, ne more biti dvoma, daje tudi epigram o »reformatorju heksametra« - tako kot številni drugi epigrami te serije - naperjen ravno na Aškerca. Paradoksalnost in ost puščice tiči najbrž tudi v tem, da pesnik v Aškercu, ki se je rad razglašal za velikega svobodomisleca, za glasnika 7 Slovenski narod 31-12-08. 8 Prim. op. VI. Novak, v Anton Aškerc, Zbrano delo Iv, 433. 14 Ke:ria II - 1 • 2000 svobode in prostosti,!1 razkriva okornega verzifikatorja, nekakšnega Hero- strata, ki skuša z rimami (antična poezija rim ni poznala!) zajeziti »helen- ski prosti tok« in »ritme svobode«. * * * Ob koncu še pripomba, da rimani heksametri sploh niso nenavaden pojav. Njihove korenine segajo v srednji vek, ko so bili priljubljeni heksa- metri z notranjimi rimami (»leoninski heksametri«), pa tudi zaporedja rimanih heksametrov. Takšne pojave srečujemo tudi v latinski verzifikaciji na slovenskih tleh (npr. v »Hvalnici samostanske celice« / Laus cellae kar- tuzijanskega meniha Syferida iz Jurkloštra) .10 Zanimivo je, da se samo nekaj let pred nastankom Aškerčeve zbirke Akropolis in piramide in Župančičevega epigrama Reformator heksametra poja- vijo rimani heksametri tudi v sosednjih slovanskih slovstvih. Takšne heksa- metre piše med drugimi srbski pesnik Vojislav Iliču (1862-1894), npr. v pesmi julija, kje se rima ponavlja ob vsakem drugem verzu: »Rimljani ljudi čujte! Lepota božanski dar je, što smrtnog čoveka krepi, ko pehar ciparskog vina - pa zar smo dotle došli, da milost bogova silnih osudom kaznima svojom? Strašna je osveta njina. «11 Rimane heksametre zasledimo v začetku dvajsetega stoletja (torej pri- bližno v istem obodbju kot sta nastali Aškerčeva zbirka Akropolis in piramide in Župančičev epigram) tudi pri nekaterih hrvaških pesnikih, npr. pri Sil- viju Strahimiru Kranjčeviču (1865-1908). Tako se glasi npr. začetek Kranj- čeviceve pesmi Dva barjaka: On je visio gore o tvrdom drvetu krsta, visio vjekove duge nad svojim q·ubljenim gradom, nijem je gledao u svijet, kruna trnova čvrsta cvjetala jednim cvijetom, novam žaokom mladom. " V zbirki Akropolis in piramide so ta gesla večkrat še posebej poudarjena. Prim. pesem Velika noč na Ahropoli (»lepota helenska vstaja, o teta iz sužnih okov«, »vstal duh zma- goviti antični svobodni«). 10 Prim. K. Gantar, Der Kartauser Dichter Syferidus Suewus ausJurklošter (XIIl.Jahr- hundert): Prophanes und Religioses in seiner Dichtung (Analecta Cartusiana 116, Salzburg 1989, 34-75). 11 Zanimivo, da motivika te Iličeve pesmi spominja na motiviko Aškerčeve pesmi Fryne pred sodniki v zbirki Akropolis in piramide. Je Aškerc morda poznal poezijo Vojislava Iliea? Kajetan Gantar, Žnpančičev epigrarn o »reformatorjn heksarnetra« 15 V podobni metrični obliki rimanih heksametrov je zloženih tudi več pesmi v zbirki Anteja Tresica Pavičiea Valovi misli i čuvstava (1903) in v zbirki Nove pjesme (1913) Vladimira Nazora. 12 Vendar je Aškerc v primerjavi z omenjenimi srbskimi in hrvaškimi pes- niki veliko bolj spreten, saj dvojice heksametrov neopazno razvezuje v štiri- vrstične kitice, tako da odmev antičnega metričnega obrazca na njihovem ozadju zasluti samo vešče uho poklicnega klasičnega filologa. 12 O podrobnostih prim. A. Petravic, Klasična metrika u hrvatskoj i srpskoj književno- sti (Beograd 1939). 16 Keria II - 1 • 2000 Kajetan GANTAR: DAS EPIGRAMM UBERDEN »REFORMATOR HEXAMETERS« Zusammenfassung Im 1909 hat Oton Župančič, wohl der bedeutendste slowenische Dichter jener Zeit, ein Epigramm auf einen gewissen »Reformator Hexameters« veroffentlicht, auf einen Literaten, der es versucht hat, die althergebrach- te metrische Formel Hexameters zu »modernisieren«, so da13 er sie mit Reimen ausgestattet hat. In einer fliichtigen Ubersetzung lautet das Epi- gramm etwa folgenderweise: Unser Poet unlangst den Hexameter modernisiert hat: Rhythmen frei jlie}Jenden Strom hat er mit Reimen verstaut. Weg mit helotischer Hand, Herostrat der Rhythmen der Freiheit! Gut der alte ist Schlauch, neuen Geist hauch nur hinein! Bisher ist es nicht gelungen, den angegriffenen »Herostratos« zu iden- tifizieren; auch in der groBen kommentierten Ausgabe der Gesammelten Schriften von Oton Župančič (Band IV, 1967) bleibt das Problem ungelost. Man kannjedoch mit guten Griinden vermuten, daB das Epigramm den beriihmten slowenischen Dichter der Balladen und Romanzen, An- ton Aškerc, getroffen hat. Aškerc hat namlich ein halbes Jahr bevor die Gedichtsammlung Akropolis undPyramiden (1908) herausgegeben. In die- ser Sammlung gibt es auch ein Gedicht Im alten Korynth in gereimten vier- zeiligen Strophen. Des Dichters guter Freund, klassischer Philologe Jo- seph Wester, hat liber die Sammlung Akropolis undPyramiden in der Tages- zeitung Slovenski narodeine giinstige Besprechungveroffentlicht, in der er das erwahnte Gedicht besonders gewiirdigt hat, und zwar aus rein forma- ler Sicht: wenn man namlich im Gedicht zwei nacheinanderfolgende Ver- se aufmerksam liest, so merkt man, da13 daraus fehlerlose gereimte Hexa- meters entstehen. Interessanterweise hat es - ungefahr zu gleicher Zeit - auch in der benachbarten kroatischen und serbischer Literatur Dichter gegeben, die einzelne Gedichte in gereimten Hexametern verfa13t haben (Vojislav Ilic, Silvije Strahimir Kranjčevic, Ante Tresic Pavičic, Vladimir Nazor). Naslov: akad. prof dr. Kajetan Gantar Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana