Glasilo ArhivsKega druživa in arhivov Slovenije L.etnikll, številka 1—2 Ljubljana 1979 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik II, Številka 1—2 Ljubljana 1979 ARHIVI Glasilo A-hivfKogp diustva Slovenije in arhivov Slovenije Izdalo In založile Arhivske druStvc Slovenije. Uredništvo- Zvezdarska 1, p. p. 70, 61001 Ljubljana, teiefon 20 552 Uredniški odboi Ljuditiila Be.ilaj Krc.vel, Miran Kafol (tehnični urednik), Tone KolSek, Antosa LesKOvec, Marij- Oblak -Cami (Odgovorna urednica), Kristina Samprrl, mag. Milira TrobSe-Štolfa, Ema Umek (glavna urednica), dr. Jože Žontar, izdajateljski svet: dr. Tone Terene, dr Peter Vodrpivec, Srečke BriSar Oprema ptatnic. Tomai. Marjlt Lektorja: mag. Marjan Dolgan, mag. Milček Kcmelj. Za strokovnost prispevkom odgovarjajo avtorji. Izdajo so omogočili: Kulturna skupnost Slovenije; Skupnost slovenskih občin; Republiška konferenca SZL>L RrpubiiSki sekr. tanat »a pravosodje, i >rganizacijo uprave in proračun Arhrrsko dniStvo Slovenije in ainivi v Sloveniji. Tisk: Pr-pis in razmnoževanje Edvard Usenik, Ljubljana, Kadilnikova 8. Po mnenju repvbliSk .ga komiteja zr kulturo it. 4210-91 /78 z dne 7. 3. 1978 ie publikacija oproičena plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 930.25 (497 12)(U5) kazalo Stanki rn razprave 5 Ob petindvajset obletnici ArhivsKega arustva Slovenije (Pete*: K!asinc) 5 Pozdravni govor na IX. zoorovanjj arhivskih delavcev Slovenije (KltcI SMkič) 7 Območje Gornje Radgone do začetka XVII. stoletja (Jože Ml-naric) t! Nekatera vpraSanja organizacija državne uprave na Slovcnsk* m od sreae 18. stoletja do najnovejšega časa (Jože tontar) 13 Ogrski upravni sistem od srede 18. stoletja do 1911 (AntoSa Leskovec) 17 Upravni pcitopek (Jelka Melik) 21, Razvoj statistike in s'atistično gradivo (Stanr Grande) 24 De*einojcnežji upravni organi za Kranjsko v 18 stoletju (Majda Smole) 28 Arhivsko sradivo Nanestniiiva in Dei^Lne viaae v Ljublian1 (Ptter RibniKar) 32 Upravn? ureditev Primorski-; s possbnim o?irom na občine v le tih 1814 Jo 1940 (Ljudmila riezIaj^KrevH) 37 Banska uprava Dravske banovine in njeno giadivc (Vladimir KoloSa) 41 Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno giadivo (Tone Ferenc) 47 Organi ljudske oblasti na Slovenskem med Isti "941-1944 In njihovi arhivski londr 51 Upra"ni organi in njihovo gndivo v Slovenskem Primorju 1945-1047 (Metka Gombač) 56 Prikaz gradiva Mestne občine ljub^anskc za registrrtumo obdobje "898-1930 na priirnru leta 1901 (Marjan Dr-ovickJ 59 P'ikaz gradiva Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana na primrru leta 1960 (Miran Kafol) 65 Upravna razdelitev na slovenskem etničnem prostoru Avstrijske Koroške (Tojie Zom) 67 Diskusija o virih za zgodc vino dtlavsKega ¿¿banja na Slovenskem (hrane Rozman) o9 Diskusija o arhivska gradivu Visokrtga kcmjsarjaza Ljubljansko pokrajino (Nada Kobai) 69 Diskusija na IX. zbor)vanju arhivskih delavcev Slovenije (Ivar Križnar) ''O Dei« arhivuv in arhivskih organizacij O dela Arhivskega društva Slovenije od junija 1976 do maja 1979 kta (Marjan Drnoviek) 72 Poročilo o delu uredn^kega jdboia Arhivjke^ društva Slovenije na občnem zboru, dni 18. maja 1979 v Ljubljani ¿Marija ObiakCami) 74 Porutiln Komisije za Šolanje Kadrov 7.a zgodovinske arhive in registrature (tirna Umek) 7S Informacija o stanju in problemih valorizacije arhivskega gradiva v SR Sloveniji 76 Sprehod skozi čas - Pokrajinskega arhiva Koper (Milica Trebie-Stolfa) 81 Poročilo o okr agii mizi o problemih varstva arhivskega grabiva pred prevzemom v arhiv (Marjan Zupančič) B2 Obisk srhivcv v Koblenzii in Kulnu (Ivan Ncmantč) 83 \riiiv:ika razstava „Komunistična partija v Sloveniji 1919 -1941" (P3ter Ribrikar) 84 Prvo posvetovanje o opremi arhivskih skladišč in arhivskega gradiva „Arhivi 79" (Piter Klasinc) R6 Poročilo o obisku arhive v VarSavi in Krak^u (Marjeia Campal 86 IX. zhoro vanje arh'vskih delavcev Slovenije v Radencih (Viktor Krbujak) 87 ScKcijn za arhivarje zunaj irh^skih zavodov (Peter Klasinc) 600 let ustavne in jpravne zgodovine mesta Ptuja (Krisiina S amperi) 69 Kamnik v arhivskih virih Oanez Kopzč) 90 Zgodovinski arhiv Ljubljana - 80 let "arstv? kutiurne dediščine (Vladimir Žumer) 91 Ob prehodu konservatorsko-restavratorskega oddelka Muzeja ljudace revolucije Slovenije v Arliiv SR Slovjnije (Natis Majcen) 92 Razstava del ir. arhivskega gradiva Inštituta za zgodovino delavskega ."j banj a v Ljubljani (Maijeia Adamič) 93 Ocene, puroiila u publikacijah 95 „Zapisniki in drugi izbrani dskumenti iz arhi/a občine Škofa Loks '851-19!K", pripravil in ureail France Stukl, Criidivo in razpravo St. 1. izda! Zgodovinski arhiv Ljubljana, jkoija Loka 19*'9, 156 j;tram /Marjan DmovSek) 95 Arhivih, lete XXV1T/19''7, štev 2 (Ivan Levrecčičl 95 Arliivski piegied 1-2, Beograd 197K (Bra^o Oblak) 96 Vjesnik Historij^kih arhiva u Rijeci i Pa zini' XX ^975/76., XXI (1977) (Vlasia Tul) Mitteilungen dcssteicrmark.ischen Landesarchivj, Folge 27, Graz 1977 (Nada Jurkovič) 9g Mittciliingei. de*. Steiermarkischen LanJesarchivs, Folge 28, Graz \9~>8 ^Kristina Saniptri) 99 Dve italijanski arhivski reviji - informacija (Stanislav M ur o ve c) 100 Nove piidubitve slovenskih arhivov 1C1 Arliiv SS Slovenije 1977-197B ' 101 Zgodovinski arhiv v Celju 1977-1979 iGl Pokrajinski arhiv Koper 19'77-1979 101 Zgodovinski arhiv Ljubljana 1977—197*? • • . 102 Pokrajinski arhiv Maribor 1977- 197g 107 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 1977-1979 107 Zgodovinski arhiv Ptuj 1977-197fe . .107 Arliiv Inštituta za zpodovino de'avsknga gibanja v Ljubljani 1977-1979 106 bibliografija arhiv ¡kih delavcev za leta 1977-1979 109 Osebne vesti 114 Ksdlovske spremembe v letih 1977-1979 114 Anion Klasinc (Andrej Fekonja) • 117 Hreatoni Zdenka - Tajda (Marija Oblak Oarni) 117 Puvietki Einige Fragen der Organisation der StadtjverwpJtung in Slowenien von dor Mitte des 18 Jahrhunderts bis zur nenesten Zeit (Jo^e Žontar) 119 Ungarisches Verwaliungssystem von der Mitte des IßJ Jahrhunderts bis 191g (Aritcia Leskovec) 170 l caniuiamenti amministrativo-politici nella regione di Gonzia spezialmente nel 'lommunifrii & P50-J945 (Liud- niifa Bezlaj Kr-'vel) 120 Die Zivil Verwaltung der Bcsatzungsms-htc in Slowenien und ihr Arduvmat :rial (Tone Ferenc) ■ 121 čic*nk: in razprave OB PliTIts DVAJSETI OBlčTNICI ARHIVSKEGA ŠTVA SLOVfcNUE Peter fCasinc S posebr j pozornustjo se je letos, Arhivsko društvo Slovenije pripravljalo na svoie vsake drugo leto organizirano posvetovanje arhivskih delavcev Slovenije, v prvi vrsti zato. ker je 27. aprila 1979 minilo 25 let od ustanovnega občnega zbora društva, ki seje imenovalo Društvo arliiv-skin delavcev Ljudske renublike Slovenije. Društvo je bile ustanovljeno na pobudo arhivske sekcije Zgodovinskega društva za Slovenijo in Arhivstcega sveta LRS - potem ko je bila že leto prej - torej let;:' 1953 — ustanovljena Zveza arhivskih deiavcev Jugoslavije s sedežem v fieagradu. 2e na začetku si je društvo začrtalo svojo pot in temeljno usmeritev v razvoj, modernizacijo ter popularizacijo arhivske vede nasploh. Društvo je s svojimi dani in i arhivskimi zavod- že lakrat postavilo temelje varstva arhivskega in registra turnega gradiva na ozemlju naš,; rop "hI i Ke Druitvo se je tesro povedalo z Zgodovinskim društvom za Slovenijo in oddelkom za zgodovino na Fuozofski fakulteti v Ljubljani te" z ostalimi zainteresiranim' ustanovami ali posamezniki predvsem na poaročju i'porabe arhivskega gradiva, njeguvih evidenc in objav, izdajanj vodnik jv in podobne Tesno povezovanje in sodelovanje je bilo — in je še .— pri znanstveno raziskovalnem delu na področju zgodovinopisja To pa seveda ne pomeni, da društvo ali njegovi posamezna. člam nic ,' sodčlovali tudi z drugimi znanstvenimi ustanovami, saj smo vedno p jnudili pomoč pri raziskav,ih, ki so slonele ali izhajale iz ohranjenega arhivskega godiva v slever.skih ali tujih arhivih' Pri taki usmeritvi je društvo, z aoiočenimi pozitivnimi dopulnitvami, ostalo do današnjih dni. Nove ¿akonske osnove za delovanje so drušivo in arhivska ustanove dobili z zakonom o arhivskem gradim in o arhivih ki je izšel leta 1966 in bil leta 1973 dopolnjen. Določene etape v delovanje sta društvu prinesli obe navodili, in sicer navodilo o materialnem.varstvu in navodilo o škartiranju, ki sta izšli leti. 1969 oziroma 1970. V tem petindvajsetletnem obdobju bilo organiziranih osem zborovanj ADS, mnogo članskih sestankov in predavanj na njih. Ta predavanja so s svojo aktualno problematiko vedno pritegnil? veliko število obiskovalcev in mnogo odmevov na p.edavanc in obdelane teme. Ker so do nedavnega v arhive prihajali delavci, ki so si morali osnovne pojme o arhivistiki pridobiti na deiovnem mestu, je ADS vedno posvečalo veiiko skrb šolanju in strokovnemu usposabljanju svojih članov. Rezultat tega prizadevanja se na eni strani kaže v tem, da je danes predmet „arhivistika" ze vključen v reden štuuij zgodovine na filozofski fakulteti, kjer bo mogoče v bližnji prihodnosti študirati in specializirati arhivistiino smer tudi na III. stopnji študija Na drugi strani je tik pred koncem tuai realizacija študija 1. stopnje arhivistike v okviru Višje upiavne šole v Ljubljani. Najlepše, se. kažejo rezultati stalnih prizadevanj na področji: siovenske arhivistike tudi v Vdanih arhivskih publikacijah, ki jih z ozirom na ikromno število arhivskih deiavcev ni malo. Tem prizaaevaniem sledimo od J. zborovanja arhivskih deiavcev Sluvemje v. Novem mestu letfi 1962. ko so referati z zborovanj;. izšli kot prva obširn^ša samostojna arhi.ska publ.kacija, prek Vodnika po arhivih Slovenije (1965), knjižice Arhivi (1969), Arhivov v Sloveniji.(1970) ter arhivskih priročnikov Arhivskt teimixe (1972), Arhivistike (1973). Zgodovine arhivov in arhivske službe (1976) — do izdanih referatov zborovanja v Kočevju in referatov z okrogle mize o problemih varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv v Manooru, ki so izšli leta 1978 Trenutno potekajo končne priprave za izaajo referatov s I. posvetovanja o opremi arhivskih skladišč in arhivskega gradiva ,,Arhivj 79", ki je bilo junija letos v Mariboru Mnogoštevilno so arhivski delavci objavljali svoje članke, ki so naslajali ob teoriji in praksi arb'vske službe ali ob uporabi arhivskega girdiva samega, v stalnih strokovnih časopisih in v dnevnem tisku. Arhivski delavci so v zadnjem času občutneje zaposleni z izdajanjem virov *,a slovensko zgodovino, pn valorizaciji. arhivskega gradiva, ki je ta trenutek ena najpomembnejših aKcij, nadalje skrbe za uvajanje arhivistike koi. učnega predmeta PZb za zgodovinu Filuzofske fakultete. So delu- . jejo p, arhivski delavci "idi z republiškim sekretariatom za upravo, pravosodje in proračun ter Gospijda-sko zbornico Slovenije Posebej so nekateri od njih zaposleni z izvajanjem sporazuma iz 1. 1925 mtd Jugoslavijo in Avstrijo in z restitucLjo mea vojno z jugoslovanskega ozemlja odnesenega arhivskega gradiva iz Avstrije, za katero smo vsi arhivsKi delavci Slovenije močno zainteresirani. V društvu je trenutno včlanjenih okoli sto čianov Ker smo letos na široke odprli vrata društva, se je to število se povečalo. Sprejeli sme in se sprejemamo nove člane, predvsem tiste, ki deiajc v arhivskih ustanovar ali oddelkih in jim je zv napredek in razvoj slovenske arhivistike, altiste, ki se s problemi varstva arhivskega in registratunega gradiva srečujejo na svojih de'ovnm mest'h. Tekoče probleme rešuje društvo poleg predsedstva društva na sejah IG, ki šteje 15 članov in so v njem zastopani vsi slovenski arhivi in arhivski oddelki Za izdajanje glasila Arhivskega društva Slovenije „Arhivi" deiuje uredniški odbor ki mu je letos uspeio izdati prvo Številko glasila. Omeniti moram tudi delovanje nekaterih komisij, ki delajo v okviru društva in Skupnosti arhivov Slovenije. Te komisije so s svojo dejpvnostjo pripomore k napredku posameznih vej arhivistike v Sloveniji, t^ko npr. komisija za gradivo pred prevzemom v ahriv, komisija za vnaprejšnje izločitvene sezname, komisija z? šolanje kadrov, komisija za arhivsko obdelavo gradiva itd. Društvo arhivskih aelavtev Slovenije je vključeno v Zvezo arhivsKih delavcev Jugoslaviji, kije v okviru celotne države vsa ta leta povezovala in posrcdovaV.iaše slovenske arh.vske izkušnje ostalim repub1:kam ir ob.atr.o. V okviru Zveze delujejo tudi nek a ve ie zve: up komisije, ki ial še niso prav zaživele in dale pričahovar.ih rezultatov. V tem kratkem pregledu petindvajsetletnega dela ADS 5 sen s; le dotaknil nekateri- us?ešnih ak;ij. Nekatere od teli bi bilo potrebno bolje ovrednotiti in jim dati pomembnejše in vidnejše meslo oh tej ohietnici. Dovolite mi. v na 'akoriodaino, izvríüno, upravno in sodr.o S tem pa nikakor ni mišljena tovrstna delitev organov, kot jo pozna mesčanska p av.a teorija. Razlikovanje navede nih funkcij sloni v bistvi: na različnem deležu dríwnin organov v pic,csu oblikovanja, izvrševanja in zagotavljanja obve?jiosti tistih družbenih zapovedi. kijih označujemo kot splošne pravne nornit. Te pa služijo kot podlaga za opravljanj'J upravnih poslov, to je za izdajanje konkretnih upravni aktov, za izvrševanje uprrvnih ukrepov in upravnih dejani kakor tudi za urejanja upravno-pravnin razmerij a Najprej si hočemo ogledati ia2voj najvišjih državnih organov, ki sprejemajo takone in druge pravne predpise Tesna zvez;. države s sistemom družbene ureuitve je terjala seveda s soremrmbami tega sistema tudi ustrezne jpre-membe najvišjih državnih jrgunov, V Čaju absolutistične države na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem je bil nosilec zakonodajne oblasti vladar, ki je s tanke plastjo uradnistv? s sredstvi državnega prisiijevanja iz»ajal voc¿tvo države V avstrijskih deželah je obstajaj tak sistem do marčne revolucijo leta 1B4F, nato pa spet v času obnovljenega absolutizma na podiagi silvestrskeg;, patenta z dne 31. 12, lž51,koje viadar ukinil oktroirano ustavo. /U-so-lutizen je trajal spet do obnovitve ustavnosti na podlagi oktobrske oiplomc z dne 20. oktobra 1 ?60. Čeprav smo imnli sredi 1K. stoletja za avstrijsko-5:ške dežele že enoten centralni upravni organ, pa so predstav-'jale dežele osnovo za izdajo normativnih aktov. Različne posebnosti v poiamj*nih deželah sc zato prihajale do večjega al: manjšega izkaza. Lt počasi pt. so začeli od vlade Jožefa II. dalje vse bolj uveljavljati načelo enotne zakonodaje. Medtem ko je radikalna meščanska revolucija terjal? uvedbo ob.ike "'ada"ine z voljenim predstavi iškim te- lesori kot najvišjim organom oblasti, pa tudi z voljenim predstavnikom države (to je republiko kot obliko vladavine), je ostala v deželah, kier mesčanska revolucija nI ime.a iake intenzivnosti, kot npr v Avstriji, ohranjena monarhična oblika vladavine z dednim viadaijem nbiast je bila v tem primeru na podlagi ustave razdeljena med vlaaanem in predstavniškim telesom. Značilen za dežele z monarhično vladavino je zgornji dom (v Avstriji imenovan „gosposki dem"). Imel je naugo, d? v naj/išjem zakonodajnem prtdrtavniikem telesu uveljavlja enakopravno s spodnjim domom kot predstavnikom meščanskih plasti koristi višjih siojev družbe Leta ll>4P je na mesto deželnega sistema kot osn.ive za izdajanje državnih normaiivmn aktov stopil aosleono centralni sistem. Enotnost države in enotnost driavnt oblasti je bil eden izmeri ciljev meščanska države in pri tem je ostalo rudi v prihodnje. Podobno predstavniško ureditev je poznala tudi stara Jugoslavija, s tem da je obstajala pc VidovdansKi ustavi z dne 2R. 6. 1921 le enodomna skupščina po oktroirani ustavi z dne 3 9 1931 pa je bil ustanovljen tudi senat Na povsvm drugačnih osnovah je organizirana zaKonodajna funKcija pri tipr socialistične države, če jo poime niijemo z gLid^šča nove družbene' ureditve V naši prvi ustavi po osvoboojtv: piše, da uresničuje ljudstvo svojo oblast prek svobodno izvoljenih predstavniških organov državne obiasti, ljudskih odborov, ki s;gajo od krajevnih ljudskih odborov do ¿kupščin ljudskih republik in ljudske skupščine FLKJ. Vse predstavniške organe liudske oblasti so volili diZavljani na podlag1 splošne, enake in neposredne volilne piavice s tajnim glasovanjem. B:stvenL sprememba je biia terej ta, da so postal, nosilci organov oblasti na vseh stopnjah, od ljudskih odborov do organov republik in pokrajin ter federacije, izvoljeni preusiavnišk, o^gan-, Z ustavo FlRJ » dne 31 1. 1946 je bii torej uveden klisični predstavniški sistem, ki je z manjšimi spremembam* trajal vse do teta 1974. Po tem letu pu zamenjujejo predstavniško institucijo oblike, ki izhajajo iz sarr.oupravijanja v temeljnih enotah družbenega dsla in življenja. Za poznavanje normativnih dejavnosti je treba vedeti tudi v Kakšni meri izdajajo normativne akte izvršilni in upravni orga:ii. V času absolutizma je bil reden pojav, da so izdajali ti organi predpise in to tudi predpise na višji stopnji. Meščanske ustave take možnosti niso dopuščale, marveč so predvidevale s strmi teh org;triov le predpise na nižji stopnji. V ustavnem obdobju 1946 do 1953 (do Ustavnega zakona iz leta 1953) so na pc dlagi širokih zakonikih pjbiartil tudi izvršilni in upravni organi s številnimi uredbami urejali tisto materijo, ki se je praviloma urejevala na podiagi zakona. V obdobju od.leta 1P4K poznamo v Avstriji zapleten »istem izvrsilmh organov V prvi vrsti je treba omeniti državni in konferenčni svet, ki je bil ustanovljen pod knezom Kaunitzcm leta 17C0. Po nastopu ustavne dobe e kot odsiv meščanske ustavne ureditve / Avstriji nastopila preprostejša organizacija najvišje izviline oblast« Po tem sistemu so sestavljali resorni ministri ministrski svet ped ministrskih pudsjdnikom. Enak sistem sta poznali ¿udi usiavi iz stare Jugoslavije, Vidovdanska iz leta 1921 in oktroirana iz leta 1931 Bistveno drugačen pa je bil razvoj izvrši'no-upravnih oiganov v ¿"asu nove družbene ureditve pc letu 1945. Letava iz leta 194Č je razlikovala prežidije, viado FLRJ vlade republik imizvršne. odhore ljudskih odborov. Na podlagi Ustavnega zakonu iz leta ¡953 so biti ukinjeni prezidiji, vlade in ministrstva, Namesto njih je biia uve oena Institucija izvršnega sveta kot neposrednega izvršil- 13 nega crgana Jtuščine, da bi sa izvršilna oblast lahko trdneje in bolj dosiednc navezovala na zakonodajne skupščine in ua bi se ločila političnoizvršilna funkcija oblasti in funkcija državne upiave Polit ičnoizvršilni organi v federacij, so postal; predsednik republike in ¿vezni izvršni cvet ter njegovi oabori in komisije, v republucah pa izvrSti: sveti republik ter njihovi odbori in komisije ter kot političnoizvršilni in upravni organi republiški sveti V okrajih in obč:nah so bili kot izvršiino-poiitični rgani uvedeni sveti Vsakok-atna državna organ:zacija pozna večjo ali m?njčo množino upravnih organov, Da pa more mnoštvo upr?vnih organov skladno deiovati, je tr^ba vsakemu določiti njegovo delovno področje. Lc-to mora biti odrejeno po vsebini zauav, ki jih organ opravlja (stvarra putojnost), pa tudi po teri.oiiainein jbs^gu se piavi po ozemlju, n? katerem je crgan upravičen te zadeve opravljati (krajevna pristojnost). Ogleimo si najprej razvoj organov centraln-h upravnih orgai.ov, katerih krajevna piist^jnost seje raztezala na vse ozemije države. Na mesto češke in avstrijske dvorne pisarne je stopil maja 174^ direktorij, ki so mu dodelili tudi. iinantne, trgovske in obrtne zadeve. Leta 1762 so finančne zadeve epet ločili od poli-ične uprave in jili oodelili dvorni komori, direktorij pa preimenovali v združeno češko-avstrijsko dvorno pi;arno. Na podlagi patenta z dne 26. g, 1302 so Ustvarili združeno dvurro pljarno, in sicer na podlagi združitve avstrijske, češke, in ¿alicijsice dvome pisarne ter jo istočasno trajno ločiii od dvorne komore in vrhovnega justičnega oblasta. Za posamezne panoge uprave so obstajali posebni dvomi organi, kipa so ¿e pogosto spreminjal: V pomaični dobi je nastopila kot odsev meščanske družbene ureditve v Avstriji organizacija najvišjih upravnih "-ganov v obliki resornih ministrstev. Tudi Vidovdanska ustava z ane 28,6, 1921 in oktroirana ustava z dne 3. 9. 1931 sta prevzeli institucijo ministrstev. V ustavi je bilo določano, da izvršuje kralj upravno oblast po ministrih Državna organizacija, določena z ustavo leta 1946, je ooznaia kot upiavne organe ministrstva federacije (sploi-no-zvezna in zvezne republiška) ter KomLije, komiteja, glavne direkcije in slavne uprave. Osnovna karakteristika zveznih (enako tudi republiških) organov uprave v tej :azvojni fazi je biia ta, da se je stalno povečevalo njihovo število, zlasti še na področju gospodarskih resotjev, Ob sprejemu Osnovnega zakona o upravljanju go ¡podarskih podjetij leta 1950 je sledila reorganizira organov državne uprave. Na podlagi te reorgan;zacije je število splošnih-zveznih ministrstev ostaio isto, meatem ko se ie število zvezna-republiških ministrstev in drugih upravnih organov ¿manjšalo. Osnovna značilnost te reorganizacije pa je bila v tem, ua so osnovali svete kot zvezne organe uprave. Svete so osnovali za splosno koordinacijo posameznih gospodarskih panog in za vodstvo posameznih panog gospodarstva-in družbenih dgavmsti. V naslednjem leti1, 1951, je sledila nova reorganizacija organov državne uprave. Ta reorganizacija je obsegala predvsem ukinitev večjega števiJa gospodarskih ministrstev, ki so še ostaia v letu 1950, namesto ukinjenih ministrstev pa so osnovali glavna direkcije za vodstvo gospodarstva. Na ta način so tendence po katerih so se ravtali leta 1950, prišle pri reorganizaciji v naslednjem letu ie v večji meri do izraba. Istočasno, so bili ukinjeni komiteji kot organizacijska oblika organov uprave, ker je bil njinov obstoj nezdružljiv z delavskim samoupravljanjem. Na podlagi Ustavnega zakona iz leta 1953 so upravne organe federacije sestavljali državni sekretariati, sekretariati zveznega izvršnega sveta ter uprave, inšpektoiati, direkcije in urugi Poseben problem ¡o predstavljali državni, upravni organi na srednji stopnii. V avstrijsKih deže.ah so nastali taki organi kot rezuliat reform absolutistične države v letih 174"7—1749. Območja dežel so biia sprejeta tud: kot ozemeljska osnova za državno upravo. Stalr.o pa so se uveljavljale tendence pc upiavncm združevanju dežel, Taxo sta se za deželno upravo razvil? dva osnovna upi organizacije: Pc prvem je obrtajpl za vrako deželo poseben državni orgar, po drugem pa je obetaj al državni organ ta več upravno združenih detel. V kombinaciji pa ie je pojavljal še tretji tip pri katerem mio imeJi državni c:gan za več upravno združenih i"=žel s tem, da smo imeli v deželah kjer ni bilo sedeža državnega organa, neke vrste izpostavo tega o;gai.a. Prv' tip organov za vsako deželo fsprva so « imenovali reprezentance n kemore) je previadovai v Času do leta 1782/83. Z letom 17E2-'63 pa so v vseh deželah uveljavili drugi tip ugane™ za upravno zdruzene dežele (zanje so upcrabili na siv gubernij) in ta je ostal z Izjemo obdobja P9I Jo i803 v veljavi vse do leta 1846. Tretji kompromisni tip srečamo sprva le kot izjemen primer (za Trst in Reko oo leta ¡752 ter za Goriško — Gradiško do leta 17541. Nato ga imam:: v letih 1763 do 1765 v vseh deželah, pa spet v letih 1791 do 1803, ved"c v letih k^nih situacij, ko so iskali izhod .z njih tudi na poulagi povrnitve k prejšnjim ureduvam. Za izpostave 'meddeželnih državnih organov se je uveljavil naziv deželno giavarsfo. Leta 1848 jo postavili načelo, naj ima vsaka derela lasten državni upravni organ (imenovan namestmštvo). Na podlagi vladarjevega sklepp. z dne M. 9. 1852 so ta državne organe v deželah uveljavili dv; naziva, v večjih so obdržali naziv namcstniStvo, v maniiih kot za Koroiso v Ccioveu in ta Kranjsko v Ljufjam pr so jih imenovali deželne vlad;. Kakor so v predmarčnem obdobju v kriznih situacijah popuščali pn združevanju dežel tako so se proti konej leta 1S59 začasno povmiii k tretjemu tipu s tem, da so majhne dežele upravno priključili večjim (na podlagi ministrske odredbe z dne 17.6. 18b0 ¿anisko Trstu, Koroisko pa Gradcu), v deze ah, kjer so biu navedem organi odpravljeni, pa -¡o ustanovili i-postavo z ime.iom deželno glavarstvo (enakt kot v predmarčnem obdobju). Taka podredi*ev pa je obstajala le kratek čas ir so že leta 1861 v navedenil; deželah deželne vladi spe» obnovili, pri čemer je ostalo do leta 1918. 2e v času piea letom 1918 je postat aktualno vprašanje območij državnih organov na srednji stopnji, ki bi se pokrilo s slovenskim nacionalnim ozemljem. Po p.vi svetovni vojni je bilo mogeče to uresničiti v prehod-em obdobju do sprjjema prve ustave leta 1921 seveda ie |a ozemlje, ki je prišlo v sestav Kraljevine SHS. Za ustrezne državne organe so hili v iporabi naslednji nazivi: narodna vlada, deželna vtaaa in pokrajinska uprava. Sčasoma pa je biio v tem prt hodnem obdobju vedno manj enotnosti, tako da so bile nekatere irgarzacijskc enote neposredno podrejene centralni vladi v Beogradu V smislu centralistične ureditvt države je bil na podlagi Vfdovdarske ustave iz leta 1921-jjgoslovanski d?l Slovenije razdeljen na dve oblasti (ljubljansko m mariborsko), ki sta jima bila na čelu velika župana (poslovati sta pi.čela s pričetkom ieta 1924). Z zakonom o razdelitvi države na upravna območja z dne 3. 10 1929 in z znkenom o banski upravi z dne 7. 11 1929 so bila ukinjena oblastva 14 in so jih nasbdila večja Dbmočja - bmovine nL čelo z bar.skimi upravami. Ozemlje marinorskc in ljubljanske oblasti )C bilo tedaj združeno v dravsko banovino. Podlago ¿a organizacijo državnih organov na srednji stopnji po osvoboditvi leta 1 b>45 je dala federativna ureditev države V prvem obdobju po letu W4,S pa tudi v obdobiu po sprejemu Ustavnega zborujeta 1953 to bili republiški upravni organi v veliki meri zvesta kopija zveznih o.ganov Tudi tu ji" prišlo do povsem enakega razvoja kot jmo to Že omenil; pri zveznih organih, v tem čaut. Na nižjih stopnjah so v času pros/etljenega absolutizma nastaii državni organi za območja okrožij\ in sicer v letih 1748 do 1752. Ti organi, imenovani okrožm uradi ali kresije sc večino navedenega obdobja nosili glavno tezo nižje uprave. Ob odpravi patrimonialnih odnosov leta 1848 jo biii dosledno postavljeni državni uradi na stopnji okraja in nanje so prenesli ne le pristojnosti bivših okraj nih gosposk, marveč tudi velik del pristojnosti ok.ozij. -S tem to okrožni uredi vse bolj izgubljali na pomenu, tako daje ostala leta 1849 na slovenskem ozemlju razdeljena na okro/ja le ic Štajerska in !eta 1852 (nn, podlagi vhdarj levega sklepa z d.ic 14.9. 1852) poleg štajerske tud: Pri-morje. Na podlagi ministrske uredbe z dne 17. 6. 1860 pa to odpravili okrožne urrdc tudi v teh deželah. Zanimivo je, tlaje tudi Vid^vdanska ustava iz leta 1921 predvidevala okrožja, vendar do ustanovitve iakih državnih organov ni prišlo. Na stopnji okrajev ni bila praviloma do leta ls49 uprava v rokah organov, ki bi jih postavljala in plačevala država, rrarveč je bila poverjena organom določenih zem-ijiikih gospostev in mest (tiko imenovanim okrajnim gosposkam), k: so morala nastavljati uradnike in nositi stroške, zvezane s poslovanjem okraja. Izjemo so predstavljala ozemlja, ki so bila v letih 1809 do i8;3 pod francosko upravo in so na njih deloma tn.koj po pi ik.ju-čitvi k Avstriji postavili deželnoknežje okrajne gosposke (v Primoriu), drugod pa so pričeli s postavljanjem deželno-knežjih okrajnih go^posk po letu 1835 Okrajni orgju so nosil: od leia i849 naslov okrajno glavarstvo, v stari Jugoslaviji pa so ta nazi\ spremenili v sreskr načelstva (1922). Meščanski drulbena ureaitev ni noznaia državnih organov na stopnji, nižji od okraja, zato pa je prenašala aoločfne *adcve na lokalne lamoupraviic jigane - ob čine V skladu s potrebami države je bila v obdobju po osvoboditvi ustvarjena zelo1 razvejana večstopenjska lokalna uprava okrožja, okraji in kraji; pri čemer seje ta struktura pogosto spiciriniala. Tako irnamc 'eta 1946 okrožja, mesta v rangu okrožij, okraje, mesta v rangu okrajev in Kraje. V letih iy47 in 1^48 je ostala samo delitev na okraje/mesta in kraje, v letu 1949 pa imamo poleg obiasti mesta zunaj sestava okrajev, me ¿ta v sestavi okrajev in kraje. V naslednjih dveh letih (1950 in 1951) je ostala politično-teritorialna razdelitev v glavnem enaka kot leta 1949 z izjemo oblasti, ki so bile odpravljene. Toda leta 1952 sc je razdelitev bistveno spremenila. Imeli jno okraje, mesia, mestne občina in občine. Ustvarjena je bila nova upi avno teritorialna enota občina, sprva še v ■nanjSem obsegu, od leta 1955 dalje p? v povečanem. Odpravljeni so bili kraji kot upravno-tentorialne enote. Postopoma ic prenehala ;udi potreba po okrajih, ki so biii v Sloveniji odpravljeni leta 1965. Ob naslednjem vprašanju Sc že pričenjamo dotikati pristojnosti dižavnih argai.jv Mcsčanska dizava je pc znala dvotirnost pri izvajanju oblastnih funkcij: državno in samoupravno, s čimer je v formilnem oziru omej-vala pristojnost državnih jrganov. O samoupravnosti ozemeljskih sKupnosii govorimo tedaj, kfdar imajo takt skupnosti organe, ki niso postavljeni od državnih organov, marveč so volieni od prebivalstva ozemeljske skupnost:, kjer izvršu jejo javro oblast in temu prebivalstvu za njeno izvrše anje odgovaijajo Imeti morajo lastno, s predpisi državnih orgiinov zagotovljeno stvarn< pristojnost, v mejah katere so neodvisni, in lastna finančna srcostva za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti. Ustavne reforma v letih 1860 in 1861 (februarski ustava) so prenesle Izvajanje določenih pristojnosti na samoupravne (avtonomne) deželne cigane. Samoupravne organ: na stopnji obiasti (oblastne odbore) je po;;nala tudi Vidovdnnska ustava (z delom sc pričeli - šele leia 1926), a so bili leta 1929 Že odpiavljeni. Do pomembnejše dvotirnosd na stopnji okrajev pa ni priilo. (Na Štajerskem so delovali okrajni zasiopl. na Kranjskem okrajne blagajne - oboji do 1929, povsod pa šolski sveti -do 1527 - in cestni odbori). Drug zničiien samoupravni organ v tej družbeni ureditvi pa je bila občina. Sicer imamo zametke upravne občine že v drugi polovici 18. stoletja. Svobodno obč'no v smislu meščanske družbene ureditve: ki naj bo osnova ustave, pa je ustvarila Šele marčna revolurija ltta i848 Provizoricni občiiisk zakonjt bil sprtjtt 17 3 (849, Po njtm jt sestavljalo občinjko upravo izvoljeno zastopstvo na čelu z županom. Občini so priznali tudi samostojno upravljanje z njenim premoženjem, raze:, tega pa so ji dodelili tudi določene državne zadeve v obliki pceritve V času obnovljenega absolutizma je prišle sieer do ume- ■ jitve pristojnosti občin, pa tudi njihovo potovanje so natančneje nadzirali, sicer pa je sistem občinske uprave osval vse do leta i941 v bistvu nespremtnitn. Kar Tadevr opredeljevanji pristojnosti drža/nih orga nov, jt glavna težava v ttm, kako obieči upravno materijo, zhsti še, ktr jt v stalnem razvoju in ker jo označuje velika cLaamičnost Dejavnost državne uprave obiCga predvsem izvajanje predpisov in splošnih akiov (v določeni meri sodeluje pri njihovem kreiranju) ter izvajanje smernic in stališč predstavn.Skih organov, urejanje doiočenih razmerij, naloge v zvezi z Tagotavljanjem javnega reda :n tliu. javne varnosti, zakonitosti (inšpekcije, organi za prekrške), zadei-e v zvezi z ljudsko obrambo, v zvezi z mednarodnimi političnimi odnosi, v zvezi s sistemom mednsrodne trgovine, in earino, odločanje v posameznih upravnih zadevah, o pravicah in obvezah posameznikov ali javnih oseb, naloge v zvezi s rinanciranjem potreb driiavc, v zvezi z organizacijo državnih organov samih, pripravljanje analitičnih, planskih in drugiu griidiv. zbiranje in obdilava podatkov, potrebnih na držrvn; organe, opravlja. nje drugih javnih pooblastil (npr vodenje evidenc) itd. Vendar bi bila taka predstava o državi, ki bi videla v njej saniu organizacijo javne obiasti, pomanjkljiva. Država nanreč vts čas svojega obstoja prevztma Se druge dejav nosti, potrebne 7a to, da družbena skupnost lažt in uspešneje opravlja svoje nalige Tako dizava npr. skrbi za doiočena prometna sredstva in jih upravna, prevzema določene gospoaarski dejavnosti, organizira in vodi šolstvo,' kulturo, j-vno zdravstveno službo, socialno skrbstvo itd V določenih zgodovinskih obdabjihje nastopala država tudi kot operativna voditeijiea gospodarskih ¿{javnosti. Tiko prioritetno vlogo je dobila drža"a z ukini fijo ppvatne lastnine produkcijskih sredstev (najprej z razlastitvijo premoi^nja vojnih dotičkaijev in kapitalistov; ki so sodelovali z okupatorjem, potem pa z dvema zakonoma o nacionalizmi - leta 194f in ]949). Temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in viijih gospodarskih ¿druženj po delovnih kolektivih iz le'a 1950 je nato ustvaril osnovo, da je bilo operativno vodstvo gospodarstva, spet prenešeno oo dr?.avc. loda na neve sam jupr? vne irgan f Z u s tan avlj anjem jamoup.avnih interesnih skupnosti, ki se začelo že leta 1965 posebno pa na podlagi ustave iz leta 19b3, pa je bila ustvarjena podlagi" za prenos upravljanja od države na področju družbenih dejavnosti. Nadaije r.as zan>ma razdelitev pristojnosti g>de na stopnje državnih organov. Poglavitno pri tem je poznavanje instančnih poti pri upravnih postopkih, pristojnost urganov za izdajanje splošnih aktov (ki se včasih tudi ra7likuie nd dejai.sknga izvajanja), pristojnost glede operativnega vodstva ustanov in podjetij, pristojnost pri izvrSe-vanju nadzora, opravljanj? dOi ičenih slufb itd. Značilen je sploi^n razvoj v tej smeri. V prvi polovici 19 stoletja so prenaiali pristojnosti iz centralnih organov na deželne (tak" leti 1800. 1807 1820, 1821, 1*22, 1824, 1829, ".8^2), v drugi polovici 19. stoletja pa so okraji prevzeli pristojnosti okrožij. V času stare Jugoslavije ni prišle do bistvenih sprememb, kar zadeva razdelitev pristojnosti med posameznimi stopnjami državnih organov. Za prvo obdobje po osvoboditvi je značilne, da je prišlo do velike centralizacije normat vnih funkcij Kadcije so imeli v skladu z ustavnimi načeli in zakonom višji ljudsk' odbori splošno /odstvo nad nižjimi. Višji ljudski odbori oziroma višji oigan; oblasti ¿o sprejemali splošne predpise glede dejavnosti nižjih ljudskih odborov, dajali so navodila in sme.ni-e za opravljanje posameznih nalog ter nadzorovali delo nižjih ljudskih odborov. Toda že po letu "950 sp pričele pristojnosti v vedno večii meri spet prehajati na nižje organe. Za zaključek naj omenir.io še sodno funkcijo države. Načele ločitve sodstva od uprave je postavila že absolutistična država. Ločitev na centralni stopnji z ustanr-, vitvijo direktorija v. javnih in kamerainib zadevali in vrhovnetia justičnega oblastva v letu 1749 je postalo tudi pr?vilo za ostale stoonje. Od tega načela so jdstopili sprva le pri vmesnin instancah za Trst, Goriško in Gradiško. Leta 1759 (najprej v Dolnji Avstriji) je prišlo tio povezave uprave in sodstva spe*, pri vseh manjših deželah (trajala je do leta' 1782/83) ¡n ponovno v letih 1791 do 1803 prav tam, vedno pa kot posledica državnih kriz in zelje po zmanišaniu državnega aparata. Po letu 1803 je v celoti obveljalo ničmo ločitve uprav? od sodstva in je bilo ob pričetku podižavljanja okrajne uptave na Kranjskem, Goriškem in beljfškem okrožju ^leta 1835) tudi za to stopnjo uprave postavljeno načelo, da ne more ista oseba izvajati uprave in sodstva. V letu marčne.revolucije |e bilo ponovno proglašeno načelo stroge Ločitve sodstva od uprave in to na stopnji okrajev tudi povsod izvedeno. Od načela so odstopili le na oodlagi ustavnih sprememb v letu 1851 [ po ponovni uvedbi absolutizma, ko so opustili ločitev uprave in sodstva na stopnji okrajev vse do no^ih ustavnih sprememb leta 1867 Samo soustvo pa je pos;bno "pra-Sanje, ki presega nasiov tsga prispevka. Ce se povrnemo k izhodiščni ugotovitvi, (o te k namenu tega prucazi, potem mormo ze zaključek ugotoviti nalogo da bc potreb-io v zvezi z delom v arhivih v večji meri kot doslej preučevati razvoj pristojnost; organov, nadalje p. tudi pripravljati ar.alize ariuvskega gradiva organov i vidika njihovih funkcij ter medsebojnega komuniciranja. Od tega sije moč obetati boljše rezultate ne le pri odbiranja arhiv: «ga gradiva, marveč v nič minjii mei i tudi pri izdelavi pripomočkov za uporabo. Viri in literatura: 1 Glej tudi nemško izdajo. Rechtsgeschichte der S.owe-nen bis zum Jame 1941, Gra/, 19t>6. Za čas stare Jugoslavije je kot novejše delo upoštevati se razpravo C. Ribičič, Izvršilna oblast v stari Jugoslaviji, bru/erza v Ljubljar.., Pravna fakulteta. Zbornik znanstvenih razprav XXXVI11/1, Ljubljana 1978, str. 241-268. 2 A. Žun, Temelji dnižbene in državne ureditve FLRJ, Ljubljana 1960. 188 str; G Kušej, Poutični sistem Jugoslavije. Idejne in organizacijske isnove političnega sistema ShKJ, Ljubljana '963, 131 str, M.Strobl, Družbenoekonomski sistem Jugoslavije. Temelji družbenega, ekonomsk :gii in političnega sistema SFRJ, Ljubljana 1963, 75 str.; Politični sisfem Jugoslavije, kn-.lgal M . Snuderi Družoenopolitičnr in ekonomska ureditev, Ljubljana 1965, 350 sir. ter knjiga 11: M S trobi, Organizacija in deio vanje družoenopo.itičnih skupnosti, Ljubljana 1966, 215 str : A. Zun, Družbena ureditev SFRJ, 1, Ljubljana 1965, 131 str. ter 11, Ljubljana 1966 !55 str.; M Strobf, Družbenoekonomska ureditev Jugoslavijo, Ljubljana 1966. 60 str,; J, Bordjevic, N Fašič, E. -Spadijer, Društveno politički sistem SFRJ Bcogiad 1975, 477 str.; A. Jovanovič, Društvenopolitjčko uredjerje i ustavni sistem JugoJa-vije, Bvogud 1976, 314 str. Od Zbornikov primerjati zlasti Trideset let socialistične Jugoslavije, Beograa 19^5. 3 S. Vilfan, Kurs Društva arhivskih raduika Slovenije o istorjji uprave u Sloveniji; godišnja sicupstina : plenarni sastanak čianova. Arhivist 1956, 1, str. 108- 110. 4 Splošna vprašanja pri G Kuiej, L vod v pra^oznar.stvo, Pravna tak ul te ta v Ljubljani. Ljubljana 197'5.5 16 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 17 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka U Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 20 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka upravni postopek Jelka Melik Lpiavno prave je tisti del prava, ki se nanaša na upravo.1 Pravo sestavljajo pravne normt, ki urejajo različna področja družbenega življenja in delovanja ter se glefJe na to, kaj urejaio, povezujejo v različne skupine Upravno pravo tvon skupina pravnih norm, kj usmerjajo upravno delovanje. Pravne norme so dvojne narave. Abstraktne norme načelno uravnavajo določeno družbeno področje Konkretne r.orme uveljavljajo abstraktne norme v konkretnem družbenem dogajanju s tem, da jih uporabljajo na določen, posamičen primer Prve torej pravo ustvarjajo, druge ga uporabljajo. Pravne rganov na nižje in od starejiih uradnikov namlajie. To dolgotrajno upoiievame določenih načil. ki predstavlja objektivni element običaj neg;- prava, je ustvarilo Se drugi, subjektivni element, to je prepričanje o obstoju nekih piavnih pnvil in o obvtznosti le-ten. Materialno pravo se je razvijalo, zato običajno nravo ni več zadoičalo. Na nekaterih področjih upravne dejavi.osti so zato izdali pol:g materialnih predpisov tudi formalne preopise o postopku. Ptaznine, ki so ostajale na drugih področjih, je upravna praksa izpolnjevala bodisi tatco, da je uporabljal r. propesnr predpise enriga upravnega področja se za diruge upravne zadce, bodisi tako, da je iskala pomoči v, sodnem postopku. Posledica je bila veiiKa neenotnost m neskladnost. Na eri =trani so se formami prtdpisi razlikovali po r??nih zakonih in uredbah :udi tam, kjer narava pravnega instituta tjga nikakor ni zahtevala, na drugi strani pa ni bilo skladnosti s piedpisi sodnega postopka tam, kjer je bilo razlikovanje odv^č. V stari Jugosiaviji se je upravni postopek razlikoval ie pc po: amemin pravnih področjih, iz katerih je država nastaja ObiimeiJe predpise o upravnem posiopku je vseboval JePosiopnik za obča upravna obla^tva. kj ga je imela od leta 1923 Slovenija. Postoprik je bil izdar. v obliki okrožnice. Vseboval je službena navodfa o načelih uprav nega postopki, ki so obvezovala le obča upn vna oblasta ni*je in srednje stopnje v Sloveniji. Niso pa ga uporabljala nit. ministrstva niti občine Njegovp glavna ponanjkijivost je bila, da ni tajal nikak-Snih pravic strankarr- Pnvni teoretiki so oolgo dvomili, oa bi bilo mogoč: izdelati, podobno ket za civilni in kazensk sodni postopek- sploSni upravni posOpnik, ki bi veljal povsod, kjer zaradi specialnosti upravnega področja ni potreba poseben post )pek Avstrija je leta 1925 uzakonila več krajSih a temeljitih zakonov o upravnem postopku .n v nekai letih sta to storili ie Poljska in CcikiislovaSka. Jugoslavija je izdala „Zakon o občtm upravnem postopku" 9. novembra 1930 1 Zakon je bil izdeian aeioma po i-zoru upravnih pO't opni ko v omenjenih držav, deloma po last:iem civilnopravnem redu Ve1jati je zače! 26. februarja 1. 1931. Lipo labljal se je. kot je določal njegov 1. člen, za postopar.ie ,,1 vseh ob!.astev iz organizirarega sestava občne uprave", (. } ,,njui nadzornih ministtstev in ustanov, 2. banovin in občin, če poslujejo te kot nosilci oblasti tako po pristojnosti iz lastnega kakor tudi prenesenega področja." Obča uprava ie obsegala po zakonu o notranji upravi, na katerega se je upravni posnpnik izrecno sjcliceval, vso dejavnost države ki ni bila izrečno nvzeia. Pač pa dejavnost, ki je biia 7. zaxonom dodeljena sodiičem, flnnnčnim in vojaSkim oblast um, in dejavnost, pri kateri država ni nastopala kot nosilec javne oblasti, temveč kot civilr opravna oseba. Oblastev, ki so opravljala posle obče up*ave. je bilo več: na nriji stopnji: sreka načelstva t.okraj na glavarstva), različna druga up avra ohlastva, ki so opravljala posle sre^ega načelstva le v omejenem obsegu ir na ozemlju, ki je bilo gi>'de teh poslov izrečno ii/zeio 12 ozem|ia sreskegu načristva (sr^skr izpostave, mestnr poglivarstra. različna specialna državna policijska oblastva, različna agra.no-pravna ob'astva 1. stopnje); na srednji -stopnji; banske uprave, uprava mesta Beograda z omejenim delokrogom, ki je opravljala nekatere posk bansKih uprav in nekatere posle sreskih načelstev, nekatera rudarske glavarstva, okrožni inšpektorati, naiiienjeni internemu poslovanju: na najvišji stopnji ministrstva, ki niso več koncentrirala poslov različnih upravnih področij, ampak so jim bili pc di razdeljeni po upravnih področjih. Zakon *ato ne govori vtč o obči upravi, temveč o nadzorni1), obtastvih nad obiastvi organiziranega sestava obče upravt. Rnzen ministrstev je bilo v tej skupini organov Se nekaj drugih centralnih ustanov, na primer izseljen liki komi sir iat v Zagrebu alr osrednja upiava za mere in dragocene kovine v Beogradu Lpruvn. postspnik je imel m ima ie danes nalogo zi-gotavliati formalno zakonitost upiave oziroma upravnega akta. Ta je zakohifl Če je materialno in formalno zakonit, kar je tedaj, ko je v skladu s sploinin materialnim predpisom, Za formalna zakonitost je potrebno troje prvič — izdati ga mora pristojen organ, drugič - nastati mora kot posledica zakonitega. pos'opka, v katerem je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, tretjič - akt mora imeti zakonito obliko. Zakon o občem upravnem postopku je vseboval določbe za vse te tri predpostavke in ie zajemal upravni postopek v iiriem smislu. Predpisoval je torej kako se ugotavljajo dejstva o začetku postopka, ugotavljanju dejstev, izvajanju dokaiov, predpise o orgai.u. ki vodi postopek, o stranKi in oanesu med organom in stranko, o odločbi, s katero sc poitopek konča, o rednih in Uredil ih piavnih sredstvih zopur odločbo in na koncu Se o izvribi odločbe. Zakon o občem upravnem'postopku stare Jugoslavije je izgubil pravno moč z odlokom Predsedstva AVNOJ z dne 3 februarja 1. 1945.3 in z zakonom o razveljavitvi pravnm predpisov, lzdfnlh pred 6. aprilom H 1941 in med sovražno okupacijo, z dne 5. aprila 1946.4 Nastala je pravna praznina. Nov zakon o splošnem upravnem postopku smo dobili Sele 11 let po oivoboditvl kljub temu aa mu je prva ustava pripisovala velik pomen in ga je predvidela Kot zvezni lakon. Upravni organi (predvsem repubiiiki in zvezni) so zato ie naprej uporabljali pravna pravila sta ega postopnika, kolikor niso bila v nasprotju z ustavo nove države, z ustavami ljudskih republik, z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi, ki so jfh izdali pristojni organi. To uporabo jim je dovoljeval 4 člen omenjenega zakona o razveljavitvi pravnih predpisov. Vendar so staia pravila 'ihkc samo uporabljali, niso pi mogli nanje neposredno opreti svojih odločb. Določbe o upravnem po-siopkj =0 sicer vsebovali tudi neketeri materialni predpisi, vendrr je bilo le-ten zelo malo in ie ti so pretežno urejali posamezna vprašanja posebn;ga upravnegr poitopka. Nt 22 koliko ugodnejši jt bil položaj za organe ljudskih odborov, kfr so bila zanje uzakonjeni nekatera temeljna načela upravnega pos*oi)ka. ki so reševala siccr le nekatera vprašanja, a so vseeno dajaia nekakšne smernice z*. delo v upravnem postopku. Ta načela so prinesli splošni zakoni o ljudskih odborih leta 1946 1949 in 1952.5 Končno je prišlo do uzakonitve prav» upram:ga postopka 19 decembra 1. 1956 v zveznem zakonu o splošnem upravnem postopku, ki je zrčel veljati 20. aprila 1957.6 Novi pestopnik jc bi) v primerjavi s postep-nik )m star j Jugoslavije že na prvj pogled obsežnejši. Imel je čez tristo členov, medtem ko jih preji nji ni vseboval niti dvesto, Nove zakonike določbe so bile veliko bel j popolne in natančne, vsebovale so definicije pojmov in poskušale zajeti kar največ mož, lh situacij. Odpravljena so bila mnoga nerešena vpraianja, kijih je zaradi svojt ohlapnosti in nedoločenosti vseboval stari »aken. Notranji usiroj zakma je v grobim ostal isti/Razdeljen je na pe' delov Prvi del ureja splošna "prašar.ja postopka, To so temeljna načela, organi. ki vodijo pcstopeK, pristojnost, strani in nienc zastopanje, občevanje organov in strank vrečarje pisanj, roki. vrnitev v prejšnje stanje in jtroSki postopka. Določbe tega dela sc uporabljajo m;d upravnim postopkom in tudi Ainaj njega. Drugi, o-jrednji dH vwbuje pravila postopka na prvi stopnji: splošna načela ugotovitvenega postopka, dokazovanje in določbe o odločbi. Tretji del . ¿akona obravnava redna in izredna pravna sredstva zoper odločbe in sklepe. Četrti del vs ¡buje doiočhe o izvršbi, peti del v«buje določbe o izvajanju :imega z ikona, preliodne in končne določbe. Po zakonu so morali upoštevati 1. čJen; o "gani .iržavne uprave in arugl državni organi neposredno uporabljajo predpise v upravnih stvareh, odločajo o pravicah, obveznostih aii pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb aii drugih jtrank. Prav tako samostojni zavodi in samostojne -rganizacije, ,,kadar odločajo o pravic ah obveznostih aii p.avniti koristih posameznikov, p ravnih'oseb ali drigih itrank na podlagi pooblastila, ki' j.m je za opravljanje javnt službe dano z zakonom aii s' predpisom'izdanim n? podlagi zakona, de ni's posebnimi pieapisi drugače določeno". Zakon je torej razlikoval dve vrsti jrganov organe driavne uprave in druge državne organ; na eni in simo-stojne zavode in organizacije na drugI strani Nekatere določbe ¿akona so veljale samo za prvo, nekatere samo za drugo vrsto ciganov Take -samostojni tavodf in organi* zacije niso mogli sami izrekati denarnih kazni, uporabljati prisilnih ukrepov in tudi ne, r?zen če so bili z zakonom posebej pooblaičeni, izvrševati ivojih odločb Tr raz.ika se je khub spremembi organov na eni in drugi strpni ohranja do danes Organi državne uprave so bili zvezni, republiški, pokrajinski, okrajni in občinski organ državne uprave, ki jih j; ustanavljala skjpščina vsake družb .nopolhične skupnosti samostojno na pod.agi ustave zakona oziroma sla tu ta. Pod pojmom drug, dr? a vri organi, so b'll mišljeni predvsem predstavniški (zvezna, republiška, pokrajinska; okrajne in občinske skupščine), politlčnoizvršilni organi predstav niških teles (¿vrini sveti,"sveti), organ: pravosodja in diugi državni organi, ki niso bili organi ■ irzavne uprave 3 samostojnimi zaiodi sc bili mišljeni tisti, ki so opravljal zadeve javnega pomena (s področja zdravstv?, šolstva itd.) in so imeli s predpisi o ustanovitvi oziroma organizaciji priznano'ramostojnost ,'Samostojne organizacije sc bile gospodarske : rganizauje, 'razni družbene crgunizacije, društvaild •*"> -JI! Leta 1 y63-in 1974 smo dobili nove ustave , zato smo dobili tudi dve noveli Zakona o splošnem upravnem postopku. Prva je bila »akon. o sprememban in dopo1-nitvah zakona o splošnem upravnem postopku;7 (Uradni list SFRJit. 10/65) z dne 10, marca I9C5, kije začel veljati 9. aprila 1 1965 Novela je uskladila predvsem pravila splošnega upravnega postopka z iovo ustavo, spremi.nila nekatere določbi, v priti pospeši ve postopka in popolne;Sega varstva pravic posameznikov v postopku Onemogočila jc tudi preap kovanje posebnih upravnih postopkov s predpisi, ki bi hili nižji kot zakon kar je bilo prej dovoljeno. Spremenjeni zakon je še vedno /eljai za organe državne uprav;, mod katerimi so izpadli okraini organ' in za druge Jižavne organe, nrmesto o samostojnih zavodih in organizacijah pa zakon govori o delovnih in drugih organizacijah. Delovna organizacija je bila po novi ustavi podjetje aii druga gospodarska srganizacija, ki opravlja gospodarsko dejavnost ali pa zavod ali druga organizacija, ki opravlja izobraževalno, znanstveno, kulturno, socia'novarstveno aii kakšno drugo dejavno ".t družbenih ¿bžb Druge organizacije so bile različne samoupravne organizacije, ki niso imele značilnosti združenja delovnih organizacij zbornice, združenja, različne gospodarske skupnosti, skladi drvžbe-n apolitičnih skupnosti, krajevne skjpnosti, izefora* jvalne skupnosti, skupnosti otrošk ¡ga varstva, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, invalidskega in pokojninskega 'avarovanj a, družbenopolitične organizacije (SZDL, 7KJ itd.) in raztična društva. DTiga in zadnja novela nosi datum 24 decembra 1. 1976, veljati je začeia 1. julija 1. 1977. Pnnjsel jo je nov zakon o sprane m'i ah in dopolnitvah zakona o splošnem upravr)em;pos'opku,B ki je uskladil upravni pos.opefc z novimi ustavnimi določili in dal še nekaj drugih sprememb, sadov dolgotrajne prakse Njihove posledice so zboljšanje položaja stranke in drugih udeležencev v do-š opku racionalizacija postopka,'na novo določen položaj, vloga in odgovornost organov, ki vodijo postopek in odločajo, terminološka sprememba izrazov in jasnejša opredelitev nekaterih pojmov Ncrela je znova sprem-nila tudi prvi člen. Izraz organi državrie upravi je nadome stila z-izrazim upravni organ: družbenopolitičnih skupnosti. Ti so zvezri, republiški, pokrajinski, regionalni oziroma nvstni in občinski upravni organi. Namesto delovnih in dnliih orginizacij pa navaja zakon organizacije združenega'dela, druge s-imoupravne jrganizacije in ¿topnosti, družbene organizacije, druitva in druge organizacije na podlagi jaVnega pVobiastiia. Orca-pizi&ji združenega aela je vsaka temeljna organizacija združenega del p Delovna, organizacija je ustanovljena kot podjetje ali dri g: organizacija na pod i'očju družbenih slu/ib. Z izrazom drugr «ariKup.avr.e organizacije in skupnosti so mišljene samejpravne'interne skupnosti na področju družbenih dejs vnosti in gospodarstva, zbornice in druga združenja, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti itd Viri in literatuia 1 0 tem glej zlasti. Dr. Henrik Steska, Oris naseg; upravnega prava, 1, zvtzek Upravni pc^opck. Ljubljana, [ 936 Dr Ivo KrbMc, Upravno pravo, 1. knjiga. Zagr-b 1929.-Dr, Vilko Ardrojna, Upravni postopek in upravni spor, ■ Ljubljana 1977. Dr Vilko Androjna, Mar;in žaiik, SpioSni upravni postopek, Ljubljani 1964. Gorazd KuSej, Uvod v pravoznanstvo, Ljubljana 1969 Pravna enciklopedija, B:ograd l979 2 Službene r.ovjie ktaljevine Jugoslavije, 25 11 1930, it 271 in 20.12. 193j,5t. 292. 3 Uradni list DFJ, št 4/45 4 Uradni Ust FI.R*, St. 86/46 5 Uradni list FLRJ- it. 43/46, 49/49, SFRJ it. 22/52 6 Uradni list Sl-RJ, št, 51/56 7 Uradni list SFRJ, St 10/65. 8 Uradni list SFRJ, St. 4/V. RAZVOJ STATISTIKE IN STATf STIČND GRADIVO Stane Granda Želja po vse večji kvantifikaciji v zgodovin Jpiqu, zlasti pa po prec.zneišem ugotav^anju družbenoekonomskega razvoja jc pokazala potrebo po posobni ¿nansiveri metodi. Tem lahr-vam je v veliki me d i>stiegla statisuka. Njo ne prednosti sc iasnost, preriznost in iedrn^tOot, Vjndir pa sami numericni podatki vsebujejo precej nevarnosti, ker je sair.o na podlagi Številk mogeče dokazati popoinoma nasprotne stvari Zato je potrebno biti pri njihovi uperabi iitrajno prevMen in kritičen. Statističen vir1 je potrebno obravnavati s treh zorrih kotov. Glede samih statističnih podatkov si norainu biti najpiej.nii jasnem, al; se nanaiajo na določen trenutek (kritičen datum) ali na krajše ali daljše obdobje Natančno moramo opredeliti tudi prostor ki ga obravnavajo, in si biti na Jasnem kaj v resnici predstavljajo. Ni nujno, da je definicija predmeta skladna z našim običijnim pojmovanjem. Pozoren je treba biti na meiske enote, glede katerih zlasti stan» avstrijska statistika ustvarja nemalo težav. Vpraiati se je tudi treba, čemu so zbrani podatki služili, oziroma, kdo je naučil njihovo zbirnje. UpoSte-irati je.treba človeSke nivade in slabosti, npr izogibanje davčnim in drugim podobnim obveznostim vojski .. Druga nevarnost so 'ahko *elje uradnih statistlkov ali njihovih predpostavljenih obiasinih organov Tako so npr. nekateri obdolžil statistiki: rajnke Avt trije, d? so med prvo svetovne vojno povzrrčiii pcmantkpnje hrano. Napredek v kmetijstvu, ki so ga izkrzovale zlasti statistike žetev, je bil pretiran. Vsak d^vrik je sevoda vesel, če mu dokazujejo, kako država napreduje. Ktr pa so bili že sodobni ped Jc nerealni je bua tudi napoved za naslednja leta neredna in ko je prijjo do por lanjkama, država na tc ni biia pi ipiavije.,a. Zato brez.poznavanja delovanja statistične *lužbe, razprostranjenosti in delokrogov njenih uradov, včasih ceio brez poznavanja formuiaijev, dokumentacije. k. so jo ustvarili, načinov poslovanja ni mogoče dobiti zadovoljivih, ¿lasi i ne kritičnih odgovorov na zastavljena vpraianja. Zate je nujno treba poznati tudi statistične metode kar je tretji zorni kot, s kater;ga pretresamo statističen vir. Temeljno načelo pri uporabi tovrstnega gradiva pa je. temeljito poznrvanje problematiko, pri proučevanju kat :re si hočemo pomagati s statističnimi poaatki. Potrebno je veliko kritičnosti, Se ne želimo pos tati.žrtve .četrte dimenzije" .aži, kot nekateri označujejo statistiko. Statistika v smisiu zbiranja podatkov jt siara približno toliko kot upi^va.1 Cim šibkeiša je, manj je podatkov, in seveiia tudi obratno. Zato nekuteri datirajo naiianek statistike z nastankom prvih držav. V srednjem veku sg seveda statistični podatki redki, vendar ni mogoče iti m'mo raznih urbariev, mitni-.skih in notarskin knjig ter nekatorih drugih dokumentov, tasratne družbe S pora-jpnjerr absolutizma, ki ga sprenuja Širitev in krepitev osrednjih undov, je uporabnih podatkov vedno več Pojavljati « začnejo ..statistiki" katerih osn<.vna naloga je proučevati razmere posam^nih drlav in dajati predloge za njihovo krepitev. Za slovensko ozemlie, ki je bilo pod beneško republiko, se pojavljajo podr tki o prebivalstvi" že v.16. stoletju, za večino ostalega našega ozemlja pa zlasti od terezijanske dobe dalje 3 Seveda je vse to početje podrejeno le dvoma vidikoma: finančnemu in vojaškemu. Sredi 18, stol itja imamo že prvo štetje prebivalstva, v isti čas spada začetek agrarne, obrtne oziroma industrijske in trgovinske ter un^ične statistike. Problemi v zvezi z zajimanjem podatkov in n]ihovo obdelajo najdejo svoj odrti:v v uvedbi statistike na Hceje, akademije ln univerze To je čas, kc pride do znane „delitve dela" med zgodovino, ki naj »e ukvaija s tistim, kar je bilo, statistiko, ki naj se ukvarja s tlitim, kar je, in pclitixo, ki nai se ukvarja s tistim, kar naj bo Služenje državi je osnovna naloga statisukov, zato so njihovi rezuliati državna tajnost, ki jo je treba najstrožje vaiovati Zelo ilust;ativnu je postopanj avstrijskega cesarja Franca, ki se je zaved&i petre je po organiziranem zbiranju in jbdelavi statističnih pod; ikovr vendar se je Sel« tik pred koncem vladama, leta lb29, odločil ustanoviti administrativno statistično službo, ki jo je podredit osrednjim finančnim organom. Publikacija, ki sojo začeti izdajati in ki jo pon .vadi n* kra.kc imenujemo „Tafein'1.4 je bile lil ografirana le v sto izvodih od tega jih je bilo le Sest popohih in je z-njimi razpolagal v ada-osebno, ostale, okieSČenc za določene finančne in „vojaške" tabele, pa so razdelili najpomembnejšim uradom pc vnaprej pripravljenem nečrtu, Odpori proti goli deskripciji, ki je značilna za prve letnike Tafein' in njihovi tajnosti so se poiavil;, že zeio zgodaj Gsnovr.a vzroka s*.a bila dva. Na prvem mestu je razvoj same statistike Ker je dnava rezultat drižbenegL razvoja in obstaja državna uprava zaradi drržbe in ne obratno, naj tudi statistuca obravnava družbo v vseh njenih oblikah. Njena naloga je ugoiavijati njene odnose in zakonitosti, ne pa služiti d;Zavni uprav Drug vzrok ya je bil čisto praktičen Statistiki sc, zahteval; večjo ocmevnost svojegt dela. S starjem. ko je bfl? publikacija tajnost cilo za najožje rodbinske i'anf nor.arha. nI bil zadovoljen morda niti Mettemich, ki naj bi tudi sam pripomogel, da 24 so Tafeln prstale dostopnejše. Dokončno je tudi to vpraíanje re.tilo revolucionarno ¡eto 1S4H (letnik lK45/4(> i/.íol 1H51). Orgui: i/acijsko xe je pro' un y*m 7. nastankom DircKvijc za luímiiiistmtivuo statistik«." 1K40. lela, hinsko p», ko je naslednje icto postal njen vodja Karl Ozocrning. Vse do 1848 je bila fa služba Sí vedru.1 podrejena generalnemu računskemu direktoriju . vendar je bile samostojnejša. Tehnično je ta sprememba pomenila, da sc ni več opirala '.amo na podaike osrednjih državnih nov in gubernijev, ampak je razširila krog sodelavcev Sc na nižje oblasti tn posamezne zaupnike. Določene akcije na terenu sc začeli irvajati tudi prek lastnega uradmstva, ki so 8t v ta namen poslaii z Dunaja. Eden izmed primerov takega delovanja je tudi znnmemta Czoernigova etnografska statistika iz leti 1846,5 Štetje je bilo izvršeni po okra* jih, izvajali so ga politični upravni organi, ki so bili ddoma ie patrimonirlne gosposke. Tesna povezava statistične službe z dr/avnu ipravo ima za posledino dejstvo, da veljajo zanjo skoraj isti mejniKi Kot sta revolucionarno leto in račetek Šestdesetih tet pomembna v razvoju cesarstva, sta tudi v statistiki. Leto 1849 obravnava novp serija iafem, v katerih sc objavili predvsem gradivo, za razprave pa so začeli jeta 18^0 :zda;ati kot me srčni k revijo Mitteilungen über Handel, Gewerbe und Verkehrsmittel sowie aus dem Gebiete der Statistik. ki so jo z letom' 18^2 preimenovali v Mitteilungen aus dem Gebiete der Statistik in je začela izhajati četrtletno. Ker jim koncep' Tafeln ni več ustrezal, in ie zlasti zarad- zamud v izhajanju, so začeli 1863 izdajati Statistische? Jahrbuch, v katerem je zgolj statistično gradivo. Leta 1875 so Mitteilungen nadomestili z Statistische Monatschrift, ki je izhaja' vse do propada mor.arhije, le 1896 leta so začeli novo vrsto. Namesto Statistisches Jahrbuch torej za objavljanje giadiva, so 1881 začeli izdajati Hierre ijhisehe Statistik, ki zrčenja leta 1910 .z novo serijo V nobenem primeru pa se ni mogo de zadovoljiti'le s serijami in revijami ki objavljajo zgolj statistične podatke, ampak je nujno pritegniti tudi tiste revije, ki objavljajo razprave z različnih statističnih področij íe zlasti, ker večkrat ohjavljajo podatke, ki jih ni v dngih publikacijah. Poleg tega obravnavata t ud' problematiko jame stalinikc. in objavljajo nekatere statistične obrazce. Po>8 omenjenih osrednjih serij in revij je statistična slu¿ba stare A v, trije izdajala Se vrsto drugUi publikacij. Lpta 1849 je začel izhajati dnevnik Austria, kije pcstai 1856 tednik, 1883 mesečnik iji se l901 spremenil v ^'erre ichiswirtschaftspoli tische Archiv z namenom, objavljati čimbolj sve/e podatku. Občasno so izhajale pri' ročne in popularne publikacije kot so Statistisches Handbüchlein ¿z» : 861 ter 1865- 1871) in z* leti 186'in 1862 posebne l'beisichtstafeln zur Sta*istik der r-tcrreichischen Monarchie fflr das Jáh>- 1861 in 1862. Od' ostalih naj omenimo Se Österreichisches Statistisches Handbuch, kije zičel izhajat. 1882. leía. Ob posebnih priložncs*^, kot so' bili npr 111 m"dnarodni statistični koiigres 18^7. leta na Dunaju ali pa različni agrarni kongttsi tir vscUZavna posvetovanja o različnih reformah so izdali se posebne problemske monografije, ki so jih običajno napisali ugledni statistiki na podlagi gradiva Direkcije administrativne statistike 1863 je prišlo do zadnje večje reorganizacije z ustanovitvijo Statistične centralne komisije. Sprva je bila podrejena finančnim oblastem, 1869 so jo pr.dr-iditi ministrstvu zc trgovino, po letu dni pa ministrstvu z3 uk in bugučastje. Zadnje je samo zunanji znak dejstva, aá seje statistika ie v precejSnji meri otresla neposredne službe državni upravi. Ta naj bi sc poslej sicer okoriščala ■/. rSffijTjti njenog;r dela, ne h, pa ji ve£ narekovala od primera do primera. Zaradi loga so posamezna ministrstvu, najprej za trgovino, kmalu nato pi tudi za kn.etijstvo. začela nstaiiavijati hstne statistične urade oziroma :lui.l.; in izdajati lastne publikacije.6 Te organizacijske in izdajateljske spremembe so omogočile tudi vsebinske Statistično so zajemali in obdelovali čedalje več področij. Uspehi r.iso bili povsod er.ak,, ponekod jih sploh ri bilo. Pri pregledu posamezjiih področij avstrijske statistike seje r.ajbolje držati razporeditve, kije inu spomenica ob 50-ietnici obstoja Statistične centralne komisije 7 Statistike prebivalstva, ki obsegi, štetje, gibanje ter zdravstvene in stanovanjske raonere prebivalcev, ne bi prev;č podrobno obravnavali, ker večii del teh vprašanj obravnava monogralija prof. Zwittra.fi Prvo je bhO 1714! leta, vendar so na Kritičen datum prešli šele 1857 Od prvotnih Štetij, ki «o jih opravljali predvsem po vojaških vidikih, so prešli na prave popise. Rezultati so bdi objavljeni v rednih publikacijah in tudi posebej. Na podlagi teh Štetij so izdaji tudi znane krajevne repertorije, leksikone občin in sezname kraiev. V teh publikacijah objavljeni podatki sc Se posebno drag'Jcer.i zato, ker obravnavajo najman;Se teritorialne enote. Gibanje prebivalstva fo spremliali na pod'agi pedatkov ki sc lihmjrali v predpisanih rokih prsk oblastnih organov pošiljati vsi tisti, ki so vodili matične knjige. Zdravstveno stanje so ugotavljali na podlagi poročil uradnih zdravnikuv, k; so jih ti pošiljali p^ek okrainih in dezeinin oblasti notranjemu ministrstvu. Stanovanjske razrrure so obdelovali na podlagi popisov piebivalstva, delno pa posredno prek katastrov, r.a podlagi katerih jo odmerjali hiS'iorazreuni oziroma hišnomjemninski dr vek. Stanovanjske razmere neka t;rih /rsi delavcev obravnavajo tudi statistične publikacije nekaterih ministrstev (np\ za tobačne trgovinsko). Kulturna statistika obsega verske razmere, Šolstvo, pravne zadeve volitve, druStva in tisk O verskih razmerah sega statistika daleč nazaj, zlasti tista o verski pripadnosti. Del poaatkov so dobili ob Štetjih, pošiljati pa sojih morali tudi duhovniki Naj na tem mestu opozorimo na velik pomen in uporabnost podatkov cerkvenih Sematizmo", ki jih je tudi mogoče statistično izrabiti Podatke o Šolskih razmerah so pošiljale šole. njihovi nadzorni orgaiu in tud. oblasti. Podrobnejše podatkt za srednje in vige Šolstvo je mjgoče dobiti iz izvestij, o različnih strokovnih Šolah prinašajo veliko podatkov tudi strokovno časopisje in revije O sodnih zadevah je obj avljen veliko statističnega giadiva, do kateregi, so prišli predvsem na podlagi sodnih registrov. Nekaierih vprašanj, kot so na pr.mc povratniki ali pa .ipr. jodne izvrSbe, niso mogJi zadovoljijo zajeti. Ob volitvah,je nastalo veliko statističnega pramate-riala Vendar je že tu prihajalo do. Številnih napak, kar zmanjšuje vrednost objavljenih rezultatov.9 Za društva je Centralna statistična komisija vodila posel en katašver. V začetku so sein Šteli tudi pridobitne drvžbe (Enver^sgesellschaften). Medtem ko ;o znanstvena društva navajali po imenih, so ostala le po Številu članov, po letu '872 pa le po političnih okrajih in kategorijah Podrobneje podatke je moč debiti tudi v publikacijah, ki so jih izuajaia posamezna društva. Pregled nad političnimi je imelo notranje ministrstvo. Glede itatistik^ tiska so veliko boljSi podatki, ki jih navajajo razne splosne in specialne bibliografije ter podutk- san.ili Časopisov in revij. Pozabiti ne gie znanih letopisov in podebnih del. ki so jih izdajale posamezne ialoibc oziroma druStva za izdajanje knjig. Gospodarska statistika je poghvje zase. Sploünih meril njene vrtdnostini mogoče podati, amp ik je treba Jediti primeru do primera. Agrarna statistika stare Avstrija velja za eno najmanj uspehih področij njeni., statistične službe V zadnjem času sc pojavljajo proti temu mnenju upravičeni pc'ni'eki. T^ko npr Romun Sandgruber v svoji izvrstni knjigi Österreichische Agrarstatistik ; 750-1918 Dunaj 1978, trdi, da primrrja"a z ostalo tovrstno evropsico statistiko ne daje osrove za tako naziranje Sicer ne zavrača kritik en bloc, z večino se c<;io strinja, vendar opozarja, da gre tu za probleme ki Se do d?nes niso reSeni. Se vidno slonijo podatki npr o žetvah bolj na subjektivnih ocenah kot na n;kih objektivnih dejstvih. Napake, ki so, je enostavno treba v*eti v zakup, kajti prevelik jo bil in prepomemberi dele? agrarnega prebivalstva v gospodarskem in političnem življenju monarhije. Podatke o letinah, zlasti žit, imajo že stare Tnfeln, in tc celo za 18. stoletje. Cenitve so narejene v začetku na podlagi podatkov o količini posejanega žita in njemu namenjenih površin, kasneje na podlagi katastra, in-jih ivišujejo alt znižujejo na podlagi vesti o dobri, srednji ali slabi letini, ki so jih pošiljali posamezniki, k*netijsKe družbe in politične obiasti deželnim oblastem, te pa pristojnim centralnim organom. 1366 je začolo delovati poljedelsko ministrstvo, ki ¡p začelo ugotavljati vsakoletno višino priaelko« Seveda je ie vedno vse sionelo na cenitvam Podatke sc bili ooliJii pošiljali deželni kulturni (kmetijski) sveti, poljedelska društva: inšpektorji, potujoči kmetijski učitelji, ekonomi veleposestev kol tudi sami veleposestniki. Nekoliko zanesljiveje so podatkf o industrijskih rastlinah, ziasti tistih, katerih predelavr je bila z? rad i davkov ali pristojbin pod posebnim državnim nadzorstvom. Podatke so deloma objavljali v rednih publikacijah, oo 1869 pa Se v Landwirtschaftliches Wochenblatt in od 1871-1875 v MitteiLngen des kJc Ackcr-bauministeriumi 18^3 je ministrstvo organiziralo lastno statistično službo, ki je že naslednje Jeto začela izdajati Statistisches Jahrbuch des Acktrbnuministeriums. 1889 so začeli izdajati še Statistische Nachrichten aus dem Gebiete der Landwirtschaft fdo J9ü5 dvakrat mesečno, nato do 1911 tedensko in nato mesečno). Nekatera vprašanja so ibrpvnavali v ¿amostoinih puh'ikacijah. Poieg poljedelstva ¡>bsegn agrarna statistika ie Čebelarstvo, svilo-prejstvo, agra.ne operacije, ri gu.acije, melioracijo in lov Podatke o gozdovih so na podlagi katastrov pošiljali aavčni umdi v sodelovanju z evidenčnimi organi in gozdarskimi strokovnjaki.10 O cenah poljedelsicih produktov in lesa imame največ podatkov v dnevnem časopisu, nekaj pa tudi v publikacijah Opozorimo naj, da cer.e tako _asc tio kot krajevno zelo nihajo 11 ŠtcviiO živine so, razen 1754, ugctavljaii ob štetjih prebivalstva Do leta 1848 >e biia tc pmd"sem vojaikn zadiva, potem pa so i te tj e opravljal«, občine. Z letom 1S57 so tudi tu preili na kritičen datum. Iz drugi poiovtce 19 stol. imamc pod?tke tudi za ostale domaČe živali in ne le za tiste, ki zar.'majc armado (konji, voli, ovce). Do Štetij perjtnine je prišlo Sele v našem stehtju O kon7umu rritsa so podatki zeJo aromaini. N:kolikc boljši sc podaiki za večja mesta kjer so klali v mejtnih klavnicah. Ob prelomu stoletja so izvedli statistiko ¿emljiškt poiesti. od oežel s slovenskim p:ebivaIstvom so objavljeni podaiki i.a Štajersko za leto 1896 in Konško za 1906. Poljedelske obrati so šteli 190? leta. Opozoriti je treba, d? vsebujejo veliko podftkov za agrarno statistiko tudi finančne ir trge/tnske s tat is lik t. Podatke o njdaisivu, ki sežejo kot področje Jezelno knežjega ernija zelo daleč r.azaj je objavljal od 1874 Jahrbuch aes Ackcrjaumimsteriums. Predtem so podcike zbirali finančno ministrstvo (1855-1859). ministrstvo za trgovine in naiodno gospodarstvo (18o0- -1861) in cen-tnlna statistična komisija, Od leta 1K54 so bili dolžni 1asfjiiki /udnikov dajati statistične podatke rudarskim ob.astem (Brrghauptrran/ischafUin). te pa osrednjim ura dom. Od 18o9-1874 so izhajale s tega področja samostojne statistične publikacije, od leta 1892 je izdajalo poljedelsko ministrstvo Burichte aer k.k. Biirgbehorden Po 1908 je zbiralo statistične podntke s področja ru-darrtva ministrstvo za javna dila. Podatkav je razmeroma veliko, kir je razumljivo spričo flnmčnega pomena rudarstva, Značilno pa je, da ne vsebujejo le podatkov o proaukciji, ampak tudi o rudarjih in njihovih razmerah Glede obrtna in industrijske statistiko je stanje vse pre kot ldeilno. Nekoliko boljši je položaj v zadnjih desetletjih obstoja momrhije 1909 je bil narejen celoporeben kataster, ki sc ga "odile trgo finsko-obrtne zbornice, od katerih so mnoge izdajale lastna statistična poročila. Zadovoljivtjše je stanje pri tistih vrstah industrije, ki je spadala pod monopol ali pa je bila sicer velikega pomena za državne finance. Pomigati si je treba tudi s poročili patentnih in nadzornih uradov ter statistiko finančnih organov. Podatke so pošiljali pMeg uprav podjetij, ki so morale objaviti obračune, tudi komore ter policijski in davčni jrgam O delavskih ra-merah izvemo nekoliko več petem, ko je bil 1898. leta ustanovljen v trgovinskem ministrstvu Arbeitstatisch:s Amt. Izdajal je iastne publikacije. nekaj podatkov pa je objavljenih tud^ v serijah Podatke v zvtzl z zavarovanjem in bolniškimi blagainami je zbiralo notranja ministrstvo. Statistiki prometa je najbolj zanesljiva glede železniškega. kar je razumljivo spričo časa. ki z dolžino prjg dokazuje svoj gospodarski napredek Nekaj podatkov vsebujejo že «ta-e Tafeln kakor tudi publikacije, k. so jim sledile Od 1B59 obravnavajo tudi privatne železnice Od 18"'0-1893 so izhajala s tega področja poseb a staiistična poročila (Statisuscne Nachrichten von t sterreichisch-ungarischin Eirenbahnen, od iSl^ Statistische Nachrichten uber die E.senbahnen d»r osterreichisch-unga-riseh^n Monarehie), ki sc bila zaanja Štiri leta tiskala v nemščini in madžarščini. 1896 je začel obdeiovati tovrstno statistiko poseben statistični oddelek novega železniškega ministrstva, vendar ie za avstrijski del. C'e:tna statistika je skromnejša, pod >tki se nanašajo na dolžino cest, strcSke za novogradnjo in preureditve že obstoječih Podaiki so pošiljale polifične oblasti. Podatke o rečnem in pomorskem prometu sc pošiljal; družbe, zavarovalnice, luške oblasti in okrajne finmine uirekcije V zvezi s poštnim prometom so do 1850 sp.imljali predvsem strcikc in pristojbine, šele nato pa tudi druge oblike poštnega prometa- 1887 so vključili tudi telefonski promet, izkaze o poslovanju poštnih hranilnic pa Seie 1903, potem ko so.te že 20 let sam, izdajale publikacije s prikaz am svojega poslovanja. O zunanji trgovini je objavljeno veliko podatKov, ki so jih pDŠujali carinski uradi, finančne in politične obiasti in konzulati. 1872 leta je bil ustanovljen posehen staiisiični oddelek pri trgovinskem ministrstvu. Ker je treba v zunanji trgovini hitro r-igirati, je viJiku podatkov objavljenih v dnevnem kot tudi specializiranem (borzni poročila) časopisju. Omenimo nuj A.chiv iur Gesefgebjng und Statistik auf den Gebieten der Gewerbe, des Handels und Se' schiffarri der Handelsmuseum (¡>d 188o. leta). O cer.ah je bilo govora že ns več mestih. Podatkov je 26 veliko, zanesljivost različna; vetja pri ob"tnih in industrijskih izdelkih ter tistih. ki so predmet posebnega državnega ir. terena. Bankam 30 od 1869 objavljali zaključne račune poz neji; pa so objavili o njih le tabelarične izkaze. Od I879 so morale kreditne institucije pošiljati finančna in upravna poročila ter izvlečke iz zapisknv skupščin. O držrvnih financah, potem ko niso več tajnost, podatkov ne manjka tako v rednih publikacijah kot tudi v posebnih Mitteilungen des k.k Finanzministeriums. Za večino statističnih nodatkov. kijih vsebujejo avstrijske statistične publikacije, je značilno, da sežejo običajno ao ravni dežel, ie dokai pogus^o ra raven političnih, iedkeje pa na sodne ali davčne okraje. Podatkov za občine, razen tistih, ki jih dobijo ob Štetjih prebivalstva, skorajaa ni. Žal nam ne nu^i več možnest: niti avtonomna deželna, mestna in občinska statistika, ki jo je imela od dežel s slovenskim prebivalstvom le Š,ajerska Cod 1893) oziroma Trst, Gradec in Celovec Seveda ¿0 nr pomeni, da deželni in občinski uradi niso ustvarili veliko statističnega gradiva. Bile pa je objavljeno le v pngledih za širša območja. Statistični pramaterial se je tam, kjer so imeii sposobno upravo, ponekod demo ohianil Opozoriti pa moramo na dejstvo, da je Statistična centralna komisija konec esem-d:setih let zrtčela opuščati do nkrat običajen način deiovanja prek ministrstev jn njim podrejenih inšianc in prehajati na strojno obdelavo poditkov na podiagi posebnih kartonov, zaradi česar v arhivih ni duplkatov oziroma Mbpfj Za starojugo slovanske statistiko1,2, velja, da je manj kvalitetna kot stara avstrijska ali pa celo srbsk? katere začetki spadajo v leto 1804. Ta ocena pa po mneniu prof. Zwittra ne veija za slovensko ozemlje stare Jugo siavije ,paradi precejšnje kontinuitete upravnih enot pa tudi upravnih metod in kadra",13 Uprava državne statistike se je po nastanku Jugo slavijc preimenovala v Direk eijo državne statisfike, ki naj bi bua 1^29'postala celo samostojen organ, vendar se ni nikoli otresla neposrednega nadzorstva raznih ministrstev oziroma predsedstva mmistr-skega sveta. Osrednja publikacija je1 bil Statistički ¿0-dišnjak ki gaje v letih 1932--1941 izSlo 10 zvezkov za leta 1929-1°40. Posebni statistični uradi so bili tudi v Zagrebu (ust. 1S75) in Sarajevu (ust.. 1893) 'in so bili podrejeni Beogradu. V letih 1919-1924 je obstaja) statistični odsek pri poverjeništvu za socialno politiko Deželne vlade za Slovenijo. Ker se je starojugoslovansKa statistična služba ukvarjala predvsem z demografsko statistiko, sc skušala vrzel zapomiti razna ministrstva, banovine. okrožni uradi za. zavarovanje delavcev, borze dela, razne zbornice, narodna in ostale banke, zavarovalnice, mesta, zve?.e društev, društva'in pedobne ustanove z lastnimi publikacijami. 1939 leta je zagrebški urad kije o odelo val večino podatkov ki so se nanašali na slovenske kraje, izdal Splošni pregled Dravske banovine s podatki iz popisa leta 1931. V Zagrebu je obstajal tudi poseben lzseljenički komesarijat. kije izdajal lastno publikacijo. Naša povojna statistika rada poudarja, da je izšla iz NO ti 14 Opira se predvsem na dve aejstvi. Za upravljani e na osvobojenem ozemlju so bili nujno potrebni določeni statistični pripomočki, ki pa se jih ni veliko ohranilo. Takšne potrebe so rasle tako z razmahom odpora kot s širjenjem osvobojenega ozemlja in nastankom nove oblasti. Zate je bil pri predsedstvu SNOSa 19. 8. P44 ustanovljen statistični urad, ki mu je načelovai Član kolega a Znanstvenegi instituta ing. Lojze Dular. Že pred tem pa naj bi pri GŠ NOV m POa obstajal od^ek za propagando in statistiko. Jeseni 1944 sta bila ustanovljena še statistična urada pri PNOO za Slovensko Primoije ter pri POOF za Gorenjsko. Verjetno sodi tudi slovenska partizanska statistika, ki je za tisti čas dosefcia do tire: rezultate, med tista dejstva, ki dovoljujejo govoriti o specifičnih potezah slovenske NOb. Ker je bil ob osvoboditvi Statistični Uiad pri SNOS-u brez pravegi vodstva, je p;enehal delovati. Izjema jc bil zaradi posebnih razmer le statistični odsek pri PNOO za Slovansko Prinorje in Trst, ki je deloval kot oddelek pri odseku za notranje zadeve do februarja 1947.15 Že 16. junija 1945 sc ustanovili nov Statistični urad Slovenije (SUS) kije ao 1953 d jI oval po smernicah Državnega statističnega urada (DSO), ustanovljenega 14. 12. 1944 na Visu Za teh osem let je mačilna v duiiu načel administrativnega socializma iziedna centralizacija vse statistične dejavnosti ne glede na to, ali je DSL spadal pod predsedstvu vlade zvezno plansko komisijo ali gospodarski svet. V>e delo je sprem. Ijala tudi precejšnja stopnja tajnosti. Ob reorganraciji državr.e uprave leta 1953 pa je prišlo do precejšnje decentralizacije. SUS se je spremenil v samostojen Zavod za statistiko m evidenco LFS. pc letu 1956 pa je ic še Zavod 1,RS (kasneje ¿¡RS)za statistiko. Nov druibeni sistem pa je pomer il novost tudi v tem, da je prinesel statistične urade na nižjem nivoju, i septembra 1945 so bili ustanovljeni pri oblaftv:nih, oktož-nih in okrajnih ljudskih odborih kol najnižja instanca državne statistike Najdlje, vse do ukinitve okrajev, so se obdržali okrajni, čeprav seje njihov pomen in obseg dela v tem času precej spremenil Komunalno statistiko so v letih po vojni organizirala le vrčja mesta, ^ obdabju 1955 do 1963 pa je tc storila tudi večina oočin. Ti, zgolj občinskim potrebam namenjeni statistični organi so doživljali precejšnje sprememb; in njihavo organizacijsko stanje se dane? ni enotno; obstajajo kot medobčinski organi, organi občinske uprave in kot neorga-iizirana statistika brez posebnega organa za to službo. Poleg organizirane statistične službe pa obstajajo za vodenje statističnih raziskovanj na svojem področju še pooblaščeni organi in organizaciie državni sekretariat za naiodno obrambo, zvezni sekretariat za notranje zadeve, zvezni sekretariat za pravosodje, služba doižbenega kn/jo-"odstva, zvezni -zavod za sorialno zavarovanje, Tvezni zavod za zdravstveno varstvo, zvezni biro za zaposlovanj? delavcev in aruRt njim podrejeni ali po vsebini dela podobni organi na - republiškem in občinskem oziroma medobčinskem nivoju. O publikacijah povojne statisti ne službe obstoje splošne in posebne bib'iogiaffje ,fi Če smo 2e uvodoma ugotovili, da jc statistika starejsa od statistične službe, naj ob zaključku Se enkrat poudarimo tisto kar je razvidno delno že iz desedaniega besedila: niso vsi statistični podatki samo v statističnih publikacijah. Veliko mnogokrat celo izvrstnega gndnaje tudi v drugili tiskih, pa naj b :do to razni starejši geografsko- zgodovinski onisi dežel, dela, kot ie Schmiuzov ¿god o vi nsko-topogra.sk i leksikon,17 tiskan, ste nog. ,11 sk; zapisniki parlamentov skupščin, deželnih zborov, zlasti pa priloge k njim, puročila rrznih zbornic, poslovnih in drugih '.druženj, bank in podobnih ustanov, driavnih in samoupiavnih organov kot tud. raznih strank druži* in društev in ne nazadnje tudi v monografijah pourruzmkov. To opozorilo velja za ves obravnavani čas. 27 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ¿8 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 30 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 31 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka \RHIVSKO GRADIVO NAMFSTNIŠTVA IN DEŽELNE VI.ADE V LJUBLJANI !850- 19f8 Peter Ribnikar Na arhivske gradivo, nastalo v časovnem razdobju 1830-1918 to je v razdobju, ko se končuje razdelitev slovenskega ozemlja na teritorialno in upravno razdelitev v okviru avstroog,ske monarhije, moramo gledati z drugih zornih kotov kot gradivo, ki je n;istalo v prejšnjih razdobjih. Zaradi tegfr se tudi ocena pomembnosti tcgL. grabiva v marsičem raz.ikuje od ocen. gradiva, nastalega pred tem obdobjem Oceno arhivskega gradiva moramo podati z vidika posebnih kriterijev, ki so jih pogo;evali naslednji vidiki; 1. Družbenoekonomske spremembe, ki so sledila marini revoluciji, in pridobitve te revolucije. Odpravljen ie bil fevdalni družbeni sistem k: gaje zamenjal kapitalizem kot viija stopnja družbenega razvoja Izvršile so se številne spremembi: - izvedla se jc zemljiška odveza, ki je bila ena od pomembnejših pridobitev mticinske revolucije; - oderuštvo je pogojevalo riizslojevanje na podeželju, zaradi česar seje povečal kmečki proletariat; - kmečko prebivalstvo se je množično izseljevale zlasti v Ameriko; - pevečala se je tudi migracija kmečkega prebivalstva v okviru Kranjske in v okviru ostalih dtžel v monarhiji; - nastale so velike kapitalistične drtibe (npr. K1D in TPD), ki vlagajo svoj kipital v industrijske obrate na Kianjskerr. in v dragih deželah v nonavhiji; - povečevalo se je delavstvo izkoriščanje delavstva je doseglo višek, kar j'! pov~ročiio j>rgai.izirimje dilav-■skvlga gibanja za enotnejši nastop pioti izkoriščevalcem; začelo se je združevanje delavcev, ustanavljala so se 32 dela/sko-izobraževalna dnštva, delavska strokovna društva, prek katerih so se začde izvajati delavskt akcije za Zboljšanje delavskega položaja in za pridobivanje ekonomskih ir. političnih pravic; — povečaia sc je trgovina in obrt, z uvedbo železnic pa se je spremenil tudi promet, pospešilo se je povezovanje industrijskih in trgovskih središč; — ustanavljale so se bamce. hranilnice in drugi denarni zrvodi, v katerih se je zbiral domač in tuj kapital, — nasvale so politične stranke, ki so s svojimi programi zače.e ustvarjati ideološko diferenciacijo slovenskega piebivalstva: — državna 'uprava je zač<*la akcije za izboljšanje ekonomskih, kulturnih, sanitarnih in diugih razmer na podeželju, v industrijskih krajih in mestih, — državna oblast je začela izdajati zakonska določila, s katerimi je urejala nove razmere, ki so nastale kot rezultat kapitalističnega družbenega sistema- Tu so mišljeni predvsem zikonski predpisi, ki urejajo izteo-riičanie delavstva, mladini in zena, uvajanje inšpekcijskih služb, uvajanje delavskega zavarovar,ja. bolniškega in n;zgoduegs zavmvanja, poselski red In drug;. *akorsk: predpisi. 2. Nacionalna prebuja sioveaskcg^ naroda je kljub velikim političnim pritiskum doživela velik razcvet in je zajela vse slovnsko nacionalno ozemlje, tako da sc je zahteva po oblikovanju enotnegs slovanskega teritorija, podana v programu Zedinjent Slovenije leta 1848 razširila v vsak oddaljen slovenski kraj in zajela vse slovensko ozemlje; vendir program zaradi številnih okolifčin v tem času ni m igel biti realiziral , V času nacionalne prebuje je pomembno poudarili naslednje. — prebivalstvo se je zavedlo svoj. pripadnosti k slovenskemu narodu; — opravljen je bi1 boj za uveljavitev enakopravnosti slovenskega jezika, boj za siovenske šole, boj za uvedbo slovenskega jezika v šo)e m urade; — ustanovljene jo bile slovenske šole od osnovnih, strokovnih in srednjih sol, bila so tudi prizadevanja Zu ustanovitev slovenske univerze pospeševalo se je izvenšolsko izobraževanje slovenskega prebivaMva;. ustanavljale so se čitalnice izcbrazevalna m kal-lurna društva ter druge kulturno.prosvetne organizacije, ki so skrbele za duhovni napredek slovenskega naroda, pospe-silo se je izdajanje slovenskih knjig in časopisov, revij in drugiii tiskov, ki so piipomogti k splošnemu političnemu, kulturnemu in ekonom skemu dvi^u Slovencev; - Ustanavljati so se začele slovenske telovadne in J ni g: športne organizacije in društva1, Slovcnski-naod ¿c je poučil o nevarnosti, ki jo je razširjal nerršk1 nacionalizem s svojimi propagandnim' nastopi in s protislovenskimi nacionalističnimi izpadi; zakon o splcšnili pravicah državljanov v avstroogrski monarhiji iz leta I8u7 je določal, da so vsi narodi enakopravni in da ima vsak narou nenadomestljivo pravico do ohranitve in gojitve svoje narodne skupnosti in jezika., na Slovenskem to zakonsiio določilo ni bilo nikoli izpolnjeno zaradi nemškega nacionalističnega nasprotovania; - poudariti je treba , da se je že leta 1870 odpirala pot za naslonitev Slovenec v na južne Slovane, ki se je ou sedemdesetih let dalje vedno bolj poglabljala, ter da je vedno večji nemški nacionalistični pritisk uahtel posebno med mlidino na odločen odpor' hkrati pa se je "edno bolj postavljala zahteva po združitvi slovenskega naroda z ostalimi jugoslovanskimi narodi v okviru samostojne jugoslovanske lržave. V tem političnem gibanju je bil ena najmočnejših in najzrelejših političnih osebnosti pisatelj Ivan Cankar. ki je nakazal politično rešitev za slovenski narod v zdmžitvi južnih ¿lovanov v neodvisni federativni republiki. 3. Upravne reforme, ki so sledile pridobitvam meščanske revolueije leta 1848 so pogojevale: — reorganizacijo uprav na Kranjskem, Ljubljana je ko» glavno mesto kranjske dežele dobila Namest-ništvo leta 1850 in leta 1854 Deželno vlado, kije bila za čas od 15. 11. 1^60 do 7.4 1S61 prekinjena, območje Ktanjske pa je bilo v tem času priključeno NamestniStui v Trstu; z upravno reorganizacijo sc bil p ustanovljena okrajna glavarstva kot najnižja^topn^ državne uprave, v kateri je bilo sodstvo ločeno od uprave, razen za obdohje 1851-1867 ko so delovali namesto okrajnih glavarstev mešani okrajni uradi, 1 - leta 18^0 so bile'ustanovljene ohčinc kot najnižji samoupravni organi; — prenehala je poslovati nekdanja stanovska uprava in začela se je dvaiirnost državne uprave na stopnji dežele, kije nastaia na osnovi februarske g;, patenta. Uvedena je bila dožalna samouprava, ki stajo predstavljala deželni zltor in deželni odbor; - izvajati sc je začel nov volilni sistem za volitve predstavniKOv v deželni zbor in državni zbor Volilni sistem je bil prirejen za potrebe države in cesarja ter je bil izrazito nedemokratičen Izbor po^ianecv ni bil prirejen :'.a izr;.žanjc koristi in potreb slovenskega naroda; izboljšano je bilo uradno poslovanje, uveden je bil večji red v pisarniško poslovanje, s tem pa tudi red v urejenost arhivskega gradiva. Arhivsko gradivo, ki nam odkriva vsa dogajanja tega prelomnega razdobja, se nahaja v več arhivskih fondih državne in deželne uprave. NajpomcmhneSe ;n najbogatejše arhivsko gradivo je v arhivih NamestniStva in Deželne vlade v Ljubljani, deželnega predsedstva, t J eže. ■ rega zbora za Kranjsko in deželnega odbora la Kranjsko ter v arhivih deželnih komisij in drugih državnih uradov, sodišč in gospodarskih združenj in zavodov. Najpomembnejši fondi upravnih in samoupravnih uradov so: - Name^niStvo v Ljubljani od i. 1 18^0 do 28. 5. 1854 ter Deželna vlada v Ljubljani od 29. 5. 1854 do 14. 11. 18b0 ter od 8, 4 '861 do konca vojne leta 1918; - Deželno predsedstvo za Kranjiko 1850--1860, 1861 —1918; Deželna Komisija za zemljiško odvezo na Kranjskem 1849-1853, - Komisija za uvedbo okrajnih sodišč -1^54; Deželna organizacijska komisija -1854; - Direkcija zemljjškoodvcznega sklada 1851 — 1 »61; Deželno šolsko ob'astvo 1850--1854; - Deželna gradbena uirckcija, Komisija za osuSc vanje barja; - Komisija za personalne zadeve mešanih okrajnih uradov 1854- 18oS; Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških bremen 1855-1918; - Sanitetna komisija, !855; - Komisija za agrarne operacije iS83—1918, - Komisija za p igozdovanje krasa 188C -1918; - Namestr.ištvo v Trstu J860 1851, - Deželno glavarstvo v Ljubljani 1850-1865; - Državno knjigovodstvo; - Finančna direkcija v Ljubljani 1864 1918; - Policijska direkciji v L jubljani, - Deželn. zbor in odbor 1861-1918 , - Deželni šolski svet za Kranjsko lS^O^-l? 18, Deželni stebru urad 186i--1918. Arhivsko gradivo Namestniitva in Deželne vlade v Ljubljani je urejeno, poleg tega pa predstavlja najobsežnejši in najpomembnejši arhivski fond državne uprave na srednji stopnji ter bo preumet obravnave v tem referatu. 2 reorganizacijo državne uprave leta 184 J je biJ odpravljen Gubernij v Ljubljani, namesto njega pa je bilo ustanovljeno Narnestništvo kije teritorialno pokrivalo ozemlje Kranjske Priprave za reorganizacijo uprave so se vršile od meseca junija 1849, kc je cesar hrane Jožef 26. junija 1849 jdobril osnove za reorganizacijo upcavc V poSL mednih deželah naj bi sc ustanovila Namestoištva, ktesij-ske vlade in jkraina glavarstva. Z odredbo z dne 3.,oktobra 1849 št. 7343 je bilo dokončno določeno, da se uvedejo nova politična oblastva, ki bodo začela z delom 1. januaija 1850. Uvedba novih političnih u pranih organov je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom. NameslniStvo v Ljubljani je predstavljalo nrogc. birokratski driavni upravni organ v deželi. Podrejeno je bilo ministrstvu na Dunaiu. Na čtiu Namestništva je bil namestnik, ki je bil odgo Dren za celotno poslovanje in vodenje zaupanega upravnega urada Pripadalo mu je tudi preustavljanje in izvajanje oblasti, nadzoroval je poslovanj" politične uprave na svojem upravnim teritoriju in izrajal uKaze in odločbe za vso deželo deloma samostojno de. loma pa po poblastilu ministrstva za notranje zadeve in osJalih resornih ministrstev na Dunaju. Za opravljanje vseh 33 upravnih in političnih nalog je imel upravni aparat. V odsotnosti ga j t nadomestoval prvi ramest*:iški svetnik Namestnik je predlagal Ministrstvu za notranje zadeve imenovanje ramestriških svetniKOv, konc=pnih uradnikov in sekretarjev, same stoj en pa je bii pri imenovanju sekretarjev okrajnih glav?istev in ostalega u^adništva političnih ot las te v ter za imenovanje uradništva -raznih zavodov kot npr kaznilnice, poboljševalnice, prisilne delavnice, gluho-nemnioe. zavoda za slepe, bolnišnice, porodnišnice, najde-nišnice, hiralnice, zastavljalnice, posojilnice in drugih. Na Kranjskem je Nam^stnistvo obstajalo do 29. maja 1854, ko je bilo na pothagi predsedsivene spomenice Št. 6237/1854 ukinjeno in ga je zamenjal; De*elna vlada v Ljdbliani Poudariti je treba, da v samem uradnem poslovanju ni prišlo do sprememb, delovodni protokol so nadaljevali z vpisi spisov Deželne vlade, vse obstoječe obrazce pa so popravili s Um, da so naziv Namestništvo v Ljubljani prečrtali in nad njim napisali Deželna vlada v Ljubljani Dežela vlada v Ljubljani it obstajala dc 15 11. 1860. Takrat sojo namreč ukinili in njene posle prenesli na Namestništvo v Trstu. To je predstavljalo poskus nonnvne uvedbe med deželnih organov pc starem *ipu meddežeinih gubernijev iz Konca 18. rvtoletia. Ta poskus se očitno ni obnesel, ker je bila že 7. aprila 1861 ponovno obnovljena Deželna vlada v Ljubljani, ki je obstajaj a do razpada avstoog^ske mona/hije Namestnistvo oziroma Deželna vlada v Ljubljani ie imelo tri oddelke in več uradov. Ker je delovalo ua centralističnem birokratskem principu, sc se vse zadeve reševale v okviru teh uradov, v primeru, da je bilo za reie'anje določenih zadev potrebno oblikovati posebne strokovne službe oziroma komisije, pa je Deželna vlada oziroma NamestniSlvo organiz:' alo za tn posebne urade, ki sojih predstavljale Številne deželne Komisije. Reorganizacija državne uprave leta 1850 je bila pomembna tudi z ozirom na uvedbo izboljšanja pi:arnišk^ga poslovanja. Zs pisarniško poslovanje je bila zadolžena pesebna pisarna. Predstojnik tega urada in njegov namestnik s t? bila zadolžena,. da /zdrzujeta red v pisarniškem poslovanju, da ima t? pr.gled md celotnim poslovanjem m da prevzemata vse vlog1; in druge pošiljke in vodita pregled nad rednimi zadevami. Stranke, ki so osebno prihajale urejat svoje zadeve, so po pravilu odklanjali oziroma so morali o njihovih ustnih prošnjah sestavljati posebne kratke zapisnike. V posebnem navodilu je bilo določeno, da mora biti uradne poslovanje Namest-ništva enostavno, reševanje vlog naj bo hitro in naj se izogiba vsakega zavlačevanja. Za tako reševanje je bil zadolžen predstoinik t ;ga urada. Vse vloge in rešitve naj bodo sestavljene tako, da bode kratke in jasne ter razumljive. hkrati pa tudi vijudne. Za tako oblikovane bloge in rešitve si morajo prizadevati tako vJagaielji Kakor tudi uradniki, ki vioge rešujejo. Z ozirom na noenostivitev poslovanja in zmanjaSanje piSarjenja je bile r.aročeno naj politična upravra oblastva izdajo posebne obrazce — reieratne pole, s katerimi s- bo zmanjšalo pisarjenje in se tako prihrani? čas, nametjer. reševanju vl^g, hkrati pa se bo poenostavilo delo v uradnem poslovanju. Izboljšanje uradnega in pisarniškega poslovanje je pripomoglo k boljšemu in hitrejšemu evidentiranju spisov, hitrejšemu reševanju spisov ter izboljšanju arhiviranja rešenih spisov. V registraturi Nimestnistva oziroma nato Deželne viade v Jugoslaviji so viodiM tri v.ste registra turnih pomožnih in evidenčnih knjig: delovodnik, indeks in številčno križalo ali elenkus. Delovodnik je bil ob reorganizaciji pisarniškega poto- vanja leta 1850 v primeru s tistim iz leta 1849 precej spremenjen. V času Guoernija je imel delovodnik le pet rv.bnk za vpisovanje evidenčnih podatkov o posameznem spisu. Z letom 185C je bil uveden za delovodnik nov obrazec, kije imel ka/ trinajst glavnih rubrik Izkazalo se je, da je bilo teh rubrik preveč in da jih uradniki v r egistraturi niso vseh izpolnjevali, noseoej ne tistih, ki so se nanašale na datume reševanja in kroženja spisa v okviru posi ime ¿nega urada in referata. Nekai rubrik so že v naslednjem letu 'opustili in so zato uvedli nov obrazec Ta je upošteval le tiste rubrike, ki so jih registratorji doslej izpolnjevali. Izboljšani obrazec za delovodnik je imel za vpisovanje evidenčni!, podatkov o posameznem spisu naslednje rubrike: 1) letnik, zaporedna Številka delorodnika, datum prejema spisa. 2) podatek o referentu ki je spis reševal; 3) Številki predspisa; 4) v.agatelj in kratka vsebina spisa' 51 datum rešitve spisa; 6) datum jdpreme spisa; *7) smer in način rešitve spisa, 8) datum izvršitve; 9) število prispelih odgovorov; 10) podatki o arhiviranju spisa; Jatum odložitve v arhiv, mesto v arhivu po registratumerr načrtu. Delovodnik so na koncu vsakega leta zaključili. To so napravili tako, da so pod zadnji vpis v letu naredili Črto in pod njo napisali pripis: konec letnika m zapisali datum. Pod datum se je podpisat direktor pomožnih uradov kije bil zadolžen za urejeno pisarniško poslovanje. Kolikor je bilo posebno, so za eno leto uporabili tudi v*č delovod-niških knjig. Novost v delovodniku je bila v tem, da so združili prejeti dopis in odgovor ter ga evidentirali pou eno delovodmško številko. V ormeni, daje bilo v isti zadevi več spisov, sc vsakemu na novo prejeiemu dopisu in odgovoru dali rovo de'ovouniško številko, v tretji rubriki delovodnika pa so te piše povezovaii kot predspise oziroma preriakte. S tem je bila nakazana pot reš:vanja posamezne zidere Kolikor nekf zadeva ni bua rešera v istem koledarskem letu. so napravili pienos v na sh d nje leto, kar je bilo razvidno iz vpisa v tretji rubriki delovod nika. Druga pomožna knjiga je bUo abecedno kazalo ali indeks. Ta je bil namenjen iskanju posameznih spisov oziroma hitrejšemu najdenju spisov v arhivu. Za obdobje 1850- 1854 so indeksi sestavljeni za vse oddelke skupaj za čas od leta 1855 dalj; pa so bili izdeiani po oddelkih Od leta 1893 so bili indeksi ponovno izdelani za vse tri oddelke skupaj. Sestavljeni so bili po strogem abecednem redu, vpisi p i. so bili zapisani po prvem samoglasniku v okviru pocamezne irke. V indeksih so bi1 a vpisana skupaj vsa gesla ne glede na to, ali so imenska, Krajevna ali stvarna. Tretja -egistraturns pomožna knjiga so številčni seznami ali elenkusi. V njih so vpisane vse zaporedne delovodn.ške številke in mesto odločitve oziroma arhiviranja posameznega spisa po reg.stratumem načrtu. Elen-kus se je izkazal kot zelo koristen tudi za iskanje posameznih spisov, posebej 5e v primeru, če je bil neki spis arhiviran izven registraturnega načrta, npr če je bil odložen v poseoen konvolui ali pa v drug arhivski fond Elenkus so uporabljali tudi pri ikirtiranjih spisov, ker so vanj vpisovali pripombe o škartiranju posameznih spisov. To so narediM tako, da so k dilovodr ški številki v elenkusu napisal črko S aJi pa ¿o naredili črtico, s čimer so označili, daje bil spis Škartiran. Te opombe so delali po posebnih navodilih ob škarti-anju spisov leta 18F4. V rcgistraturi Namestništva in Deželne vlade so spise vlagal' v posebne referat ne pole - nekake ovojčk«, ki so imeli natisnjeno g,avo z nazivom urana ter še vrjto drugih zapbov. To so pravzaprav obrazci, ki so jih že leta 18^0 priporočali za izboljšanje pisarniškega poslovanja V refe-ratm poli so bili natisnjeni podatki o uradu, k: je spis reševal, o delovodniški Številki, datum prejema vloge, o imenu vlagatelja vloge, delovodniški številki vlagatelja in c inie.iu referenta, ki je vlogo reševal N'a referatno pelo je bil napisan tudi koncept odgovora. Na zadnji strani refe-ratne pole je bil natisnjen obrazeo za vpis podatkov o rcSitvi spisa. To besedilo so kasneje nadomestili i odtisom Star.ipiljke, v kater: sc bili podatki o datumu odpreme spisa, ime osebe, ki je spis prepiiala, in ime orebe, ki je spis primerjaia z izvirnikom, ter datum odpcJiljatve in odložitve spisa v arhiv. Reieratna pola je služila za koncept rešitve spisa in kot ovojček za tehnično opremo arhivirrnega spisa. Za odlaganje in arhiviranje spisov NainestniKtva in Deželne vlade je bil izdelan poseben regisiratumi načrt. Ta je predstavljal ooseben klasifikacijski sistem po katerem so bili spisi arhivirani po vseMnskih kriterijih Klasifikacijski načrt oziromaregistraturni načrt je obsegal J? glavnin vsebinskih skupin ki iih imenujemo registratume fascikle V okviru posameznega registraturnega fascikla pa so spise razviščaii Se po pod skupin ali, ki so predstavljale oziroma vsebovale zadeve enake vsebine Te oddelke so v času obstoja in delovanja Dfželne vlade v Ljubljani sproti dopolnjevaii in prvo tako dopolnitev izvrSili že teta 185) Registra turni načrt -z leta 1850 je bil narejen za vse državne upravne org;-.ne na Kranjskem, fako da so po tem načrtu arhivirali spise. Namt-stniSiva in Deželne vlade y Ljubljani ter spise okiajnih glavarstev na Kranjskem, Re gistraturni načrt je bil natisnjen leta 1?5I Vseboval je naslednje glavne skupine - mgistniumc fascikle; 1. Cesar, cesarska hiša, cesarska oblast, državna ustava, 2. Vlada; 3. Državni zbor; 4. Deželno zastopstvo, deželni zbor; 5. Bivše deželno zastopstvo, stari stanovi; 6. Okrajne zadeve; 7. Občinske zadeve; 8. Državljanstvo, državljani; 9. Meščanska bramba; 10. Odpiavljeno podložniStvo; 11 Državne, deželne, okrajne, občinske meje, deželna razde L te v; 12. Statistični podatki in beležke; 13. Policijske zadeve; M, ?.andarmerija; 15, Tisk; 16, Pravica združevanja, privatna društva; 17, Sanitetne zadeve; 18 Humanitarni zavodi, reveži; 19. Svetne ustanove; 20. VojaSke zadeve; 21, Trgovina, obrt, tovarne, letni sejmi; 22, Gradbene zadeve, erame, okrajne in druge ceste; železnica, dalje voone naprave, plovba, paro-plovba; 23 PoStne zadeve in teJegiaf; 24 Privilegiji; 25, Deželna kultura (kmetijstvo); 2(i. lzsusevanje barja; 27. Gozdne zadeve; 28. Rudarstvo; 20 Katoliška vera, cerkvene in duhovniške ¿ad :ve, . 30. Nekatoiiške verske zadeve (prekrški toleranca); 31. Študij in šolstvo; 32. Sodstvo; 33 Kriminal, preizkovalni zapor in kaznilnica, težki policijski prestopki; 34. Finančne zadeve; 35 Domene; 36 Pnstojbine 37 Davčne zadeve, 38 Kataster. Za leševunje Viug so bili p:i Namestmštvu in kasneje pri Deželni vladi trije oddelki ali departmaji. V prvem oddelku so reševali vloge registraturro občine pogosto uporabljale, predvsem na Koioškem. kjer je nastala zaradi krajevnih prizadevanj vrsta majhnih občin Takšna upravna ureditev občin je ostala do konca avstrijskega obdobja. Ze 25 junija 1915, to je mesec dni po začetku vojne med Avstrijo in Italijo, je vrhovno.poveljstvo italijanske voiske bdalo uredbo o opravljanju civilnih zadev na ozemlju, ki ga ie italijanska vojska že al: pa naj bi ga se zasedla. Tako je bil pri vrhovnem poveljstvu ustan wijen generalni sekretana, za civilne zadeve, ki je imel do prodora pri Kobaridu (24. 10. 1917) sedež v Vidmu, potem pa v Padovi delo/al je do 1919 leta. Za za^dena območja avstrijrkih okrajnih glavarstev so bili ustanovljeni civilm kom'sariíiti; za ZLsedtmi del tolminskega okrajnega glavarstva je bil sedež civilnega kemisariata v Kobaridu, za 3radiščanski okraj v Krminu, za tržaški pa v Čcrvinjann, Ni mi znano ali so Italijani po zasedbi Gorice (9. F. 1910) ustanovili okrajni komisariat tudi v tem mestu: Po premirju med avstroofirsko in italijansko vojsko dne 3. novembra 191bje takratno južno Tirolsko, Primorsko, dele Kranjce (celoten postojnski in del logaškega političnega okraja), del Koroška (sodni'okraj Trbiž s priključeno-občine Beia pec in del občine Rateče) zaseala italijanska vojska: uveden je bil vojaški zasedbeni reZlm. V slovenskem delu dežele so civilno oblast ob razpadu Avstro-ogiske prevzeli slovenski narodni sveti, v Trstu pa narodno mešani Odbor za javno blaginjo. Te organe je italijansKa oblast razpustila in z uredbo vrhe-megi- poveljstva dne 19 novembia 1918 določba, da bo pristoinosti centralne oblasti za vse zasedeno ozemlje opravljal generalni sekretariat za riviine zadeve, pristojnost1 deželne politične oblasti pa vojaški guverner V skladu s tem jr deloval za Primorsko in za zasedene dele Kranjske in Koroške v času vojaške uprave vojaški guverner v Trstu okrajne ghvaije pa so nadomestile vojaške osebe — generalni civilni komisarji. ki so bili odvisni od gtvernerja. Komisarje so dobile tudi večje občine. Vendar je bila vojaška uprava že naslednje leto odpravljena; z odlokom dné 4, julija 1919 je generalni seKieianat za civilne zadeve *amenjal Osrednji uiad za nove pokrajine kraljevine pri ministrskem pred. sedniku: ta naj bi tudi postopno usklajeval nekdanjo lipra-"0 v novih pc krajinah z italijansko. Vo^šktga guvernerja v Trstu je zamenjal izredni komisar. Toda že z naslednjim odlokom z dne 24. julija 1919, ki je določal pristojnost civilne uprave tudi v Julijski krajini, je bil ustanovljen generalni civilni komi:arht v Trstu. Tako je nekdanja Primo.ska s priključenimi deli Kranjske in Koroskt sestav Ijala enotno upravno področje z imenom Julijska krajina Kraljevi odlok z dne 31 avgusta 1921 o upravni sistemizaciji novih pokrajin je predvideval možnost ustanovitve izrednih deželnih odborov z upravnimi (ne ya tudi z zakonodijnimi) pristojnostmi nekdanjih deželnih odborov. 19. novembra 1921 je bil za nekaanjo Goriško-^ra-diščansko s priključenimi deli Kranjske in Koroške uveden deželni odbor, ki je štel poleg predsednika še deset čianov in Štiri namestnike. Istega dne sta biia s pospbnim odlokom usianovliena vieekomisariata v Gorici in Poreču. Zakon ? dne 17. oktobra 1922 je odpravil ,zredni režim in upravo dežele je prevzei prefekt za Julijsko krajino, ki ga je imenovala vlada s sedežem v Tishr in vite prefek turi v Gorici in Poreču: doted.mjl politični okraji pa so se preimenovali v okrožja s podprefekti na čelu. Delovati je prenehal tudi osrednji urad za nove pokrajine v Rimu, njegove pristojnosti na so prevzela reuorna ministrstva 18 jsnuaija 1923 so sistem spet reorganiziral1, pridobljene dele zemlje razdelili na province (pokrajine), kakišne so bile v Italiji. Ustanovljena je bila tižaška, puijska in videmska, leta 1924 pa še reška provinca. Večji del nekdanje gorškn-gradiščanske dežele je bii priključen k videmski pokrajini Ta je bila iazdeljena na čedad-iio, pordenonsko, tumijeSko, videmsko goriško, gradiščar.sko in tolminsko okrož|e. Toda že 5. julija 1923 je kraljevi odlok del občin graoiščansk-ga okrofca pridružil videm-skemu, odpravil je tolminsko in nstanovil idrijske Dkrozje, take, da je občine na Bovškem in Koroškem priključil k čedadskemu, občine na ožjem Tolminskem pa h goriškemu okrožju. Temeljite sp: imembe so nastale v letih 1927 in 192g. 2. januarja 1927 so bna odpravljena okrožja, ustanovljena je bila goriška pokrajina in njeno glavno mesto Gorica se je povečalo za doslej samostojne občine Ločnik: Podgoro, Solkan Štandrež in Šempeter. Isto !efo vendar ne hlrv. ti jt- b;!a priključena tudi občina Vrtojoa V letih 1927 in l92i< jc bila izveaena komasa cija občin; ki je zdruzib vrsta doklej samostojnih jbdn. (S. Mukovec Nekaj upravno političnih sprememb aa območju severnoprimorskih občin od konca 1 svetovne vojne dflje, Pok. arhiv v Novi Gorici, publikacija št. 1, 111 9 1922, str. 58-72), Pc dotedanji italijanski zakonoda^,. so bue občine posredni organi drl.avne administracije, vendar so imele nekaj samouprave. Kraljevi dekret ie lahko združil več občin v eno, pri čemer pa ie imna vsaka o& njih možnost se naprej upravljati svoje premoženje Posamezna' mesta in večji kraji so imeli možnost odcepitve cd ob^In ali pa odcepiti se od ene in priključit; k drugi občini istega okrožia. Vsaku občina je morala imeti poseben urad tnjnikf. in potrebne občinske uslužbence, iahko pa je več občin skupaj financiralo enega tpjnika in inelo skupin urad, vendar je morala imeti vsaka svojega župana (Sin-daco),' svoj'občinski odbor in svoj rale skrb:ti tudi za uiade in športne objekte orgai.izacije baliia. Pol jg dohodkov, ki jih jt občini prinašalo občinsko imetje, so lahko sedaj povečevale in na novo uvajale davke. Glede plačevanji davkov sc bile občine razdeljene na razrede. Skrb za to je bila pr-puščena uradu občin skega zakladnika oziroma tam, kjer'ga ni bilo, dacarju. Žipan je bil pri svojem delu vedno manj odvisen od občinskega sveta in vedno bOij od pretek t b in provincij-skega administrativnega odbora. Oba zakona sta navajala med obveznimi nalogami občin skrb za arhivske prostore in za namestitev arhivarjev Pozornost osrednje arhivske uprave v Italiji je proti koncu preteklega s'oletja veljala tudi zavarovanju spisov krajevnih uprav, čeprav najprej predvsem zaradi njihovega pomena 2a samo upravo. Že prviga marca 18y7 je ministrstvo za notranje zadeve izdalo navodilo za vodenje protokola in arh!v? v občinskih uradih Vsak spis, ki je prispel ali je bil odposlan, je bilo treba vpisali v debvodnik in ga uvrstiti v eno izmed petnajstih kategorij Te so bile: - uprava - dobrodeine ustanove in dobrodelnost, - občinska policija - higiena, - javno z*dravstvo, - finance, - oblast in uprava (vladag - pomilostitve, pravosodje, bogosiuge, - nabori in vojaščina, - šolstvo (javni pouk), - javna dela, - kmetijstvo, industrija, trgovina m delo, - civilna stanja, ljudske štetje, statistika, - različne *.adeve. Števila kategorij ni bile mogoče manjšati niti snovno 4C spreminiati, pač pa je bilo mogoč? po potrebi uvajati nove. Kategorije so ¡.e delile na razrede. Število teh je bilo neomejeno giede na količino zauev v vsaki kategoriji Predpisana razpredelnica razredov v kategorijah je rabila le kot temeljna norma Veijalo je pravilo, da se v posameznem dopisu ijhko obravnava ie ena zudeva, ker bi dugače lahko nastajam zmeda. Protokoiiranie je bilo treba opravljati taeli čistopis, poapis, raz.nnozitev in odpremo. K. vsakemu vloženemu zapisniku so vodili odpravno knjigo kamor je cdpravni uradnik zavedel vse rešene spise ¡il nato dostavil vlo*nemu zaptsnikarju, da jih je izknjižil in spet vmil odpravnemu uradniku, la je moral skrbeti tudi zi kolajioniranje, uradno pečatenje (za rešitve, ki so imeie značaj listine ali overila) kuvertiranje in dostave rešitev. Registratur je bilo tolike kot vloznih zapisnikov, torej, deset. Naloga regfctratorja je bila, da spise registrira in vzdriuje ter opremlja vložka s prejšnjimi spisi. Predpisi so predvidevali, da se spravljajo vsi spisi iste zadeve pod temeljno številko v vležnem zapisniku in sieer tako, da b se cela zadeva brala kot kniigi Spisi, ki težejo več let; naj bi sc ob zaključku vlagali v celoti poo temeljno številko zadnjega leta, s Čimer bi nastali k on volu ti V praksi do tega nikoli ni prišlo, ker v vloine zapisnike niso /pisovali temeljnih številk. Spise sc praviloma '¿lagali pod zadnjo poslovno Številko določene zadeve, tudi če se je zadeva vlekla več let. Pritem je bilo vsekakor tudi več izjem, ki pa 42 jin jo težko določiti zaradi formiranja posami znih vsebin skih serij m konvoltcv ter Skartiranostl gradiva, Naloga arhiva je bila čuvati stare spis? in k njim pripadaj c če pomožne kniige ter Igrani ti razne evidenčne katastre, evidenčne zbirke ln dmgc uradne aihlvalije. Z,"Jiijučen: spisi so se iz rcgistratur oddajali v arhiv po petili levih, in sicer v prvi polovici januarja vsako leto. Predpisi so določali, da morajo biti spisi ob izročitvi v arhiv popolnoma urejeni, povezani ter opiemljeni z re-gictratumim znakom, ki obsega temeljno 07 i roma po-s.ovnu Številko spisa in letnik ter oznako registratumega (poslovnega,! načrta, če ta obstoji 1. Oba oddelek V prutojnost občega oddelki so ..padale naloge tajništva in personalnega odseka. Šef tajništva je bil odgovoren za sekretanatske spise zaupne narave in je zanje vodil tudi poseben vložni zapisnik ,,Pov. S.". Na žalost pa so bil: vsi ti spisi z delo^odi.iki in Indeksi vred ob lazpauu stare Jugoslavije uničeni, da ne bi priSIi v roke sovražniku Spisi, ki so ohranjeni, so v glavnom spis: personalnega oaseka, ki je voJil vse zadeve glode službenih razmerij banskih in banovlnskih uslužbencev. Uiejeni sc po vložnih zapisnikih ali pa pc posebnih serijah oziroma po nek?m registratu^nem planu. VeČina ipisov jp urejena same pc vioznin zapUnikih: teh je za obdobje banovine okrog 37 tekočih metrov, vsebujejo pa predvsem najrazličnejše po datke o banovinskih in državnih uslužbencih in njihovem d .'i ovne m razmeiju. Gre zz postopke nastavitve, napiedo-vanja, odpustitve, upokojitve, za določanje plač in pokojnin, stroicovnc kvaliiikrcije, disciplinske prestopke itn. Pri tem npr spis o nastavitv1 vsebuje proSnjo, pieizku; znanja, osebne podatke, zdravniško spričevalo, poročilo komisije, odločbo o postavitvi, zapisnik o zaprisegi in druge. Precejšen del gradiva tega oddelka zavzemajo tudi spi« o uradnih potovanjih državnih in banovinskih uJui-benccv ter s tem v zvezi o dncvnicnh, pomih stroSkih itn. Zelo veli!;o pa je tudi spisov, ki se fičtjo acnamih poapci uslužbencem (vsebujejo proSnje, poročila, mnenji.. .). Del spisov pa je i/dvojen iz te serije po delovodnikih urejenih spisov in je združen v nzne vsebinsko zaokrožene serije m konvolutc T^h perij je brez Konvolutov 26 in so označene z rimskimi Številkami Pomembnejše oziroma obsežnejke serije so nadednje: 1., Potovanja uradnih oseb v interesu in ob stroških privatnih strank (komisijski ogl.di mesnic, gostiln, stavb, delavnic, sejmov), spisi o službenin razmerjih uradniStva ter navodila za poslovanje, za pošiljanje poročil z nižjih instanc itn, (2 m), 2, Prošnje za sprejem v banovinsko ali državno siužbo, za podpoio iz bidnostneg; sklada, za dragtnjske doklade, spisi o družin-■kih pokojninah in podobno (5 m\ 12. Pro*nje za denarno podporo raznih društev, zdruzenj (0,5 m). ¡3 Uredbe in .navodila o obveznostih uprave oh državnih in cerkvenih piaznikih (0,5m), 14 Zbiranje p;isp:vkov ob elementarnih nesrečah, 16. Personalne mape driavnih in banovin-sk5i uslužbencev, urejene po abecedi (24 m). 18 Predlogi za oblikovanja z opisi zaslug za posameznike, org&nnacije in društva na raznih področjih Človeške dejavnosti, 20. Grožniške pokojnine, 21 Revizijska poročila o poslovanju sreskih načelstcv, 23 Periodični pis.ovni izkazi banovinskiii odtelkov in srezov, 26. Sreski pregledi o Številu spolu, veri in narodnosti banovinskegt. prebivalstva '■po popisu iz leta 1931 Poleg vsega te^a gr rdiva vsebuje obči oddelek Se celo vrste konvolutov, ined katerimi so najpomembnejši Eks-pozeji in poslovna poročila za sej? banskih svetov, Arhiv ika konvencija z Avstrijo, Deccntralizaclja in dekoncentra-cijc državne uprave, Seznami banovinskiii uslužbenk v politične uprave in policije, Kranjske deželne elJcirainc in Obvezna telesna vzgoja, Ohranjeni so vsi vležni zapisniki in indeksi k vioznim zapisnikom, hKrati pa so to za uporibnika tu ga grrdiva edina pomagala. Gradivo tega oddelka je prevzel arhiv od IzvrSnega -veta LR Slovenije leta 1959. t. eprav je bile pred prevzemom že večkrat presbrtirano, je v njem se veiJco za zgodovinske raziskave nepomembnega gradiva, ki ga bo v prihodnosti ie mogoče izločiti Tu mislim predvsem na spise personal nega odseka glede službenih razmerij državnih in bano ^ vinsKih uslužbencev, to pa je največji kompleks gradiva občega oddulka. 2. Upravni oddelek V pristojnost uprrvrega oddelka so spadale vse zadeve s področja ministrstva za notranje nadeve, ki so spadale pc eakonu o notranji upravi v banovo področje. Podobno kot je obči oddelek vodii posf ben delovodr.ik za sekretariatske spise zaupre narave,' je tudi upravni oddelek vodil posebno serijo spisov zaupne nar?ve za svoje področje s posebnimi vloinimi zapisniki in indeksi. Doletela jih je enaka usoča, uničeni so bil: ob razpadu stare Jugoslav ije. Vse ostalo grrdivo 2. oddelka banske uprave pa je ureieno pc reglstratumem načrtu, kar pomen: 7* gračivo banske uprave izjemo. Ohianjeno gradivo tega oddelka je najobsežnejše in je razdeljeno na 37 reglstratumih fa-seikiov, ki se praviloma dele Se na večje Število mniiih enot. Omenjam ,e po gradivu najpomembnejše registr: turne fascikle Številka 3 pod naslovom narodna skupščina vsebuje navodila za pripravo in izvedbo volitev in volilne rezultate po občinah (za volitve '935) Registra-turni fas.ikel Številka 1 vsebuje veČino g:ad:va odseka za samor.prave. Ima 12manisih enot, gradivo pa se nanaSa na občine in občinske zadeve. V 1' enoti so davčne, civiino-sodna, gospocarske, administrativne in druge občinske zadeve V 2. so pomembni konvoluti c spremembi krajevnih imen, o pono/ni razmejitvi otčin, formiranju novih in ukinjanju starih občin in podobne. 3. enota vsebuje podatke o občinskih uslužbencih in njihovih službenih rarmerjih ter podatke o občinskih odborih in odbornikih, v 4 enot: so domovnice in vsi spsi, ki se tičejo dorrovinstva V 5. ¿0 spis: o fnančrem poslovanju občin in občinski imovini (trošarine, takse, kupoprodajne pogodbe , ..). V 7. enoti je gradivo o občinskih'pro* računih, Šolskih odoorih. uboznih skiadih.. WegLjtra-turnem faseiklu S so vse zadeve, ki se tičejo diiavljarij -tva (sprejem v državljanstvo, ugo.avljanje fcivali-Ča in državljanstva, poizvedbe, odpusti iz državljanstva). Najobsežnejši pa je registratnmi fascikel 1?, ki ima kar 44 nanj Sih enot in je v njem sb-ana večuia ^se^a gradiva odseka za javno varnost Tu so spisi o podporah državrim pou-Cijskim izvršilnim uslužbencem, statistika' in'pt ročfla o samomorih in nesnčab s smrinim izidom, poročila o drugrn nesrečah, elementarnih n.rgodah in pc?igih; prometne zadeve, podatki o tujih državljanih, o izseljencih povratnikih, ooredbe za izboljšanje javni '-arnosti, orožni listi, dovoljenja za potovanja v inozemstvo, z? nabiranje 43 denarnih prispívkov, dovoljenja za razne prireditve. Sledijo prestopki zaradi nedostojnega vedenja, uestno-pc!i-cijski pres»opki, policijski prestopki, poizvedbe, izsleditve in zasledovanja oseb, evidence odpuščenih zapomikcv, kazenski listi, zaporni stroški, registracije motornih "ožil, stroški repatriacij, tatvine, roparski napadi, motenje javne varnosti in Se ceh vrsta drugit spisov Sledi nekaj manjših registra turnih faseiklov. Pod številko H so dužbena razmerja Žandaijev, pod številko '5 pa nadzerovanje dnevnega tiska. Zelo obseden je registra-tumi fascikei 16, ki vsebuje registracijo društev, pravila društev in izbris i t društven jga katastra. Zajeta so vsa društva, ki So obstajala na ozemlju Dravske banovine. Registraiumi faseikel 17 vsebuje gradivo o zdravstvu, preavsem o zdravstvenih delavcih, babicah iekamah. cepljenjih, epidemijah, sprejemih v bulnišiiice in hualni.ee ("ečinoma gre 7_a poravnavo oskrbnih stroškov). V re. gistratumem faseiklu 20 so zbran» „vojaške zadeve", vetrno tngu kompleksa tvorijo poizvedbe za vojnimi, begunci. V registratumi fascikei 22 ¿padajo gradbene zadeve, prometna sredstva in vodne naprave. Največ je vodo-priivnib zadev ter podatkov o naprava!1., ki izkoriščajo vodno silo, o briduvih in o železnici. Od ostalih je obsežn.jše Se giadivo registra turnega faseikla 29. kjer so zbrane za Je ve, povezane s katoliško vero. cerkvijo in duhovščino. Naj ve C je gradiva c podporBj in dotacijah cerkvarr in ^arrorlanom, o cerkvenem pr;moži:nju ter pouaJcov o slutbenih raz.nerjih duhovščine. Gradivo tega oddelka je prevzel arhiv z vser.ii vložnimi zapisniki m indeksi cd Federalnega zbirnega cen*ra leta 1^4?.. Registraturn. načrt je v vložrih zapisnikih zabt leien. V okviru registratuniega načrta so spisi ur;jeni po vložnih zapisnikih. 3. Kirutijsk oddslek Pristojnosti posameznih odsekov t:ga oddelka so bile zelo Slivilne in so bile določene v 2 poglavju Zakuna o banski upravi iz leta 192q Posebnost tega oddelka pa je, da je v^ak od rek ločeno deloval in ločeno odlagal spise ter imel " glavnem tudi ločene vložne zapisnike Gradiva odseka za kmetijstvo (poljedelstvo) in živinorejo je ohranjenega vsega skupaj le okrog 12 m, in to le za leta od 193P do 1941. Od prej je le nekaj fragmentov. Čeprav so v isti vložni zapisnik opisovali tudi spise odseka za veterinarstvo; so jih verjetno odlagali posebej ir so bili v celoii uničeni, kajti mcu giadivorn odseka za kmetijstvo m živinoreje jih ni. Gradivo tegu odseka pa je urejeno po delovudniskih številkah in vsebuje predvsem spise na slednje vsebine, o kmetijskih, gospodinjskih iečajih in Šolah, učencih in učiteljih, o knetijskih zavodih (zadrugah, trsnieah, poizk-isnih postajah), o podporah zavodom in zasebnikom za razvoj kmetijstva. Tu so dovoljenja, uredbe in predlogi za pcspesevaaje kmetijstva, poročila o siužbenili potovanjih bano"inskih kmetijskih strOKOv-makov o kmetijskih razstavah, spisi o uslužbensk1!* razmerjih v banovirskih krietjjskih zavodih in podobno. To giadivo je bilo prevzeto leta 1952 od Sveta za knetijstvo in gozdarstvo vlade LR Slovenije Vložni za-pLniki in indeksi so ohranjeni za vse obdobje banovine. Sprva so bili enotni zi vse 4 odseke Leta 1932 je dobil odsek za agram Dpravm posle jvoj vložni zapisnik iver-jetiio je ohranjen le od leta 1935 daije), leta ¡936 pa ^e dobil svoj vložni zapisn!k tudi odsek za gozdarstvo Gradivo odseka za gozdarstvo je oh anjeno za ves čas banovine, vendar je močno pomanjkljivo. Urejeno je po precej razčlenjenem registra turnem načrtu Obrega 8 re-gistratumih faseiklov, ki pa se Še nadalje delijo v manjSe vsebinske enote. Registratumi fascucel 1 vsebuje organizacijske ir. personalne zadeve in se deli na 17 enot Tu je gradi/o o organizaciji gozdarstva in gozdarskih odsekov, podatki o osebju, ocene m starešinska poročila, register pobiašče-nih grzdraskih inženirjev in njihovi delokrogi, spisi o gcpdnih Čuvajih in drugo. 2. registratumi fascikei vsebuje spise, ki se tičejo delovanja gozdarskega odseka na splošn": o guzda:skih Soial;, pogczdovuniu, državnih izpitih, tu so predlogi za državni in banovtnskj proračun, letna poročila okrajnih gozdarjev, statistike gezdnegi. gospodarstva, izxazi gozd;iih post stev, strokovna knjižnica, gozdni kaz:nski izkazi, .zkazi o izvozu lesa itn. V 3 registratumem faseiklu so spisi razdeljeni po konkretnih področjih delovanja gozdarskega odseka: pogozdovanje K.asa krčenje gozdov, čiščenje in trebJjenje, spravilo lesa, obmejne gozdne zadeve gozdni šl odljivci, požari, spisi začasne državne uprave razlaščenih vehposestinikih gozdov, našne zadeve tir gozdarska društ va in zadruge. 4. registratumi fascikei vsebuje spise o gozdnih drevesnicah. 5, lovske zadeve, 6. ribištvo in 8. razsodit uprav nega sodišča v Celju. (Registratumi fascikei J ne vsebuje gradiva iz obdobja banovine). Vložni zapisniki in indeksi so ohranjeni vsi. vendar ¡.a iskanje spiiov niso uporabni, ker v njih ni označer. registratumi načrt. Gradivo tega odseka je prevzel arhiv od Gozdarske fakultete leta 1959 medtem ko je bilo do leta 1951 pri Ministrstvu za gozdarstvo Lk Slovenije. Gradivo odseka za agr^rnopravn'1 posle vsebuje spise Komisije za Mkvidacijc agrarne reforme ki je prevzula tudi spise GhvnegL pov ;rjen]štva za agrarno reformo in Agrarne direkcije v Ljubljani. Fond sc deli v 3 serije 1. serija je najpomembnejša in najobsežnejša; v njej so urejeni spisi po abicedn;m redu lastnikov veleposestev, ki sc zapadla agrarni reformi, Teh je okrog 80. Posamezna veleposestva vsebujjjo naslednje spire: odloke o lazlastitvi veieposestev, izkaze delitev s kopi!arm katastrskih map izračune povrSin, imenik; ugotovljenih in razdeljenih agrarnih subjektov, individualno izkaze agrarne delitve, zemljiškoknjižne predlogi za odpis parcel, popise intere sentov agrarne reforme, razne zap!snike, odloke spise o prodaji odškodnini, odmeri davkov itn V 2. seriji so prav tako po abeccdi raivrščeni spisi tis tih, navadro manjših veleposestev, ki so bila iz agiame reforme izločena V 3. seriji so spisi o dodelitvi zemljlSČ razli ščenih veleposeste" borcem dobrovoljcem (po ve'eposestvih), .ia-redbe. odloki in uredbe raznih ministrstev o agrarni reformi pei.sor.alni spisi uslužbencev odseka in popisi pri)?vljer.eev za kori«tnike razlaščenih gozdov pc obiinph. Tudi ta odsek ima ohraniene viožne zapisnike in indeks irazen za leta 1932-1935), a so za iskanje spisov neuporabni; ker' niso urejeni po defovodniSkih Številkah 4. Prosvetni oddilek V področje delovanja prosvetnega oddelka so spadale poleg številnih porebnih narlednje splošne zadeve fse ladeve v zvezi z ustanovitvijo ureditvijo in delovanj eni vseh ljudskih, meščanskih in nižjih strokovnih Sol, nadzorstvo r.ad delovanje m in osebjem srednjih šol oprem 44 Ijarije vseh teh šol in predlog, u njihovo ustanovitev in gradnjo, vsi učbeniki. nad~orstvo nad vsemi ustanovami v banovini in skrb zanje prosvetna društva. Spisi so ohranjeni le od leta 193i- dalje m so urejeni po vložnili zapisnikih dn leta 19», za leti 1940 jn 1941 pa pc registratlirnem načrtu Ker gre v obeli serijah za enake spise, se pri opisu gradiva omejujem na tisto k: je urejeno po registra turnem načrtu Razdeljeno je na 11 registra turnih faseiklov, ki imajo od 1 oo 6 ožjih enot. V 1. regtstraiumem fcseiklu so spisi o šolskem pouku, učbenikih. proslavah, učiteljskih društvih. starešinski poročila o uslužbencih in jplo:ni spisi V regi^tratumem fastikb 2 so spisi o učiteljst™: dopusti periodični po/iski potni stroški, pcd^tki o članstvu v banevinskih šolskih svetih, poročila šolskih nad ;orrikcv o poslovanju šol itn. V 3. ngisTatumen fasciklu so pedatki o privatnih izpitih za populno ljudski šolo, izkazi šolske izobiazbe za sluiitelje, prošnje za predčasni odpust iz šol. V 4. so šolsk; poslopja (vzdrževanje, gradnja), učitelji ljudskih šol (prošnje 7,a sprtjem, strokovni izpiti, periodični poviški) spisi o predšolski vzgoji, vrtcih, vzgiLjališčih, šolskih vrtovih, šolskih glasilih, pcdpo.ali za učila, poročila o nadzorovanju Sol in otroških zavetišč, ocene učiteljev V 5, registraO-rnem tascikiu so jpisi o učiteljiščih njihovih profesorjih, učbenikih itn , v 6. o meščanskih šolah (proračuni, šolski okoliši, učni načrti, poslovna poročila, učitelji in njihove personalne zadeve), v 7. o gimnazijah in dngih srednjih šc lah, v 8 o privatnih srednjih šojah, v 9. pa o štipendijah ter podporah dijakem in študentom. V 10, ri igistratumem fasuklu so spisi o ljudski univerz', kulturnih prireditvah, kultumc-prosvetnin društvih, umetnikih, glasbi (šole, zbori, društva), gledališčih, muzejih itn. V ll.registia-turnem fasciklu so spisi o spomrnišk< m in konservator-skem uradu. Spis? so pc registratjmt m načrtu urejeni z^viaki leto posebej in iih je skupaj okrog J8 m medtem ko je gradiva od leta 1936 do 1939 - to jc urejeno le po delovodniških številkah - okiog 40 m H gradi\-u prosvetnega oddelki spada tudi serija originalnih listin ustanov od leta 1792-1940 i4m) in serija spiso" o črpanju ustanovnih skladov (3 m). Tu jc še cela vrsta konvolutov: poročila o stanju in poslovanju ustanov za leta 1^30 do 1941, prijave duhovnikov za rtraginjske doklade. šolski obračuni, odpusti učiteljev itn. in zbirka okmžnic Posebno serijo pomenjjo osebne podpisnice uči teljev javnih osnovnih šol. urejen; po abtcednem redu (1;5 m), in kataster prcsvetno-gcspodarsiiih ustanov ir potreb šolskih okolišev po srezin za leto 1931/32 SLdi še serija Statistika, kjer je za čaj od 1926 ao 1936 Drikanna statistika' vrtcuv in vseh iol ter otrok, učencev, dijakov in slušateljev v vrtcih in šolih (3 m) Ohranjeni so vsi vložni zapisniki in indeksi V okviru registiaturnega načrta so spisi odloženi pc delovodniških številkah, v vložnih zapisnikih pa je označen reg-stratumi načrt. hond. kar gL ni bilo uničenega pc vtijni je bil prevzet leta 1953 od Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije. Tam je bil tudi preškartiran, vrtidar nestrokovuo, tako da je bilo med drugim uničeno tudi za zgodovino po membno gradivo. V fondu pa je ostalo še velike spisov, predvsem personalnih, ki bi jih brez škoue pogrevali. 5. Tehnični oddelek V prlstomost tehničnega oddelka so Ljpaaaie naslednje zadeve: 1, projektiranje, ^ralnja in vzdrževanje vseh držav. il / i nih cest in mostov v banovini ter nadzorstvo nan t^ir i po:li z?1 nedržavne ceste in mostove; 2. projektiranje, gradnja in vzdrževanje državnih zgradb v hanovmi ter nadzor nad temi posli za nedržavne zgradbe, namenjene javni rabi; 3. izdajanje vsel. določb po grrdbenih pieupisih 4. ure janje vodnih tokov, kanalizacij in vodovodov, kontrola nad izkoriščanjem vodnili sil- 5. vse zadeve po zakonu o državnih in samoupravnih cestah; 6 sodelovanje pri urejanju la^egaavtomcbilskega prometa. Večina gradiva tehničnega oddelka 45 od skupno 52 metrov, je urejena pc posebnem ngistraturnem načrtu v 15 registratumih fasciklov. V 1 so okrožnice, navodila in izkazi spisi o ban o vinskem gradbenem podjetju. V 2. so prrdlogi za banovinski in državni proračun ter spisi Upravne komisije tehnično-visokošolskih fondov v Ljubljani. Rcgistratumi faseikli od 4 do 15 vsebujejo vso dokumentacijo, potrebno za gradnjo objekiov. kolikor ni biia uničena; registraturni fasekcl 4 vsebuje spise in načrte, ki so večkrat nepopolni, o srednji ali adaptaciji okrop, 150 inaustnjskih objektov v Dramski banovini (4 m), registra turni taseikel 6 vsebuje vso ;radbcro dokumentacijo državnih poslopij — „odbč kazniinic, carinarnic, ljudskih -
    39. Gradivo izseljen iškegi referata (i m) vsefcuje statistiko izseljencev povratnikov za let;i 1'>31-1935, 1932-1W in 1940 ter serijo sploinili spisov ki pa so ohranjen le za leta 1930, 1931, 1934 in 19*7 Največ spisov se tiče podpore priseljencem, zagotovitev rent iz tujine, zapuščinskih zadev izseljencev, zaposlitev v tujini, izsleditev v tujim in sezonskih delavcev. K 6. oddelku spaaa tudi gipdivo Sklada za zidavo malih stanovani ki se v giavnem tiče posojil za gradnjo manjših stanovanjskih stavb. Obsega okrog 1 m spisov za vse obaohje banovine, arhivu pa gr je izročil leta 1961 Sekretariat Sveta za socialno varstvo LR Slovenije. Ohranjeni so vsi vložni zap^niki in indeksi 6. oddelka vkliučnodoleta 1939. 7 Finančni oadilek V njegove pristoinest sc spadate vse računovodske in blagajniške zadeve celotne bansk^ uprave in njenih ustanov ter vse proračunski zzdeve Gradivo je prevzel arhiv ieta 1948 od Federalnega zbirnega centra in ga stiokovno preškartiral, o Čemer je ohranjena vsa potrebna dokumentacija. take da obsega danes le okrog 10 m za vse obdobje oa 1930 do f940. Ohranjenih je nekaj okrožnic Ministrstva financ predlogi glede financii anja samoupravnih teles, podatki za sestavo banovinskih proračunov, odobritve raznih zukhučnih računov, tedenska Hagajn.ška poročila banovinskih zavodov ter nekaj gradiva bolj vzorč-lega značaja o blagajniških ln računovodskih zadevah, ki jih je rinančni oddelek opiavlial za bansko upravo. Na splošno si uporabnik teg? giadiva z njim pri raziskavah ne b' moge1 dosti pc.navali. Spisi, kar ;ih je ohranjenih, so urejeni po delovodniških številkah Ohranjeni so vsi vložn: zapisniki in indeksi do vkijfčno leta 1939 S Oddelek za tnjovino, obrt in industrijo Kompetence tega oddelka so bile zeio številne in ■ razčlenjene ter so podrobno navedene v 2. pogjpvju za-kor.a o banski upravi. V grobem pa sc dajo.kompetrnne ugotoviti iz ohranjenega gradiva, Seskavljeno je iz serije rednih spisov (posebna enota so spisi referata za turizem), serije poslovnih in situacijskih poročil ter dveh serij ken volu tov. Rednih spiscv je okrog 20 m in so precej dobro ohranjeni. Tičejo se obrtnih koncesij vpisov firm v obrtne registre, objav obrti, mojsnskih koncesij, obrtnih prekrškov, odob'itev obrtnih redov, raznih obrtnih predpisov, obrtnih zadrug (pravila) itd. Tu so tudi sp:si o poklicnih in tehničnih srednjih šolah ter njihovih učiteljih in učencih, o zasebnih učiliščih, proinje raznih društev za podpore, pravila zadrug in hranilnic, preizkuševalni redi, koncesije za sejme in sejemske pristojbine, delokrogi avtoriz,ranih inženirjev, koncesije za avtobusne prevoznike in prevozniški redi, rajoniziranje obrtnih okolišev in drugo Poseben kompleks tvori gradivo referata za turizem V«ebuje statistiko turističnega prometa v Dravsk' bano- vini, gradivo o turis.ičnih krajih, letoviščih in klimatskih zdraviliščih, o gostiščih (policijska ura, posojila, ceniki, prošnje /a davfne olajšave in podpore), o krajevnih turističnih odborih (pravilniki), o turistični propagandi, o skladu za pospeševanje turizm;1 razne turistična predpise (o higijenl, o gorskih poteh, o prevozil1) in druge. Naslednji kompleks predstavlja serija poslovnih, situacijskih in urugib poročil za sestavo banovinskega in državnega proračuna H. oddelka. Sledi 1.serija konvolutov (2Cm), razvrščenih od številke 1 do 659. ki vsebujejo gu-divo o sejrrnih, bankah industrijskih in obrtnih zavodih, hranilnicah in zadrugah od leta 1848 dalje oziroma ou njihove ustanovitve. V konvolutih sejmov so tržni redi in sejemske pristojbine, v konvolutih bark, kreditnih zavodov in zavarovalnic so ustanovni akt1, pravila, računski zaključki in statistični podatki, v konvolutih trgovskih in obrtnih zadrug do zsdružnr pravna, pravilniki za vajeniško in pomočniško preizkušnjo, v konvolutih industrijskih, obrtni in trgo* ckih zavodov so pravila in zapisniki občnih zborov, v konvoiut«h hranilnic so pravi'a. poslovni redi, določila o hramb1 vrednostnih papirjev, revizijska poročila, poročila o gibanju hranilnih vlog podporah in darilih, posojilih, računski ¿aključki in statistični podatki. V 2. seriji konvolutov so najpomembnejši naslednji: zasebni avtobusni prevozniki — urejeni so po abecednem redu lastnikov in po voznih relacijah (3,5 m); strokovno, obrtno, trgovsko Šohtvo In tečaji — statistični podatki, pravihiki, učni načrti, izpiti, personalni spisi (5 m), obrt na združenja — zapisniki skupščin in občnih zborov (3 m); delniške družbe — pravila, statistični podatki po letih, državni komisarji (2 m); pridobitne zadruge — reznami, ratunsk' zaključki, pravila, 'azvričena pc sruzih (3,5 m); sejni — Seznami, dovoljenja, odobritve pravilnikov, vse razvišfeno pc srezih. Vseh konvolutov te serije je okrog 30 metre v. Za 8 oddelek so oliranjenl vsi vložni zapisnik* in indeksi, vendar nan. pomagajo le pri ,skar.(u rednih spisov, ki jih je od vsega gradiva le okrog 25 %. Za prvo ser^o konvolutov obstoji seznam konvolutov, za skoraj polovico gradiva tega oddelka pa ni za uporabnike ne regist-atumih ne arhivsk'h pripomočkov Fond je bil prevzet leta 1951 od Ministrstva za trgovino >n preskrbo LR Slovenije Banski »vet Na konci* omenjam še fond Banskega sveta, ki je bil ustanovljen kot banov posvetovalni trgan in se je sestajal pred zaključkom vsakega poslovnega k ta in razpravljal o hano\ insk :rr> proračunu ter o gospodaiskih,-soci;Jnih in drugih problemih v banovini. Fond ni toliko pomemben zarad: ;ame razprave kol zaradi dejstva, da so oddelki, odseki, komkije in rtfeiati brnske uprave pošiljali na ta zasedania posiovna poročila, plane obračune in proračune, ekspozeie in najrazličnejše podatke, ki so dodani sejnim zapisnikom kot priioge, in tako imam^ v 2 m gndiva zbrane osnovne podatke o de'ovanju celotne ban-skt upiave za vse olidobje 'janovine. Viri in literatura: Splošni pregled fondov državnega athiva LRS, Ljubljana 1960. 46 Vodnik pc arhivih Slovenije, Ljubljana 1965. Krajevni leksikon dravske banovine, Liubljana 1937 Jr,že Zon t ar Arhivski viri zi zgodovine Slovence v med leti 1918 in 1941', Prispevki za zgodorino deiav^kega gibanja SI 1- 2, |970, str, 259- 284. Jož; Žontri: Razvoj listema upravnih registratur ,>d 1918 ao 1941 v Sloveniji, Arhivist XX, St. 2, 1970, str. 141-144 Zakor o občem upravnem postopka (prevedel in priredil dr Rudolf AndrejKa), Zakon o banski upravi; posebna izdaja, Ljubljina 1931 Poslovnik kraljevske b in-Jce uprave Dravske oanovine, Ljubljana 1931. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 47 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 48 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 50 ORGANI LjmSKE OBIASTI MA SLOVENSKFM MED LETI 1041-1044 IN NJIHOVI ARHIVSKI FONDI Mariia OMak-Čarn* V letih okupacije 19-14--1945 je pod ohlastjo OKup;«-toijev ilegalno rastla in se organizirala ljudska ■ oblast Njene zasnove pomeni že ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda aprila 1941, iz katere so se razvili "fgani ljudske oblasti z zakonodajnimi, izvršilnimi up:av-nimi in sodnim, eiementi. Iz države v državi, kakor je dejai Boiis Kidrič,1 je nastala organizirana ljudska oblast. Predmet obravnave tega prispe/ka je Izvršni od^or OsvDbcditve forme (od .1. 1^41 do fibruaria oziroma septembra 1944) Narodnosvobodiin, svet za orvobojeno slovensko ozemlje (od junija do julija 194?), Upravna komjjija za osvobojeno slovensko ozemlje in Na.odr.Q-os\obodilni svet za Slovensko Primoije (od septembra 1943 do za črtka leta 1944). izvršni odbor osvobodilne fronte s!o"enškeg; naroda Pritiimpe-ialistična fronta, kasnoje preimenovana v Osvobodilno'fronto, je bila ustanovljena stirinajst dni po kapitulaciji Jugolsavije, 26, aprila 1941 Njen.najvišii organ je bil Vrhovni plenum O F. Zt ra ustanovnem sestanku je bila izvrSna funkcija zaupana delovnemu odboru, ki so ga sestavljali Boris Kidrič, Jože Rus, Tone Fajfa; in Josip Vidmar.3 To je bila zasnova IzvrSnnga odbora. Na drugem zasedanju 2B julija 1942 j? Vrhovni ptenum izvolil petčiarsk; delovni komite, v katerem je bil poieg imenovanih ie Edvard Kardelj. Ta delovn. komite ali iz vrtni odbor je opravljal funkcije j3iovne^ plenuma med posameznimi zaseaanji. Ko se je Vrhovni plenum septembra '94 i konstituiral v Slovenski narodnoosvobodilni odtor (SNOO) - najvišji oblastni organ slovenskega naioda 3 je bil IzvrSni odbor njegov izvršilni orgai.. Član 100F je Se leta 1941 postal Edvard Kocbek, leta 194i:" Franjo Lubej in Franc Lftškovšek, januarja oziroma iebmarja 1943 pa dr, M arij ar Brecelj in Zoran Polič.4 Ta desetčlanski iOOF je sstal nespremenjen do septembra ly44. V tej sestavile bil IOOF kot Predsedst-o SNOO izvoljen in konstituiran na zboru odposlancev Slovenskega i aroda v Kočevju 1.-3. oktobra 1043. Na zasedanju v Črnomlju- 19. februarja _ 1944 se je SNOO kot najvišji oblastni organ preimenoval v Slovenski narodno-osvobodilr., sve* Spiejel je resolucijo o vzpostavitvi začasne viade, naloge le-te je zaupal jvojemu predsedstvu, ki je bilo izvoljeno na Kočevskem zboru in razširjeno s Francetom Bevkom delegatom SloveiSKega Primorja. IOOF je. kot P.edscdstvo SNOS do septembra 19-74 opravljal funkcije začasne vlade Jeseni leta 1944 se je 1001- zamdipotrebe, da se okrepi Osvooodiina fronta kot splošna narodna politična organizacija, razširil. Vanj so vključili vse člane Vrhovnega plenuma iz leta !941 in pomembnejSt oirganLatorje Osvobodilne fronte. Tako razširjen IOOF se je septembra 1944 ločil od P.edsedstva SNOS in tako poUal oziroma ponovno ostal ie izvršilni orgar politične organizacije, kot je bil na svojem začetku.5- Kraji delovanja ICOF Ustanovni sestanek je b:l v Ljubljani. Tuje IOOF deiovai, ¿okltr niso obdali L jub'jane itali'anski okupatorji z žico Sredi maja 1942 seje IOOF čeh Polje pri Ljubljani umaknil v Suho Krajino na Tiso vre. Po bombardiral ju Tisovca 7. junija 1942 se je preselil na Kam .njak na Kočevskim Rogu V vtiik: itali'anski ofenzivi na Kočeviki Rog je bil av¿usta 1942 z ostalim vodstvom narodnoosvobodilnega boja razbit tudi IOOF Njegovi čiani so se «šli šele konec septembra na Podnpo glavu Odtod so odšli v Polbogrnjskn Dolomite, kjei seje IOOF 9. decembra 1942 naselil na Babni gori. Tu je v dokajšnjem zat!šju deloval de ko misije ki je pc ustanovitvi Upravne komisije delovale v njenem okvini Dopisovanj; Upravne komisije je bilo urejeno. Odseki z obsežnejše korespondenco (splošni, finančni, za narodno vzgoio in prosveto) so voaili evidence spisov na enotnih obrazcih Seznam prejetih dopLsov" (z rubrikami; tekoča Številka, datum prejema, Številka akta, vsebina, datum reiitve. opomba) in .Semam oaposianih dopisov (z ruhrf-kam; tekoča številka, datum dopisa naslovljenem Številka akta. vsebina, opomba). Imenovani odseki imajo povprečno po 15 do 20 največ do 30 vpisanih dopisov, ostali pa le po nekaj listov. Pri obdelavi fonda v arhivu je ohranjena prvotna uiedite v, Obstaja tudi podrobnejši popis v ripkopisu. Fond jt pGpisan v Vodniku pc arhivin Slovenije. Gradivo omogoča vpogUd v problematiko uprave osvobojenega ozemlja. Upravna komisija se je načrtno lotila reí*;vama nalog na pedročju gosprdarstva, šolstva in J ru-gih področij, urejala je celo vprašanje arhivov, vedno pa ji — razumljivo — morala reševati najprej potrebe narodnoosvobodilnega boja. Narodnosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo v letih 1943- HM Z razglasom 11 septembra 1°43 je Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo objuvil, da prevzema oMast na Primorskem kot predstavnik primorskege ljud stvi, in da bo poa vod*tiom Izvršnega odbora OF prev?el odgovornost 7.a ure inje vseh vprašanj narodnoosvobodilnega hoja primorskega ljudstva in za utrjevanje njjgovt oblasti.47 Izvršni odbor OF mu je s posebnim odlokom zauppl javno upravo na primi rskem ozemlju, ki ga je izvzel iz območja Upravne komisije. Narodnoosvobodilni ¿vet je bil za svoje poslovanje neposredno odgovoren Izvršnemu odboru OF. Hkrati so bili predsednik, podpredsednik in tajnik tega sveta dr. Jože Vilfan Franct Bevk In dr. Aleš BebJer vključeni v Vrhovni pienum O F Narodnoosvobodilni svet je imel oh ustanovitvi enaindvajset članov kmalu se je raz.liril ie za sedem članov. Konec oktobra se je predsedstvo spremenilo toliko, da je postal predsednik France Bevk, podpredsednik dr. Joža Vilfan, Tajnik pa ie ostal dr. Aleš Bebler. Narodnoosvobodilni svet je delal in odločal na plenarnih sejah, kjer je sprejemal tudi odloke. Za izvajanje odlokov pa je imenoval pcseb;n odbor z naslednjimi referati; vojika - Dušan Pirjevec uprava — Anton Vt lušček, poljedelstvo - Julij Beltram prosveta - France Bevk. finanie - France Brainik, gospodarstvo - Miro Spacapan verstve — Anten Bajt zdravs.vo - dr. Danilo Likar, promet - Maks Lutman. kanseje je bil mferent za agrarna vprai-anja Ivan Srebrn ič Prvin oetnajst dni je Narounoosvovodrlni svet d^lai v osvobojeni Ajdovščini, že konec septembra pa se je pred nemško ofenzivo umaknil v Trnovski gozd 15 januaria 1944 je sprejel skleo o svoji raznustitv,, ker ni bil po priključitvi Slovenskega Prii notja k Jugoslaviji več potreben Arhivsko gradi/o Narodnoosvobodilnega '¡veta je v ar hivu Inštituta z£ zgodovino delavsk sga gibanja. Ohranje-negi je za droben faseikel. Dokumenti so brez arhivskih oznak, zato lahko sklepamo o prvotm ureditvi ie po analogiji. Verjetno so ga odiagaii po zvrsteh dokumentov, dopise pa ločino glede na prejete, po siane in po korespor. dentih. Tako je gradivo tudi danes urejeno Izdelan jc podrobnejši tipkopisn; popis. Fond je popisan tudi v Vociniku po arhivih Slovenije. Ohranieno giadivo je dragocen, vir za študij razirrr v Slovanskem Primcrju po kapitulaciji Italije, saj je posegal Narodnoosvobod!]ni svet s svojo dejavnostjo na vsa področja javnega življenja V njem so tudi podatki o vlogi Naro.Jnciovobodilnega sveta v splošni ljudski vstaji na Primorskem, saj je bil takrat Ustanovljen Viri in literatura 1 Boris Kidrič, Kratek obris razv^a Osvobodilne fronte ir sedanja politična situacija v Sloveniji Prhpcvki za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana 1960, I, str. 2B.' 2 M. Mikuž, Preghd zgodovine NOB v Sloveniji, 1, Ljubljana 1960, str 95 si, T. Fajfar, Odločitev, Ljubljana "9b6, str. 26 si. 3 Dokumenti ljudske revolucije, Ljubljana 1962, str. 116. 4 Podatki F Lubej m E Kocbek, Tovarišija, Ljubljana 1949, dnevniški zapis 15 jantar in lb. februar 194.L str. 308 jI. in 355 si. 5 M. lirecelj, Pomen razširitve izvršnega odbora Osvobodilne fronte v septembru i944 Piispe"ki 1966, VI, št. 1-2. str. 471 si 6 Podatki T Fajfaria v arhivu InŠjitJta za zgodovino deiavsk.ga gibanja {A IZDG), fasc 4^1 M Mikuž Iz Dolomitov na Rog. 7 Primerjaj T Fajfar, nav delo, str 76, B L. Kocbek, Tovarišija, str, 308 si. 55 9 Podatki o zaaoižiivan in imenovanjih so v zapisnikih lzvršn;ga odbora OF, Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (A IZDGj fasc. 432. 10 A 1ZDG. fasc. 4*8/1. 11 Podatki o ¿adoliitvali in imenov-njih :o v ¿apisnikih sej IGO F A 1ZDG, fase. 432. 12 E Kc:bek,Tova.išija, str. 48 53, 86; 106. 13' a 1ZDG, fasu 432 in 448. 14 A 1ZDG, fase. 432/1. 15 Dokumenti 1, dok. št, 147, Jesen 194^, Ljubljana 1963, str. 32; prav tani dok št 201, str. 513; 1. Faj-far, nav. aeio, str. 64. 16 A 1ZDG. fasc. 475/11. 6, fasc. 439.'V. 2. 17 Dokumenti ljudske revolucije, 2, uok, št. 145, T Faj-far nav. delo str 114. 18 A ¡ZDG.fasr. 432/1, fasc. 438/1. 19 A IZDl- fasc 432/1. in fase. 443/VI. 20 France .kcrl Poročilo o arlv 'skem gradivu za slovensko zgodovine v dob narodnoosvobodilne borbe Zgodovinski časopis, C 1947, 1—4, Ljubljana, str 173. 21 G. bnders Arehiwcrwaltungslehre, Berlin 1962, str 96. 22 Ve'1 glej M. Oblak-Carnj, Arhivsko giadivo za zgodovine komunistične partije na Slovenskem, Arhivist, XXVII, 2, 1977, sti [si. 23 Dr. Makso Šnuderl. Zgodovina ljudske oblasti. Ljubljana 1950, str. 188 24 Dokumenti ljudrke revolucije, 2, dok. Št. 83 in 84. 25 Prav ;am. dok. št. 91 26 Prav tam, dok št 55. 27 M. Miku\ Pregled ¿goaovine NOB v Sloveniji, 11, str. 85 28 Glej op. 24. 29 Isto 30 Glej op. 26. 31 Glej op. 25 32 Dokumenti, 2 dok št 104. 33 Pra" tam, dok št- 105 34 Pnvtam, dok št. 124. 35 Prav tam, dak št. 126. 36 Prav tam, dok. št. 127. 37 Dr. M Šnuderl. Dokumenti o raivoju ljudske oblasti v Sloveniji. Ljubljana 1949, uok. Št. 45 38 Dokumenti, 2 dok št. 130. 39 Priv tam, 2, dok. št. 137. 4u Prav tam, 2, dok. št. 140, 41 Dokumenti, 3, dok. št, 30. 42 Dokumenti, 2, dok. št 123. 43 Prav tam, dok št. 141 44 Prav tam, dok. št. 144. Dokumenti, 3, dok. š 19 45 Prav tam, dok. št. 19. 40 Zhomik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni bojni jugoslovanskih narodov, VI, 7, aok- št, 48 47 A 1ZDG, fasc. 538 kjer jo vsi pedaiki o Narodnoosvobodilnem svetu, glei še T Forenc, Narodnoosvabodilm ivet za PHmoisko Slovenijo in njegovo aelo, letopis Muzeja narodne osvoboditve lRS, l, 1957, sh. 7.. si. UPRAVNI ORGANi IN NJIHOVO GRADIVO V SLOVENSKEM PR1MORIU 1945-1947 Metka Gombač Pregled ohranjenega giadiva za Slovensko prirr.orje in Trst se fer^orialno omejuje na področje širokega zaledja Trsta in Gorice, časoviio pa zajema obdobje od osvoboditve pa do podpisa pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 Graaivo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PNOO) je nastalo torij v polpreteklem obdobju, ko si je naše ljudstvo skupaj z najnaprednejšimi italijanskimi silam', postavilo temelje ljudske ob'asti in uprave, ki se je izgrajevala še v vojnem času. V Slovenskem piimorji', kjer je Tist igral pomtmbno vlogo kot center širšega zaledja, je zrnagz'a socialna revolueija, ko je ljudstvo pod vodstvom orguiiziranih protifašističnih slovenskih in italijanskih delavcev ter s pomočjo narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije dejinsko prevzelo oblast ter tako ustvarilo pogoje za uvedbo ljudske oblasti in uprave, njen nosilec pa je bil v borbi in po njej PNOG za Slovensko primoije in Trst. PNOO je bii ustanovljen z odlokom SNOS-a 28. avgusta 1944 izvoljen pa je bil 15 septembra 1°44. Njegov predsednik je postaj Franee Bevk. Od ustanovitve naprej je PNOO vodil upravo Primorja in organiziral široko administrativne dejavnost, ki jo je raziiril po okrožnih, okrajnih in kiejevnih narodnoosvobodilnih odborih. Osnovani so bili odseki za posamezne panoge uprave kateiih temelj1 so bili že prej položeni in so se sproti vedno znova izpopolnjevali Poleg tekočih nalog je PNOO proučeval predvsem upravni probleme Slovensk :ga primorja s perspektivo, da bodo po zmagi naše vojske pripravljeni za prevzem oblasti. Z organiziranjem volitev po vaseh pa se postavili temelje ljudski oblasti tud: na tem ozemlju. Ko sc enote Komande mesta Trsta in jugoslovanske vojske osvobodile Trst, je PNOO 6. maja uvedel, 12. maja 1945 pa '.zdai odlok o novi upravno-teritorialni razdelitvi Slovenskega primorja Iz s^vernoprimorskega zah-idropr-moiskega in večine srndnjeprimorski ga okrožja se e iz oblikovalo goriško okrožje, kije j írtelo sprva 15 okrajev. Iz ju ¿no pri morski ga okrofja in okraja Sežana ter okraja Tržič in dela srednje primorskega okrožja se je izoblikcalc trf;aško okrožje z 9 okiaji, dotedanje tižaško okrožje paje postalo avtonomno mesto Trst, ki je bilo razdeljeno na 5 rajonov in okraj Opčine. Po beograjskem spoiazumu 9 junija 1945, sklenjen med jugoslovansko viado in zav:zniki (v veljavo je stopil 12. junija), se je to podiočje razdelile na cono A in cono B jugoslovanska vaj-¡k a se je morala umakniti v cono B. v coni A pa ie bila uvedena zavezniška vojaška uprava (ZVÜ). Temu je sledil odlok PNOO-ja o novi upravni razdelitvi, Tržaške okrožje se je zmanjšalo od prejšnjih 9 okrajev na 4 (Milje-Dolina, Nibrežina. Tržič, Sežana), goriško okrožje pa od 15 na 9 (Bovee, Kobarid, 56 Kanal, Brda, Miren, Gorica. Konien, krmin in Gradišče). PNOO za Slovensko prim^rje in Trst je ddoval le v coni A, v coni B pa je bilo ustanovljeno 25. julija 1945 piiverjeniJtvo PNOO-ja s sedežem v Aidovsčini ZVU, ki je prevze.a oblast v coni A. ni bila pupiav-ijena priznati lokalne uprave in lokalne oblasti, kakrina je biia že uvedena na področju, ki ga je upravljat PNOO, ampak so izdali vrsto odudb in odlokov, ki so pot irali temtlje ljudske oblasti in uprave, zasnovane že med NOB. Najprej so z odlokom, kije prišel v veljavo 22. junija 1945, razpustili Narodno zaščito, kije bila izvršni organ ljudske oblasti, 12. julija 1945 pa so uvedli italijanska sodišča in tako ukinili vse sodne oblasti, ki so bile postavljene do 11. junija 1945. Ukinili so Višje narodno sodeče za Slovensko primoije in Trst, okrožni narodni sodišči v Trstu in Gorici ter okrajna sodišča. Najhujši uciarec ljudski obiasti pc je nedvomno pomenil ukaz it. 11 z datumom 11. avgust 1945. To je ukaz, ki se nanaSa na krajevno upravo in jemlje NOO-jcm vso oblast, na njihovo mesto pa postavlja okrožne in občinske svete in okrožne in občinske preusednike. kijih je imenovala ZVjufl Cono A so razdelili na dve deželi, goriško in tržaško tei občino Pulj. ZVU se je zavedala, da ne bo mogla z eno potezo izbrisati ustanov, ki so zrastle v boju proti stan oblasti in so bile zakoreninjene v zavesti slovensk :ga in naprednega ■lalijanskega prebivalstva, zato so v drugi polovici avgusta '.n v septembru skuSali prepričat: ljudstvo o demokntični vsebini.ukaza št. II, vendar brez uspeha, kajti jasno je bilo, da so hoteli vzpostaviti staro upravo in zakonodajo, kakršna je bila v Italiji pred kapitulacijo Na pogovorih o jodelovanju pri upravi med zavezniki m predstavnik, ljudske oblasti so bili postavljeni določer.i pogoj) PNOO je bil priprav .jen vključiti v soodločanje preostaie politične smeri pod pogojem, da se izvajajo za boj proti ostankom falizma ter sožitje med obe m? narod ima Predlagali so razširitev obstoječih odborov in razpis tajnih volitev, odločno p# so se up,rali ukin.tvi ljudske oblast.. ZVU na to ni prisiala, PNOO pa ni hotel prevzeti odgovornosti zc poslovanje krajevne uprave na podlagi uKaza it. 11 niti soodgovornosti za ukinitev ljudske oblasii in zate do sodelovanja v upravi ni priilo Zavezniki so se zato oprli delno na stari administrativni aparat, kar je bilo laže v mestih, medtem ko so ponekod na podeželju (primer okraja Sežana in B/da) začasno pustili okrajne in krajevne NOO je, preprosto zato, kjr niso imeli ljudi, ki bi zamenjali člane NDO-jev. Vmdar pa ukaz št 11 kljub vsemu ni pom;nil konec delovanja NOO. Njihovo delo sc je nadaljevalo, s^veaa pa so se njihove naloge spremenile Reševali so le novo nastale probleme, ki sc nastali na področju notranje uprave, skrbeli za vzgojo članov NOO ter tudi za to, aa so NOO-ju še veuno posiovali, ne kot oblastr. organi, pač pa kot izvoljeni organi vaške skupnosti. Volitve članov NOO-jev so potckaic še jnseni 1945 in tudi v letu 1946, p'av :ako so bili po vaseh enkrat, ponekod pa tudi dvakrat mesečno, zbori volilcev, ki so jih obiskovali, sodelovati na njih s predlogi in oklepe tudi upoštevali Seveda stanje v vseh okrajih In krajih ni bilo enako, kajti upoštevati rroramo razlike med okraji, kjer je bila večina prebivalstva italijanske narodnosti, položaj na podeželju je bil za delo NOO bolj ugoden kot v mestih, kakor t*idi gospodarski pomen okraja, kajti tam so zivezniki izvajali mnogo hujši nadzor Tako aLanje seje obdižalo do 10. februarja 1947, ko je bila podpisana v Pai izu mirovna pogodba in je PNOO za Slovensko pnmotje in Trst 23 februarja 1947, na seji sklem, da se razide. Notranja organizacija PNOO-jcv, okrožij m okrajev. Notranjr organizacija, kakršna je bila pri PNOO ju, se je uvedi? tudi pri tržaškem in goriškem okrožju in okraiih. Csnovanih je bilo petnajst odsekov z oddelki: tajništvo, odsek za notranje ¿.adevc, odsek za izgradnjo narodni oblasti, Dersonaln: odsek, odsek za finance, oasek za socjalno skrbstvo, odsek za presveto odsek za trgovino in preskrbo odsek za statistiko, odsek za obnovo in gradnje, odsek za industrijo in obrt, odse* za kmetijstvo in zadružništvo, o d rek za gozdarstvo in odsek za zdravstvo. Ker pa je bilo delovanje PNOO-jev v coni A ob prihodu ZVU ovirano, je prišlo okolifčinam primerno do notranje reorganiza:ije in 31. julija 194? so bile osnovane štiri komisije: uprjvnopo'itična komisija, gospodarsko-poiitična komisija, komisija za socialne Lado ve. prosvetna komisija ter tajništvo in bligajna z ustreznimi odseki. Nova administrativa ureditev je bila videti taka Tajništvo je prevzelo posle dotedanjega personalnega odseka, upravo hiš" in oddelka za zveze ter vodilo kontrolo nati vs«m delovanjem, tudi pisarniškim: v ta namen je bila 11 ve Jena odpravnr pisarna, v katero so prihajali in odhajali vsi spisi in bili vpisani v delovodiiik. V okvir gospodarskopolitične komisije so prišli odsek. za trgovino in preskrbo, odsek za kmetijstvo in zadružništvo, industrijski r d:;ek, prometni odsek J gradbeni odsek in gozdarski odsek. Upraviiopolitična komisija je združevala odsek za notranje zadeve in javno tožilstvo oziroma pozneje nadzorni reierat, K. blagajni so bili vključeni finančni odsek in canne Komisija za so:ialne zadeve je vključevala odsek za socialno skrbstvo ter odsek za zdra* vstvo m zavarovanje, v okvir p.osvetne komisije pa je prišel odsek za prosveto z vsemi oddelki. Da bi se nova administrativna ureditev h'tro vpsljpla. je PNOO organiziral admimstrativneč tečaje, zal pa s? v tako kraikem obdobju rezultati v piaksi še niso mogli podati Seznanimo se še z gradivom in njegovo ureditvijo Celotno gradivo, ki obsega okoli 670 tase , je razdeljeno v 4 fonde; PNOO za ^lovensKO primoije in Trst, tržaško okrožje, goriško okrožje in poverjeniitvo ?NOO-ju Ajdovščina, Pisano je v glavnem v slovenskem jeziku, razr.a navodila, odloki in okrožnice, ki jih je PNOO.pošiljal okrožjem, okrajem in krajem, so dvojezični, spisi pa, ki so nas.ajali v krajih g italijansko večlnu piebivalstva, so pisani 1; v italijanskem jeziku Gradivo PNGO-ja najvišjega organa za Slovensko premirje in Trst, obsega 238 fase., to je 31 t jti. Gradivo je dokaj dooro ohranjeno in vsebuje za obdobje 1945 -47 najpomembnejše vire za tgodovino povojnega obdobja Uga področja, predvsem za proučevanje razvoja ljudske oblasti, gospodarstva, kulture in prcsveie, zdravstva in soci?lnega varstva, kakor tudi vloge PNOO-ja v boju za pravično razmfjitev primorskega ozemlja. Gradivo je deljeno po odsekih znotraj komisij Najpomembnejše gradivo je ohranjeno pri tajništvu PNOO. To sc zapisnik: sej predsedstva TNOO, poročila iz obeh okrožij, poročila iz ok:ajev, gradivo o stikih in pogovorih z ZVU in pri upravnopolitični komisiji, kjei sta zajeta odsek za notranje zadeve in javili tožilec (pozneje nadzorni referat), kjer se nahajajo vsi odloki in naredbe Narodne vla.de, raznih ministrstev, poročila o stanju in 57 delovanju sodišč; važen je n.idalje motena! statističnegr in aragraiskegu oddelka pri odseku za notranje zadeve ter giadivo študijskega odsek;i. k: ie pripravil Spomenico ob prihodu me d zavezniške razmejitvene komisije marcu TMfi; v t;i nimJft so zbran ogromne materiala ter pripravili vrsto študij o porožaiu Slovencev pod Italijo, kakor tudi podpisov jn reso'ucij za priključitev k Jugoslaviji. Zelo obširno je gradivo komisiie za soeialne zadeve katere delo je bilo načrtovano zelo Široko. Odsek za socialno skrbstvo z oddulki ter odsek za zdravstvo sta na področju soc;a!nega sktbstva zastavila vrsto stvari, poudarek pa je bil na mladinskem skrbstvu in skrbi za sirote in invalide iz NOB, Ohranjeni so seznami invalidov padlili in umrlih v zaporih in inte-naciji, zanimiva pa so tudi poročila o odseku za zd'avstvo. Zdravstvo je bilo organizirano prek zdravstvenih referentov vseh okrajev obeh okrožij Za zdravstveno pre sveto ljudi je bilo poskrbljeno s predavanji odsek pa je sodeloval tudi pri organizirauju bolniške blagajne. Dokaj manj kot pri ostalih konvsijan je gradila gospo-darskopoliticne komisije. Takoj po osvoboditvi so bili stcijeni pomembni ukrepi za oživitev gospodarstva. Gospodarsko življenje, tako v industriji ir. obrti kot na drugih podroČ'ih, je bilo načrtovano v smeri sodelovanj«", tizaške industrije z jugoslovanskim: potrebami Gospooarski položaj, ki je že naredil prve premike k izboljšanju, je po heograjskem sporazum*, spet zašel v krizo. Z uvedbo stare zakonodaje so dali zavezniki vodilnim reakcionarnem gospodarskim krogom možnost, da so nadaljevali prejšnje nedtmokratično delo. kar m - ostalo brez posledic. PNOO-ju ozirogi pospooarskopolitični komisiji je bilo zaraai pomanjkanja oblastne funkcije onemogočeno neposredno vplivati na razvoj grspodarske dejavnosti v '•oni A in so se morali omejiti predvsem na to, d,t sc pomagali s predlogi, nasveti, izdelanimi načrti in osnutki, kolikor so jih zajezi.iki hoteii sprejeti in upoštevati. Zato predstavljajo jedro shranjenega gradiva aopisi in ooročiln vseh oosekov, ;azni osnutki, načrti, statistike, popisi škode, tehnična navodila !td Gradivo prosvetne komisije je razdeljeno po oddelkih šolstvo, prosimo delo po društvih fizkuhura, priredi*ve. prvič čeprav za kiatek čas. je bila po osvoboditvi slovenskemu delu prebivalstva priznana enakopravnost 7. ltali;ani ludi na jezikovnem poiročju. Ustroj prosvetne uprave je bil naslednji: poste vrnovne prosvetne uprave za /so pokrajino je -odil prosvetni odsek pri PNOO-ju, Prosvetni odseki so bih tudi pri obeh okrožjih in vseh okrajih. Razvili so močno dejavnost na področju iolstva in kulture sp.oh in vseprvsod organizirali po terenu prosvetne delavee. Za italijanske prebivalstvo je ostala vsa prejšnja organizacija in se je nasa oblast omejila le na vzdrževanje vsega aparata. S prihodom zaveznikov je bu tako široko zasnovanemu prosvetnemu delu zadan hud udarec, saj so zavezr.iki dopustil: celo to, da so v šolsko upravo prišli emigranti, ki so pribeiali iz Jugoslavije. Ohranjeno gradivo prosvemega odseka je dokaj obširno, najpopolnejše pa je giaaivo šolskega oddelka ter gradivo o prosvetnem delovanju po '*aseh Omeniti je nadalje potrebne gradivo blagajne, ki je vodila finančno poslovanje PNOO-ia, je pa to gradivo precej okrnjeno. Pri fondn PNUO ;c nahaja tudi obširno gradivo komisije za uprave narodne imovine, ki obsega 46 fascikbv Organizacija KUNI se je dc'ila na pokrajinsko upravo, upravo za mesto Trst; upravo za goriško in tržaško okrožje, vse »e uprave pa so imele svoje okrajne poobla ščcncc. Celotno gradivo te komisije, tudi iz okrožij, je zhrano pri fondu PNOO. Prav tako obiirno, 4? fusciklov, je gradivo komisije za ugotavljanje zločinov okup-itorjcv in njihovih pomaga če v, ki je bila za PNOC ustanovljena kot podružnica za Slovenijo 8. junija 1945. Komisija je deLOvala do julija 1947, gradivo pa obrega reznamc in poročila o zločinih in zločincih, sezname o žrtvah, interniranih, prijave itd. Sorazmerno obse?no je gradivo obeh okrožij, kjer so zastopani vsi odseki, tako da je lahko slika delovanja tržaškega in goriškega okrožja s pomočjo ohranjenega gradiva precej popolna. Fond tržaškega okrožja in Štirih okrajev obsega 125 fasr., to je 14 tjn., od česar odpade na okro^e samo 58 fasc.; na okraj Milje-Dolina 19 fasc., okraj Nabrežina 20 fasc. okraj Tržič 6 fasc m na okraj Sežan? 22 fasciklov Fond goriškega okroija in okrajev Šteje 184 tasc., 10 je 21 tjn., od tega okrožje samo 42 fasc., mestni NOO Goriea 11 fasc okraj Brda 31 fase., okraj Komen 33 fasc., okiaj Kobarid 7 fasc., okraj Kanal 29 fasc., okraj Miren 21 fasc., okraj Bovec 7 fasc. in okraj Tolmin 3 fasc. V tržaškem okrožju je delovno 95 KNOO jev. pri goriškem okrožiu pa približno 149 KNOO-jev. Število KNOO-jev se je med vse m pri goriškem okrožju večkrat menjale zarndi Številnih komasacij. Gradivo se kot pr1 PNOO-ju deli tud1 pri okrožjih in okrajih po komisijah in odsek!h in je zaradi pogojev, v katerih je nastajalo, večkratnih selitev, oviranj in uničevanj s strani civilne policije ZVU različno ohranjeno. Dokaj dobro je ohranjeno gradivo obeh okrožij in večine okrajev Okrnjeno pa je na primer gradivo okraja Tržič v tržaškem okrožju. Ta okraj je bil zelo pomemben zaradi industrije in so ga zavetniki skrbno nadzorovali. Sedeže NOO-jev so zavezniki takoj po odloku št. 11 zasedli in odborniki so morali gradivo reševati ir. skrivi, Če ne so ga pripadniki civilne policije ZVU zaplenili (okraj Doberdob). Zelo malo ohranjenega je gradiva za okraja Gradišče in Krmin v goriškem okrožju, vzrok pa je v tem, da sta imeia ta dva okraja .talijanskc veČino prebivalstva in je bilo delo močno okrnjeno ZVU je tu lažje postavila svoje odbornike. Že pred prevzemom v arhiv Inštituta z s zgodovino delavskega gibanja je bilo giadivo PNOO-jev, okrožij in okrajev grotx> urejeno, teiiničro opremljeno izdelan pa je bil tudi okviren Dopis. V našem arhivu se je gradivo uredilo do take mere, da ga je n.ogoče uporabljati v raziskovalne namene in za praktične družbene po:rebe Izdelan je razčlenjen popis, pri nadaljnjem delu pa bo poudarek na tennični ureditvi. Fond poverjeništva FNOO Ajdovščina obiega okoli 100 fasc to je 20 t.m. gridiva. Poverjeništvo PNOO-jev ie v coni li Slovenskega primoija vodilo upravo vzhoc*n upri morskega okrožja, ki je imelo 9 okrajev Cerkno, Idrija, Tolmin, Grgar Ajdovščina, Postojna, lli'ska bistri:a, H^rpelje-Kciina, Koper, za svoje de~io pa je bile odgc-vomo PNOO-ju za Slovenske primoije in Trst in skupščini ljudskih odposlancev. Svoje delo in upravne posle je poverjeništvo PNOO-ja Ajdovščina izvajalo prek odsekov Gradivo obsega naslednje celote: tajništvo, personalni odsek, diseipimski svet, odsek za izgradnje narodne oblasti, javni tožilec komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pornagaccv, odsek za industrijo in rudarstvo, inšpekcija dela ter odsek za socialno skrbstvo. Za gradivo poverjeništva PNOO Ajdovščina je izdelan zaenkrat !e okvirni popis in čaka podrobnejše obdeiave. Pri pregledu gradiva za Slovensko primorje in Trst v 58 Iclih I'M 5 I 'M? moramo /.ajeii tudi gradivo, ki jc nusijlo pn avtonomnem mestu Trst- Komanda mesta Trst je 13. maja 1945 izročila oblissi mestnemu osvobodilnemu svetu ki je prek svojili '.i odsekov urejal upravne zadeve v mestu, v kate.em je bilo 5 rajonskih, ' okrajni (OpSine) in 10 krajevnih osvobodilnih svatov. To gradivo, ki se je do nedavnega hranilo v ahrivu Instituta za zgodovino delavskega gibanja, pa je bilo preseljeno in se zdaf hrani v arhivu Centralnega komiteja ZKS v Ljubljani. Viri in literatura Arhiv I7.DG: fond PNOO za Slovensko primoije in Trst 1945--47, fond tržaškega okrožja 194M7, rond goriSkug;1 okrona 1945 47. fond poverjeniStva PNOO AjdovSCina 1945-47 Jeri Janko.. Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni, Ljubljana 1961. Mikuž Metod, VpraSanje Julijske kiajint in Trsta 1945-47, Zgodovinski iasopl\ 1, 2, ,975. R.nko Stanislav. PNOO za Slovensko primorje in Trst, Jadranski keledar 1975. Trst. Slovensko primorje in Istra, Beograa i953. PRIKAZ URADIVA MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE ZA REGISTRATL^NO OBDOBJE lg^g- 1930 NA PRiMERU LETA 1901 Marjan Drnovšek Me srn a občina ljubljanska je bila statutarna občina od leta 14550, kar j? pomenilo, da je imela lasten statut, daje bila izvzeta iz spi čine deželne zakonodaje za občine in da |e bila gieie delokroga, poverjenega od driave, podrejma direktno dežeini vladi. Ta dciokrog je bil SirSi kot pri ostaiih občinah, ker je opravka udi nalogt OKrajnejta glavarstva. Glede nalog s področja občinske samouprave je biia podrejena deželnemu zboru In deželnemu odboru Po 79. Členu ljubljanskega občinskiga reda iz leta 1SB? je imela dezeina vlada tudi pravieo vplivanja na občinski avtonomni delokrog po določilih tegi. reda. Občii.sko PTgar.izat ijo in delo sta določevala občinski red in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano iz 5 avgusta 18?? ki sta ostala v veljavi do leta 1910. ko so se spremenile in dopolnile nekater*1 določbe občinskega reda. občmski voliini red pa je bil spremenjen v celoti. Oočinski red obsega 4 pogla\ja, razdeljena na ¿7 Členov V prvem poglavju so določbe o občinskem ozemlju ter o obranih in neobfanih, v drugem o organizaciji občinskega sveta, magistrata in okrajnih nafelstev, v tretjem o občinskem avtonomnem delokrogu ter o nalogah občinskega sveta župana, magistrata in okrajnih načelnikov ter v četrtem poglevju o nadzorstvu nad občino ir o možnostih pritožb Nosilec mestne samouprave je bil občinski «vet kot sklepajoči in' r.adzorovalni organ. Nadzoroval je delo magistralnih uradov, okrajnih načelnikov in delo občinskih zavodov in podjetij. Magistrat pa je bi! organ z» sklepanje o tekočih zaae rah ter za vodstvo izvršilnih nalog v ožjem pomenu besede, v širiem pomenu pa je pied-stavljal ves mestni up.avnl aparat. Poslovanja magistratr je urejal Opravilni red mestnega magistrata ljubljanskega', ki je bil sprejet na izredni seji občinskega sveta 18 oktobra leta 1892 Magisiratn: uradi sc bili1 osrednji uradi, (v okviru katerih je bil tudi mestni arhiv), komUariat (ki so ga sestavljali mestni nadkomisar mestni tržni nadzornik, mastni komisar in mestni vrtnar), polieijski urad, knjigovodstvo, b'agajna, fteikat, stavbni urad. vodovodni urad in elektrarna. Taka je bila ir.agt strašna organ^aclja v letu 1901. Magistratni opravilni red je določal tudi uradni jezik, ki jc bil slovenski pri odnosih z občani in uraui iz vseh slovenskih pokrajin, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Izjeme je iopuičal le pri obravnavanju zadev iz prenesenega delokroga in pri dopisovanju z "oiaikimi organ:. Notranj1 uradni jezik je bil izključno slovenski. Pri pregledovanju grabiva sem opazil, da pri občevanju z uradi in posamezniki zunaj omenjenih pokrajin nemščina ni bila edini jezik, temveč sc bili v rabi tudi čeSčina, italijanščina, latinSčina; fran*oŠčina ir. drugi. Ce seje stranka obrnila na magistrat v nemSkem jeziku, je moral ta odgevo-:'r v nemščini, če je bila nemščina njen občevaini jezik, v nasprotnem primeru pa so ji odgovorili slovensko. Tuili ra2gLsi'višjih oblasti, ki sc bili namenjeni občanom so morali biti dvojezični, s slovenskim besedilom na prvem mestu. Arhivske giadivo Obdobje prvega sistematičnega registraturnega plana pri mestni občini ljubljanski sega od leta 1858 do ¡930. vendar je s Hribarjevim prihodom na če'o mestne uprave leta 1896 doživelo tako administrativne posiovanje kot odlaganje gradiva korenite spremembe. V letu 1898 sta bila skupaj z opravilnim redom sprejeta Navodilo za mi str. o registraiuro in Registratumi načrt. Ta regisrraturni načrt je z delnimi popravk1, ki so nastali leta 1900 na poalagi registraturnih načrtov raznih avtonomnih avstrii skih mest, ostal v veljavi do leta 1930. Skrb za gradivo se je kazda tudi v nastavitvi Amoi.a Aškerea za mestnegr arhivarja in knjižničarja v letu 18^8 Za obravnavano obdobje delimo gndivo na serije: . a) kniige (indeksi, delovodniki; zapisniki občinskega . sveta, zapisniki magirtratnoga gremija, ob"tni registri in indeksi, finančne in davčne k"jige. mestni proračuni In računski sklepi, bilance in imovinski popisi In dn^e knjige), b) spisovno gradivo, 59 e) načrti in zemtievidi in d) fotografije. K temu gradivu sodijo tudi ohranjeni in praktično uporabni administrativni pripomočki za iskanje, kot sc indeksi, de love-in ik i in regi-tra'umi plan. V arhivu pa so bili izdelani tudi nekateri arhivistični pripomočki: popis rokopisnih knjig, popis gradiva splošne mestne registrature (Reg I), delni popis gradiva predredstvenc registrature ^Reg II), kartoteka stvarnih zadev, ki jih je obravnaval občinski svet v letih 1895--19T4 (iz zapisnikov občinskega ¡veta Cod 111/45-72), popis načrtov in kano'cKa fotografij Gradivo so oč.agal' po rsgistratumem načitu in v okviru njega pc protokolnih štev lkah. Na isto zadevo nanašajoče se gradivo so odlagal1 poa prvo aii pa pod zadnjo protokol.io številko; že v registraturi so oblikovali „.specialne lascikle*', v katerih so združevali sorodne zadeve ne giede na čas nastanka (npr. vse, kar seje nanašalo na Ljuoljanjki graa od leta 18/4 dc 1923, so združili v specirfncm fascikiu in odložili v letu 1^23). V tehniki pisanja na prehodu v 20. stoletje prevladuje rokopis; uporaba pisalnega siroja je izjema. Ohranjeni konjepti in osnutki imajo vlogo kopij odposlanih dopisov. Razmnoževanje so upoiabljali jamo pri množičnih kategorijah gradiva kot so npr razglasi in okrožnice Zapisniki sej občinskega sveta Obliko vodenja zipirnikov občinskih sej je določai občinski red iz reta 1887 v 62 členu; vsak zapisnik je moral imeti navedbo imen navzočih in manjkajočih občinskih svetnikov, „vse nasvete in sklepe" z rezultatom glasovanja in BJna zapisnik povedane izjave" Pc potrditvi zapisnika na naslednji seji so ga podpisali župan, dva občinska svetovalca ir zapisnikar ter „ga shranili v občinskem arhivu in'ga vsakemu otianu pok /ah na vpe gLd, ako to zahteva". V letu 1901 je imel občinski svet 10 rednih in 16 izrednih ;avntli sej. Gradivo za te seje so pripiavljali redni in izrtdni odseki, komisije in ravnateljstva mestnih pod jetij. Odseki sc se pred sejami občinskega sveta tudi posvetovali (skupaj je bilo .22 sei) in prioravili 329 poročil. Poročevalci so na sejah ob črnske ga sveta podajali poročila in predloge v pismeni obliki, ki jih je zapisnikar povzel in le redko dobesedno prepisal v zapisnik. Prilog: k zapisniku se pojavljajo izjemoma. Gradivo odsekovje hilo odloženo m;d .spiso-no gradivo pc obstoječem registn.-turnerr planu. Poleg ich pripravljenih poročil je vsax občinski svetovalec lahko postavljal samostojne aii nujne pred.jge in vprašanji ter dajal in'erpelaeije in resolucije. Prinrijava med zapisom v zapisniku ii prifogami nas prepriča o tem, da je v zapisniku prikazan le potek obravnavan;a zadeve na seji občinskega sveta in sklep kot tak, medtem ko sc kot priiOge odložene poleg giavnt tudi vse spremljajoče zadeve (npr uradni zazn?mki, razna uradna poizvedovanja, dopisi in podobno). Zadeve, ki jih je obravnaval občinski svet, je načeloma opredeJjcval občinski red iz leta HJ8"7 V letu 1901 so odseki občinskega sveta pripravili gradivo za naslednje tipske in hkrati konkretne zadeve, do katerih je občinski sve' zavzel določeno stališče (sklep)11 — personalno pravni odsek, za občiusk' volitve in volitve občinskih odsekov in odborov, za imenovanja v druge organe (npr. v up.avni odbor Mestne hianunict), za sprejem oseb v občirsko zvezo, za vračanje državnega 3 % posojila, namenjene g? za obnovo Ljubljane po pojesu leta 1895, za pode ljevanje podpor društvom, za imenovanje okrajr;h načelnikov in za problematiko slovenskih uličnih napisov in slovensk:ga napisa pri južnem kolodvoru ter napauov Slovenca na delovanje občinskega sveta; - finančni odseki za ooročila o proračunih in računskih sklepih mestnin zakladov in mestnih podjetij ter 7.a poročilo o delovanju mestne bligajns gradivo za večje finančne občinske zadeve (npr. kredite Dramatičnemu društvu, Posredovalnici za stanovanja in letovišča, posojila za kritje primanjkljajev pr. mejtr.ih podjetiih), - stavbni odsek za regulacijske in kanalizacijske zadeve (gradnja kanalov), za odkupe zemljišč in javne dražbe ter glede uravnave cest (npr. Tržaške), tlakovanja cest, za giadnjo mostov (npr. Zmajskega m osti1) ter trg"1 v (npr. trga pred sodno palačo) in glede napeljave vodovoda ter :lektri-fikacije mesta; občinsk:mu svetu je posredoval pritožbi in prošnje občanov zaradi stavbnih po manjkljivosti v mestu- policijski odsek: za poročila o IjMdskerr. Štetju, giadivo za imenovanje ulic, poročila o izdatkih za mestne ubog"; posredoval je poročila Prostovoljnega gasilskega društva v L^ubljan', Mestne posre-dovaln.ee za delo in služba, Mestne rešilne postaje in Meščanske godbe Obravnaval in poročal je o kolektivnih prošnjah občanov glede nove tržnice in preselitev trgovin; - iolski odsek o gralnji obrtne šole, o naaiavitvi učiteljev in o njihovih nagradah, o porabljenih dotacijah na ljudskih šolah realki, mestni dekliški 8-rauednici in Okrajni učiteljski knjižnici ter o podeljevanju dijaških podpor - uboznl odsek o gradnji in otvoritvi mestne ubož-niče; - pokopališki odsek o gradnji pokopališča pri Sv Krištofu, - odsek za olepšavo mesta: o urejenosti parkov. Občinski svet se je sestajal tudi na tajnih sejah (brez prisotnosti javnosti), za. katere sta pripravljala grrdivo personalno pravni in finančni odsekL saj so se na teh sejah obravnavale v glavnem personalne ¿adeve magbtratnih uradnikov in raposlenih v mestnih podjetjih. Na njil so se v letu 1901 obravnavale tudi zadeve v zvezi z uličnimi napisi ln napadi Slovenca na posiovanje občinskega sveta Znpisnikf magrstr itnega gremija Zadive, ki so bile izvzete iz delokroga občinskega sveta, a so se morale obravnavati ztomo, je obravnaval magiitratni gnimij.1 Tudi te je načelno določal občinski reaiz leta 1887. dejansko pa je v letu 1901 na 26. sejah obiavnaval naslednje tipske zadeve: — finančne* odobritev računov za mestna dela in obrtne storitve; — obrtne podeljevanje in odvzemi konce sij za izvrševanje gostilničarkc in krčmarske obrti ter obrti, ki so bile važne za promet, zdravstvo in lavno varnost; — stavbne: podeljevanje stavbnih dovolil ter dovo 60 ijerii za popravila kanalov in pločnikov; pojavljajo se '.udi poročila o gradnji mostov; 7-dravsiveno sanitarnc: poročila o sanitarnih po manjkljivostih obravnavali so tudi. ¿adeve s področja /aščitc okolja (kolekt;vnt pritožbe občanov ¿ai.idi hrupa obrlnih obratov, umazane Ljubljanice in aima iz nckarij); pedporne podere vanje meščanskih in ubožnih podpor; pežame, lovske m veterinarske zadeve. Zapisniki magistralnega gr,*mija so v primerjavi z zapirjik občinskega sveta manj bogati po raznoterosti obravnavanih 7adev. Občinski normanvni aKti s V okviru obstoječih državnih in deželnih zakonov ter drugih oblastnih predpisov je ljubljanski občinski svet sprejemal tudi n&rnialiv:ie akte Pripravljal jib je M agistrat :ili kak' drug mestni organ (npr Mestni Šolski svei). potrjeval pa jih je občinski svet na s"Ojih javnih sejah. Nanašali so se na organizacijo in delo magistralnih uradov in služh, na poslovanje mestnih podjetij, ljudskih in srednjih šol in ubovinic. Večina teh aKtov nosi letnice začetka Hribaijevega vodstva mestne obline. Občinski svet je sprejel ludi več normativnih aktov, s katerimi je urejal življenje v mestu (če omenim samo nekitere: Cestno policijski red iz leta 1897, Vozni red za oninibuse v Ljubljani i/. 1808, Prevozniški red iz 18i8 in dnigi). Ti ohčinsk. predpisi so"bili objavljeni v posebnih magistralnih knjižicah in v dnigih publikacij ah (npr. v ljubljanski!] adresarnih knjigah), mnogi od njih pa so bili razmnoženi v večjih količinah in razdeljeni med vse hišne posestnike y Ljubljani. Iniciali"e za spremembo obstoječih občinskih pied-pisov so prihajale iz vrst občanov in tistih, ki so jih ti predpisi zadevali (npr, prevoziiki so leta 1901 posiali prosto za spremembo pretozmškega reda), iniciator pa je bila tudi občina sama, kadar je obravnavala predpise drugih organov. Primer laiiko najdemo tudi v letu 1901, ko je Mestni šolski svet pripravil službeno navodilo za šolske slugu na mestnih ljudskih šolah k' gaje občinski svet aopolnil in razšnil na vse šole ki jih je financirala ljubljanska občina. Občinska periodična poročna višjim oblastnim oiganom Pomembno je gradivo, ki je nastajalo pri poslovanju z državnimi in deželnimi oblastnimi organi .er drugimi uradi in inšutucijaiiii. Poieg normaiij ter sploinin dopisov je pomembno , predvsem gradivo, ki ga je občina redno pošiljala na podlagi zakonskih zahtevkov. To so :azna poročila, seznami in statisučn izkaz1 Deželnemu odboru letna poročila o spremembah inventarja rrestneg;. zaklada (1896-), bilance in proračuni mestnega loterijskega posojila (1879--) ter četrtletna poročila o novih in bistveno izpremenjenlh ceseh v mestnem okrotju (1884--). Deželni vladi: — z vojaškega področja poročila o naborih1, — s policijskega področja: leiua poročila o prijetih in odgranih ciganih, o kroSnjarjih (1883— oz. 1895 ), postopačih, o tatvinah o samomo. h u-nezgodah, o delujočih društvih (188*--), o delovanju akcijskih društev (1879- oz. 1882-); tedensko je morala poiiljati poročilo o novorojenih in umrlih C1885- ); — s področja domovinstva: polletna pcočila o vpisu francoskih državljanov v občinsko matico (1893--). četrtletna poročila o vpisu italijanskih (1886--) in ogrskih državljanov (1896- ) v matico. Pošiljati p? je morala ludi Jtevne liste v avstrijsko državno zvc.o sprejetih oseb (1884--). z gospodarskega področja: letna poročila o trgovini ir cenali poročila o razprodajah (1895. IS'"). o povprečnih cenah govedine (1865--), o odškodnini za oriprego na podlag, -en za kon ¿ko krmo (1868- ), o letini, o voznih cenah do m od kolodvora v Ljibljani (1880- ) ter mesečna poročila o tržnih cenah vojaških potrebščin. Glede obrti in zadrug je sestavliaU, 'polletna poročila o spremembah pri'obrtnih zadrugah t.j. njihovih institucijah in pravilih (1894- ), četrtletna pcočila o stavkali v obrtnih p 'djetjih (1894- ) in o dovoljenjih za podaljšanje normalnega delovnega časa v podjetjih, ki so delovala na tovarniški način (1885- ), ter od primera do primera poročila o spremembah lastništva tiskarn (1894-1-). Glede kmetijstva pa .amo letni poročili o prestopkih gozdne postave in o ustreljeni divjačini (1898-). Za promet je sestavljala le letna poročila o zasebnih železnicah; — s področja mestnih financ pa1, letno proračun MOI z ozirom na mestne zaklaae (1874—), statistična poročila o premoženju ter seznani predpisanih trgovinskih dokiad na obrtnim in doho-darini; vsake pol leta je pošiljala bilance reguiarič-nega zakiada (1897 ■) ter vsake četrt leta poročila o izteijatvi denarnih glob; — mnogo je tudi poročil s področja zdravstva: letna poročila o Številu razkuïevainih parv.ih strojev, o cepljenju proti kozam, o lekarnarjih, o zdravstvenem stanju; vsa ta poročila je deželna vlada posredovali ministrstvu za notranje zadeve. Sestavljala pa je tud, mesečna poročila o kužnih boleznih C1888- ) ter o 'zdravljenju davice s cepivom (1895); — s področja šolstva je MOI sestavljala in pošiljala deželni "ladi letno proračun za obrtno nadaljevalno šolo in statistični izkaz o obrtnih pnpravljal-nieah. kar je morala posredovati minist.stvu za bogočastje in pouk Deželnemu predsedstvu je pošiljala; — letna poročita o izaanih inozemskih potnih listih fod ■). 1, I837- ); — polle tne izkaze izseljencev v Ameriko (od 6. 3. 1893--); . — mesečna poročila o društvenih shoofli in zborovanjih (28. 10. 1896- ). Odgovaijala je tudi na nasledn/: zahtevke, npr za 1. P0Î-I90:: 61 - da se zasliši določena oseba gle&e izseljevanja v Ameriko, - da se poroča o določenem anarhistu, kije potcvai skozi Ljuotjnno, - da se p')da poročilo o udeležbi ]jubijar.sk¿a So-kota na IV. sokolskem kongresu v Pragi )eta 1901, ua se pod? poročilo o Rusih, ki so potoval, skozi Ljubljano, - da se p^da poročilo o sestanku slovenskih, zlasti bolgarskihučiteijišnikoV" Ljub'jani leía 1901, da se poda poročilo o gibaiijU soualne demokracije glede splošnega Strajka (1902),. - da se poca poročilo o 23 barjanskih kmcih. ki so zaprosili za pomoč ob poplavi, m - da se poda poročilo o spremembah v mestni policiji (1904). Periodična poročila je Mestna občina ljubljanska pošiljala tudi drugim državnim in deželnim organom na pcdlagi obstoječih predpisov in konkretnih zahtevkov teh gano v - Statistični osrednji komisiji na Dunaju je pošiljala letna poročila o povprečnih trdnih eenah v Ljubljani, o požarih in škodi po toči ter tedenska poročila o novorojenih in umrlih. - Ministrstvu za notranje zadeve nr Dunaju je pošiljalo četrtletna porodiš o ljudjiem gibanju v L ubljani (1894- ). - Davčni administraciji v Ljubljani lema poročila o krošnjarski obrti, poročilo o denamin globah za ubozni zaklad, o denarnih globah za državni za-klr.d, četrtletna poročila o izortankih realnega in personalnega davka (1883-), o pričetkih ekse-kucije zapadlih davkov ter mesečna poročila o diiiereneah med predpisi in vplačili drvkov (1878- ). Glavnemu davčnemu uradu v Ljubljani l;tna poročila o mestnih računskih sklepih (1S94- ), t trge vinskih dokladah, o opominarinah, o Tamudnili oortstili ter mesečna poročila o razpredelb' davkov (1887--) in o mesečnih dnevnikih (1894-). - finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani ter finančni prokuraturi in račnnskemu uradu letna poročila o prenosu zaosiankov preteklega leta v nove knjigi 0 875- X o neporavnanih zaostankih ter četrtletna poročila o.tržnih cenah, žita in sočivja in mesečna poročila o razpredclbi davkov (1896 -) ter o ,conto corrente" dnevr.iküi (1896-). Okrajnemu poveljstvu St, 17 v Liubljani letna poročila o nabornih knjigah o duhovnikih rezervistih, o.učiteljih rezervistih in o vzdrževanju družin rezervistov. Crncvojniškemu okrajnemu poveljstvu it. 24 letna poročila o tiskovinah, o uspehih iglaševanja čmo-vojr.ikcv. o sporazumih glede naborne komisiji ter Četrtletna, poročila o vplačani vojaški taksi. Črnovojniškemu okrajnemu poveljstvu št 25 letna poročila o čmovojnikih(l886-). tacijski komandi mesečna poročila o tržnih cenah v Ljubljani. Vojaškemu askrhovališču tedenska poročila o tržnih cenah v Ljubljani. - Trgovinski zbornici za Kranjsko letna nominalna poročila o predpisanih trgovinskih dokiadah na obrtnini in dohodarini. - Deželnemu šolskemu svetu letna poročila o otroških vrtcih (1872--), o prispelih starostnih dokia- dah, o nakupu knjig Temporske knjigarne iz Piage (1890- -) in Barrberske knjigarne v Ljubljani (1892^), o poljedelskih knjigah (1877-), o novih učilih (1873--) ter četrtletna poročila o številu šolskih zamud (18"i5-) in o denarnih giobah (i 875-). - Poitnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu mesečna poročila o tržnih ¿ennh konjske krme. - Deželnemu sodišSu mesečne izprie iz mrliške kriige<1887-). Evidenci in statistično gradiv o Zaradi ve^je preglednosti nad nastajajočim gradivom so že pn administrativnem poslovanju sestavljali evidenčne preglede in sezname Nastajal, so po kriteriju pomembnosti in množičnosti gradiva, po s'-oji obliki in vsebini pa so ti seznam1 imensko-abecedni in stvarno kronološki V času nastajanja so imeli vlogo administrativnega pripomočka. medtem ko so danes pomembni pri iskanju gradiva. Iz njih "ahko črpamo tudi enostavne statistične podatke Po magistrat nem opravilnem redu iz leta 1898 je morala občinska uprava voditi naslednje ,,vpisnike in zaznamke o izdanih domovr.uah, de.avskih in poseiskih knjižnicah, potnih listih. pnvrilnicah, orožnih listih, krošniarskih listih, ženitveni!, zgiasilnitah, spremn.cah, gjdčtvrkih dopustilih. dovoljenjih za dobavo »modnika, dmamita in strupa, spričevalih o lepem vedenju, obnnih listih, potrdilih tržnih cen in o izdanih spričevalih za dosege ubožne pravice. Zt obravna/ano dobo «mamo ohranjene v posebnih knjigah naslednje preglede'3 sezi am koncesij za proste in rokodelske obrti 1872-1907 in indeks 1885--1907, sezname izdanih gostilničarskih in k"čma.skin koncesij 1888-1932 in inueks 1888- 1927, seznam obrtnih učencev in njihovih pogodb z obrtniki 1892--19U8, seznam krošnjarjev 1861-1925 pieglerte žitnih cen na trgL in v skladiščih 19i)l in knjigo meščanov 1823--1934. Indeksom k splošni mestni .-eg.straturi so bili za dobo 1901-1905 dodani seznami 4 imenski seznam davkoplačevalcev, seznam izterjatev davkov za druge urade, seznam izdanih mesečnih računov, za don.ačincc, imenski seznam uporaonlkov meščanski imovine, seznam oseb, ki so uživale Metelkovo ustanovo (podpore), seznam oseb ki so dobi/ale podpore, plačevale rudokopne pristojbine, vol1 ari no ter dobivale brezplačna zdravila; seznam izdanih in potijenih delavskih knjižic, domovnic, oseb, sprejetih v avstrijsku državljanstvo, izdanih poselskih knjižic, seznam oseb, sprejetih v hiralnico; seznam društev, zaurjg, oseb ki so priglasile in odpovedale obrt; seznam sklepov občinski ga sveta, sezi am vlog za gradnje in adaptacije zasebnih stavb; seznami spisov, ki se nar.ašajo na deželno vlado, Mestni dom, Okrajno bolniško blagajna in ostale bolniške blagajne ter Realko. Pn občinski statistiki moramc ločiti statistične preglede, k, so nastajali na podlagi materiala ki ga je občina dobivala neposredno na terenu (npr za ljudska štetja) ali od svoiih organov in podjetij, od statističnih pregledov, ki jih je občina pošiljala raznim interesentom na podlagi gornjih statistik in drugih občinskih evidenc. V obdobju 1901 do 19f0 se med gmdivom pojavljajo zlast: statistični pregledi o stanju in gibanju prebivalstva ter obrtne in predvsem trzne in zdravstvene statistike Značilen za statistično gradivo je tipski značaj tegi. gladiva ? mnogimi razmnoženimi in tiskanimi obrazci. 62 Gradivo u popisu prebivalstva leta W00 Zelo obse/nc jc gradivo o stanji', ur gibamu prebivalstva v zve/i s pci/vedbami po osebah, odgoni v domovinske občine, izseljevanjem v Ameriko, oglaševanjem tujcev in delavcev, izdajami žen ¡lobanjskih dovolilnic in prestopi v druge vere. Po izdaji novega uomovinskega zakona leta 1896 se je povečale Število prošenj za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo (samo v letu 1901 je bilo 1114 prošenj) in v meščansko zvezo.5 Najpomembnejše pa jc gradivo, ki jc nastalo pri ljudskem štetju lcla 190(11 lzvrien je bil popis prcbi-vajstva in najvažnejših domačih živali po stanju dne 31. 12, 1?00 Hiini posestniki so razdeiili med Stanovalce naznanilnice",,ki so jih po izponitvi oddali lastniku JiiSe, ta pa jih je dal v „ovojno polo-Umschlagbo gen" ki jo jc nioral izpolniti s podatki o lastništvu hiše stanovalcih in razporeditvi prostorov. To gradivo je pomembno za proučevanje gospodarske in predvsem socialne strukture ljubljanskega prebivalstva. Finančno g*ad:vo Poleg množičnih kategorij finančnega gradiva v zvci s plačevanjem (torej računov) so pomembni predvsem računski sklepi in proračun mestnih zakladov in podjetij.7 VcliKO gradiva je nastajalo ti',d i v »vezi z mestno ioterijo in lottom ter pobiranjem davščin (npr tlakovine, mitnine, gostaščine in podobno).8 Finančno ministrstvo jc podržavilo mestno davkarijo leta 1900 zato jc ljub ljanska občina izročila finančni upiavi v Ljubljani vse davčne knjige, dokumente in razne sezname s stanjem dne 31. 12. 1900. Gradivo lokalne policije Občina jc imela pravico izdajati policijske predpise lokalnega značaja ter vršiti preiskave in kaznovati občane in ustanove s področja krajevne policije z denarnimi globami ■n zapornimi kaznimi do največ dveh dni. Gradivo je nastajalo nri varstvi; občanov in njihovega imetja (tj. pri nadzorovanju prestopkov z».kona zoper varnost življenja in zdravja, imovine, tiskovnega zakona in v zvez' z javnimi shodi in govoricami). Cestno policijski red in prevozniški red iz leta 1897 sta določevala naloge eestne policije pri vzdrževanju komunikacij in prometa, V 42 členu cestno policijskega reda zasledimo: ,.Na vse, kar je proti sna?-nosti, kar zali spodobnost, m jvnost in verski čut, moti javni pokej, vzbuja nevoijo, stud in pohujšanje, in n? vse, kar omejuje p los o in vamo gibanje oseb, živine, voz in drugih vozil, morajo pa^ti stražniki in to po predpisih odvračevati." Tržni nadzornik je opravljal naloge živilske policije v zvezi z nadzorovanjem prometa z živili, tržnih zdravstven ill razmer, kar je opravljal v povezavi z mestnim fizikom in policijsko stražo. Gradivo je nastajalo pri zdravstveno polic;jski slu£bi glede kontrole in preprečevanja okuženosti zraka tal in vode ter pri nravstveno policijski službi glede javnih deklet veselic, gibanja kroš-njarjev in trpinčenja živali. Mestni stavbni urad ic op.avljal stavbni nadzor, gasilsko društvo pa ic imelo naloge požarne policije. Z? izvrševanje teh ohsežnih nalog nadzorovanja jc bila zadolžena mestna policijska straža, ki je bila podrejena županu, direktno pc načelniku mestnega policijskega urada. Gradbena dokumentacija N'astajala je pri poslovanju Mestnegr. gradbenega urada ter je količinsko najobsežnejša dokumentacija Mestne občine ljubljanske. Njen porast je bil velik po potresu leta 1895 ko se je Ljubljana začela obnavljati in graditi nove stavbe v secijskcm slogi. Zato je leta '896 dobila nov , stavbni rea. Gradivo je nastajalo pp poslovanju „ fizičnimi in p.-avnimi osebami giede izdaje gradbenih dovoljenj ter potrjevanja načrtov Pomembno pa je tudi gradivo, ki se nanaša na gradnjo javnih objektov (mostov, cest, trgov, ljudskih in sredniih So! kanalov in podobno).9 Za proučevanje gospodarstva obrtoji gradivo o finančnem poslovanju, gradnjah in personair.ib spremembah v mestnih podjetjih. Zelo malo je gradiva o večjih podjetjih v Ljubljani, ki ga iahko pričakujemo na deželni ali celo državni ravni (če imamo pred očmi npr Tobačno tovarno v Ljubljani). Količinsko bogato jc gradivo o vpisih in obrisih obrtne pravice o podeljevanju koncesij, o tifnih cenah, razprodajah in konkurzih. o kroSniarjih, sejmih in trgovinah Podobno ko: za mestna podjetja lahko trdimo tudi za gradivo o poštah in brzojavu, železnici ln električni cestni železnici.10 O po'ožaju delavcev, pomočnikov in vajencev dobimo gradivo pri mestni policiji; to so poizvedbe, poročila o delavskih zborovanjih, dnevna policijska poročila o stavkah („števni listi"), opozorila deželnega predsedstva o stavkovnem gibanju leta 1902, poročila o razpečevanju delavskega časopisja, gridivo o nezgodnem in bolezen skem zavarovanju delavcev, o gibanju delovne sile prek mestne in privatnih posredovalnic za delo in službe, o mezdah mestnih delavcev, pritožbah delavcev glede odpustov in pritožbah tovarnarjev glede zapustitve delovrih mest, o spremembah nedeljskega počitka in delovnih dni,11 Zefo obeežno je gradivo o socialnem položaju najnižjih slojev mestnega prebivalstva, ki ga sestavljajo prošnje za redne in izredne denarne podpore, računi za zdravila za uboge prošnje za sprejem v mestne .ubožnlcc in za brezplačno zdravljenje ter računi za pokop na občinske strojke. Mestna občina jc dajala denarne podpore tistim občanom, ki se sami niso rr ogli preživljati: podpirati pa je morala tudi tuje reveže, zato je mnogo terjatev mestne občine ljubljanske naslovljenih na duirovinske občine teli revežev,12 Pogosti so popisi zdravnikov, ^karnarjev, babic živino-zdravnikov, zobozdravnikov in drugih in gradivo v zvezi z njihovo piakio. Bogalo je tudi gradivo o kužnih boleznih (npr, brzcjavKe iz Trsta in Rijeke o pojavih kolere j m epidemijah, cepljenju otrok pioti kozarr (pozivi na eep Ijenje, opomini in seznami eepljenihl in aavici ter tedenska poročila reSilne postaje o intervencijah. V okviru zdravstva so obravnavali tudi sanitarne zadeve gleae kmalizaeje, stranišč, /od o vod a, ra^kuževalnu. in ljudskih kopeli.13 £a področje šolstva in kulture je gradivu o gradnjah in vzdrzevanju ljudskih in s/ednjih sol (obrtne Sole gimnazije, mestne višje dekliške šole in lieeja). o peisonalnih zadevali (npr nagradah) ter o položaju slovenskega jezika. Ljubljanska občina je bila prizadevna tvdi pri poskusili ustanovit/e univerze v Ljubljani, Za splošni kultuir. i razvoj mesta je ohranjeno gradivo o umetniik; gakiiji, muzejih in 63 arhivu, knjižnicah, mestnih spomenikih, gledališčih ter prosvetnih, športnih in kulturnih drrštvifr.14 Zaključek S tem orisom je podan le okvirni pregbd gradiva niestne ohtinc ljubljanske za registraturr.o periodo 19 Ul do 19JO, z opozorilom na najpomembnejše kategorije in na tipsko gradivo za posamezna področja mestnega življenja Ob tem je potrebno razmisliti o nujnosti analze posameznih kategorij gradha ikozi daljše obdobje. Pred očmi im?m predvsem množične kategorije (npr finančno, grad beno-tehnično, personalno in drugo dukumontaeijo). Upravno gradivo je zaradi širokega spektra področij, na katerega se to gradivo nanaša nedvomno zelo pomembno; vse to in primerjava s pouobn'm gradivom pri višjih organih nam bo odgovorilo na vprašanja o pcmembnosti določenih katepori, arhivalij za proučevanje posameznih pod ročij življenja. Nnjne Da so tudi izdaje tema.skih pregledov gradiva, s katerimi bi ga približali uporabnikom. Opombe Za okvirni pregled nad obravr avanim obdobjem sem uporabil naslednjo literaturo: Scrsij Vilfan, Pravr.a zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961; Vasilij Melik Ptujski statut iz leta 1887, Katalog 600 let ustavne ir pravne zgodovine mesta Ptuj, Ptuj 19^9, Ljuoljana 1S95--1910, Ljubljana 1910 (umdila magistratna uradnika Fmn G o veka r in Miijutin Zarnik); O^iin ;ka uprava - Poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim ja,fnim organom, za leta 1905-1905, in Občinska uprava, Glasilo Kmetske županske zveze za leta 1*»06-1913; Občinska uprava deželnega stomegu mesta Ljubljana, za leta 1901-1910 (pregled delovanja magistralnih organov za posamezna letaj. Uporabljal sem tudi podatke iz vodnikov 60 let mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959, in Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965. Pregledal sem tudi naslednje normativna akie, ki sobiJ' v veljavi leta 1901: Občinski >-ed in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano, 5. avgusta 1837 (Dei. zak. za KianjskO. št. 22); Opravilni rca mestnega rragistrata Ijubljmskega, lfi. oktobra 1898; Navodilo za poslovanje mestnega knjigo-voustva, 10. oktober lS93;Službeno pragmatUco zauradni-Ke in sluge mestne občine ljubljanske, 15. novembra 1898; Določila o pre skrb ninskih užitkih motnim uradnikom, potem mestnim shigam. mesmim redarjem in pa njih vdoiam in sirotam. 7. decembm 18^6; Navodilo za tržnega nadzornika 16 novembra 1898, Navodilo za službo mestne policjjrke straže ljubljanske, 16. novembra 1898; Organi/atorski statut za mestno policijsko stražo ljubljansko 20. 12. 1898; Izvršilne predpise o službeni opravi za policijsko stražo v Ljubljani po 11. Členu statuta mestne policijsKe straže 20. 12. 1898; Disciplinarni statut za mestno polieiisko stražo, 20. 12. 1898; Ne vodilo za mestnega ječaija, 16. 11. 189"7; Navodilo za okrajne načelnike, 16. 11 1897; Zgiaševalni red za deželno stolno mesto Ljubljano, 14. 4. 1897: Meščanski statut za deželno stolno misto Ljubljano, 3. 9. 1898- Opravilni red mestne elektrarne ljuhljanske, 4 l 189g; Knjigovodsko navodilo za mestno elektrarno. 7.6. 1898; Regulativ za mestno klavnico, 18^9; Domačinski red za ubofriico, 1901; Določila o pravicah in dolžnostih uradnega osebja pri Mestni hranibuci ljubljansid, 3 3. 1897; Red za letne in tedenske sjeme v deželnem stolnem mestu Ljubljani, ls91; Doiučila o dobivanju vode iz vodovoda mesta ljubljanskega, 1890; Stavbir.sk1 red z? občinsko ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane, 1696; Cestno poli cijski red za deželno stolr.o mesto Ljubljano, 1897; Dimnikarski red, 1898; Določila za proaajo premoga na drobno po mestu ljubijansKem. 8. 6. 1S9S-, Vozni red za omnibuse v mestu ljubljanskem, 18.5 1896; Prevozniški red, 1898. Viri: v opombah navajam samo gradivo, ki sem ga piegledai, sai sem moral pri množičnih kategorijah zapisnikov sej sveta za prosveto in kulturo, zapisnike komisije z? spomeniško varstvo, sistematizacijo delovnih mest v šolstvu. N:ka< več je osebnih zadev, In sicer zadev posameznikov glede štiperdij, pritožb na izključitev iz šoie. zahtev po komisijskem ocenjevanju, nckai zadev pa se nanaša na poram ;znt objekte s področja spomeniškega varstva (restavracija raznih objektov), Pr šifrantu obstajata še skupini sodstvo ter vojaške zadeve, toda pri OLO-ju je tegi. gradiva zelo malo in še to so le okrožnice republiških organov K odbiranju gradiva OLO-ja v administrativni obdelavi b' pc mojem mnenju morali pristopiti na naslednji nalin: od itvariih zadev, ki prcdsta"ljajo 10% gradiva, naj bi odbrali vse, izpustili bi le normaliie, predpise m okrožnice republiških in zveznih organov, ki se ne nanašajo neposredno na OIXi. Pri odbiramu osebnih zadev pa bi morali postaviti določene kriterije, osebne zadeve pravnih useb se mi zdijo pomembnejše kot osebne zadeve fizičnih oseb . D^ugi Kriterij pa naj bi bil določen političen ali ekonomski trenutek. Pot;ebno bi bilo odbrati še /eprezentančne primerke; odbrali bi določeno Črko ali določen mesec Da b: k odbiranju pristopili čimbolj natrnčno, bi bilo po mojem mnenju nujno skupinsko analizirati gradivo OI .O-ja in skupščine občin za več let, in to po posameznih skupinah, kof so organizacija družbe in države, delo in delovna razmerja ter socialno zavarovanje. gc„podnrstvo ter finance itd. UPRAVNA -RrtZDKUTEV NA SLOVENSKEM ETNIČNEM HROSTURO AVSTRIJSKE KOROŠKE Tone Z.irri K razpravi « upravni razdelitvi slovenskega p.ostora bi želel prispevati ncicaj bežnih opozoril o tej raiielitvi na slove,isker,t ciničnem prostoru Avstrijske Koroške. Časovno bi kot jpodnjo mejo postavil posledice leta 1R4H, ko jc prišlo na (em prostoru do nove upravne razdelitve. Po tei ureditvi je deželo sestavljalo sedjni okrajnih glavarstev; Cclovec, Velikovec, WolLbcrg (Volšperk), St, Veit, Beljak Spittal/Drau in Smohor. šlo je za razdelitev, ki je bistveno posegala tudi na slovenski prostor, saj je bil od naštetih okrajnih glavarstev velikovski skoro v celoti slovenski, medtem ko jc bil preostali slovenski prostor bolj ali mani porazdeljen ir.ed ostala glavarstva (danes so lo politični okraji); izjemi sta bili le izključno nemški okrajni glavarstvi Spittal/Orau in St. Veit Pripomniti velja tudi, da rc bila okrajna glavarstva med letoma 1354 in 1868 začasno razpuščena Ur nadomeščena s tako imerovammi „mtšanimi okrajnimi uradi", katerih delovna področja so •■ovpadala z .azpuičenimi okrajnimi glavarstvi. Ne da bi nadrobneje opredeljevali delitev okrajnih glavarstev na sodr. okraje in na občine, naj zlasti opozorimo, da je še zlasti ob koncu prve svetovn* vojne prišlo na tem področju dc bistvenih sprememb, Po eni strani je bil v jugoslovanski upravi dokajšen del južne Koroškf (kasneje plebiscitna cona A), dejstvo, ki je pomenilo v dotedanji ureditvi južnokoroškega prostora nekaj novega, saj je na njem slovenski človek dejansko prvič in zadnjič užival ¡¡ste jezikovne in siceršnje haroane pravice, ki bi jih moral uživati tudi danes. Po drugi strani pa se jc z znano senzermensko mirovno pogodbo zmanjšal dotedanji koroški prostor Tako je kljub izgubljenemu pltbiscUu od 45 dottdamih občin velikovškega okrajnega glavarstva prioadalo v celoti ali di loma jUgosiaviji IS občin, od volšperškega okrajnega glavarstva še ziasti drav jgrajska. Še večjo sprememb«1 pa je doživelo okrajno glavarstvo šmohor. Kot jc znano, je tedaj Italija dobila niegov sodni okraj Trbiž (Kanaisko dolino), sodni okraj Prdkbšter pa so lazpustili ter ga dodelili 67 beljaškemu ok raju Omenimo naj tudi, da je Celovec leta 1850 dobil lasten statut in s tem pravico opravljati opravila nižjih upravnih oblasti, medtem ko je postal litijak avtonomno mesto šele leta 1932. Osnovo pri ureditvi občin sredi pietcklega stoletja sc nudile katastrske oziroma davčne občine na podkgi katastra leta 1927. K nt občinska središča so bili ob tem postavljeni t;iko imenovani „centralni okraji", pri čemer pa je treba podčrtati da se tako vïpostavljene občinske meje niso skladale s solskimi okraji ter s cerkveno (farno) ureditvijo Znanje na primer podatek, da so do leta 1957 v političnem okraju Woli'sberg sovpadale upravne Šolske in cerkvene meje le na območju ene same občine. Ker pa so meje katastrskih občin služile za določitev meje med posameznimi okrajnimi glavarstvi (političnimi okraji), se je celo zgodilo, da so deli kakega kraja pripadli temu ali onemu okrajnemu giavarsivu (primer take vrste imamc na primer na območju Gospt sveie). Meotcm ko so bile meje okrajnih glavarstev stabilne, pa je prihajalo že v času iiabsourSke monarîiije do vrste sprememb občinskih meja in to v korist večjih občin. Za južni del dežele pa so bili ob tem vidni tudi „nestrokovni" motivi, pogojeni s slovensKim vprašanjem. Prihajalo je tudi do nedomlšljcnih povezav posameznih občin, ki pa so kmalu razpadle. Taki združitvi sta bili na slovenskem deiu dežele na primer ¿družitev Grebinja in Rude ter Vovber in Št Petra na Vasinjali Tako narodnostni kot tudi ekonomski interesi pa so po drugi strani vodih k razdiuziivi posameznih občin; tu bi mogli navesti občino Vrha, eno od tujsko-prometnih pa tudi germaniza^ijskih središč (pri odcepitvi Vrbe od bližnje Loge vasi je namreč prevladala težnja po ločitvi delema ponemčene Vrbe od slovenskega zaledja). Nekaj podobnega moramo ugt-toviti tudi pri ustanovitvi obč.ne Otok (i 1903) z odcepitvijo dveh katastrskih občin od občin Skofiče in Hodiše. Viuno ¡spremembo je v občinsko upravno ureditev prineslo Sele leto 1938 po vključitvi Avstrije v nacistično Nemčijo z uveljavitvijo take imenovanega „nemškega občinskega reda" (Deutsche Gemeindcordnung). Poleg tega je potek druge svetovne vojne pogoji! upravno ¿druževanic posameznih sosednjih občin Mednje spada na slovenskem etničnem prostoru Koroške tudi združitev občin Železna Kaph in Bela, Pliberk in Blato (leta 1943 sta se jim pridružili še občini LibuČr ter Suha z Libcličami m Žvabckoin). Po koncu vojne so bile te zveze sicer razdniiiene,- vendar so jdi oblasti kusneje. znova uveljavile. Odpravljeni so bili tudi ostali nacistični ukrepi; izjema je bil pri tem le Celovec, saj je Se vnaprej obveljala prostorska razširitev mesta, uvelja/ljena leta 1939 (tako imenovani „veliki Celovec'1). Druga sprememba, ki je obveljala, pa se je nanašala na obcinn Rjkaijo vas, ki sojo bih nacisti razdelili med sodne občine Škorijan, Dobrla vas, Žitara iras in Galicija. Vendar pa je bila odprava nacističnih ukrepov le začasna, saj v petdesetih letih znova opazimo težnjo po zd nizi t vi posameznih obiir, v večje gospodarske celote; iz leta 1957 je na primer znana vnovična združitev LibcliČ in ivabeka v skupno občino Suha, ali pa vključitev občine Zgornja vesca v skupno občino Bilčovs. Venoar pa najvidnejša preureditev koroških občin pada ■ v sedemdeseta leta. Tako je marca 1971 javnost izvedela, da bo odpravljena vrsta koroških občin, predvsem tistih z majhnim številom prebivalcev (nov občine naj bi imele najmanj 1500 prebivalcev), pa tudi poseben osrednji (centralni) krajz več kot 250 prebivalci) Nova ureditev pa je na .užnem Koroškem sprožila tudi manjšinsko vprašanje, saj je napovedana preureditev koroških občin ponekod pomenila vrovično zadevanje pravic slovenske manjšine. Tak primer imario na primer na področju Beljaka, kjer je bila na podagi nove občinske ureditve (ia je bila nato 'zvedena leta 1973) dvojezična občina Mariia na Ziiji priključena temu mestu. Edina dejamka „kon cesija" koroškim Slovencem je bila ohranitev dveh dvojezičnih občin Bilčovs (leta 1971 1471 prebivalcev) ter Sele (873 preoivaicev), v ozadju te ohranitve pa je .bilo prejkonc dejstvo, da sia obe občini še danes v socialističnih rokah. Gledano v celoti pa sc je z novo preureditvijo zmanjšalo število občin na celem avstrijskem Koroškem za 83 (od 204 na 121). na dvojezičnem ozemlju pa je (v primerjavi' s Števil am občin iz leta 1945) padlo njihovo število od 62 na 37, tako da mamo zdaj po pojametnih p( litičnih okrajih naslednje Število dvojezičnih občin. Smohor 2, Celovec-aežeja 15 Beljak-dežela 8 ter Velikovec 12. Vin in literatura. Alfred Hummitsch, Die territoriale Entwicklung der O.-tsgenieinden in Kärnten. Izšlo v zbirki' Schriftenreihe tur Raumforschung und Raumpiannung, zvezek 3, Klaeen-furt 1962; Vladimir Klemcnčič — Pavle Apovnik, Združevanje občin na dvojezičnem ozemlju južne Koroške v luči manjïin. 147 in '48 s korespondenco članov kluba. Obsežnejši in ža zgoaovino našega delavskega gibania pomembnejši je fond Sozialdemokratische Parteistelljn. kier je najti sorazmerno zelo veliko pisem različnih slovenskih in tržaških socialnih demokratov tako vodstvu stianke kot tudi posameznim vodilnim avstrijskim socialdemokratom. Tako vsebujeta faseikla 11 in 12 korespor dcnco Viktorja Adlerjr za čas 1R83--19IE. faseikel 17 Fritza Austeriitza za leta 1894- -1921, faicikel 23 pa Ferdinanda Skareta za. leta 1910- -1921; fascikU 99— 117 hia-nijo dopise, ki jih je dobijo dunajsko vodstvo stranki, in tu je tudi veČina pisem, ki so prišla od naših socialdemokratov. Vsega skupaj jih je okrog 250. M;d njimi so pirma Franceta Žele?jiikaria, Karla Droienika1 Antona tj rab 1 o-vica. Andreja Klemtnčiča, Johanna Resla. Vincenca Muchitsehf, Jožeta Kopača, Valentina Pittonija Arnnlda Rieseja, Giovannija Olive, Karla Linharta, Antona in Etbina Kristana. Albina Prtpeluha, Flonana Grogena in drugih. P jsebni fascikl: so posveien- posameznim krone-vinam kjer je najbogatejši fascikel 140 ki vsebuje zelo nadrobne podatke o delavski organizaciji na Koroškem za čas lq07--191§ iu kjer prihajajo za nas v poštev okiajne organizacije, Beljak, Celovec, Borovlje, Spiti:>1 in Veliko ver. Precej bogata sta tudi tascikla 149 in 150,.ki hranita gradivo iz Štajerske, znatno manj pa fascikel 141, k; o Kianjski in GoriSki s Trstom ne prinaša tako rekoč mčesar le nekaj časopisnih izrezkov. Med še nepreglednimi laseikli naj naveJem fascikel 129, kjer so poročila o železničarjih in rudarjih, in fascikel 131 s spisi o pivo-ma;skih proslavah m akti slrankinega vodstva in kontrole. Medtem ko je ta del strankinega arhiva sorazmerno lahko dostopen, pa je za tisti del, ki ga hran! Pat teiarchiv, potrebno dovoljenje stianke. Po kartoteki hranijo okrog 40 pisem raz'ičnih naših socialdemokratov, k: so jih pisali Viktorju Adierji? v času od 1B91— 191 S, večina pa jih je iz vojnega Časa 1914--191?. Zanimivi so verjetno tudi protokoli sej strankinega vodstva, izviSnega odbora in kontrole, ki segajo od |8'J7 tja to konca 1933. Večina ohranjenega grauiva pa je tukaj čas med obema vojnama, vse do leta 19tS. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 70 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 71 aeio arhivcv :n a.Avskih organizacij O m-I.U ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE OD JUNIJA 1976. DO MAJA I9?9. LETA (poročilo predsednika na občnem jberu 18. maja 1979 v Ljubljani) Marjan Drnovšek Na obinem zboru društva junija 1976. leta je bil izvoljen nov ¡¿vršni odbor kije imel v preteklem razdobju 6 rednih in 1 izredno sejo. Glavno delo izvršnega odbora je bilo v oblikovanju programskih načel dela in v reševanju konkretnih finančnih prohlemov ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije slovenskih arhivov in mnogih delovnih organizacij naše o ¿je domovine. Vsak ¿gouovinski arhiv je imei svojega predstavnika v izvršnem odboru, kije redno informiral člane v svojem delovnem kolektivu. Širšo javnost p? smo obveščal: o konkretnih društvenih akcijah prek časop.ija in RTV ter ustno na razgovorih s predstavniki d "ui.be no političnih skupnosti in organizacij. Društvene akuje so bile naslednje: 1. Arhivsko drustve Slovenije je od ?0. do 22. ok:obra 1^77 organiziralo v Kočevju R. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije, ki je bilo posvečene Titovim in partijskim jubilejem ter 20. oktobru — dnevu arhivov. Zborovanju je prisostvovalo okoli 100 arhivskih delavcev, igodovinaijsv in drugih raziskovalcev ter predstavnikov družbenopolitičnega taljenja in arhivarjev iz oiganuacrj združenega dela iz Slovenije in Hrvatske. Glavna tema je bila posvečeni proučevanju arhivskega gradiva po ietu 1^45, t.j. grauivu in razdobju, ki postavlja pred arhivske delavce velike naloge predvsem v zvezi ? valorizacijo gradiva. Na zborovanju so bili sprejeti sklepi o nujnosti ustvaritve materialiun in kadrovskih pogojev za delo z grad.vom po osvoboditvi, o pospeMtvi reševarja perečih strokovnih vprašanj, o proučitvi možnosti ki jo nudijo nova tehnična sredstva kot pnponoček v sistemu informiranja, o pospešitvi obdelave vprašanj s področja varstva arhivskega gradiva pred prevzemom in vprašanj, novezanih z zakonodajo in metodologijo dela, ter o vključitvi arhivov v piojekt Zgodovina Slovencev 1945-1976. V okviru zbo ruvanja je bil tudi nastop Akademskega komornega ¿bora Kranj in organizirana je bila ekskurzija v Kostel ob Koipi, Deinice in Vinico s povratkom prek Črnomlja v Kcčevie O zborovanju je,bila informirana tudi širša jrvnost prek dnevncgi' časopisja In RTV Ljubljane, poročila o delu ■¿berovanja pa so izšla v Arhivih Arhivistu, Raziskovalcu in Zgodovirskem časopisu. Zaradi aktualnosti obravnavane teme na zborovanju je Ldalo društvo referate v posebn. publikaciji „Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi", Ljubljana 1978, kije izšla ob materialni podpori Kulturne skupnosti Slovenije, Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljan. in Tekstilane Kočevje. 2. V duhu kočevskih sklepov je društvo ob sodelovanju Komisije1 za varstvo arhivskega gradiva pied prevzemom v arhiv organiziralo 14. junija 1978 v Mariboru okroglo mizo o problemih varstva arhivskega giaaiva pred prevzemom. Udeležilo seje je 40 arhivistov in 3? predstavnikov deiovnih organizacij iz vse Slovenije. Med njimi seje razvila živahna diskusija, mnogokrat r pelemičnim tonom, ob vprašanju izdelave list t raj neg; gradiva. Okrogla miza v Mariboru je potrdila dejstvo, da je valorizacija gradiva eden najvažnejših probiimov, s katerimi se srečuje današnja arhivska služba v Sloveniji. Tako arhivistl kot tudi ustvarjalci opozarjajo na ogromne količine gradiva, ki nastaja pri poslovanju in kijih je vedno težje obvladati. Nujni imperativ pri tem je določitev gradiva, ki se mora ohraniti, ter sprotno škartiranje "šegi ostaiega gradiva. Slovenski arhivi so si vudi azdelili konkretne naloge v zvezi z 'zdelavo teh seznamov, ker bo le konkretno delo rodilo konkretne rezultate Tudi gradivo okrogle mize je bilo razmnoženo in raz no slano vsem udeležencem tega posvetovanja in institucijam, ki ilh ta problematika zadeva. Brošura je izšla ob finančni podpori Primata, Cersaka, Elektrarne Vuhred, Rudnika sv.nca in topilnice Mežica in Arhiva SR Slovenije 3. V dobi priprav je 9. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije ki bo v Radencih od 26. do septembra letos. Glavna tema bo „Uprava od srede 18, stoletja do aanes" s poudarkom na analizi upravnega gradiva, strukturi uprave, razvoju upravnega postopka, manj pa na zgodovinskem prikazu razvoja uprave kot take Zato bo tudi -ispeh zborovanja odvisen od udeležbe iamih arhivskm delavcev z referati in kortfeiati o izkušnjah pri delu s tem gradivom. 4 Naše društvo je skupaj s Skupnostjo arhivov Slo-venye sodelovalo pri pripravi posvetovanja o šolanju kadrov ?,a operativne in zgodovinske ah-ive ki je bilo 14. septemnra 1978. leta v Ljubljani, Na področju Šolanja se je uresničila dolgoletna žeija arhivskih delavcev po uvedb1 arhivistike kot predmeta na filozofski fakulteti Zuaj pa sta motna tudi študij 3. stopnje in pridobitev doktorskega naslova iz arhivistike. 5. Društvo je aktivno sodelovalo pri organi zaciji zgodovinskih krožkov na irednjih šolah, t.j, akciji, katere namer, je med drugim oblikovati pravilen odnos mlade generacije do arhivskih virov v zvezi z revolucionarno preteklostjo našega naroda. 6. Še pred jesenskim srečanjem slovenskih arhivistov bo posvetovanje s področja arhivske tehnike, in sicer o arhivskih skladiščih njihovi opremi ter tehnični oprem1 arhivskega gradiva. Posvetovanje bc 7 in 8. junija v Mariboru pod pokroviteljstvom Elkoma in Cerfcaka. Arhivsko društvo Slovenije je aktivno sodelovalo tudi na republiških in zveznih posvetovanjih arhivskih delavcev: I Slovenska udeležba na %, kongresu1 arhiiskih delavcev Jugoslavije v hiitini od M dj 15. okiobra 1976. letu je biia važna tako po vsebinskem prispevku (1 referat in 4 kor^ferati) kot tudi po veliki udeležbi iz naše republike, ki je na zveznih posvetovanjih navadno maloštevilna. Glavna t:'ma kongresa je bila „Enotne zasnove sistema zaščite in uporabe arhivskega giadiva v SFRJ". Na podlagi referatov in koreleratov ter diskusij so bili sprejeti sktepi o potrebnosti zdelave errotne osnove Za arhivsko zakonocajo. za organizacijo dela v arhivih, za planiranje in normiranje del ter za strokovno, imormacijsko in raziskovalno delo. Gradivo je bilo objavljeno v Arhivistu, slovenska javnost pa je bila seznanjena s kongr som iz člankov v Delu, Večeru in Naših razredih 72 2. Iz naie republike smo se udeležili tudi zveznega pesvetovania ar li ;vskih delavcev Jugoslavije v Novem .Sadu, dne 3. oktohra 1977 ko se je obravnavala tema .Arhivsko gradivo kot vir za zgodovino KPJ ZKJ s posebiam pouuarkcm na gradivu o delu tovariša Tita" Slovenci imo rodelovali z 1 referatom Tega posvetovanja so se udeležili arhivski delavci, ki so prišli na 7. kongres zgodovinarjev Jugoslavije (4.--7 oktobra). 3, Predstavniki društva so sodelovali tudi na medrepubliškem poivetovahju arhivskih delavcev Makeaonije in Srbije na Ohridu od 1 do 3. junija 197fc, na katerem so obravnavali problematiko arhivske zakonodaje v odnosu do zakona o združenem delu1, konkretno so raznravljali o Zakonu o kulturnih dobrinah, ki je bil sorejet v Srbiji, ter o informacijsko-uokumfintadiskih sistemih v arhivistiki. Na tem posvetovanju je bila še posebej pozdravljena udeležba iz naie republike, ki se do sedaj tovrstnih srečanj v glavnem ni udeleževala, čeprav so obravnavane teme bolj konkretne ter iz vsakdanje arhivske prakse 4, V DubrnvniKu je bilo v času od 16. do 19. oktobra i978 zvezne posvetovanje, združeno s proslavo "70Q-let* niče dubrumiikega arhiva. Iz naše republike je bilo kar 14 predstavnikov, ki so tud. aktivno sod ¡lova« nt posvetovanju. Ob visokem jubileju dubrovniškega arhiva je dobiio Arhivsko društvo Slovenije spon-insko odlikovanje. 5. V sklop stikov z našrn1 koleg, iz drugih republik jahxo uvrstimo tudi srečanje naših društvenih članov s člani Druitva arhivskih delavce/ Srbye dne 26 5. 19"'B Na njihovo zeljo smo jim organiz.ral. predavanje o zaključnih opcracijah v S loven ij, leta 194? s pojdarkom na Slovenskem Pri morju in Trstu. Gostje sc obisnali Arhiv SRS -n Zgodovinski arhiv Ljubljana, popoldni pa smojim pripravili družabno kosilo. Sodelovanj S z Zvc?.o društev arhivskih delaveev Jugoslavije. Naše društvo sta zastopaia v predsedstvu zveze 1 delegat in predsednik, ki sta se udeležila 4 sej (2 v Beogradu. 1 v Prištini in 1 v Dubroviiku). Po*eg reševanj iadev, ki so v komputend zveze po statutu, je bila glavna pozornost namenjena delu strokovnih komisij (komisije za puma /praSanja, komisije za organizacijo strokovnega dela planiranje in normiranje komisije za pospesevanj, in organizacijo raziskovalnega deia na področju arhivistike, komisije za mednarodne zveze, komisije za konservacijo in restavracijo in komisije za mikrofilm), za katere pa se je zkazalo, da zaradi suhjektivnih, objektivnih in finančnih razlogov pri svojem delu niso tako uspeSne, kot bi morale biti. Izvršni odbor našega diustva seje glede sodelovanja v ten komisijah odločil, da se aktivno vključi v delo tistih komisij, od katerih se pričakujejo *ealni in uporabni rezultati. Ponovno pa bi bilo treba proučiti možnost ra.tdelitve sodelovanja v teh komisijah in v raznih de'ovnih telesih na zvezni ravni s Skupnostjo arhivov Slovenije, da hi se poskušalo reševati osnjvno vprršanje nase (nc)udeležbe, t.j. zngotovitev potrebnih finančnih sred stev. Finančno pu si o vanj t Ko vrednotimo delo Arhivskega urustva Slovenije v preteklem lazdobju, moramo imeti pred očmi finančno situacijo v našem društvu, kj v glavnem deia nb podpori Kuiturne skupnosti Slovenije in - koi je v poročilu že večkrat omenjeno - nekaterih organizacij združenega dela. Če želimo, da bi bilo to delo aktivnejše oziroma da bi bili rezultati dela boljši, bomo morali poiskati dodatne vire finan-iraiija s strani samih nrhivskih zavodov Nujno je npr., ua imamo lastno arhivsko glasilo: o tem smo vsi enotnega mnenja. Potrebna pa bo finančna pomoč /seh arhivskih zavodov v Sloveniji Razmisliti bo treba o dogovoru slovenskih arhivov (npr. o sklenitvi samoupravnega sporazuma) o sofinanciranju te revije, ki naj bi ne bila samo revija društva, temveč v?eh slovenskih arhivov O tem naj razmišlja tudi novi izvršni odbor, ki bo izvoljen na'dan linjem občnen . zboru O problemih izd?janja arhivskega glasila Arhivi in edicije Viri z? siovensk« zgodovino bo govorila tov. Marija Ohlak-Čami, o dosclanjem delu komisije 5 ureditev šolanja kadrov za zgodovinske arhive in ngistrature pa tov. Ema Lmek. Na kontu se Tahvaljuiem vsem članom izvirnega odbora, vsem drugim posameznikom in zavodom, ki so omogočili delo in sodelovali pri realizauji društvenih akcij. 73 POROČILO O ntLU UREDNIŠKEGA ODBORA ARHIVSKEGA DRUŠTVA. SLUVEN1JE NA OBENEM ZBORU, DNE J S. MAJ;* 1979 V LJUBLJANI Marija Oblak-Carni Arhivi Po sklepih slove njegmškegi zborovanja septembra 1974 naj se ustanovi slovenski arhivski časopis in objavijo referati zborovanja, je izvršni odbcr Arhivskega društva vložil precejšnje napore, da bi za to zagotovil pogoje. (Sine edina republika, ki nima svoje arhivske revije!) Do občnega zbora julij?' 1976 je uspe'o dobiti le denar za tiskanje referatov Na občnem zboru je bilo rečeno daje treba s prizadevanji za arhivski časopis nadaljevati, zlast', ker je denar za ohjavo referatov na razpolago, razliko za tako imenovani petit, ki je v časopisu prav tako pomemben, bi za začetek krili s prodajo. Uredniški odbor izvoljen na občnem zberu (Ljudmila Ber.laj-Kreve! Janez Kos, Antoša l.cskovee, Maiija OblaK Carni Ema Umek in dr Jože Žontar), je po številnih konzultacijah tudi med članstvom pripravil zasnove časopisa in na podlagi ankete ined članstvor. izbral naslov. Ker ni bile mogoče zaroto viti vseh pogojev, potrebnih za izdajanje časopisa, je bilo odločeno, naj izhaja začasno kot tekoče oštevilčena publikacija (kakor pruktidrajo tudi nekatera drug. pod roč,a, npr arheologi). Po predvidenih in nepredvidenih teža vali je 1. številka izšla 28. februarja 1979 (z leinico 1978). V uvodu k prvi številki smo napisali, naj Arhivi združujejo slovenske arhivske delavce in jih spodbujajo, da hede strokovna arhivska vprašanja tudi teoretično obdt loviili, objavijali dosežke, izmenjavali izkušnje in tudi polemizirali o rešitvah. Arhivi naj spremljajo razvijanje raziskovalnih dosežkov v piaksi, govore naj o živih in perečih vprašanjih s katerimi se srečujemo vsak dan, načrtno naj razglašajo in razširjajo napredne domače in tuje izkušnje. Arhivi naj bi okiepili zvezo s tistimi, pri katerih registraturnc in arhivsko gradivo nastaja, in končno naj imajo 'udi pupularizacijsko nalogo V prvi številki je nakazanih šest' rubrik, [n sicer Razprave in članki, obvestila o gradivu, delo arhivov, ocene in poročila, hibliografija in osebne vesti. V prvi rubriki Razprave in članKi, ki naj bi bila praviloma najobsežnejša., je prva številka prinesla referate z zborovanja v Slovenj Gradcu in sicer poleg referata ob dvajsetletnici društva referat o zanimivi in aktualni temi usklajevanje aela arhivov s prog: amom zgodovinopisja ter vrsto refeiLitov o raziskovanju, evidentiranju in snemanju arhivskega gradiva v tujih arhivih, in to uvodni referat o metodi dela,'nato referate posameznih razi «kova1 cev in zaključek na podlagi referatov. V rUDriki Delo arhivov so informacije o pomembnejših dogcJkih v zadnjih letih do zaključka redakcije decembra 1977, o zborovanjih in posvetovanjih, o razpravL o slovenskem arhivarstvu v lepubiiški skupščini, šolanju arhivskih delavcev, raziskovalnih načrtih, ooiskih v domačih in tujih arhivih, arhivskih razstavah in tečajih. Ocene in poročila so v I. številki samo tri, a obravnavajo po eno delo s področja slovenske, jugoslovanske m tuje arhivske prakse. Rubrika Neznano pomembne gradivo prinaSa popis gradiva maršala Marmonta, ki ga hrani biblioteka v njegovem rojsUiem mestu Chatillon sur Seine v Franciji in je sestavni del fonda Glavnega intendanta Ilirskih provinc, ki ga hranimo v Arhivu SR Slovenije. V rubriki Nove pridobitve v ahnvih žal ni podatkov za vse slovenske arhive. V nasledrji Številki bo treba to dopolniti. Sledi Bibliografija arhivskih delavec v za 1eto 1976, ki pa bi jo bilo konstno v naslednji Številki razširiti šu z bib'jogralije o slovenskih arliivih in arhivski službi. V Osebnih vesteh so navedeni vsi delavci, ki so delali v siovenskin arhivih po osvoboditvi oziroma od junija 1944, ko je bil postavljen arhivar pri partizansKem Znanstvenem inštitutu na Rogu, pa do leta i977. Povzetka sta le dva, tokrat oba v nemščini. Zeleh smo, naj bi imel vsak članek ali razprava povzetek v enem svetovnih jezike v po želji avioija in r a koncu sinopsis (kot Kronika). V prihodnji številki bo to potrebno dopolniti. Možno je objaviti tudi kazalo v več jezikih. Men' n, da moramo časopis, čigar prva števjlkp, je danes pred nami. ne samo obdržati pri življenju, ampak gL tudi zboljšati, dopoln.ti in razvijati, da bo lahko spremljevalce in spodbujevalec Tiasih prizadevanj, iskanj in, prepričana sem, tudi uspehov na področju arhivistike. Viri Naslednja publikacija so Viri. Društvo io je zasnovalo na podlagi sklepov posvetovanj o izdajarju virov, ki sta jih v letih 1968—1972 organizirala Sekcija za domačo in občo zgouovino Inštituta za zgodovino Slovenske akademija znanosti in umetnosti in Arhivsko društvo Siovenije (o teir gicj publikacijo Program edicij virov za slovensko zgodovino, Ljubljana 1972). Rečeno je bilo, da je potrebna pnhltkacija, kjer bi objavljali pomembnejše vire za slovensko zgodovino, nt glede na čas njihovsga nasuanka ali na njihov obseg. Prvi zvezek jo prinesel Poročilo vladne komisije o preganjanju Slovencev tr,ed prv^ svetovno vojno, ki gaje pripravil pruf. dr Janko Pleterski Zvezek je uredil uredniški oaoor (Janez Kos dr, Vasilij Melik Marija Oblak Čarrii, Fina Umek in dr, Tone Zorn). P^vi zvezek, ki je v tiskarni, o^seg? 90 strani dvokolon skega t.ska. Poročilo je objavljeno v izvirniku (v nemščini), obsežna uvodna študija dr. J„nka Pleterskeea pa je v slovenskem in nemškem jezika. Za naslednji zvezek je avtor obljubil pripraviti še do konca letošnjega, leta priloge k Poročilu o preganjanju Slovencev in kazala za obe knjigi. Serijo V 1 R 1 je opremila ing arh. Romana Lesnika Priročnik za regisirature ¿,e aalj časa je v pripravi 3. zvezek iz serije Prircčniki z delovnim naslovom Priročnik zl registra ture Pripravljen le bil rokopis, razen poglavja o zakonodaji. Tiskanje je bilo odloženo, z namenom da se besedilo donolni in aktualizira ghde pa spremembe, ki se predvidevajo v naši zunanji službi. Potrebno bi bilo čimorej poskrbeti za dopolnitve in priročnik tiskati. Denar za tisk je zagotovljen. Predvidena je bila naklad? 20u0 izvodov. Razmišljali smo tudi, da bi za to publikacijo zhrali pr;dnaročila. 74 POR&ClLO KOMISIJE ZA ¿OIAHJE KADROV ZA ZGODOVINSKE ARHIVE IN REGISTRATI Rt Ema Lmek Komisija je proučevala možnosti Šoianja in izobraževanj- delavcev za poinbe zgodovinskih arhivov in pisarniških arhivov (registratur) in prišla do rešitev, ki jih podaja to poročilo. Šolanje delavcev z vicoko in višjo izobrazbo za arhi-vistično obaeiavc giadiva mora sloneti na ustreznem sistemu Sobnja. Za naSe potrebe najbolj ustreza študij arhivistike v okna. PZE zgodovin? filozofske fakultete, kajti arhivi se bodo v prvi vrsti tudi v prihodnje nasionili na diplomante zgodo-ane, Tako je bil uveden v študijskem letu 1978,79 na PZE za ¿gotovino predmet aihinstika na prvi in drugi stopnji študija. Na prvi stopnji študija st predmet arhivistika predava fakultativno v 3, in 4 semes*ru po dve uri tedensko, na drugi stopnji pa sta dve uri predavanj in dve uri vaj tedensko v 7 in ii semestru, Student opravlja izpit iz arhivistike pc S, semestru. Arhivistiko laiiko poslušajo in izpit iz arhivistike opravljajo tudi tisti zgo lovinaiji, ki so se zaposlili v arhivih že pied uvedbo Študija arhivistike Nerjieno pa je vprašanje dopolnilnega študija arhivistike za diploman:e družboslovnih smeri, ki se zaposlijo v arhivih, pa nisc diplomirali iz zgodovine. Treba je namreč računati tuui s primeri, ko bi se želel zapos'iti v arhiva tuai delavec z diplomo pravne .ali-ekonomske fakultete, zato je pomembno, da tudi ti pridobijo ustrezro arhivsko usponob-ljenost. Taka možnost naeelno obstoji in Skupnost ar-hivovjt FZE za zgodovino na ta problem opoioriia, Kcniisija je pripravua predloge ŠtuuijsKih pr jgrarr.ov za pndmet arhivistika in jih pcsrecovaia svetu PZE za zgodovino v letu W/S, enako tudi «tpodiplomtki študij arHvistuce, Ta doslej še m bil možen. Po dogovori.' s PZE ,ia zgodovino bo možnost za ta študij v Študijskem letu 1979/80. Predlog studijskega programa podiplomskega študija arhivistike predvidevp dve smeri, za gradivo do srede 18, steletj? in za gradivo od srede 18. stoietja dalje. Ta smer bo imeia dve specializaciji, m sicer za gradivo od srcie IS. stoletja do 1918 in za gradivo od leta 1918 dalje. Pogoj za vpisje diploma eruge stopnje in pasivno znanje oveh tišjih jezikov: za pno smer latinščina in nemščina aii italijanščina ali madžarščina in za drugo smer nemščinaah italijanščina ari madžarščina ¿er še en tuj jezik. Glavni predmeti študija so. ustvaralci arh vskegu gradiva, arhivistika, arhivsKa informacijski sredstva m tehnika oblaganja arhivskih virov. Pomožni predmeti (pomožne zgodovinske vede, razumevanje tekstov) pa bodo različni glrde na sme. Stuofja. V prvem in drugem semestru podiplomskega študija je tudi piedmet uvod v arhivistiko, piedvsem zz kandidate, ki niso opravljali izpiia iz arhivistike na PZE za zgodovino ali strokovnega izpita za arh /is a, VeliKO del m nalog, ki jih morajo opravljati delavci z visoKo Izobrazbo v arhivih, pa je takih da znanje, k: bi ga pridohih ob študiju arhivistike na prvi in drugi stopnji, še ne zadošča. Zato je za delo arhivov zelo ponembno, da pridobijo ti delavci ie poirebno dopolnilno znanje, V večini držav v sv~tu obstojijo v ta namen posebne šole, ki so povezane z delom v arhivu. Pri nas pa želimo, da bi se to dopolnilno usposabljanje organiziralo pri PZE za zgodovino, kar je mogoče organizirati na wdiagi 81. člena statuta filozofske fanultcte. V tem smislu imo posredovali predog svetu PZE za zgodovino. Strokovno dodatno usposabljanje naj b? obsegalo pridobivanje dopolnilnega znanja, kije petrebno glede na področje dela y arhivih. Osnova za taxc dcpolnilno usposabljanje so potrebe arhivov, Pr.goj za vpis na dopolnilno izobraževanje ob delu bi bih dve leti strokovne prakse s preunodno opravljenim strokovnim izpitom ali izpitom iz arhivistike na fakulteti ter poročilo kandidata o dotedanjem delu. Doba trfjanja dopolnilnega izobraževanja se bo ravnrla po piaksi tega izobraževanja na filozofski fakulteti. Dopolnilno izobraževanje naj b. po predlogu komisije obsegalo naslednje ameriza gradivo do srede 19, stoietja, za gradivo upravnih in sodnih proveni:nc od sredine 19, stolerja dalje s poudarkom na gradivu po letu 1945, za gradivo gospodarskih provenicnc od sredine i9. stoietja dalje s poudarkom na gradivi, po letu 1945 jn za gradivo negospodarskih provenient s poudarkom na gradivu po letu 1145. Program dopolnilnega izobraževanj" naj bi oVcgaj problematiko obdobja in historíate mštitucij- postopke in sisteme poslovanja, urhivistično obdelavo gradiva, valorizacijo in popise gradiva. Pri posameznih smeren bi prišlo v postev tudi poglabljanje znanja s področja zgodovinskih pomožnih ved in znanja tujih ¡ezikov. Kandidat naj bi v času dopolnilnega izobraževanja predložil tudi deio iz svojega deionega področja ir ga zagovarjal, pri čemer bi moral pokazati poglobljeno znarre teorije in poznavarye literature Dopoli.-lno izobraževanje naj bi bilo v štiriletnem ciklu pri Č^mer bi se oziralo na potrebe arhivov, Z dopolnilnim izobraževanjem naj bi pričeli v študijskem letu 1980/81, in sicer za gradivo upravmh' in sodnih provonienc od smde 19 stoletja daije, nato naj bi sc zvrstilo dopolnilno izobraževanje za gradivo gospodarskih provenieic, 7,a gradivo negospodarski proveniene in za gradivo Jo srede 19. stoletja. Izobraževanje bi bilo glede na števiio slušateljev v obliki predavanj ozirema konzultacij. Komisija meni. da je pofebno poieg navedenih oblik izobraževanja organizirati tudi stalno strokovno izpopolnjevanje, kjer naj bi se delavci v ar'iivih seznanjali z novimi metodami dela v arh;vistiki. Skrb za to naj bi prevzela Skupnost arhivov Slovenije in Arhivsko društvo Slovenije, Komisija predlaga program stalnega strokovnega izpopolnjevanja, k: b? vseboval obveSČanie in seznanjanje z novim' dognanji v arhivistiki' ir obravnaval aktualno probbmatikc pri arhivistični obdelavi gradiva. Teme naj bi določil organizator gleat na potrebo svojega delovnega področja, Ob.ika takega izpopolnjevanja naj bi bil seminar, ki bi bil vsake leto m_seca aprba. Kraj seminarja naj bi se vsako leto menjaval. Prtdiagamo, da se arhivi, organizatorji' seminarja, zvrste po abecednem redu sedežev arhivov in kot prvega organizatorja predlagamo Zgodovinski irhiv Ptuj, Podroben program seminarja naj bi sestavila organizator seminaija In komisija za šolanje kadrov, Komifija se je ukvanala iud. z vprašanjem šolanj a delavcev za delo na gradivu pred prevzemom v arhiv oziroma za delo v pisarniških arhivih (r e g i s t r a t u r a n), ki je za uspešno deio arliivov ie posebno pomembne, O petrebi in Drograniu takjga šolanja je komisija pripravila več razgovorov z zastopniki republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, Gospodarskt zbornice Slovenije Zavoda za solstvo, Višje upravne šole, arh'ov in z drugimi zainteresiranimi. Na podlage teli razgovorov je predlagala, d? se - organizira Šolanje dtiaveev za deio na gradivu pred prevzemom v «rhiv in v pisarniških arhinh na 75 Viiji upravni Soli v Ljubljani. kjer bi v okviru soloinega odoelka v drugem letniku uvedli arliivistično smer Pri »tndiju hi sluiatelji pridobili poznavanje problematike tudi v preuinetih kiarifikadja. valorizacija jn arhivsko poslovanje. V okviru tega predmeta bi dobili tudi pregled zgodovinskega razvoja Diplomanti ki bi bili po končanem Študiju zaposleni kot vodje vložiSČ, bi bili uspe sobljeni. da lii pravilno klasificirali gradivo po že določeni klasifikacijski shemi in dobili osnovno znanje o valorizaciji tistega gradiva, ki nima '.rajnega pomena Viija upravna šola bo organizirala to Šolanje v Šolskem letu 107y/K0. Skupnost arhivov Slovenije je prek arhivov obvestila delavce v operativnih arhivih o 7ačetku šolanja. Pripravljen je bil osnutek Studijskega programa, ki ho moral biti /.lasti Sc izpopolnjen za predmet arhivsko poslovanje. Pri uvedbi predmeta klasifikacija gradiva na Višjo upravne Solo smo predlagali, da bi katedra za *.a predmet tudi Studijsko pripravljala klasifikacijske sisteme za posamezna področja gcsp^darstva in n;go ipcdarstva. Komisija sc jc ukvarjala tudi s šolanjem kadrov za arhive na stopnji srednje Sole v okviru usmerjenega izobraževanja. Vzpostavljeni so bili stiki l Zavodom za šolstvo SR Slovenije. Komisija je predlagaia. da se v program usmerjenega izobraževanja uveae tudi predmet, ki bi dal dijakom osneve znanja o poslovanju v arhivu oziroma da se oopolm dosedanji predmet pisarniško poslovanje Mcnimc, da delo komisije. Čeprav jc že dalo neke rezultate, Se ni končano inda je potrebno vložiti se mnogo truda da bomo arhivski delavci imeli tako izo^ra ževanje, in strokovno izpopolnjevanje, Kakor g? potrebujemo za uspesno opravljanje dela. INFORMACIJA O STANJU IN PROBLEMIH VALORIZACIJE ARHIVSKEGA GRADIVA V SR SLOVENIJI Arhiv SR Slovenije je bil zadolžen, da pripravi informacijo o stanju in problemih valorizacije arhivskega gradivu v SR Sloveniji, glede na zaključke razprave v Skupščini SliS decembra 1977. Arhiv je zato sklical na powet o omenjeni problematik' predstavnike vseh sloven stih arhivov. Na podlagi, zaključkov posveta je informacijo pripravila delovna skupina, imenovana na tem posvetu. jest;.vliali so jo Marija Ohlak-Carm, Peter Ribnikar, dr. Jože Žontar in Vladimir Žunrer. Informacije je sprejel Republiški komite za kulturo na seji 12. septembra 19?9 in jc posredoval v obravnavo Izvršnemu svetu S kupnine SR Slovenije Uvod Razprava v'SkupSCini SR Slovenije, v Kulturni skupnosti Slovenije ter v samih arhivskih organizacijah ob informaciji o arhivski službi v SR Sloveniji oh koncu leta 1977 je opozorila na vrsto perečih vpraSanj, ki jih jc potrebno rešiti, da bi zagotovili učinkovitejši razve, urhivske službe v Sloveniji. N i podlagi pregleda stanja se je pokazalo kot najbolj pereče vprašnnje varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom v ariiiv. Za izboljšanje tega varstva so bili postavljeni naslednji predlogi spremeniti oziroma dopolniti je petrebno predpise o odbiranju arhivskega gradiva trajnega pomena. Izvedba bi tekla na osnovi široke raeprave vlcIi zainteresiranih in ob ipoitevanju nove vloge arhivov v sodobni družbi, ustrezno potrebam jporabnikov in združenega dela, v priprave je treba vključiti teoretične raziskave in pridobljene izkušnje v razvoju arhivistike doma in v svetu. Ža izpolnitev teh nalog je nujno petrebno pritegniti več delavcev; urediti je treba pisarnišKO poslovanje. Delo v pisarnah in arhivih regtslratur (p-sarniŠKi arhivi) marajo voditi strokovno usposobljeni delavci. Zanje je potrebno v sistemu šolstva izpeljati Soianie na srednjih in višjih Šolah; zakonsko je treba določiti tudi naloge ustvarjalcev arhivskega gradiva V skladu z navedenimi predlogi b zadolžitvami so se arhivski deiavci lotili kompleksnega reševanja tegs vprašanja ter posebej Se priprave meril za določanje gradiva trajnega pomena, ki gaje treba hraniti in varovati Odbiranje arhivskega gradiva za trajno hranjenje Arhivsko gradivo je neposredni produk» življenja in dela -sake družbe. Kot osnoviio dokumentacijsko grad^o predstavlja bazo virov za njeno proučevanje. Arhivom je družba zaupala nalogo ohraniti arhivsko giadivo, in to v takem obsegu in kvaliteti, da jc na njegovi osnovi mogeče preučiti druibo, njeno delo, ustvarjanje iskanja in niharoa. Ta zahteva družbe vodi arhivsko službo pri pripravljanju baze virov za trajno hranjenje Vire smo dolžni ohran^i za vsa področja družbenega, življenja, tako za upravo in gespouarstvo kakor tudi ¿a drui-benopciiučne dejavnosti, kulturo, umetnost, znanost in drugo Razume se, da vse gradivo, ki nastaja, nima trajne vrednosti, zato ¿aje treba po verificiranih, merilih adhirati. Odhinmje arhivskega graaiva oziroma izločanje nepo trebnega reRistraturnega graaiva nekega ustvarjalca arhivskega fonda predstavlja tisto delovna opeiacljo. pri kateri se odločamo, katerih delov fonda ali katerih delov registra-turnega gladiva ne bomo več hranili Imeti moramo določene kriterije o presojanju dokumentarne vrednosti gradiva, va katerega smo se odločili, da ga branimo aii uničimo Za oceno vrednosti posameznega dokumenta ali skupine dokumentov oziroma delov fonda ki jih vzar.emo v postopek za odbiranje ali uničenje, se moramo poslužiti določenih splošnih ali pa tudi posebnih kriterijev -podkriterijev. SploSni kriteriji obsegajo pemen in vsebino gradiva, pomembnost ustvarjalca gradiva, stropujc ohranjenosti obravnavanega arhivskoga fonda, pr:vno vrednost in nrakticni pomen gradiva Med posebne-kriterije pa Štejemo Lgocovinsko-geografsko pomembnost gradiva, ča- /6 sovno razdobje, v katerem jc graaivo nastaio, količinski o'iseg vsebine gradiva v drugih arhivskih fondih, določene jeziKovne in druge posebnosti, specifičnosti nastanka gradivu, zunanji izgicd gradiva, dokumentarno vrednost gradiva za znanstvene raziskave ali vrednost za praktične potrebe Ocenjevanje dokumentov v smislu splošnih in posebnih kriterijev narekuje da morajo imeti arhivski delavci, ki opravljajo tc odgovorno nalogo visoko stepnio strokovne usposobljenosti, saj morajo predvidevati, za kakšne znanstvene. kulturne, družbenopolitične in druge potrebe se boao dokumenti hranili. Ocenjevanje dokumentov ne smo in ne more biti rutinsko ali Sablonsko, saj se pri tem zavestno odločamo o tem, ali bomo dokumente hianili ali uničili. Uničenih dokumentov se ne da več nadc mestiti. 0 tem. kaj sme uničili, jc potrebno voditi dokumentacijo. Predpisi o odbiranju in njihovo izvajanje Odbrarye arhivskega gradiva m registra turnega gradiva se v SR Sloveniji vrši na osnovi Navodila o odbiraniu arhivskega giadiva m registra turnega gradiva (Uradn: Lst SRS, št. 9/1970). Navodilo je bilo pripravljeno na podlagi arhivskega zakona iz leta 1966 in z novim zakonom iz leta 1973 m bilo iisklajeno. Navodilo vsebuje 25 členov, v katerih so med drugim zajeti pogoji za izločanje regLt:a-turnega gradiva. Med določbami je posebej poriembno omeniti: I Gradivo, nastalo pred letom 1848, se sploh ne sme izločiti in uničiti; 2. Gradivo, nastaio pri organih Narodnoosvobodilne nblasti v letih 1941-1945, se sploh ne smr izločiti in uničiti; 3. Pomen arhivskega gradiva ngotavljajo ustvarjal» i z vnaprejšnjim izločitvenim seznamom, v katerem vnaprej ovrednotijo pomen posameznih kategorij gradiva. K izločanju pa se pristopa tako da izdelajo posebne komisije pri ustvarjalcih' izvršilne izločitvene sezname, ki jih nato pregied-ijo in odobrijo izločitvene komisije pristojnih .igodnvinskih arhivov. Zgodovinski arhivi tudi preverjajo samo izločanje gradiva; 4 Izločanje giadiva, pri katerem je potreben pregled 5d spisa do snlsa, jc posebej urejeno. Določeno je, da se moraia o samem postopanju in kriterijih izločanja ¡pora iumeti obe strani; kolikor se sporazum ne doseže, se gradivo še naprej hrani pri ustvaijalcu; 5 Nekatere kategorije gradiva se morcio izločiti tudi brez izvršilnega izločitvenega scenama (dupiikaii, potni nalog,, evidence o odsotnosti z dela, kopije dovoljenj ki so vdjavne le eno leio,dostavne knjige in podobno); 6. Izločanje registraturnega gradiva se more opravljati le iz gradiva kije v urejenem stan«u; 7. Določanje kategorije gradiva trajne vrednosti z vidika določil zakona o arhivskem gradivu in arhivih opravljajo arhivi, kauar gre za enotne liste pa Skup.iost arhivov Slovenije, 8 Navodila vsebujejo tudi izvedbeni postopek ia izločitev registraturnega gradiva^ naloge izločitvenih komisij ter priporočila c načinu uresničevanja izločenega gradiva. Zakon o arhivskem gradivu in o arhivih oziroma na njegovi osnovi ¡zdano navodilo določata odbirama gradiva trajnega pomena z vidiku po tnb. kijih zagotavlja navedeni /akou. Otstajajo pa tudi druge dmibcnc potrebe, ki zahtevajo ohranitev določene dokumentacije. TaKC zah tevc so np1. zagotavljanje pravnega varstva, družbenega nadzora itd Tovrstno hrambo urejajo drugi predpisi, s tem aa določajo rok hrambe, pri čemer gre lahko tudi za trajno hrambo. Taid pieopisi so npr- '¿akou o knjigovodstvu, zakon c graditvi objektov, pravilnik o dokumi ntaeiji v osrovnih in srednjih Šolah ter domr.vih za učence teh šoi. Poaobpn značaj imajo tudi roki hrambe giadiva, določeni v poslovnikih sodišč Za izločanje regLiratumega gradiva se v prvi visti zahteva, da ustvarjalci izdelajo vnaprejšnje izločitvene sezname, v katerih sc tudi postavljeni roki hianjenja posamezr.ih kategorij gradila. Veliko ustvarjalcev nima teh vnaprejšnjih izločitvenih seznamov, niti niso pristopili k njihovi izdelavi. Vzrok takemu siauju so slabo vodi no pisarniško poslovanje, n« ustrezni kadri v registraturah, podcenjevanje del in naiog, ki jih opi avijajo kadri v registra t uri h, zanemarjanje izvajanja arhivskui prod p'sov neurejenost gradiva Izločanje registraturnega gradiva se zaradi teh in se drugih vzrokov ne opravlja, zato so arhivi večine ustvagalccv nepreg*edni in natrpani, iako da je pogosto ogroženo tudi arhivsko giadivo trajnega pomena. Tudi gradivo republiških upravnih organov ne predstavlja izjeme, čeprav je bilo tu pesvečenn pisarniškemu poslovunj u se največ pozornosti. Tc je pokarala npr. tudi mketa Arhiva SR Slovenije ki jo je le'a 1976 razposlnl ustvarjalcem, pri katerih opravlja službo varstva arhivskega m registraturr.ega gradiva. Z anketo je Arhiv želel peleg točnih podatkov o ustvarjalcih zvedeti tudi, koliko in kakšno gradivo imajo, kako ga evidentirajo in urejajo kdo je in kakšno izobrazbo ima delavec, ki vodi arhiv, ali imajo pravlmke za urejanje arhiva in vnaprej š-ije izločitvene seznnme. Odgovorila jc le tretjina vpisanih, in Se od teh je večina poslala nepopolne in nestrokovne ougovore, tako da vprašalnika m bilo mogoče obdelati. Upravni organi da«tbenopclitične skupnosti zavodi jn uružbenopoJitične organizacije v SR Sloveniji vodijo pisarniško poslovanje po navodilih, ki jih je leta 1961 predpisal Republiški sekretariat za proračur. m obče upravo. Z novim pisarniškim poslovanjem so se spisi razvrščali po enotnih klasifikacijsxih znakih v okviru decimalnega klasifikacijskega sistema in evidentirali s kartotečnim kazalom, žic pred uvedbo je bilo rečeno, da bc ta s;stem omogočal tudi dobro kategorizacije gradiva ter da bo z niirr olajšinc odbiranje arhivskega gradiva Za pisarniško poslovanje jc bil izdelan klasifikacijski načrt desetih glavnih skupin ter abecedno vsebinsko kazalo klasifikacijskih znakov. 'Jpravni organi so s tem dobili višjo stopnjo organiziranosti pisarniškega poslovanj;" Ob tem pa ni bila izvedena valorizacija gradiva v okviru pcsarreznega klasifikacijskega znaka niti v okviru določenih kategorij, ki so bile obravnavane in rešene ter odložeie po klasifikacijskem načrtu To se m izvtdlo niti pc. objavi Nnvooila o odbiranju arhivskegr gridiva, ki.v 8, točki govori o tem, da naj organi in organizacije tako sestavijo klasifikacijske načrte, d? bodo Jahko posamezno kategorije gradiva v ceioti predvidene za trajne hranjenie ali pa za izločitev po preteku določenega roka. Razvrščanje spisov po klasiiikacijskem načrtu, ki se uporablja v upravi, teh zahtev ne izpolnjuje. Vnaprejšnje izločitevcnc sezname so začel' pripravljati le nekateri ustvarjali s področja republiške uprave. Desiej so hiti izdelani s soselovanjem Komisije za pregled vnaprejšnjih izločitvenih seznamov pri Skupnosti arhivov Slovenije in potrjeni seznami za naslednje ustvarial^c gradiva: 1 Redna sod'šča (občinska, okrožna, vrhovna sodišča in gospoearska sodišča). To je bila ena lista za vsa: odiiua. 77 Predlagatelj liste jc bil Republiški sekretariat za pravo-so< je. organizacijo oprave in proračun; 2. Senat za prekrške (tudi sodnik za prek'SkeV Predlaga telj je bi) tudi Repuhliški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, 3 Javna tožilstva: predlagatelj je bilo Javno tožilstvo SR Slovenije, 4 Javna pravobranilstva; predlagatelj je bilo Javno piavobranüstvo SR Slovenije; 5. Služba družbenega knjigovodstva; predlagatelj je hi!a Služba družbenega knjigovodstva, centrala za Slovenijo. Skupnost arhivov Slovenije je te liste potrdila in izdata odločbo o kategorijah gradiva trajne vrednosti. Iziočanje registraturnega gradiva teh področij se opravlja na osnovi navedenih iistin Arhiv SR Slovenije je obravnaval tudi vloge za škarti-ranj: gradiva tistih ustvarjalcev, ki Se nimajo vnaprejšnjih /ločitvenih seznamov. Pri teh vlogah so morale biti podane osnove v n^kem zakonskem predpisu, npr. ZaKonu o knjigovodstvu. (Uradni list SI RJ, it 58/1076). ali pa se gradivo lahke izloča v smislu 13 točke navodila o odlí'rai.ju arltivskeg;. gradiva iz registraturnega gradiva. Podobna ie tudi situacija pri ustvarjalcih gradiva, za katere opravljajo službo varstva región ami arhivi (skupščine občine, družbenopolitične organizacije na, nivoju občin, delovne in druge organizacije itd.) le zelo majhno število ustvarjalcev jc pripravilo vnaprejšnje izločitvene sezname V večini primerov pa tnai ti niso ustrezni (predvsem zato, ker so jih pripravljali za to neusposobljeni delavci). Praksa na področju odbiranja in izločevanja reg;stra-turnega grvdiva je torej pokazala, da ustvarjalci, kijub angažiranosti arhivov v devetili letih po izidu, navodila sploh ne upoštevajo ali pa ga upoštevajo le delno, kar lahko trdimo, da veija za vso Slovenijo. Ukrepi za izboljšanje Arhivska služba v Sloveniji si je v letu 1978 nastavila kot prioritetno nalogo študijsko obdelati in izvesti ukrepe za rešitev problema hranjenja in ikartiranja registraturnega gradiva. Reševanje. do dolgotrajnejše zaradi obsefne in raznolike problematike saj je.treba obdelati vsa področja družbenega življenja Poleg tega se temu lahko le delno posveti nekaj irhivskih delavcev zarndi maloštevilne kadrovske zisedbe v slovenskih arhivih, (Vedeti je namreč treha. ua ]c v vseh slovenskih arhivih manj strokovnih delavcev kako na primer v Arhivu Srbije ali Mestnem arhivu Beograd). Poleg številnih sestankov na katerih seje razpiavljalc o teir vprašanju je bila najširša Okrogla miza v Mariboru, junija 1978 Taje dala smernice za reševanje teh "prasanj. Razpravljalci so posebej opozoril: na nujnost ureditve pisarniškega poslovanja, zlasti na uvedbo klasifikacijskih načrtov po določitvi kategorij spisov trajnega pomena ter na ureditev šolanja za delavce v arhivih ustvarjalcev. Urejeni arhiv* pri ustvarjalcih so pogoj za odbiranje in urevno prevzemanje gradiva v zgodovinske arhive. V razpravi je prevladala ugotovitev, tla vnaprejšnji izločitveni sczr.ami. k L jih deloča Navodilo, ne bodo rešili sedanj cgu stanj a Sestavljanje teli se?namov zahteva izredno obrežna tlela, ki niso v soiuzmerju s svejim namenom, Razen tega pa za izdelavo teh seznamov ustvarjalci njmaio enakih kriterijev, ki bi zagotavljali njihovo kvaliteto in tekoče a/utiranje, ki ga zahteva hiter družbeni razvoj Izdelavo vnaprejšnjih izločitvenih seznamov bi morali oprrviti posebej svaliricirani strokovnjaki, ki pa )ih primanjkuje. Poiskati bi bilo treba drugačne načine ki bi omogočati učinkovito izločanje nepotrebnih deiov graaiva. Nikakor pc' to ne pomeni, da je treba izdelavo vnaprejšnjih izločitvenih seznamov povsem opustiti Določiti jim je treba ustrezno vlogo ter jih izdelovati1 le za gradivo trajnega pomena (to je v jmislu tako imenovanih pozitivnih list) in pa ločf-no za točno opredeljena področja Tsk sistem že dalj časa uspešno uporabljajo v številnih arhivskih službah v tujini. Šolanje V pripravah za Jolanje in strokovno,usposabljanje kadro*', ki so tekle že vse leto 1978, je biio pripravljenih več predlogov. Na javni razp;avi septembra 19 ?E so bili sprejeti n?slednji zaključki: kadri, ki so danes zaposleni v operativnih arhivih uprave, sodstva, družbenih služb, go i do d a rit va, SIS-ov, družbenopolitičnih organizacij, nimajo ustrezne izobrazbe, ki bi jim omogočala uspešno poslovanje z operativnim gradivom; — šolanje za to vrsto delav :cv naj se uvede na Višji šoli, ki že izobražuje delavce upravne smeri. 'i"u naj se uvedejo novi predmeti glede na petrebe dela v operativnih arhivih: klasiiikaerja spisov, valorizacija spisov in arhivske poslovanje v operativnih arhivih. Skupnost arhivov Slovenije, Arhivsko društvo Slovenije in Arhiv Sli Slovenije so pppravili osnutek prjgrama izobraževanja in šolanja kadrov. Viija upravna šola je nato že uvedla v študijskem letu 1979/1980 v splošnem oddelku v II letniku arhivisticno smer — skupina D Pripravljeni pa so bili tudi programi za usmerjeno izobraževanje, ki naj bi imelo dve stopnji, in sicer dveletno Šolpnje za usmeritev za dela arhivskega manipulanta tn štiriletno šolanje za usmeritev za deia arhivskega telinika. Zn potiebe delavcev, ki so ze zaposjeni v reg'Stnturah ustvarjalcev in njihovih arhivih naj bL organizirala Višja upravna šola v Ljubljani d opolnilno izobraževanje. Poleg tega so arhivi organizirali posebne seminarje za dopolnilno izobraževanje arhivskih delavcev pri ustvarjalcih. Delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani pa je ?a adminirtra'ivne delavce v učni program vključila tudi predmet poslovanje z arhivskim gradivom. Center za pisarniško poslovanje Vzporedno s tem so *ekli razgovori o usianovitvi Centra za napredek picam ikega poslovanje. Vif|a upravna šola v Ljubljani naj bi bila sedež centra, pri katerem b se preučevalo sisteme pisarniškega poslovanja, klasifikaciji, in valorizacija gradiva. Center bo pripravil predlog novih navodil za pisarniško poslovanje in klasifikacijske načrte za vsa področja in jih posredoval pristojnemu upravnemu organu da jih sprejme in obiavi kot zakonske predpise Ta center bo pritegnil k svojemu delu strokovnjake različnih poaročij dejavnosti in arhivske strokovnjake. Ti bodo sodelovali predvsem pri valorizaciji arhivskega gradiva. Septembra 1978 so bile oblikovane tri komisije za področje gospodarstva, družbenih služb in uprave. Za "odjo komisij je bii zaprošen tov. Martin Lorbar.dlrek.or Višje upravne šole v Ljubljani. Komisije bodo opravile naslednje nalogt — pripravile bodo načrte za sestavo klasifikacijskih načrtov za posamezna nodročja evidentiranja spisov, . - analizirale bodo obstoječe klasifikacijske načrte in 7S dale predlogi za njihove dooolnitve in spremembe. Doslej je v prioravi osnutek klasifikacijskega načrta za splošne spise v gospodarstvu, ki ga je pripravila Višja upravna šoia v Jjubljani. O mu tok se dogr«juje v sodelovanju z arhivi, na podlagi že obstoječih poskusov klasifikacije gradiva v nekaterih večjih "rganizacijah zdru ženegi deia. Valorizacija Poglavitno vpraianje, na katerega se pričakuje odgovor od arhivov sploh, pa so Kriteriji, ki naj bi veljal' pri določanju gradiva trajnega pomena. Postopek odbirrnja gridiva trajnega pomena temelji prvič na valorizaciji gradiva orgcr.i oziroma organizacije (tj. ustvarjalca grL-diva) kot celote ali njegovih teme.jnih funkcij in drugič na valorizaciji posameznih kategorij gradiva.• Vsaka valori zacija pa mora imeti določene kriterije Do kriterijev (izhodišč) za valorizacijo gradiva pa je mogoče priUj le na osnovah, ki izhajajo iz poznavanja raziskovalne problematike posamezne vede (ne le zgodovine), na podlagi analize vsebine posameznih vrst fondov in pa na podlagi analize gradiva, ki. nastaja pri-posameznih področjih dejavnosti Pričakujemo lahko, da bo mogoče izluščiti gradivo, ki mu bomo prizna\ali trajno vrednost, le Kot rezultat resnih Studijskih naporov. Ocena vrednosti bo pog«. sto vsebovala podk rite rije ustvarjalnih oziroma glav-niti funkcijah. Treba pa je vedeti, de valorizacija ni enkraten opravek, že zato ker se pojavljajo vedno nov kategorije gradiva, zaradi sprememb okoliščin pa lanko zelo hitro pride do spremembe vrednosti gradiva. Arhivi so si valorizacijo giadiva razdelili po področjih dejavnosti. Tako npr. republiški arhiv obdeiuje valorizacijo giadiva republiških upravnih organov. Izdelan je poskus valorizacije tega arhivskega in regi-straturnega giadiva (glej prilogo). Napravljen je v smislu razdelitve gradiva na tri skupine, in sicer na skupho giadiva, ki ima trajno vrednost (znak T), na skupino gradiva, ki nima zgodovinske vrednosti in se ga lahko izloči že pri ustvarjalcih (znak S), in na skupino gradiva, k: se ga ob nastanku ne more opredeliti v nobeno od obeh skupin, lato se predvideva, da se bo to gradivc škartiralo po preteku določenega roka, in ¿icer ob strokovni obdelavi v zgodovinskem arhivu. To gtadivo je označeno z znakom RT (registraturno trajno). Prikaz te valorizacije kaže, da y arhivsko in registraturno gradivo v smislu obstoječih klasifikacijskih znakov v pretežni meri opredeli kat gradivo trajne vrednosti ostali de1 pa kot registraturno tiajno in zgodovinsko nepomembno gradivo. Valorizacija gradiva v smlsiu razdelitve po klasifikacijskih znakih ne ustreza dejanskemu razmerju in bi ga bilo treba valorizirati po drugem načinu v okviru kategorij, ki bi se pokrivale s skupinami v klasifikacijskem načrtu. Klasifikacijski načrt uprave je treba poglobljeno preučiti in razmisliti, če je sploh mogoče ob njem dobiti osnove za pozitivno listo gradiva trajne vrednosti Pri valorizaciji arhivskega in registraturnega grad;va, ki nastaja pr: ustvarjalcih s področja republiške uprave, moramo npr. upoštevati tudi zakonsko opi ¿delitev, da ti ustvarialci ustvatjajo gradivo republiškega pomena. Tu gre za gradivo, pri katerem ima pretežni del gradiva večji dokumentarni pomen Trdi ustvarjalci teg; gradiva so v tem smislu valorizirani in spadajo v okvi. najpomembnejših ustvarjalcev arhivskega gradiva v republik,. Poudariti pa je treta, da v okviru republiških organov nastaja zakonodajno gradivo, da ti «rgani analizirajo, spremljajo in preučujejo razvoj vseh dejavnosti na območju repuolike, dajejc pobude in smernice za nadaljnji razvoj, da ukrepijo na .podlag, staliič in sklepo' skupščine in izvršilnih organov ter da nastaja zato tudi, sklauno s temi naiogruni, zapisano giadivo zelo širokega pomena. Zato imamo v tondih republiških orgnnov bistveno več stvarnih zacev Kot pa v občinskih. Za valorizacijo giadiva republiških upravnih organov in organizacij je potrebno upoitevatj pristojnosti posameznega upravnega organa, saj se bo valorizacija gradiv; opiavljiila tudi s tega vidika. Pri vseh upravnih srganih st nnmrec nabirajo tudi določene kategorije gradi /a, ki jih je uprrvni orgai. prejel v vednost. Iste zadeve se na ta način hranijo na več mestih, zato bi jih hranili pri ustvarjalcu, ki mu je to gradivo izvirno arhivsko giadivo. S porebnim dogovorom med arhivsko službo m ustvarjalci bi se moralo določiti mesto in način hranjenja takega gradiva. Podobno bi bilo treba tudi postopati pr; valorizaciji gradiva, pri Katerem se določeni podatki ponavljajo, posebej v primerih, kaoar gre za manj pomembna poročila, na osnovi katerih se izuelajO sumarr.a poročna. Pogosto se za lake vrste noročil že vnaprej izdeiajo enotni obrazci, ki se nato obdelajo v računalnikih. Rezultat tpke obdelave je posebna tiskane publikacija, ki kot končni rezultat na domesti množicc posameznih dokumentov. Pri valorizaciji tudi ne moremo mimo aubliranja spisov, ki nastanejo s jodobno pisarniško mehanizacijo. Malo usivrijaicev arhivskega m registrarumega gradiva posveča temu vprašanju kako pozornost. Marsucater: ustvarjalec bi ■ahko pristopil k izločanju 'akega g.adiva ze na osnovi 13, točke Navodila o odbiranju; večina ustvarjalcev se te moLnosti ne posluži, predvsem zaradi tega, ker nima pregleda nad svojim arhivom Za potrebe odbiranja arhivskega gradiva, ki nastaja pri občinskih skupsčmah je v letu 1979 delovna skupina regionalnih arhivov pripiavila osnuiek tinskegi- seznam? gradiva trainega pomena. Pri oblikovanju predloga sodsiujejo tudi stiokovn,aki RJPOTT ter predstavniki občinskih skupščin. Tipski seznam, ki je napiavljen na podlagi analize gradiva OLO-iev Ljubljana. Maribor in Ktani ter OblO-jcv m skupščin občin Maribor , Škofja Loka, Kočevje in Domžale bo omogočil enoten pristop k odbiranju oziroma izločanju gradiva občinskih upravnih org^nuv na celotnem območju SR Slovenije Seznam se na^anji na klasifikacijsko razvrščanje gradiva po decimalni kbsirikaciji in viednosti gradiva glede na tiajen zgodovinski pomen (kar pomeni, da ga hodo po določenih rokih prevzeli zgodo vinski arhivi) in glede na praktične oziroma poslovne namene. Za slednje so za posamezne zadeve ali skupine zadev predlagani enotni roki hranjenja. Za odbiranje trajnega gradiva so v posebnem navodilu izdeiani splošni in po?ebni kriteriji Prehodne analize upravnega gradiva okrajev in občinskih ljudskih odborov bodo služile za vaJoi izacijo ze prevzetega gradivc v regionalnih arhivih pri arhivistični obdelavi, ker bo skupina z delom nadaljevala. Osni tek navodila, kaxo določati gradivo trajnega po mena za občinske skupščine, bo predvid ima verificira se letes. Zgodovinski arhiv Ljubljana je opravil evidentiranje kategorij gradiva nekaterih področij gospodarstva splošni, kadrovski, ktmercialni in finančni sektorji), in sicer na podlagi dosedanjih vnaprejšnjih izločitvenih seznamav, ki so jih pripiavili ustvaijain giadiva, na poohgi predpisov ter obstoječe strokovne literature Preučene so bile tudi tozadevne rešitve v arhivih v SR Srbiji. Evidentirane kategorije gradiva za naved sna področja so osnova z? izdelavo splošne pozitivne liste za področje gtspodar.tva, ko bo izdelan klasifikacijski načrt. Za 19 posamezna področja gospodarstva bi karalo pripraviti posebne pozitivne liste, kot npr. za gradbeništvo, rudarstvo, elekuro-industrijo, kenvčno indi strijo itd, Metodotogi.a odbiranja Pri kompleksnem obravnavanju celotne prob.ema ike se oblikuje 'udi nova metodologij: za pristop k odbiranju arhivskega gradiva. Arhivska služba v SR Sloveniji sedaj obravnava naslednji osnutek metodologije. Metodo odbiranja, ki ga moramo opravljati pied prevzemom grad:va v aihiv, je treba zasnovati na več osnovan. Pri giadivv ustvarjalcev s področja javne uprave temelji ta metoda na razlikovanju med osebnimi (teh j; po splošni oceni prek 80%) in stvarnimi zadevam5 Osebne Zadeve so tiste, ki se nanašajo na fizične oziroma pravne osebe ali orgar, stvarne zadeve pa so vse osiale. Med osebnimi zadevami je treba odbrati tiste, ki izstopajo iz povpr čja (glede na pomen dejanja, dosežka, predmeta, obiekt?. osebe, na katero se nmašajo, gle le na obrežnost zadeve itd.), ali pa gre za prve primere, za zadeve s politično vsebino itd. Nadalje je treba odbrati Se določeno količino množičnih zadev posameznih vrst na podlagi rpprezen tetivnega izbora. Kriterije za ta iibor je treba prilagoditi vrsti gradiva, in sieer teko, da bodo v potrebni meri zagotovljene tudi možnosti za sociološke raziskave. Da se 'zognemo hranjenju istih zadev na več mestih, je treba izvajali načelo, d: se nadeva v primerih, ko jo je obravnavalo več organov ali organizacij, hrani le pri tako imenovanem poslovodnem usivarjaicu, ne pa pri ustvarjalcih, ki so o teh zadevah le „pore tali svoje stališče. dajali pripo.nbe ali pa posredovali oodatke na oodiagi Katerih so poslovodni ustvarjali oblikovali poročila, analize in druge dokumente. Podobno je truba pri ustvarjalcih gradiva s področja gr spodarstva in negospodarstva odbrati: 1. gradivo, ki se nanaša na vprašanje celotno organizacije (pedjetja oziroma u s ano ve) 2. gradivo s področja dejavnosti organizacije, kjer gre za p ornem mej i>e oziroma izstopajoče zadeve (ali pa za kake posebnosti), in 3. od množičnega gradiva določeno količino na pod ■agi reprezentativnega izbora. Kjer imamo opraviti s oo vse rt1 istovrstnimi ustvaijalci gradiva, ne bomo hranil' reprezentat.'mega izbora množičnega gradiva pri vsakem ustvarjalcu,'marveč le pri nekaterih, Kadar pa imamo opiaviti z mato pnmembnimi istovrstnimi ustvaijalci gra diva, pa ne bomo ohranili tudi grjdiva. označ:niga pod 1.. in 2 p-i vsakem ustvarjalcu Pri vseh ustvarjalcih gridivc vilja načelo, da je treba sar zadeva gradivo s področja internega uprnvljanja, ohraniti le gradivo pri določenih ustvarjalcih (na podlag, reprezentativnega izbora). Opisana načela pri odbranju arhivskega gradiva temeljijo na izhodišču, da je vse arhivske gradivo v državi celota in da ne bo muge, dobiti uporabnik npr v občinsKerr arhivu vsega, kar bi ga zanimalo z območja občine, in da bo moni iti tudi v republiški arhiv pa tuai obratno Druge izhodišče pa je to, da je naloge arhiva zagotoviti dokumentacijo za širše družbene potrebe ne pa npr vprašanja, ki bi zanimali, le posameznika. V opisanem sistemu odbiranja gradivr. pa ostaja vnaprejšnjim izločitvenim seznamom predvsem vloga prlpo močna. Pripravljati kaže tipski; izločil ve ne sezname, ¿oda le v pozitivnem smislu (kjer navajamo samo gradivo traineg? pomena) in le za posamezna, ozko omejena pooročja ali pa za ozko omejene zvrsti gradiva. Drugi pripomoček pri odbiranjih pa sc katalogi problemov ali vprašanj, značilni za posamezna obdobja (predvsem posebnosti). Takc katalogu je treba sproti dopolnjevati (tudi na pod >agi podatkov v čusopigu) Pri vrednotenju gradiva je pegesto potrebno temeljito ooznavanje posameznih ved Nemogoče je, da bi imel arhiv potrebne strokovnjake zato je treba reševati ta vprnšanja s pritegnitvijo zur.anjin sodelaveev, ne nazadnje pa tudi s konzultacijami s strokovnjak pri posameznih ustvarjalcih gradiva. Metodologijo odbiranja je treba pre:zkusiti, j< po potrebi dopolniti in jo nate splošno vpeljati. Pro jram nadaljnegn df la Nadaljevati je triba z začetim delom 1. Izpeljati je treba šoianje po tastavljenem načrtu, da se zagotovijo ustrezno izobrazeni kadri za registrature. 2 Zaživeti mora zametek centra za pisamiško poslovanje. Komisija naj bi v okviru centra pripravljala klasifi-kaeriske-načrte za po; ime zna področja. Klasifikacijski načrti nai bouo sestav.jeni tako da bo mogoči posamezne kategorije v osnovi, enotno valorizirati. S ;em bo poplavljena osnova za ureditev in poenotenje pisarniškega poslovanja 3. Arhivi bodo nadaljevali s študijskimi pripravami za valorizacijo gradiva po posameznih področjih S pruegnit-vijo stiokavrjakov izven arhivskega področjr. bodo nato pripravili seznam gradiva trajne vrednosti 4. K temu delu, tudi študijskemu, je ¿reba v arhivih pritegn iti več arhiv jkih strokovnjakov (kar bo omogočila uvedba študija arhivistike na FP v študijskem letu ly7S'1979:). 5 Zagotoviti je treba linančna sredstva, kajti delo in sodelovanje z drugimi področji sega prek dosedanjega d sla arh!vov. 6. Ko bodo opravljene predpriprave, navedene v zgi >r-niih točkah bo potrebno pripraviti spremembe in oopol-n: tve Navodila o odbiranju arhivskega gradiva iz regisfa-tumega ^raaiva. Dopo'nitve in spreme ml>e, kr jih lahko že predvidimo, so nasiednje: - potrebno bo obvezati uitvarjalce arhivskega grad"'va. da vodijo svoje registnture ir -egistratume arhive urejene po predpisih, ki jih bo izaelai center za pisaniiiko poslovanje pri Vi^'i upravni šoli in sprejel o;;iroma izdal ustrezni upnvni organ, - poarobr eje določiti naloge ustvarjalcev pri odbiranju in škartiranju gradiva (ustrezen prosior, sode lovanje), ■ - vsak ustvarjalec naj ima samoupravni aki o svojem arhivskem poslovanju, - sankcije za nnizpolnjevanje Navodila^ - gradiva trajne vrednosti ni mogoče mikrofilmati in nato uničiti Spremembe, ki zadevajo obveznosti ustvarjalca, pa lahtevajo tudi spremembo arhivskega zakona V ^edaj veljavnem zakonu obveznosti niso dovoli oprtdeljene kar je bilo pravilno ugotovljeno Že v r-zprav.1 c arhivski službi v Skupščini SRSdecembra 1977 SO SPRfcHOD SKOZI CAS - POKRAJINSKEGA ARHIVA KOPER Milicr. Trebše-Štulfa V zadnjih letih je kadrovsko bolj okrepljenemu in stabilnejšemu kolektivu fokrajir.sk .¡ga arhiva Koper jspelo razgibati razstavno dejavnost in zanimanje za zgodoviro o ohranjcnili dokumentih v skoraj vseh šestih občinah, kijih s svojo dejavnostjo pokriva. Zaradi nemogočih pogojev, v katerih se ta kulturna dediščina v zavodu hrani, in glede, na to. da obstaja dokaj skop pregled arliivalij, t.j, zasebnin hramteljev, zlasti pa še, ker je bilo v preteklosti premalo s.o tj onega, da bi čimveč arhivskega gradiva s tega območja lahko predel« v regijski arhivski ¿.avoa, so spi osne razstave namenjene vzbujanju zanimanja za prr.vilno vrednotenje, ohranjanje m spoštovanje arhivskih dokumentov. S tematskimi razstavam: pa poskušamo pukazati določeno časovno zaokroženo vrsto gradiva alf pa zaključeno dejavnost. S skupnim naslovom SPREHOD SKOZI CAS želi Pokrajinski arlvv Koper v aokumentih prikazati ku'turni. gospodarski, politični in sieerinji razvoj območja, ki ga -s"ojo dejavnostjo pokriva, Tako je bila v septembru 1977 izvedena že četrta iz proframa splošnih razstav, ILIRSKA BIJTRIHA ¿KOZI STOLETJA (katalog s t. 4). Pi -pravili smo jo v sodelovanju s Sekeijo za krajevno zgodovino in kulturo on Občinski konferenci SZDL 11. Bistrica, Matično knjižnico iz Ilirske Bistrice, iz Arhiva SR Slovenije pa nam je pomagal realizirati razstavo, arhivi s i Janez Kos. Razstava je prikazala 122 arlrvskih eksponatov, 38 knjižnih in 7 likovnih' ael. Slednji dve kategoriji sta bili predstavljeni s stahsča nastajanja ali pa prikazovanje ilirskobistr-škrg;. območja. Predstavljeno obuobje je oh segalo dokumentacijo od 13 stoletja do leta 1976. Razstavo je spremljal katalog, k sta-ga poleg Občinske kulturne skupnosti sofinancirala tudi indusirija za predelavo plastičnih mas Plama Podgiad in iesno kemična industrija Lesonit iz Ilirske Eistria Razstavo si je ogledalo skoraj 900 vpisanih obiskovalcev. Zaradi izredno žr.ahne dejavnosti - sekcije za krajevno zgouovino smo ravno pri pnpravi te razstave odkrili številne pomembne dokumente, ki jih še čuvajo krajani. Vse .azstav^ne dokumente smo tudi fotokopirali za arhivsko zbirko V začetku jur.ija 1978 je bila jdprta tematska razstava PIRANSKI LM KALI (katalog št 5), razstava doževin pisem, ki iih arniv hrani 175 v originalih, vendar so različno ohranjena. Razstavaje prikazala j8 originalov. Pri izboru iz bogate zakladnice je sodeloval kot dober poznavalec niše zbirke tudi dr. Miroslav Pahor iz Pomorskega muzeja v piranu lzboi dukalov segj od najstarejšega v Piranu ohranjenega pisma 7 dne ?9 novembra 1263 do dukaia z dne 12. maja 1795 Razstave so s oigan zirano ogledale vse šole, pa tudi nekatere sindikalne organizaeije. Vraki skupini smo -omogočili strokovno vodstvo po razstavi z obširno razlago iksponatov.' Razstavo ji spremljal katalog v slovenskem S italijanskem jeziku. Slovensko izdajo je ¡udi v Piranu sofinanciralo združeno delo, izdajo v italijanščini pa sta oniogoč.la Center za zgodovinsko raziskovanje pri Skupnosti Italijanov za Istro in Riko v Rcvinju ter obalna SIS italijanske narodnosti Koper. Razstavo smo prenesli tudi v Roviuj in jo v Zavičajncm muzeju odprli oh rovinjsKem občinskem pazniku Za to priložnost smo jo obogatili'še s štirimi dukali, ki se nanašajo na rovinjsko obinoije. Pokrajinski arhiv Koper ima zelo dobro zbrano in urejene dokumentacijo o razvojnin in borbenih poteh pr jkomor i kili partizanskih enot. Tako smo v sodelovanju z domiciinim odborom L tankovske prekomorske udarna brigade in Osrednjim odboru m enot Prekomorcev-borcev NOVJ odprli sredi junija 1978 razstavo o razvojni in borben» pod L tankovske PUB v Kopru, ki smo jo kasneje prenesli v osnovno šolo v Dekanih, kjer stoji kot stalna razstava, saj je bih šola tega leta poimenovana po tej brigadi. Naslednje leto, v juliju 1979 ob 35-letnici ustanovitve brigade, je vojaška enota, ki neguje tradicije I. tankovske brigade na Vrhnik/, izdelala Kopijo eksponatov m jih oostavila v domu JL^ na Vrhniki kot stalno razstevo v biigadni spominski sobi. V letu 1978 smo se tudi prvič odzva" želji krajevnih skupnosti po prireditvi manjših razstav o razvoju posameznega kraja. Tako smo za krajevni praznik v Pr dvoru dne 2 10. 1978 pripravili skromni razstavo':) gospodarskem, kultiiruem in zgodovinskem razvoju tega področja. Težava je bila v tem, daje za to pooročje ohranjenega zelo malo grndiva, na razpoiage pa tudi ni bib dovolj časa, da bi lahko pripravili obširnejšo razstavo Domačini so arhivu priskočili na pomoč z gradivom, ki ga sami hranijo, pt večini z novejšimi dokumenti. Odziv je bil izredno velik' kar dokazuje, da je pn krajanih zanimanje za kiaje-vno zgodovine izredno živo. Tudi krajevna SKUpnost Raven-Prdna-No/a vas nas je v letu 1978 vključila v svoje praznovanje tradicionalnega kmečkega praznika. Zanjo smo pripravili razstavo na 12 panojih, kije v zbranih dokumentih prikazaia gospodarski, politični, kulturni in zgodovinski razvoj teh treh vasi od leta 1304 do 1967. K arhivski dokumentaciji iz Pirana je dalo svoj prispevek tudi domač j kuhurno društvo. Dra goconi so bili tudi dokumenti, ki jih je za razstavo prispeval zaslužni dolgoletni prosvetni delavec in kul turr.i buditelj na tem območju Avgust Gojkovič. Svojo topografsko zbirke kulturnega življenja v teh vaseh je skupaj s svojimi prispevki za razstavo podaril našemi: arhivu. Razstava je bila odprta pet dni, a ze na samo otvoritvi si jo je ogledalo prek SO domačinov in gr,s*ov. Tudi to dokumcntaeljo hrar.imc v fotokopijah v razstavni zbirki Doslej najobsežnejša in najzahtevnejša razstava pa je bila "sekaker razstava dokumen*ov o RAZVOJU LJUDSKE OB1AST1 V SLOVENSKEM PRIMORJU 1941-1947 (kata^g št 6), ki smo jo po skoraj dvcietnin organizacijskih in strokovnih pripravah in po ninogih nevšečnostih 25. novembra 1978 ob jubilejnem zborovanju bivših aktivistov OP J užn opri morskega okrožja v domu ji A v P!vkt vendarle odprli. Z njo smo počastili 35. obletnico sklepov AVNOJ-a, Zbora odposlancev sloven-skngri naroda v Kočevju in sklepov o priključitvi Slovenskega Primorja in Istre k matični domovini. Z ozirom na. dvojni namen te razstave je bila 'udi organizacijska rripnva nekehko specifična Ker sno želeli dati celovit prikaz ohranjenih dokumentov,. ki pričajo o borbi v Slovenskem Primorju za osvoboditev in priključitev, k socialistični matični domovini, smo zr sodelovanje zaprosili najvidnejše slovenske strokovnjake, ki že vrsto let znanstveno proučujejo to obdobje za primorsko področje. Večina dokumentov iz tega obdobja se res nahaja v Inštitutu za zgodovino delavsk :gu gibanja, vendar srno s to akcijo želeli dopolniti ze znruio dokumentacijo še z dokumenti, ki so ns terenu To se nam je posrečilo le v manjši meri. Vsebir.ski del iazstave ic vodi! strokovni odbor ki ga je imenoval svet Pokrajinskega arhiva Kjper, organizacijsko pa so razstevo pripravljali osrednji koordinacijski odbor delegatov občinskih konferenc SZl)L vseh 81 primorskih občin in predstavniki odborov b!viih aktivistov OP primorskih okrožij. Razstavljeni dokumenti v ibtOKO-pijah. i/brani po scenariju, ki je napisal dr. Tone 1'erenc, r.a ¡55 panojih prikazuj ;jc razvoj ljudske oblasti od Temeijiiegi- programa OH slovenskega narod? ter prizadevanja KP5 in Oh za ¿ačetek ,n raziiritev NOb med primorskimi Slovenci do priprav orgarov ljudske oblasti na osvobodit ¿v, same osvoboditev ter 2ivah.no in prizadeto dejavnost na področju celotn ;ga Slovenskega prjmoija in diplomatske boje po osvoboditvi 2a priključitev Sloven-skegj primMi> in občinskimi in medobčinskimi druž-beropelitičnimi organizacijami Polrg domačinov so si jO ogledale tudi Številne delegacije, ki so se v tem času mudile na Gorenjskem. V počastitev kulturnega praznika 8. februarja 1960 pa bo v sodelovanju z Muzejem ljudska revolucije razstava postavljena tudi y Ljubljani v prostorih Muzeja ljudske revolucije Slovenije, Rrzstava že eno leto m po* pc*uje in prepričani smo, da tudi postavitev v Ljubljani ne bo zadnja; Neposredno s to razstavo povezujemo »udi pripravo arhivske razstave o primorskih partizanskih enotah (priprave tečejo ze skoraj eno leto), ki naj bi bila pripravljena io 40 obietniee ustanovitve JLA. Po programu Osrednjega odbor? piekomorcev-borcev NOVJ, po katerem naj bi v iwkaj letih vse brigada dobile razstave o svojih razvojnih in borbenih poteh, smo v sodelovanju z aomi-ciinim odborom 11!. prekomorske udarne brigaae v letu L973 pripravil1 obsežno (166 eksponatov) razstavo o na-tanku in težavni poti borcev 111. PRHKOMORSKE UDARNE BRIGADE in njenem deleiu v hojihza osvoboditev domovine Dokumentacija, ki jo je strokovno odbral in scenarij za razstavo izd "¡tal polkovnik JLA Albert Klun, je bila izdelana v treh »nakih izvodih. En izvjdje dan v brjgadno spominsko sobo v Ilirski Bistrici, drugi izved smo prenesli kot stalno razstavo v Graaec v Dalmaciji, kjer je bil septembra 1979 odkrit tudi »pom nik njenemu pad iemu komandantu Boge, mu Viskiju. Otvomev razstave pa smo povezali Se J spominskim pohodom bivših borcev lil Ptekomorske udarne brigade po njeni borbeni poti. Tretji izvod pa Se gostuje pc primorskih občinah Tako smo jo žt prikazali v Portorožu, Idriji, Tolminu,, Kopru, Izoli, Ilirski Bistrici, zanjo pa se zanimajo 2e v Postoji . Ajdovščini in v Novi Gorici. f Ni naključje, rta je v pDkiajinskem arhivu v Kopru razstavna dejavnost tako živahna: V 12-članskem kolektivu se je znaUa skupina strokovnih delavcev, ki v.dijo kulturno poslanstvo hranjenja in obdelave kulturne ae diščine tudi v predstavitvi, lažnih ■ obdobij in ' m v dokumentih, ki jih ze imamo ali pa iih moramo še zbraf\ /sem, ki jih zgodovina doiočenčgi. obdobja ali območja ¿anina. Kljub temu, da bo že kmalu 60-litnica od prvi" organiziranosti arhivske ilužbe na tem območju iiJ že skoraj četrt stoletja, odkar zavod deluje v današnjem obsegu, je najbrž med najpomembnejšimi viioki, da imamo za tako bogato zgodovinsko preteklost v arhivskih sk'.adi?čih ¿ako skromno količine gradiva fkumaj dotre tri tekoče kiiomete), nenehna prostorska stiska in z mo povezana skromn: kae"ro\ska zas,dba z zelo kratkotrajno delovno dobo v zavodu. S prirejanjem razstav želimo osvestiti o pravici in dolžnosti piavilno skrbi za ohramiev arhivske kulturne dediičine zanamcem tudi ŠirSo družbeno skupnost. TOROClLO O OKROGLI MIZI O PROBLEMIH VAR ŠTVA ARHIVSKEGA GtiADIVA PRED PREVZEMOM V ARHiV Marjan Župančič Komisija ¿a gradivo pred prevzemom v a:hiv pri Skupnosti arhivov Slovenije in Arhivsko druStvo Slovenije sta 14 junija 1978 v Maiinoru organizirala Okroglo mizo o problemih varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv. Udeležba na posvetovanju je bila presenetljivo Številna, saj se gaje udeležilo udeležencev Posebno Številno so bili zastopani arhivarji in drugi predstavniki ustvarjalcev arb;vskegi in registratum :ga gradiva, kar kaže nt ¿ktuai nost izbrane teme za to posvetovanje. Namen posvetovanja je bil, da b: predstavniki arhivov :n delovnih in d Jgih organizacij obravnavali v neposredni diskusiji vse probleme, ki se pojavljajo' v službi varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv. PoskuSah naj bi nafti najboljie reSitve za probleme oziroma nukazati smernice za reSitve Zair.iSljeno je bilo, da bi diskusija tekla v treh delih a) prob'emi ustvarjalcev arhivskeg? in registraturnuga gradiva ?, arhivom; b) določanj'! gradi/a trajne vrednosti; e) deio arhiva v zvezi z gradivom pred prevzemom v arhiv. %2 Zaradi pomanjkanja časa, velikega Števila diskutanto" in povezanosti tem je diskusija v vseli treh temah v glavnem potekala hkrati. V uvodnem referatu je ur. Jože Zontar govoril o obsežni _ problematiki službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv v SR Sloveniji V prvem delu svojuga referata je poudaril, tla je nujno potrebno izuelati liste gradiva trajne vrednosti, ki Di moraie biti drntbeno verificirane. Zatem je spregovoril o metodologiji določe v.mja gradiva traj.ie vrednosti In o nekaterih konkretnih problemih pri valorizaciji gradiva. V dragem deiu referata je govorii o nalogah arhiva v zveu z varstvom arhivskega grauiva pred prevzemom v arhiv. Med orugim je poudaril, da bi se varstvo gradiva pri ustvarjalcih arhivssega in registraturnega gradiva moralo osreuotočiti na gradivo trajnegi pomena. Marjan Drnovšek je pripravil zelo /.animiv prispevek o vaiorizaeiji ustvarjalcev arirvskiga in legistraturnega gradiva. Ugciovii je, da je bila valorizacija ustvarjalcev arhivsk.ga in registratumega gradiva izvedena v ne^aterin arhivih v Sloveniji in nekaterih drugih republikah, vendar zanjo ni nekih enotnih, teoretičnih izhodišč. Zavzel se je za enotne kriterije za valorizacijo ustvarjalcev arhivskega in registratumega gradiva. Vladimir Žumer je prikazal stanje zunanje službe v Sloveniji, kije kljub nekaterim uspehom prccej zaskrbljujoče. To nam je ilustriral z nekaterimi konk-etnimi podatki. Zavzel se je za čimprejšnjo izdelavo list graaiva trajnega pomena. Prof Martin Lorber je govoril o nujnosti vnaprejšnje klasifikacije grauiva v delovnih organ'zaeijah. To bi pripomoglo k hitrejši valorizaciji gradiva v delovnih organi-zaeijah Ing. Stefan Fajmu* je zelo nazorno prikazal probleme delovne organizacije v zvezi z arhiviranjem m izločanjem gradiva in zahteval od arhivov, da natancnc določijo kategorije gradiva trajnega romena. Tuo' estale diskus.je udeležencev posvete ianja so bile zelo zanimive, saj so obravnavale Juai druge probleme, kot npr, šolanje kadrov za arhive delevmh in Orugih organizacij, položaj arhJvaijev v delovnih in drugih organizacijah, organizacijo zunanjih služb v arhivih itd. Vsi udeleženci posvitovania so bili enotni v zahtevi, da se čimprej izdela lista gradiva trajnega pomt na. OBISK ARHIVOV V KOBLFNZU IN KCJLNU Ivan Neiranič V dnen od 28. nov.mbra do 1. deeembra 1978 je skupina enajstih arhivskih delaveev Arhiva SR Slovenije in Arhiva Inštituta zl zgodovino delavskegi gibanja obiskala Zvezni arhiv v Koblenzu in Zgodovinski arhiv mesta Kom v Zvezni republiki Nemčiji. Poved za potovanje je bil ojjled razstave Schnutgei muzeja i? Krilna „Pai.erji in lepi stil 1250--'¡400", za ka*ero «e Arhiv 5K Slovenije" pogodil listino iamostana Bistra (kneza Rudolfa IV. Avstrijskega, 6 II. 1 )60). Predsednik Arhiva je bil povabljen na otvoritev razstave Uprava Zveznega arhiva v Koblenzu nam je priprav a obseien program Sprejel nas je direktor dr. Hans Booms, dr. Heinz Boberaeh pa je v kratkem preglednem predajanju orisal zgodov.no in organizacijo arhivske službe v Zvezni repuo'iki Nemčiji in zveznega arhiva. Ogled di smo si arhiv in z njihovimi strokovnjaki izmei.jali misii in stališča o strokovnih arhivskih vpiasanjih. Posebej so nas zanimale nekatere njihove rešitve, ki se deloma razlikuiejo od nabili. Različno prakso smo opazili že pri opremljanju in /laganju gradiva. Gradivo vežejo v ? do 4 cm debeic zvezke in jih pc 2 do 3 vlagajo \ škatle. Škatle polacajo na oolice eno vrh druge. Vrste se od desne proti levi oa spodaj navzge ' (obiatno od naše prakse). Zanimala nasje tudi organizacij d dela v zvezi s tako imenovano zunanjo sluibo. Nimajo namreč delavcev, ki bi se posebej ukvatjali z gradivom p;ed prevzemom v arhiv (zunanja služoa), pač pa isti ariuvist (pri niib „znanstveni arhivar") odgovarja za določeno vrsto tondov (npr ministrstva), od nadziranja gradiva pri ustvarjalcu, skartiranja, do obdelave in popisov v arhivu. Trdijo, da je tako organizirano delo temeljitejše in pestrejše. Ob ogledu arhhskih prostorov m gradiva smo precej časa posvetili bogati zbirki plakatov. Med njimi jih je preeej tudi z natege ozemlja. Nato smo si ogledali filmsk: arhiv, ki je nameščen v neKdanji trdnjavi Ehrenbreitsteir. nad mestom Koblenz in deluje v okvin Zveznega arhiva. Z adaptacijo so pridobili okrog 3000 m2 skladiščnih prostorov. V njih ločeno hranijo gorljive nitro- in aeetatne filme. Skladišča so opremljena s kovinskimi policami in napravami, ki vzdržujejo stalno temperaturo v mejah med 5 in iO°C in okrog 50% relativno vlago. To velja za čmo-beli film, medtem ko tiran.jo barvni film pri temperaturi rrud -5 in 0°C. Idealna temperatura za ohranitev barvnega filma je okrog -18% Vendar pri tem preti filmskemu traku ob uporabi nevarnost kondenzirane vode. Do leta je arhiv zbral 27.000 naslovov dokumentarnih filmov in okrog 1300 naslovov igr-mih filn.ov Najstarejši filmi segajo v leto 1895. Najpomembnejša je serija tednikov, ki prikazujejo politične in družbene dogtdke v različnih obdobjih nemške ¿god'ivine. Skupka dolžma filmov v tem arhivu meri 45 milijonov metrov Kopije izposoja arhiv za predvajanje na televiziji, za znanstvene raziskave (filmi imajo veljavo zgodovinskega -ara s poaatkj o preteklosti in se v tem oziru ne ločijo od spisovnega gradiva) in drugim uporabnikom. Ob uporabi so kopije izpostavljene poškodbam in tudi uničenju, zato so iioeiali za pOLimezne naslove po vec kopij. Dosledno upoštevajo dejočilo, da kopij — unikatov ne izposojalo. Negative so cavarovari tak«, da uporabljajo za kopiranje dub negative. V celoti obsega varsivo graoiva /sakodnevno nadzorstvo v,age in temperature v skladiščih, pieglede posameznih filmov na montažni mizi in restavriranje poškodovanih trakov To dcl^ omogoča laboratorij skopirnieo, ki deluje v okvru arhiva. Opremljen je z vsemi potrebnimi napravami m aparaturami za kepiranjo in preglete filmov. 83 Na montažnih mizah strokovno obdelujejo filme in ugotavljajo podatke za evidence o filmskem giadivu.. Kopirane filme predvajajo v manj i i projekcijski dvorani, ki bi jo moral imeti vsak filmski arhiv kajti kvalitete kopne na montažni mizi ni mogoče v celoti ugotoviti, Vse de'o v filmskem arhivu v Kohlenzu opravija /SO delavcev, I'o t cm ko smo si ob razlagi er ?ga izmed arhivisiov tega arhiva nabrali vrsto vjisov, bt te vtise lahko strnili v naslednje ugotovitve, V tem arhivu je teorija o varstvu filmskega gra-d:-,a liresnif ena v praksi. Gradivo hranijo v urejenih skladiščih z ustrezno vlago in temperaturo. Ločene hranijo črno-bele in barvne filme Posebej so urejena skladisčaza negorljive in gorljive filme, ki so jih večinoma prekopirali na negorljivi trak, PoIf?g tega, da filme strokovno hranijo jih tudi izposojajo. Popolno varstvo grauiva jimomogoca laboratoiij, v katerem poškodovane filme obnovijo in na ročrikom v najkrajšem času izdelajo kopije, Arhiv je tehnično opremljen z aparaturami, ki omogočajo v»a deia s filmi. Ob zaključku ogfeda so nam v projekcijski d »orani predvajali še neevidenLrani dokumentarni film iz druge svetovne vojne o akeijaii enmške vojske na območju Bosne ali Črne gore. Po posredovanju Zveznega arniva v Kobiencu smo si novembra oglecah tudi Zgodovinski arhiv mesta KV>ln, Sprejel nas je direktor arhiva dr Hugo Ste lik amper, ki nam je predstavil arhiv. V njem hranijo bogato in zelo staro gradivo, okrog 60 000 listin in rokopisov od 9 stoletja dalje, arhiv katedrale, Hanze in mesta, V razliko od zveznega arhiva imajo tudi graoivo goipoaarskih organizacij, ki ga dobijo ali odkupijo, V Ktiinu so izvedli delitev med bibliotekami in arhivi, tako da rokopisi sodijo v arhiv tiski pa v biblioteko Zato hrani arhiv veliko število starih rokopisnih knjig. Zgradba jC nova in sodobna. Dogradili sojoleia 1972, Upravni prostori s čitalnico so ločeni od skiadUč, Klimat skib naprav nimajo. Zgradbo sc dobro izolirali; uporabili so srednjeveške gradbene izkušnje, tako da granit na zunanji stran' in opečno steno v notranjosti ločuje plast zraka. V skladiščili vzdržujejo temperaturo 15°C in vlago med 55—60 % relativne viage Okna na skladiščih so zelo majhna. Tako zavarujejo gradivo pred ultravioletnimi žarki. Vakuumskega skladiSčenja Se mso uporabljali. Ker je piedrago V kleti upravne zfradbe je trezor za lisune in redke tiske čitalnica je velika in svetla, 160 m2 z 32 sedeži. Zgrajena je ob.vnodu v tgradho V njej so tri posehni manjši prostori za uporabo diKtafcna, pisalnega stroja in mikročitalca. Vodja čitalnice ima stekleno kabino in je s telefonom povcian z depoji. Vsako naročeno gradivo je mogoče dobiti v 15 minutah. Gradiva ni potrebno naročiti prej. Količina naročenega g.adiva ni omejena. Za obiskovalce čitalnice je urejena posebna garderoba. Oprema skladisč je kovinska, podobno kot v Koblenzu Listine visijo v posebnih omarah Te nimajo odpitin za zračenje, kar p? m potrebno, ker se ne zapirajo pretesno. Arhivsko gradivo vedejo • in zlagajo v škatle, ki jih, podobno kot v Koblenzu, odlagajo na police. Ogleoaii smo si originalno opremo listin. Te ovijejo s folijo (ne PVC), ki ne škoduje papirju oziroma pergamentu Folija je na vrhu stisnjena in privita z medeninastimi vijaki na poseben obešalnik. Pečati so v p.ozornih ikatlieah prilepljeni na folijo. Listine in pečati so tako zelo dobro zavarovani. Uporabljajo jih v foliji. To odpirajo le, če pečate fotografirajo, Arhiv ima tudi bogato biblioteko. V konservatorski delavnici (na 250 m2) obnavljajo dokumente v glavnem s papirno pulpo zelc poškodovane pa tudi z laminacijo. V njej delajo knjigovezi; ki sami pripravljajo opremo za gridivo ir ga vežejo. Gradi"o tudi mikiofilmajo. za kar imajo več mikrofilmskih aparatov. Mikrofilmski labo-atorij ima 2C7 m2 površine. En de'ive; se ukvarja samo s programom varnostnega mikiofilmanja, kije pripravljeno v okviru države, Pogosio prirejajo razstave. Zadnja, o J katere so nam poklonili tuoi kataiog, je nosila naslov , Stari k"lnski ročno izrisani zemljevidi (karte)", Za obiske Šolske mladine imajo posebno dvorano s stalno razstavo. V Kolnu smo si poleg razstave ..Parlerji in lepi stil' Ogledal: tudi kulturnozgodovinske spominke, med njimi rimski zid, staro mestno četrt ob Renu, romansko cerkev sv. Martina, magistrat z rimskim tlakom, katedralo in m o 0 cm i ,,Rimsko — germanski muzej'. ARHIVSKA RAZSTAVA „KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI 1919-1941" Peter Rib nikar V okviru proslav ob 60-letrici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije v S'oveniji je Arhiv SR Slovenije pripravil arh:vsko razstavo z naslovom „Komunistična partija v Sloveniji 1919-1^41". Razstavo je podrobneje opiedelil s podnaslovom „Pc dokumentih državne uprave v Arhivu^ SR Slovenije" ter je s tem omejil izbor dokumentov le na tiste dokumente, ki jih luani v svojih arhivskih fondih nekdanjih upravnih in piavosodnih orga lov in sodišč. Razstavljeni dokumenti so nastali ob uradnem poslova- nju, in sicer z uradnim poslovanjem med .uradi, ob delovanju ptavosodnin organov in sodišč pri preganjanju komunistov, somišljenikov komunističn^a gibanja in Komunistične partije Jugoslavije ter pri preganjanju komunistov lirj komunističnih organizacij s strani policijskih, zardarmerijskih in upravnih organov. Prenekaten dokumenti so nastali tudi ob delovanju Komunistične stranki Jugoslavije in posameznih komunistom Te je policija zaplenila ob hišnih preiskavah pi i posameznih komunistih ter pri piciikavah uradnih prostorov komunističnih in delavskih naprednih organizacij Nekatere dokumente pa so upravni organi odkrili s cenzuro tiska in postnih pošiljk. Veliko zaplenjenih dokumentov je biio nato priloženo poročilom upravnih organov in poročilom policijskih in žandarniergskih organov. Ti dokumenti so predstavljali (S4 pomembno obrerrenilno gradivo v številnih procesih proti komunistom, pogosto pa so bili upravnim organom v pomoč pri odkrivanju prepovedanih komunističnih organizacij ui posameznih Komunistov. Z ozirom na nastanek sc bile na razstavi predstavljen? tri vrste dokumentov, in sicer; - dokrmenti upravnih, policijskih, pravosodnih organov m sodišč., ki $0 jih pieda;av{;aii uradni dopisi, poročila, razglas] društvena pravita, ratvidnice komunistov, Stznanii komunistov okrožnice nižjim državnim organom, obtožnice, sodbe, dopisi, državnih tožilstev, sklepi dižavnih tožilstev o prepovedi širjenja komunističnih tiskov in o zaplemb' teh tiskov; - dokumenti državnih upravnih organov s prepisi dokumentov, k. so nastali z delovanjem Komu nistične partije Jugos^vije in SKOJ-a M id ;o vrsto dokumentov so najštevilnejše okrožnice lianske uprave Dravske banovine in Ministrstva za notranje zadeve v Beogradu, k- so jih izdajali nižjim upiavnim organom kot pr-pomoček za odkrivanje komunističnih organizacij; dokumenti, ki jih je izdala Komunistična stranka Jugosiaviie. Komunistična stranka Slovenije in SKOJ v času svojega legalnega zlasti pa se v obdobju ilegalnega dovoljenja. Med temi dokumenti so najštevilnejše zastopani letaki, plakati, razni komunistični tiski, statuti komunističnih or^amzacij in njihovi proyami, r^solrcije, na"odila za delo in drugo gradivo, s katerim je Komunistična stranka Jugoslavije po eni strani seznanjala slovensko javi lost s svojim delom in političnim stanjem p" drugi st.ani pa je /so slovensko napredno javnost spodbujala k boju za politične, demokratične, narounostne m socialne pravice, k boju proti fašizmu in oblikovanje zavesti za politično enotnost slovenskih ljudskih množic. Z razstavo Arh;v SK Slovenije ni nameraval nrikazati drlovania Komunistične stranke v Sloveniji v celoti niti ni hotel pouati kritične ocene- razstavljenih dokumentov, temveč je želel z dokumenti opozoriti na razširjenost delovanja komunistov na vsem slovenskem nacionalnem prosioru in pokazati, kako je spremljala širjenji" komunističnega gibanja med Siovrnci državna oblast. Na razstava so bili prikazani tudi novi, doslej Se neznani d Oku men ti Dokumenti so bili razstavljeni v kronološkem redu ¡io naslednjih temah - komunistično gibanje v blovniji do ustar ovitve Komunistične stranke v Sloveniji; - Komunistična stranka v Slovenij. v obdobju legalnega delovanja; - prvo obdobje ilegalnega delovanja komunistov v Sloveniji; - komunisti v Necdvisni delavski stranki Jugoslavije; - komunisti med malo Otznano in razglasitvijo diktature; - delovanje Komunistov od sestojanuarske diktature do ustanovnega kongresa Komunistične stranke Slovenije; - komunisti in mobilizacija demokratičnih Slovencev za boj pioti fašizmu in obrambo domovine. Razstavljeno je bilo I4L dokumemov Razstav^ sne dokumente smo pepeitriti s fotografij a. ni nekaterin oseb, objektov in dogodkov, pomembnih za razvoj komunističnega gibanja v Sloveniji. Dokumenti in fotografij e so bili razstavljeni v 56 steklenih panojih, od teh je bilo s:dem panojev veznega teksta. Pano je bii oblikovan v obliki lista slikovnega albuma Dokumente so izbrali in komentirali Vladimir Koloia, Jože Prinčič in Peter Ribnikar, fotografije slik je izdelal Muzej ljudske revolucije Slovenije, fotografije veznih tekstov in podnapisov pa fotogratski mojster Naroonega muzeja v Ljubljani Sreče Habič Rnzstravo je likoino oblikovala zunanja sudilavkf Arluvadipl. inž. arhitekture-Romana Lesnika, ki je oblikovala tudi katalog. Katalog obsega stian1 ir vsebuje kratek uvod, opis posameznega dokumenta s kratkim regestom ir mestom hianjenja dokameita, seznam fotografij in kronologijo najpomembnejših dogodko" zgodovine Komunistične partije Jugonavij t. Razstava je bila odprta 19. aprila 1979 ob 12. uri v Prešernovi dvorani SAZLT na Novem Urgu v Ljubljani. Odpri jo je predsednik Republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič ob prisotnosti številnih političnih kulturnih, znanstvenih, orosvetnih in dru|ih javiiih delavce/ ter predvojnih komunistov. Arhiv SR Slovenije je razstavo posredoval od 15. do 24. novembia Kulturni skupnosti občine v No,ri Gorici od 10. do 15.decembra 1979 pa še Kulturni skupnosti občine Vrhnika. 85 PRVO 1WÍVI-TO VANJI: O O PRI-M I ARU. VS KI 11 SKLADIŠČ IN MÍIMVSKHGA GRADIVA ARHIVI 79" l^ler Klasinc Arhivsko društvo Slovenije in Komisija zagiadivu pred prevzemom v arhiv sta priredila 7. in 8.junija 1979 v Mariboru 1. posvetovanje o opremi arhi.skih skladisč in arhivskega gradiva. Namen posvetovanja je bil posodobiti, poenotiti in standardizirati opremo m arhivska skladišča pri arhivskih ustanovah in pri delovnih organizacijah, pri katerih nastaja registraturno in arhivsko g.adivo. Posvetovanje nnj bi tudi rešilo vprašanje opreme arhivskega in registraturnegn gradiva glede na raznolikost in množičnost l ega gradiva v današnjem svetu. V arhivskih ustanovah kakor tudi v arhivskih skiadisčih delovnih organizacij obstajajo z ozi-rom na specifičnost |iosaineznih skladišč različni tipi in načini tehnične opreme Zelja po enotnosti je spodbudila arhivske strokovne delavce k sodelovanju s proizvajalci tehnične opreme, ki so seveda pokušali zanimanje za tekoče in slalno dogovarjanje pri reševanju tcvrstne problematike. Ce hočemo zanamcem ohraniti dokumente o delovanju in življenju uaiuSnjih dni, moramo te dokumente pravilno hranili. Da se torej arhivsko gradivo ne b. uničile, ga moramo hraniti v posebnih arhivskih skladiščih, še prej pa ga moramo pravilno telinično opremiti Na žalost pa arhivski strokovni delavci še vedno ugotavljajo, da je lriiivsko gradivu večini delovnih organizacij zadnja skrb Se "edno se mnogo registraturnega in tako tudi arhivskega graoiva hrani pc kleich. podstrešjih, r;.znili hodnikih, splošnih skladiščih in podobno. To vprašanje bi delno rešili z enotno opremo, ki b: jo lahko izdelovali v velikih serijah in bi bile zato cenejie. Posveiovanje je okvirno izdelalo minimalne normative za tehnična vprašanja arhivski!-. ustanov kakor tudi za arhivska skladišča v delovnih organizacijah in želelo določiti enotno op.emo arhivskega in registraturnega gradiva. Po opravljenem evidentiranju vseh problemov v zvezi z opremo je postalo organizatorjem takoj jasno, da bomo probleme v zvezi z opremo in ustreznimi standard, lahko rešili šele po nekaj takih posvetovanjih, zato je sprejel sklep, da pcsvetovanie prerase v staino viakoletno insti-lucijo. Na posvetovanju so sodelovali arhivski strokovnjaki iz Sloverijc In predstavniki podjetij, ki izdelujejo tako ali podobno arhivsko upremo, Splošno je o standardih za tehnična /prušanja arhivov govoril dr. Jože Žontar. medtem ko je delovna skupina Arhiva SR Slovenije v sestavi M. Oblak-Carni, B. Umek, M. Zupančič in V. Kološi obdelala vprašanja arhivske zgradbe ob primeru in iz kušnjah pri obnovitvenih delih Arhiva S RS, predvsem pa vprašanjn od lokacije prek projektiranja giadnje, notranje opreme in -azdelitve delevniti in skladiščnih prostorov vse do razsvetljave itd O knjižnični opremi in njenih specifičnostih je predaval dr. Bruno Hartman, ruvnaielj Univerzi-le me knjižnice v Mariboru. Vprašanje tehnične opreme arhivskegn in registraturnega gladiva je obdelal Peier Klasinc, k; je piedvsem opo/oril, da je potrebno tehnični opremi posvetiti pn.v tolike skrbi in se potege .ati za enolno opremo gradiva. Ivan Nemanič je sodeloval s prispevkom o filmskih arhivih, o značilnostih filmskega gradiva de poj ih za ¿Hm itd. Specialna vprašanja so obdelovali dr. Jože MlinariČ, ki je govoril o opremi hstinskega trdiva, ing. Nada Majcen, ki je obravnavala opremo delavnic za konserv:ranje in re stavriranje arhivskega gradva, ter Vladimir Zumer, ki je obdelal pereče probleme v zvezi z arhivi v deiovnih or¿anbacijah. Piedstavnik Primata" ing. Ivo Kosi je v dveh prispevkih na dokumentiran način prikazal dosedanje proizvode, ki sc in bodo imeli pn opremi arhivskih skladišč in arhivskega gi adiva ve'iko vlogo. Podobno je v zvez. z arhivskimi Škatlami obrazložil nekatera vprašanja h staiiiča predstavnik TL ..Ceršak '. Udelcicnd posvetovanja — vseh je bilo okolo 120, prišli p;r so tudi iz sosednjih republik - so si og^eaali tovarno lepenke „Ceršak"' in proizvodnjo arhivskih škatel. Vsi referati s posvetovanja bodo objavljeni v posebni brošuri POROČILO O OBISKU ARIUVUV V VARŠAVI IN KRAKOVU MaJjetu Čampa Junija l°79je Arhivsko društvo Slovenije organiziralo enotedenski obisk poliskih arhivov: arhiva starih listin (Aichiwum Crlowue Akt Dawnycb ~ gradivo od 1155 do I91HJ arhiva po letu 1918 (Arclnwum Akt Nowych) « Varšavi m vojvodskeg.i arhiva (Wojewodzkie Arohnvuni Panilwowe iihdobje 1257-1956) v Krakovu. Ogledali smo ;i še arhiv dokumentacije v Varšavi iArchivvjm Uokuiner.iaciji Mehanicznej). Arhivi zajemajo tudi tukaj daljša časovna obdobja, S Poljaki smo izmenjali nekaj pogledov in izkušenj, Spoznali smo da imamo precej skupnih problemov, od prostorske stiske do konservaeije gridlva in med zadnjo vojno uničenih ali odnešenih dokumentov Izmenjali smo si nekaj strokovne literature- poljski nrhivisti se zelo za1"« maje za znanstveno obd-lavo gradiva. Trenutno posvečaio veliko pozornost obdelavi tistih meterialov. kijih potrebuje gospodarstvo. Zagotavljali so nam, da nimajo problemov s kadri. Tako im.i npr. kiakovski arhiv za obdelavo 8^00 t m gradiva 65 sodelavcev. V Varšavi so bile vse arhivske stavbe zgrajene oziroma obnovljene po končani 2, sveicvni vojni. V Krako/u pa stara poslopja ne zadoščajo več in je stiska s prostorom; en depo je npr. urejen v srednjeveškem Wawelu, Oprema 86 depojcv je bila povsod kovinska, SKrbijo tudi kolikor mogoče za primemo klimo, saj j'1 podnebje tam celinsko. Varšavki Archiwum GiO\vne Akt Dawnyeh spravlja razgrnjene listine v kartonska Škatle in n ihove pečate posebej ovijejo s tankim papitjent. Poljaki za različne platnice in ovoje pri vezavi in hranjenju arhivskega gradiva dosledno uporabljajo surovo laneno platno. Osrednji laboratorij za konservacijo je urejen pri arhivu starih listin v Variavi in priča o veliki skrbi za zai,č.to listinskega grrdiva. Manjši laboratonj za Konservaciio dokumentov in p'.aka*.ov ima arhiv za gtadivo po letu 191 K. Pri konservaciji dajejo prednost naravnim materiaiom in rečni restavraciji, lami-nacijo uporabljajo le pri zelo poškodovanem gr:.di"u. Č:talrice so preprosto, 'oda funkcionalno opremljene. Viuei smo pripravna lesena stojala z regu ¿cijo za atlante, večje knjige ali .vezan;: časnike Čitalnice so imeie mikr> čLalce. Zeio uporiben je bil transportni voziček za razučno gradivo. Varšavski arhiv dokumentacije-nam je pokizal metode dela pri konservaciji filmsKege gradiva in shranjevanju vseh vrst zvočnih zapisov Za dUke uporabljajo karLonske škatle in lesene police, za shranjevanje filmov pa kovinsko opremo in klimatiziiane prostore. Zbirajo vse stare fotografije, kijih zanimajo ne le po yvoji vsebini, ampak tudi zaradi grafične opreme značilne za posamezne fotografske ateljeje. Svoje obsežne kartoteke sistemati¡no urejajo po liDK sistemu. Ogledali smo si tudi kulturne znamenitosti Varšave: kompleks obnovljenega starega mesta, spomenike neznanemu vojaku, junakom Vaišave, junakom geta, Chopinu itd. Obiskali imo muzej koncentracijskega taborišča v Oswiecimu (K Z Auiciivvitz) in Brzezinki (K7 liirkenau). V Krakovu smo videli zanimive staro mestno jedro, kije pod zaščito INESCA, Jagellonsko univerzo, katedralo, grad Wrwel itd. Ob koncu lahko ugotovimo, da je bila strokovna ekskurzija na Poijsko zelo uspešna. IX. ZBOROVANJE ARHIVSKIH DEIAVCEV SLOVE N1JE V RADENCIH Viktor Vrbnjak Arhivsko društvo Slovenije je organiziralo od 26. do 28. septembra 1979 v stekleni dvorani zdrr.viiišča ,,Radenska" v Raaencih IX '.borovanje arhivskih delavcev Slovenije. Za Raoence, ki so to leto proslavljali llO-letnico naiivanja mineralne vede, letos pa poteka 110-letnica kape lik t ga (t .j. radenskega) slovenskega tabora, zadnjega na slovenskem Štajerskem, se je društvo odloČilo na pobudo nekaterih svojih članov iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru S to 'okacijo se je želela poudariti nrisotnost "rganitirane arhivske službe tudi v Pomurju, kjer taksnega zborovanja doslej še ni bilo, Pokroviteljstvo sta prevzeli ¿dravihšče .Radenska" v Radencih in skupščina skupnosti pomurskih občin v Murski Soboti in Feri Horvat gene min: direktor zdravilišča, jj v pozdravnem govoru posebej poudaril, da je to rezultat tesnega sodelovanja med Pokrajinskim arhivom v Maiiboru in zdraviliščem. Zborovanje je programsko pripravila posebi a komisije (Marjan Drnovšek, dr. Vasilij Meiik in dr. Jože Zontar), ki jo je imenoval izvršni odbor društva. Predložila je temo zborovanja in predvidela referente. Na njeno pobudo se je obravnavala , na tem zborovanju problematika upravnih organov in njihovo arhivsko gradivo za območje SR Slovenije oo srede 1B. stoletja do danes V prvem (tako imenovanem teoretičnem) aeiu so bili v glavnem oodelani upravni organi, njihova struktura, delovanje, kempetence itd., brez ozira na ohranjenost gradiva; v drugem (tako imenovanem aplikativnem) delu pa je bila podana predvsem analiza stanja ohranjenosti, vrste in pomrn gradiva nprrvnih provenienc v nekaterih slovenskih arnivskih zavodih s primerjavo o posamtznih obdobjih. Po pozdiavn:h govorih predstavnikov pokroviteljev (Fcn Horvat in Karel SukiČ), predstavnika ZgoaovinJcega društva Slovenije (di. Janko Pleterski), ki je poudaijai pomen sodelovanja arhivistov pri raziskovanju naše zgodovine, in po prebranih pozdravnih telegramih (npr Zveza arhivskih društev Hrvatske idr) je sledil uvodni referat društvenega predsednika Petra Kiasinca. V krajšem, preglednem govoru je prikazal četrtstoletni histeriat društva, poudaril povezanost med us*vaijalci arhivskega gradiva in arhivskimi zavodi tei upoiahniki, nagiašal potrebe po Šolanju in strokovnem spopel nje vanju arhivskih delavcev ter naStel nekaj vidnejših rezultatov slovenske arhivistike kot teorije in arhivske publicistike kot ene od oohk njene prakse. Sledila sta referata, ki sta poskušala zborovalcem približati zgodovinsko preteklost kraja in okolice Radenc, s čimer sta želela prisotne opozoriti tudi r.a arhi/ske v(re La radensko krajevno zgodovino. O starejsi dobi današnja gomjeradgonske občine do začetka 17 stoletja je spregovoril dr. Jože Mlinarič- ki je na osnovi arhivskega gradiva v Gradcu in Mariboru podal zaokrožen piikaz goipodar-ske^a in socialnega življenja gomjeradgonskega podeželana v obravnavanem obdobju. Narodnopolitični razvoj na ozemlju nekdanjega gornje radgonskega političnega okraja je obravnaval Viktor Vrbniak, ki je poudarjal, da bi za celovitejšo pudobo takšnega pregleda bili potrebni pred^ .■sem ohranieni arhiv: občinskih in okrajnih provenienc. Žal arhivi nekdanjih majhiih občir , ki sc pokrivale eno ali dve vaški skupnosti, v glavnem niso ohranjeni.1 okmj ni Da tudi zelo fragmentarno, Na deželno namestništvo v Gradec poslani akti te ali one inštance pa . so že bolj odmev razmerja med vasjo kot sedežem občine in mestom kot okrajnim središčem Dr. Jože Zontar je na csnovi študija, povezanega s svojo doktoisko disertacijo, pregledno prikazal organizacijo državne uprave na Slovenskem od ¡rede 1 ž. stoletja do danes. Pc same m a poglavja iz te problematike so doslej obdelovan pr^dvspm pravni zgodovinarji (npi M. Dolenc, J. Polec, S. Vilfan B Voinjak idr.), manj pa zgodc/harji (npi M. Mi&avčič, Fr. Skcrl, Jo s. Zontar idr.), ¿a to so 87 j sloveti 3Ki arluvisti, ki so pc svojem osnovnem študiju predvsem zgodovinarji, na tem zborovanju smoirno analizirali posariezne vrste državne. deležnih in drugih uprav, da bi tako zase ugotovili notranjo strukturo upravnega ustroja pri ms, raziskovalcem pa nudili več vpogijdir v konipetenčr.ost teh organov. Referati ki so temu sieilili, to spoznanje povsem potrjujejo. Tu seje prvi dan razpravljalo o ogiskem upravnem sistemu od srede 18. stoletja do 1918 (AntoSa Leskove;), o upravnem po stopkit (Jelka Melik), c razvoju statistike in statističnem gradivi: (mag.. Stane Granda), o centralnih državnih upravnih organih (Lma Umek), o reprezentanci in komori ter deželnem glavarstvu za Kranjske (Majda Smoic) o arhivskem gradivu upravnih organov za Kranjske '1850 do 1918 (l^ter Rilmikar), c upravnopolitičnih spremembali na Goriikem od srede lis. stoletja do 1945 s posebnim ozimni na občine (Stanislav Murovec — Ljudmila Bezlaj-Krevel) in o banski upravi Dravske banovine in njenem gradivu (Vladimir Kolosa) Njihova dogmnj.i so nov prispevek tako k slovenski arhivistiki koi k našemu zgodovinopisju. Vsebino reteratov posredujeta ta in na slednja številka našega arhivi stičnega glasila, zato se v podrobnosti na zborovanju izrečenega ne bomc spuščali. To velja tudi za referate drugega dne v;, zborovanja, ko je bil govor o okupacijski civilni upravi na Slovenskem in njenem gradivu (prispevek dr. Toneta Ferenea je bil preoran), o arhivskih fondih organov ljudske oblasti na Slovenskem 1941 do 1944 (Marija Oblak-farni), o SNOS-u 1944 -1946 glede na organizacijo, kompetenee in arhivsko gradivo (Jože Prinčič), o arhivskem gradivu republiških upravnih jrgarov pc 1945 (Marjan Zupančič Majda 1 icko), o upravnih organih in njihovem gradivu v Slovenskem Priinorju 1945-1947 (Metka Gomhač), o prikazu gradiva M« stue občine ljubljanske med 1898 in 1930 z aplikacijo na leto 1901 (Marjan Drnovšek) ter o prikazu gradiva Okrajnega ljijdskc^a odboru Ljubljana na primeru iz leto 19o0 (Minn Kafol). Zaradi odsotnosti predavatelja (Ivan Nemanič) je izostal referat o potresnih in volilnih spisih pri Deželrj vladi in Deželnem predsedstvi. Referatom je sledila krajša diskusija o perečih problemih arhivske prakse v sedanjem času o vrednosti arluv-sk:ga sporočila, o enotni urejenosti arhivskega gradiva (Ivan Križnar), o arhivu avstrijske socialne demokracije glede na pristopnost in vsebino gradivu (dr. Franee Rozman) ter o Ferenčevcm referatu, kt ga je nekoliko pojasnila (Nada Kcbal), ne pa bistveno dopolnila. Na konui je predsednik Peter K.asinc še podčrtal pcmen in uspeinost zborovanja: prvič se je pred večjim številom arhivskih delavcev iz dele mili organizacij razpravljalo tudi o tekočih problemih njihove vsakdanje prakse. Udeležba na zborovanju sicer ni bila velika- zbralo se je okol: 80 arhivskih delavcev iz Slovenije, nekaj gostov iz Beograda, Kosova in Varaždina. nekaj slovenskih zgodovinarjev in predstavnikov družbenopolitičnega življenja. Navzlic vsemu pa lakšna udeležb a ne zmanjšuje pomena arhivskega posveta, katerega rezultati se bodo docela izkristalizirali šele po objavi 19 referatov, prebranih na tem srečanju. Z?, publiciranje teh izsledkov sta se na tem zborovanji., na posebni ¿eji, zavzela tako izvršni odbor dmštva kakor iuai uredniški odbor ..Arhivov", k- st1 se zedinila, da vsi referati izidejo v društvenem glasilu. Šele po njihovem izidu bo mogoče pnt* do določenih sk'epov, ki bi utegnili biti koristni tudi pri organizaciji nadaljnjih sistematičnih obravnav (npr. o arhivih v gospodarstvu, sodstvu, šolstvu itd.). Pokrovitelj, ki se je obvszal, da natisne in razpošlje vabila, da jprejnie i_borovalce. dr. jim priredi družabno srečanje (z nastopom folklorne skupine iz Krifčvec pri Ljutomeru), je svojo nalogo pohvalno izpolnil in za konec organiziral še strokovno ekskurzijo na Madžarsko.. V S£Onibalhelyju so si zborovala med drugimi Tjiameni-tostmi ogledali tudi tamkajšnji arhiv. SEKCIJA '¿\ ARHIVARJE ZUNAJ *RHIVSKill ZAVODOV Peter Klasinc Arhivski strokovni delavci, ki delajo v zunanii služhi (t.j. v službi varstva arhivskega gradiva pred orevzemoniv arhivsko ustanovo), so že nekaj čnsa ra^miSliah o ueki novi, višji organizacijski obliki te dejavnosti, ki bi določneje opredeljevala tudi razmerje do dela arhivskih delavcev zunaj arhivskih zavodov. Izkušnje arhivskih strokovnih delavcev v zunanji službi io pokazale, da je varstvo rcgistratumoarhivskegn gradiva pri večjih ustvaijakih v mnogo če ni pogojeno s trajnim strokovnim stikom med arhivskimi deiavci arhivskih zahodov iri arhivskimi delavci dejovnih organizacij, ki gradivo ustvarjajo, ti prva se je to razmerje vzdrževalo predvsem z občasnimi pregledi regiotratumega in arhivskega gradiva pn ustvaijaleih in deloma tudi z raznimi obvestili (npr. z navodilom o naiinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in rcgislraturnrgagradiva ipd.) Arhivski delavei v arhivskih zavodih so prisluhnili tudi željam in potrebam arhivskih delavcev delovniii organizacij, pri katerih lako gradivo nastaja Bolj sistematične sc je začela leta 1978 s problemom boljše strokovne povezave med arhivskimi delavei, ukvajjati Komisija za gradivo pred prevzemom v arhiv pri Skupnosti arhivov Slovenije. Ta komisija je priprav.ia i4, junija 1978 v Mariboru tako imenovano „ukroelo mizo o problemih varstva arhivskega gndiva pred prevzemom v arhiv. V drugi polovici leta 1979 pa so na temelju 29. člena pravil Arhivskega društva Slovenije nekateri arhivski delavci predlagali ustanovitev samostojne sekcije za arhivarje zunaj arhivskih zavodov. Na 9. zborovanju arhivskih deinvcev Slovenije septembra 1979 v Radencih je prišlo do prvih razgovorov o ustanovitvi sckcije Na zborovanji* je bilo tuai prvič večje število delaveev, ki se ukvarjajo z materialnim varit vom registra turnega in arhivskega gradiva v delovnih organizacijah. Tu so se delavei obeh arhivskih profilov dogovorili, da je potrebno Čimprej 88 usiaiioviu sekdjo za arhivarja zunaj arhivskih zavodov ki bi delovaia poa okriljem Arhivskega društva Slovenije, pri čemer bi za koordinacijo dela v začetku skrbela Komisija za gradivo prt d prevzemom v arh-v. Na pobudo Arhivsicega društva. Slcvenije je prišlo ¡4, decembra 1979 v Mariboru do poriovn :ga sestanka te jekrije. Udeležba (4i pnsotnih) arb:vskih dclavcev Slovenije, ki delajo v arhiv ikih ustanovah ali v arhivih delovnih organizacij, jc pokazala, d,i so pogoji za t ikšno ustanovitev dozoreli. Na sestanku so obravnavali organizacijska vprašanja ustanovitve sekcije (Peter Kjasinc), njeno usmeritev oziroma dejavnost (Ivo Marovt) ter sploSn" probleme arhivske službe' kot službe varstva registraturn;ga in arhivskega gradiva pr, ustvaijalcih gradiva oziroma pri arhivskih zavodih (Aleksander EizjaN, Branko Grege' Vladimir Žumtr). V diskusiji so govorili sc o problemu mikrofilma in njegov uporabe v arhivin (tovariš Kodele, Iskra-Ljubljana), o članstvu v sekciji (Mne Vasi?, Splošna bolniiniea, Maribor), in o drugem Za predsecnika iniciativnega odbora sekcije je bil izbran Ivo Marovt, vodja arhiva Cestnega podjetja Maribor, ki so ga zborovalci zadolžili za pripravo organizacijskih in drugih pogojev za pričetek normalnega dela sekcije. ¿00 LET USTAVNI: iN UPRAVNE ZGODOVINE MESTA PTUJA Kristina SanperJ Razstava s tem naslovom je bila odpna od . 20 septembra do 20. oktobra 1°79 v raistjvuem pavdjonu Dušana K vedra v Ptuju. Zgodovinski arhiv je z njo želel proslaviti 60U-letnico zapisa mestnih pravic v statutu iz leta 1376 in obenem predstaviti zgodovinski prerez razvoja ustavnosti in uprave do današnjih dni. Shema razstave: SREDNJI VEK RAZVOJ PRAVA STATUTI - nastar ek in razvoj Statut mesta Ptuja iz leta 1376 Statut m:sta Ptuja iz leta 1513 OBLAJTVA - Nemški cesar Deželni knez Salzburžani Gospodje Ptujski PRAVI , bODb l VO, SUD1SČA MESTO IN MESČANi NOVI V t' K DRŽAVNI ABSOLUTIZbM PRAVO, SODSTVO, SODIŠČA UPPAVA Nadaljevanje srednjeveške avtonorrijc STATUT iz Ida 1887 Zakor o občinah iz leta 19^4 NAJNOVEJŠA DOBA. STATUTI - temeljni akti delovnih orgar izacij, ustanov, zavodov, društev, ustave v ma^m STATUT SKUPŠČINE OBČINE PTUJ iz leta 19 74 Na razstavi je bilo predstavljenih 298 eksponatov, večinoma foiografij, spremnih ieks'ov, listin, arlurekcga gradivu, objektov ter muzejskih eksponatov, knjig in originalnih arhivskih dokumentov. Ob tej priložnosti je izšel tudi kataiog (40 strani) s prispevki slovenskih .igodoviniijev in arnivskih delavcev o temeljnih statutih, in sicer o statutu iz leta 1376 (dr S. Vilfan),, o nasledniku iz leta 1513 (dr. J. Mli^anč), o vmesnem obdobju od 16. do 18. stoletja (dr J. Žontr,:), o statutu iz leta 1ESV (dr V Melik) in o statutu iz leta 1974 fl. Rnu). Razstava je biia zasnovana na principu spremnih tekstov, posnetih pc literaturi in virih in dopolnjenih z ranimi dokumenti in popestritvami. Gradivo v domačem arhivu je nudilo dokaj zadovoljivo vsebinsko osnovo. Uporabljene so bik številne listine in drugo arhwsko giadivo iz fonda FOTOKSEPOTFKA Ta fond je zbial in izoblikoval prof. Anton Kiasinc v svojem dvajsetletnem deiu v našem arhivu. Na razstavi in v katalogu predstavljeno gradivo je citirano le s številko škatle tega fonda, nahajališče pa ni navedeno Največ gradiva jt iz graškega in dunajskih arhivov. Vse potrebna dokumentacija se hrani v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Razstp.vo sije ogledalo okoli 1500 ljudi od teg? veliko srednješolcev PtujCanov. okoličanov kolegov iz Maribora, Celja, Ljubljane in drugih Razstava je bila po mnenju nekaterih obiskovalcev preveč obsežna, tako časovne kot tematsko. Tega smo se zavedali tudi avtorji razstave, vendar je bila izbira gradiva in probhmatike doloiena gicde na temo in je bilo obojega zelo dosti, tako da sc je biio težko opredeliti in preozko omejiti. Razstava je ¿ah te vala od obiskovalcev precej dobre volje in vztrajnosti, da so vzdržali in prebiali vsa besedila. Prihodnje le:o ob 25 letnici arhiva pa bo s posredovanjem Arhiv? SR Slovenije prirejena tudi v Ljubljani In ob koncu za popestritev se nekaj, kar je bilo povedano na otvoritvi razstave. „Ko že btskamo pc zgodovini, Ki je, kot so dejali že stari modreci, učiteljica življenja, poglejmo, česa se Ptujčani od nje niso na ičili, oziroma n^kaj drobcev iz statuta mesta Ptuj iz ieta 1376, ki veljajo še d.ines- nekaj za ptujsko komunalo - člen 63 pravi, a a ne sme sodnik mesta dovoliti, da bj kdo metal smeti na ulice ali pa jih eelo zabasal z lesom; - nekaj za ptujske gasiice — člen 19 pravi, da mora vsak, v čigar hiii je gortio, plakati mestu globo; - nekaj o mcsaijih - člen ti pravi, da mora mestni svet, če je potrebno, postaviti 6 nadzornikov, ki kaznujejo pies+opke mesarjev. S9 KAMNIK V AKMIVSKIH VIkIH Janez Kopač V letu 1979 je Kamnik praznoval 750. obletnico mesta. Osnova za praznovanje obletnice je prva omemba meščanov Kamnika (civium steynensium) v listini iz leta 1229. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, je ob praznovanju pripravi1 razstavo Kamnik v arhivskih virih. Osnovni namen arhivskih razrtav je abčanorr čimbolj približali arhivske dejavnost in porner, arhivskega gradiva za kulturo in zgodovino določenega kraja aU oodročja. Ob pripravljanji' razstave se avtor sreča z dvema osnovnima problemoma, da je za neko obdobje gradiva premalo ali ga ni (starejše obdobje); za drugo obdobje pa ga je lahko veliko preveč (obdobje 3d druge polovice 19. stoletja dalje). Dooatne težave pa povzroča Še dejstvo, da je arhivska dokumentacija za razstave, ki zajemajo dolg časovni razpon, shranjena v Sterilnih arhivskih institucijah in muzeiih, pogoste tudi v tujini. Za arhivske ali zgodovinske razstave je zelo pomembne, da se avtor se/.nani z zgodovinskim razvojem problema ali kraja, ki ga želi prikazati. Potrebno je pregledati vso razpoložljivo literaturo in objave virov. i'ri pripravi razstave Kamnik v arhivskih virih so mi bili v veliko pomoč članki, ki so bili objavljeni v Kamniških zbornikih. Posebno pomembni so bili tisti, ki "Tnajo zcld pourobne opombe, saj sem se s pomočjo citatov veliko lažje orientirai,' zlasti med starejšim gradivom. To so razprave, ki so jih v zborniki!: objavili Jrnko Pele (o kamniških meščanskih hišah in njihovi!1, lastnikih). Majda £ontar in Mirina Zupančič to gradovih na kamniškem in domžalskem območju), Božo Otorepec (o prebivalstvu in gospodarstvu v srednjeveškem Kamniku, o Privilegijski knjigi iv. leta I52S itd,). Vlado Valenčič (o kamniškem prebivalstvu od j?, stoletja dr.lje, o pomenu gozdov ob bregovih Kamniške Bistrice, e gospodarskem življenju mesta v 18.stoieijii itd.), Bogdan Kobal (o gospodarskem razvoju mesta) in Avgištin Lah (o zgodovinskem razvoju mesta). Pomembni so tud, prispevki Ivana Zike. Z? srednjeveško zgodovino mesta je pomembno tudi delo brana Zwittra Starejša kranjska mesta in meščanstvo razprava L. liaumgartncrja o kovanju srednjeveškega denarja v Slovenj Gradcu m Kamnikr? (objavljena v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1933) in razprava A. Luscliina v, Kbengrcutlia o mestnem protokolu iz leta 150?/1503 s seznamom hiš iz leta 1516 (objavljena v Mitteilungen des Museal Vereins fur Krain leta 1905). V Kroniki časopisu za krajevno zgodovino, pa je Ivan Mohorič leta 1955 napisal nekaj člankov o zgodovini fuiiuarstva ob Kamniški Bistrici. Za proučevanje kamniške zgodovine sc pomembne tudi nekatere objave virov. Letopis Matice Slovenske iz leta ]87(i je prinesel regeste listin mesta Kamnika, ki jih je sestavil Janez Parapat, Izvestija muzejskega drustvazaK 'anj-sko iz leia 1896 pa posredujejo povzetke listin ž-jpanij-skega arlhvy v Kamniku, ki jih je sestavil Anten Koblar. Važne so splošne ahjave virov Fran/ra in Milka Kesa, It. Scliumija. A. v Jakseha itd. Izredno veliko pa so mi pri pripravi Mzstave pomagali regesti listin za zgodovino Kamnika, ki jih je pripravil Božo Otorepec in so shranjeni v muzeju v Kamniku. Arhivsko gradive za starejšo zgodovino Kamnika najdemo v arhivskih ustanovah v tujini in domovini. V celovškem, dunajskem, graškem, čedadskem in viderrskem arhivu so shranjene listino iz 12. in 13. stoletja, nekatere v nriginclni obliki nekatere v kasnejših prepisih, v katerih se omenjajo ime Kamnik, priče iz Kamnika, meščani Kamnika it(i V Kapiteljskem arhivu včedaduje upi. listina iz leta 1202, v kateri se med drugim prvič omenjata dva gradova v Kamniku (duo castelle de Staine). V celovškem arnivt pa je listina iz leta 1229 v kater, se prvič omenjajo meščani Kamnika (civiuin steynensium), kar je bilo osnova za praznovanje 750-lemice mesta. Celovški in čedadski arhiv sta nam posredovala mikrofilme nekaterih izbranih listih, »ako da smo na razstavi lanko priknzali tudi fotografije najsiarejse listine v Kamniku V Sloveniji so najstarejši doKumenti za Kamnik zbrani v Ar'iivu Socialistične republike Slovenije, v Nadškofijskem arluvu v Ljubljani in v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Listina, datirana s 26, januarjem 1243, notiiuje listino iz leta 1229, v listini z dne 26. aprila 1277, ki je biia izdana v Kamniku, so prvič po imenih zapisani Štirje kamniški meščani in je prvič imenovana skupnost meščanov. kar predstavlja prvo fazo v razvoiu mestne avtonomije. Na listini z dne 29. junija 1373 je obeSen najstarejši doslej znani pciat meita Kamnika. Dokumenti iz 14 stoletja kažejo začetke trgovine in obrti v mestu. Zc'o pomemben dokument za proučevanje kamniške zgodovine v 15. stoletju in v začetku 16. stoletja je Priviiegijska knjiga m~!sta Kamnika iz leta 1528. 9. marca 1528 je kralj Ferdinand 1. na prošnjo sodnika in kamniškega mestnega sveia potrdil vse privilegije, ki so jih mestu dali on in njege/i predniki V knjigi so zapihani privilegiji od leta 1J62 do leta 1528, V 15. stoletju se pojavijo seznami obratov in vodnih pogonov ob bregovih Kamniške Bistrice, v 16. stoletju so nastali, knjiga upnikov in dolžnikov, urbar gtspost"a Kamnik in celiovska pravila, v kasnejših stoletjih pa najdemo sezname hišnih posestnikov in obrtnikov v mestu itd V vsej zgodovini Kamoika so odigrali pomembno vlogo gozdovi v Kamniški Bistrici. Meščanom so dajal; kurjavo, gLadbeni material, fu2inarjem rudo in oglje, okoliškim kmetom pa paso za živine ii kurjavo, kurje bii vzrok za nenehne spore z meščani, ¿e dokumenti v Privilegijski knjigi mesta Kamniku urejajo odnese o gozdovih med kamniškimi meščani in okoliškimi kmeti, Iz druge polovice 18. stoletja p2 imamo ohranjen razde,ilnlk lesa med meščani na osr.ovi plačanih dtvščin. V drugi polovici 19. stoletja je nastala posebna ustanova, ki se je ukvanala z bistriškimi gozdovi - Kamniška meščanska kcrporacija. Leta 1868 je bila ustanovljena Narodna čitalnica v Kamniku za leto 1882 pa so ohranjena pravila Prvega slovenskegi p^vskiga društva Liru v Kamniku. Leta (890 je iz Ljubljane v Kamnik pripeljal prvi vlak Med bogato dokumentacijo Planinskega društva Kamnik najdeno de lovudni zapis, da je bila 19. julija 1893 ustanovljena podružnica Slovenskega plannskega društvr v Kanniku Na prelomu 19. in 20. stoletja je začela delovati Meitna hranilnica. Za obdobje od leta 1850 uo začetka druge svetovne vojne in za obdobje po letu 1945 najdemo največ arhi/skega g.adiva v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Ta h-ani tudi poselski zapisnik občine Kamnik, v katerega je leta 1911 vpisan Josip Broz kot delavec v tovarni Titan lz tega čisa je ohranjena tudi fetografija Josipi B oža s skupino Titanovih delavcev. Od začetka 20. stoletja daijc je Kamnik /se bolj postajal turistično mesto, zlasti še, ko je v mestu zaživel kopališki turizem. 90 V dvajsetih letih 20, stoletja se je v Kamniku razširilo ¿tavkovno gibanje. V tovarni Titan no delavci stavkali leta 1920 in 192P, Gradivo za stavkovno gibanje je sHranj :no v Arnivu Inštitut', za zg'dovm.- delavskega gibanja v Ljubljani V tem desetletju sta postala častna meščana Kamnika domačin general Rudolf Maister in p.isnik Oton Župančič. Konee desetletja je Kj mnieane vzner.tiijai projekt nove železniške proge od Šmutnega ob Pak i prek Tuhinjske doline čet Kamnik v Kranj. Za oboobje druge svetovne vojne je največ dokumentacijskega grtdiva v Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega ¿ibanja v Ljubljani, v Zgodovinskem arhivu CK ZKS in v arhivu Gorenjskega muzeja v Kranju. Ohrai.jeno je poročlo orotniškegi. okrožja Kamnik, ki dokazuje, da se je vstaja na Kamniškem začela 27, /ulija 1941. O nemškem terorju priča piakat z dne 10, junija 1942,'ko so usmrtili 8 talcev. Razvoj Osvobodilne fronte, partije in narodne obiasti ponazarjajo dokumenti Okrožnega oooora in Okrajnega odbora Osvobodilne fronte Kamnik ter partij-skin komit je v. Na rzzstavi nismo prikazali razvoja partizanskega gi banja v kamniškem okrožju, saj je to pogiavie natančno obdelano v stalni razstavni zbirki itamr iškega muzeja. Zadnji del razstave je prikazal pnrih pet let socialistične izgradnje Opravljene so bile demokratične volitve v ustavodajno sKupŠčino Jugoslavije, rova oblast pa je izvedla vrsto rcvoiucionarnih ukrepov (zaplembe, nacionalizacija, agrarna reforma, menjava denarja itd.). Razstavo smo zaključili z zapisnikom o volifvah v prvi delavski svet in iotografijo članov prvega delavskega sveta v Titanu - ti dokument, so Se v arhivu tovarne Titan. V času pr prave razstave so se izoblikovale Številne teme, ki bi jih bilo potrebno obravnavati. Nemogoče pa jih je bilo smiselno in časovno povezati, ker je bilo obnvr.avano obdobja predolgo. Odločni smo se za načelo časovnega traku. Celih 750 let smo razdelili na obdobja po 50 let, 20 stoletje sr.io razdelili na desetletja, svojo periodo pa je predstavljajo obdobje narodnoosvobodilnega boja in "judske revolucije ter prvin petih iet socialistične 'zgradnje. Princip časovnega traku nam je omogočil, da smo se iahko dotaknili vseh važnejših dogodkov v zgodovini mesta v vseh 750 letih. Na raznavi smo ieleli prikazati čimveč originalnih dokumentov. Izredno razumevale za taK piistop so pokazali v Arhivu Socialistične repubake Slovenije, v Zgodovinskem arnivu Ljubljana In v Gorenjskem muzeju v Kranju, Posebno'pomembno vlogo ima pri arhivskih razstavah tudi oblikovalen, saj mora na pogied dolgočasne dokumente približati obiskovalcu Zelo težak dodaten problem pa predstavlja zavarovanje, zlasti oiiginalnih dokumentov, saj imajo nekateri veliko znanstveno in kultum 3 vrednost. V našem, primeru je to nalogo domiselno rešil inž, arti, Matija Suhaoolc ob pomači iotogiafaMihaPustosiemika. Da se doki menti ne bi poškodovali, smo jih obišali na lesene kljukice, pribite na panoje, nazaunje pa smo vse panoje se zasteklili. Menimo oaje razstava Kamnik v arhivskih virih uspela. V mesecu dni, kolikor je bila postavljena, si jo jt ogiedaio veliko število K imničanov Mnogi so kasneje želeli, da jim posredujemo kopije posameznih dokumentov. Razstava je biia mesec dni na ogled tuui v p'ostorih Gorenjskega muzeja v K'anju ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA - 80 LET VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE Vladimir Žuiner Za 60 let zbiranja, varstva in strokovne obdelave arhivskega gladiva oziroma zapisane kultumr dediščine ter za nrnpevek k razvoju arhivske službe v slovenskem in jugoslovanskem merilu, je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval Zgodovinski arhiv Ljubljana z redom zaslug ¿a narot z zlato zvezdo, Pn tem'je pondariena tudi vloga arhiva pri proučevanju zgodovine. Jedro, iz katerega je rastel Zgjdovinski arhiv Ljubljana, je'leta lE9ii osnoval na pobudo župana Ivana Hrioarja liubijanr.ki mestni svet, ko je za varstvo od mestne registrature oddvoj enega starejšega arhivskega gradiva ime noval pesnika Antona Aškerca, predvsem kol podporo slovenskemu pesniku, deloma pa zaradi slabega stanja v arhivu mstne regisfature. Na ta način je arhiv postal najstarejša ljubljanska mesUia kulturna ustanava, spdda pa tudi med najstarejše tovrstne arhivske ustanove v Sloveniji in Jugoslaviji, Značilno je, da se je arhiv razvil iz mestne registrature. _ za razliko od številnih drugih arhivov, ki izvirajo iz organizirane zbirateljske dejavnosti muzejskih alt zgodovinski!, društev in ustanov, Aškerc je do svoje smrti leta 1912 strokovno na nivoju evidentiral, umjal, prevzemal in hranil mestne arnivalije Od leia 1913 do 192!, ko je bil nastav'jen kot mestni arhivar Oton Zupančič, je arhiv „miroval'', ker je ta deiOval le na literarnem področju Poaobno usodo je aihiv doživljal v začetku službovanja puhlicista Vladislava Fabjanciča, kije formalno nastopil leta 1923, Šele leio 1933 s priključitvijo arhiva Kuhumemu odseku in prva statutarna določila leta 1936, pomeniio začetek ponovnega stalnega poslovanja arhiva. Med len. časom se je arhiv preselil iz Rotovza v stavbo mestnega muzeja, arhivsk. fond pa seje povečal s prevzemom' gradiva mestne r;gisirature iz obdobja od \Z2b do IS^O. Tudi Vladislav Fabjanč:č se je posvetil strokovnemu delu in gradivu, deloma pa proučevanju ljubljanske krajevne zgodovine. Med okupacijo je našlo najdragocenejše gradivo zavetje v zaklonišču Narodne in. univerzitetne knjižnice. Narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija; sta bistveno vplivali na nadaljnji mzvoj mestnega arhiva, prav tako pa tudi niter družbenopolitični razvoj po :etu 1945, Gradivo do leta 1945 je v velikj meri izgubilo praktični pomen, povojno pa gaje vodno liiTcje izgubljale Vse to jc vplivalo na pugoste organizacijske spremembe v mesitieri arhivu, na histveno povečanje prostorskih zmogljivosti in obseg prevzetega gradiva ter na okrepljeno kadrovsko zasedbo. Število in strokovna usposobljenost delavcev arhiva jc nihala glede na finančne možnosti in spreminjajočo strokovno usmeritev Arhiv jc leta 1950 prerasel v proracnnskc ustanovo, V letih 1()49 in 1950 jc arhiv ponovne dobival prostore n: Magistratu, s postopno adapfacijo pa do leta 1960 tudi tedaj najsodobnejša arhivska skladišča s 300u tekočimi me*ri gradiva. Osnovo današnje organizacije in območja delovanja arhiva je postavil leta P66 zvezni zakon o arhivskem gradivu in o arhivih, ko je začel taKratni Mestni arhiv ljubljanski preraščati v regionalni arhiv. Nujnost opravljanja službe varstva arhivskega gradiva na območju celotne republike in formiranje slovenske arhivske mreže z zakonom leta 1973, jc utrdita današnjo organizacijo, v veliki mori pa tudi metodologijo in usmeritev strokovnega dela arhiva, tedaj preimcnovanega v Zgodovinski arhiv Ljubljana, Za opravljanje službe varstva arhivskega gradiva na obsežnem območju 34 občin so bile izoblikovane štiri strokovne delovne enote: Mestni arhiv Ljubljana, Enota za zunanjo ljubljansko regijo z oddelkom v Idriji, Enota za Gorenjsko z oddelkom vSkofji Loki in Enota za Dolenjsko in Rele Krajino ter sknpne službe s sedežem v Ljubljani, V tem času pa vse do danes je arhiv viagal ve.ike napore, da bi skupaj s širšo družbenopolitično skupnostjo, reiil kadrovsko vprašanje (25 zaposlenih aelavcev v letu 1979) in izboljšal materialno osnovo dela. Za hrambo gradiva so bila urejena arhivska skladišča v 12 občinah, za potrebe varnostnega mikronirianja pa mikrotilmski laboratorij. Še naprej ostaja največji problem pomanjkanje arliivskiu skladišč za gradivo z območja Ljubljane, saj se stanje od adaptacije skladišč v stavbi ljubljanskega magistrata ni bistvene spremenilo. Tudi sicer so mnoga arhivska skladišča le nasilna rešitev S prevzemi gradiva upravnih, sodnih. gospoda rsKih in drugih provenienc v izven ljubljanskih občinah, je količina gradiva narasia na okoli ^000 tekočih metrov. Delo arhiva po letu 1945 jc bile v bistvu razdeljeno na arhivska strokovna opravila m na znanstveno raziskovalno delo, zlasti na področju krajevne igodovine. Slednje jc z občasnimi miianji prevladovalo de leta 1972, p-ogram leta 1950. naj bi se iz arhiva ustanovil poseben institut za zgodovino Ljubljanc; sicer ni bil realiziran pač pa je arhiv začel razvijati raziskovalno delo ne zgedovini Ljubljane Rezultati tega so številni zgodovinski Članki, razprave in monografije, ki so bili objavljeni v Kroniki, Knjižnici Kronike, Zgodovinskem Časopisu in drugod, Sterilni razprave o ljubljanski d nobeni in gospodarski zgodovini se izile v zbirki Razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Nadaljevanje te zbirke pomeni leta 1979 začeta serija Gradivo in razprave. Na drugi strani predstavlja rezuitite strokovnega dela na gradivu, ki po letu 1945 ni nikoli docela prenehalo, publikacija 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (Ljubljana 1959), kot pivi spiosn. prrgied fondov in zbirk pri nas ter prvi slovenski pregied arlii vističnih načel. Prcglea strokovnega deii od leta 1959, zlasti pa od leta 1972 dalje, ko je tovrstna delovna usmeritev ob že bistveno izoblikovani arhivski zakonodaji in metodologiji dela začela prevladovati, bo prikazal načrtovani vodnik po fondih in zbirkah leta 1980 Leta 1956 se je pričele tudi s sistematičnim objavjjanjem najpomembnejšega arhivskega gradiva v seriji Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. Na tem mestu velja poudariti pomembno vlogo arhiva pn razvoju slovenske in jugoslovanske povojne arhivistike, zlasti razp-ive in č"anki dr, ¿ergija Vufara' in nato dr, Jožeta Zontarja s področja arhivistike, arh-vske zrko-nodaje in arhivsko tehnike. Najnovejša teoretična izhodišča se začrtala tudi novo, bolj jasno, progiamsko usmeritev arhiva. Teži i Če deia v arhivu mora sloneti na struKOvr.i obdelavi arhi"skega gradiva, ki naj se konča z abjavnmi o gradivi, kar naj bi bil histven delež arhiva pri proučevanju preteklosti. Prevzemanje gradiva v arhiv se mora omejiti na giadivo trajne vrednosti in na. to izhodišče se bo navezalo tudi dele z ustvanalci gradiva. Poglavitne naloge pamoiajo spremljati objavljanje zgodovinskih publikaeij, prirejanje arhivskih razstav, delo z raziskovale; in drugimi uporabniki arhivskega gradiva, skrb za stroKovni napredek, sodelovanje z d ru fini i institucijami, itd, S tako usmeritvijo bo arhiv uresničil poglavitni cilj varstv? zapisane kulturne dediščine in našel mesto v naši družbi. OB PREHODU KONSERVATOKSKC-RESTAVRATOK SKEC.A ODDELKA MUZEJ,i UUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE V ARHIV SR SLOVENIJE Nada Majcen l^ta 1956 je bil v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani ustanovljen oddelek za konservaeijo poškodovanega gradiva-narodnosobodilnega boja, ki ga je biio v Muzeju zelo veliko Konservatorski odcelek jO sestavljali laboratorij za restavnranie in konserviranje zgodovinsko in umetniško pomembnega gradiva. knjigovezrlta ter delavnica za konserviranje kovinskih in lesenih muzejskih predmetov Oddelek je najprej delal le za potrebe muzeja. vendar so zahteve po konservaciji tovrstnega g. adiva tudi iz drug:h ustanov kmalu prerasle njegove zmogljivosti. Tiko oddelek ze vrsto let dela tudi za vse arhive v republiki, knjižnice in 9. leta. Regesti gradiva arhiva pri sedežu stolniee v Senju so urejeni kronološko v štirih fasciklih Zajemajo čas od 1272 do 1800. Tudi tu avtor poleg datuma in kraja, kjer so bih dokumenti izdani, navaja kratek povzetek vsebine poročila, jezik v katerem je pisan, in podatek, ali je dokument originalen ali gre za prepis. Zanimivo je, da dokumenti ne obravnavajo le ecrkvenih zadev, temveč odkrivajo tudi najrazličnejše druge oblike človekovega deiovanja v tedanji dobi. Na zadnjih straneli pričujoče publikacije se lahko seznanimo z bibLografno izdaj zgodovinskega arhiva na Reki in v Pazinu v Viesniku od 1953. do 1976. leta ter s popisom časopisov, ki jih je prejel historični arhiv na Reki P/75. in 1976. leta. XX!. številka Vjesnika. kije ¡žila 197"1 leta. prinaša na naslovni strani zahvalno pismo tovariša Tita za posvetilo iz preteklega zvezka glasila. Tokrat je publikacija s 380 stranmi posvečena 35-let-niči združitve Istre, Hrvatskega Primoija in ostalih zasedenih področij k Hrvatski in obenem k SKRJ. Tudi tu je že ustaljena delitev zvezka na več delov. V pr"em delu, ki nosi podnaslov Arhivsko gradivo, je objavljenih deset prispevkov (str. 7-278). Časovno obravnava v>ak naslednji članek starejše zgodovinsko obdobje. Štirje Članki zajemajo čas drugi svetovne vojne (str. 7-75). 2e v dvajseti številki Vjesnika je Dražen Vlahov opozoril na neraziskano področje delo /anja NOO v Istri in s svojim prspevkom nameraval spodbuditi njegovo proučevanje. V tej številki Antun Oiron obravnava dva zapisnika o ustanovnih sestankih okrožnega NOO za Reko sredi 194^. leta. V članku -'agovaija mnenie D. Vlahova, da je bil ONOO Uuzet ustanovljen konec 1943, in ohnovljen v začetku 1944 leta. Sredi 1944. leta se je iz dela bu/.etskega okrožja formiralo okrožje Reke. Vprašanje. zakaj je prišlo spomladi 19^4 do razmejitve med obiastjc Istre in okrožjem Hrvatsko Primorje, je treba Se razreSiti. Objavljena zapisnika sta eden prvih poskusov osvetlitve dogajanj ua področju Kastva- Lovrana m Opatije od srede 1944 do osvoboditve, Dohra osnova za proučevanje NOli m revolucije v Istri 1944. leta je tudi referat aktivista ZkJ in revolucionarja Milutina lialtiča. V svojem prispevku ga je v skrajsani obliki podal Petar Strčič. Poročile o takratnem dogajanju v Istri ima že širši pomen, saj se je začela borba za Istro tudi v mednarodnem poinenu. Podobno kot omenjeni prispevek prinaša tudi članek Dražena Vlahova dokumente, ki osvetljujejo stanje v Isiri in v Hrvatskem Primcrju v času NOH Štirje objavljeni dokumenti so rezultat delovanja aktivista ZKJ in delegata ZAVNOH Jakova Blaževiča. Nastali so ob njegovem bivanju v Hrvatskem Primorju in Istri tr>koj po kapitulaciji Italije. Izredno zanimiv je članek Mladena "lovaniča, ki vzbuja pokornost z dokumenti, ki prikazujejo okoliščine, v katerih so Italijani aprila 1941. le^a prekoračili meje na Hrvatskem Primorju. Piistarek za prestopilev meje s sramotnimi popoji, ki so jih sprejeli predstavniki jugoslovanske vojske in načelnik mesta Sušak, predstavnik mestne komisije ter nekateri drug predstavnih vojaške in civilne oblasti, pa tudi £e predstavnik novonastale Neodvisne države Hrvatske, je zabeležen z zapisnikom. Zapisnik je nrepis originala, ki seje 'zguhil. Ljubomir Petrovič in Mihael Sobolevski v svoji puhli-kaeiji obravnavata doslej malo raziskano sidikalno gibanje v mestu Suiak v obdobju med obema vojnama. Objavila sta dokumente, shranjene v arhivu Inštituta za delavsko gihai^je Hrvatske v Zrgrehu. Viri. k jih je obravnaval in objavil v svoji študiji Danilo Kien so pomemhen in zanimiv prispevek k proučevanju rako hrvaške kot slovenske zgodovine v čam italijanske okupacije po letu 1918. Avtor pričenja s tem člankom izdajati dokamente italijanske obveščevalne službe, ki je delovata na področju bivše Julijske kraji le od leta 1918 dalje. Center službe je bil na sedežu pokrajine v Trstu. Od tuje služba daiala napotke policiji in civilnim oblastem po distriktih o ravnanju na zasedenih ozemljih. Iz poroč 1, ki so jih pošiljali iz distriktov v center -n obratno, spoznamo, da so se okupacijske oblasti posluževale fašističnih meiod ravnanja proti avtohtonemu prebivalstvu že pred na- sto poni fašizma v Italiji. Članek, ki zadeva problematiko igodovine Reke in nekolike tudi Istre ob koncu prejšnjega stoletja, je dele Jakova Jelinčiča. V ta ramen je objavil deset pisem iz bigate korespondence med Koblerjem Ciiovarnijein in Carloin de Francshijem Avtor namerava z izdajanjem p sem nadaljevati. Zanimiv dokument, ki odkriva gusodarsko in pravno zgodovino Hrvatskega Primerja, je Hreljinski urbar iz leta 1700. Obdelal gaje Lujo Margetič. Urbarje zan miv zaradi s"Oje pravne podlage in seznama imen podloznikov giadu Hreljin. Med drugim poskuSa avtor v svoji razpravi ugotoviti razvoj pravic podložnikov na zemlji, ki so jo obdelovali. Miroslav Bertoša prinaša z obdelavo dveh katastrov gezdov na podiočju Buj, Kovigrada, Poreča in Rovinja prispeven h gospodarski zgodovini Istre ob koncu 17 stoletja. Dokumenta hranijo v Državnem arhivu v Benetkah- V prispevku z naiJovom Pazir.sk;? isprava od 77, novembra 1409 godine Danilo Klen objavlja že znan dokument, a mu tokrat dodajs še hrvaški prevod. Dokument priča, da so imeli določeni kraji v Istri, ki so danes na rangt: vasi, v 14. stoletju že določeno avtonomijo in pravne posebnosti, saj sc bili sposobni samostojno nastopati pioti tujim sovražnikom in proti lastnim tevda.eem. Dngi del zvezka (str, 781-354) je namenjen regestom in inventaijem. Oblega tri članke. V prvem Miho Deteljuh nadaljuje s puMiciranjem regestov o korespondenci med P Kandlerjem in T, Lucianijem. Prav tako tudi Vladimir Kraljic drugič obj; vlja popise arhivsk :gi gradiva ikotij-sKega arliiva v Senju, Na dobrih dveh straneh Ivan Grah podaja nekaj vesti o pičansiccm uporu 1653. leta. Gradivo je zbrano iz enegu izmed pero čil pričanskih škofov „ad limina". Dokumente hrani v Vatikanu Na straneh 360 do 366 je objavljen s tatu Društva arhivskih.delavcev Skupščine občine Reka, Zadnje strani Viesnika spet prinašajo popis časopisov in knjig, ki sta jih prejela pazirski in reški arhiv 197*7 leta, S kritični.n in znanstvenim pristopom do številnih obravnavanih tem je Vjesnik pomembna publikacija virov, ki ni zanimiva le za lokalno zgodovino področij, ki jih pokrivata izdajateljska arhiva, ampak najdemo v njem važne poda*ke tudi za slovensko zgodovino, predvsem pa za zgodovino tistega predela Slovenije, ki je med obema vojnama pripadal Italiji, MITTL1LUNÜEN DES STEIERMARK ISCHEN t ANDES-ARCHIVS, Folge 77, Graz 19?7 Nada Jurkovič Vsebina. 1 Delovno poročilo Štajerskega deželnega arhiva za leto I9"6 - G. Pferschy. 7, Slavnostni ¿ovor univ, prof, dr Fritzu Poschu ob podelitvi nagrade nadvojvode J olianna - D. Pickl. 3. Seznani dajatev in oskrbnikov štajerskih Liechten-steinovizt4 stol. - W Bninner. 4. Štajeiski viri k zgodovini „Marchfutter" v zgodnjem nevem veku - K. Sp:eitzhofer. 5. Po/.ig utrdbe Kurlovac v turški vojni leta 1697; pedatki iz notranjeavstrijskih virov - p, D. Roth. 6. Opažanja k temi restavilianje papiija in profil poknea oziroma o izobrazbi arhivskega restavratoija - K. Trobas. • 7. Pranje — pripomočki — proces — K. Trobas. Ustavila bi se ob prispevku F O Rotha Požig vtrdbe Kar lovi c v turški vojni leta 1692 Avtor zelo na široko govori o zgodovinskem ozadju, o ut'dbah pioti Turk jm na pedročju Štajerske, Bele Krajine ter Hrvaške, V Karlov';u je leta 1697 izbruhnil požar, Ki je bil podtaknjen. Podtaknili pa ga niso Turki oziroir a njihovi privrženci, anioak po navedbi avtorja „tolpa"1 tatov in roparjev, ki je delovala na področju „Slovenske marke" in severno oa spodnje Save do Zagreba. Ta podatek, ki do zdaj ni bil znan. povzema avtor iz arhivskih dokumentov, ki jih hrani Štajerski deželni arhiv, in naj bi služil kot informacija, ne pa kot dokončni, interpretacija n MlTTFIF.l/NGEN DE> STE1ERM,VlRK1SCHEN LANDES-AKCHIVS, Folge 21; Graz 19^ Kristina Sam peri G.Pfcrschy razgrinja Urok spekter dejavnosti v Deželnem arhivu y Gradcu (str 7-26). Brajue seznama z dejavnostjo uslužbencev, njihovih povišanj, s pridobitvam gradiva, k? prihaja v njihov arhiv s pokloni, odkupi in piedajo, o izdelavi seznamov in drugih pripomočkov Posebej je navedeno drlo v 'vezi s pripravo izvedbe arhivske konvencije z Jugoslavijo iz leta 1923. Avtor nas si znanja se z restavratorsko dejavnastio, z novimi fondi spisovnega graaiva, ki ga prevzemajo do leta 1975, in z izločanjem gra3iva — izločajo rudi gradivo iz časovnega obdobja 1864- 1926 (gradivo okrajnega čodiJča Liezen). Zanimiv je pregled uporabnikov; v arhivu na B^rgerga^c jih je bilo 2636. od tega 44 Jugoslovanov, na Hamerling-gassc pa 2398, oc tega 154 Jugoslovanov. A^hiv rešuje tudi prošnje uporabnikov v zvezi: splolno Gospodarsko, kulturno, pravno zgodovine in arhivsko problematiko. Mnogo je vprašanj s področja heraldike. Delavci arhiva sodelujejo na razstavah, se uk\aijajo s kulturno-prosvetnim in raziskovalnim aelom, tudi na večjin projektih, kot je novi Štajerska deželna topografija, in so vključeni v Štajersko komisijo za krajevna imena, o katerih aO imeli tudi več predavanj H. PuiKarthofer predstavlja v svojem prispevku Štajerski občinski grbi grbe podiljene leta 1977. Nekatere občine so verificirale že obstoječe historične 6rbc, druge pa so si izoblikovale nove; tako si je npr kam»au am Da^hstein Brbovnf znak izoblikoval po stajeiski himni. Avtor raziaga zgodovinski nastanek ¡n razvoj posameznih simbolov oziroma ?rbovnih zr.akov. Za raziskovalce in uporabnike je dobrsdofel na str 35-39 objavljen veljavni red za uporabnika v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Levi i delež prispevkov v „doneskih" predstavlja razprava Heralda Prichlerja o rudersdorfskem tridcsetinskctr. registru ¡z leta 1538- -1555 kot viru za zgodovino madžarsko-št aje'ske obmejne *rgovine. V madžarskem državnem arhivu v Budimpešti se hrani v rodbinskem arhivu knezov Batthyany carinski register tri^esetinskiiga urada Rud^rsdorf in njegovih filial, pisan v latinščini. Register je po mnenju avtorja pomemben ne le za zgodovino madiaisko-štajerski obmejne trgovine, ampak tuai za naselitev, za krajevno in lokalno zgodovino. Register se je vodu po četrtinah (četrtletjih) in vsebuje aatum, ime in izvor trgovca, množino tovorjen ega blaga, vrednost in včasih kraj prodaje (letni sejem) in tridese-tinski carinski prisp-vek, kije znašal v letih 153S--1J44 4% od vrednosti blaga, leta 1550 pa 5 Razpiava se tiče tudi naših krajev fPtui, Dravograd, Ljubljana) in potrjuje že znano ugotovitev o velikih količinah trgovskega blaga, kije potovalo iz Madžarske in na Madžarsko m tudi iz naših krajev in tjakaj. Avtor izračunava obseg trgovine iz vrednosti carine Po registru je opazen upad trgovine po fetu 1540 zaiadi Turkov in zaradi.političnih razm :r na Madžarskem. Veliki trgovci s tekstilom in voh so se izgubili z madžarskega področja; doma so bili iz Fürstenfelda, Ljubljane Ptuja in GGosinga in tako posredno izvemo, da so trgovci iz omenjenih krajev trgovali oziroma prodajali v notranjost Madžarske. Ta trgovina si ni mogia več opomoči, omejila seje na obmejne kraje. Avtor posebe; navaja (Številčno) kraie trgovanja in trgovce, ugotavlja, koliko kiajev in trgovcev st omenja v posameznem letu - največ leta 1540 ■■ 64 jn najmanj leta 1 i 44 - 26 - ter začrta geograiski obseg k.ajev, iz kaierih so izviral1' trgovci (Czeged - Buda, Tirolska - Salzburg. Dravograd — Ljubljana, Dunajsko novo mesto). Obmejni trgovci so plačevali manjše carine ket t.rgovc na velike razdalje, tepnv so prvi šli čez mejo večkrat - zato je, kot ugotavlja avtor, nerealno razporejati mesta po lestvici glede na mr.Litino trgovine. Tako sta npr. P*ujčan in Ljubljančan pri enem prehodu plačala višjo tnaese-tinško carino Kot veliko število vinskih ali žitnih trgovcev oamejiiih krajev pri večkratmh prehodih. Vzrok je gotovo. v različnih vrstah in količinah blaga in morda še v kaki koncesiji obmejnim krajem. Posebej je izdeiana tabela krajev, vrednosti carirn, deleža skupne trgovine in itivua trgovcev. Za primer bi navedla le tri kraje iz tabele Pethowia 3 133 F 201< i,g% 1 Ptuj Gracz 89 F 45 k j,8% 4 Giaz Labacz 16 637 F 9.5 & 1 Ljubljaina Nekateri trgovci so v registru omenjeni le enkrat, npi. Andreas Fores'h Ljubljana Bernard us Moskon Ptuj Georgiu: Giaz Budim. Raznrava je zaključena z 29 listov ob segaj o čo tabelo o izvoru ln imenu trgovcev številu ocarinjenih prehodov, vrsti blaga in količini. R. Aigner komentira neodposlano cesarsko listino iz leta 1 ö48 za srbsko nacijo, najdeno v zapuščini naslednikov ministrskega predsednika Schwarzenbergs (1848-1852). Perganentno listino je izual Cesar Franc Jožef 15. decembera 1848 v Oloinucu. Z njo je zrova potrdil najvišje cerkvene časti povezane z nadškofovskim sedečem v K ar lovci h. Naslov in čast patriarha je potrdil nadškofu Karlovcev J. Rajafiču in potrdil izvolitev S. SuplikaČa za vojvodo srbske na;ije. Listina je ostala nepodpisana in neizročena, čepiav je bil cesarjev patent, na podlagi katerega je bila listina izsiavljena, podpisan Avtor navaja jia. glavni vzrok smrt Suphkaca, ki je umrl 27. decembra 184S, ravno v času, ko niu je sel nesel dokument. Vzroke za neizročitev bi verietno biio potrebno iskati v nacionalnih probiemih habsburške monarhije, ki so pripomogli k temu, da je cesarska listina ostala v privatni pisalni mizi Sciiwaizen-berga. H. Jäger (str. 137) razlaga nastanek zapletenega erba grofov iz Me rana. 99 DVE ITALIJANSKI ARHIVSKI RFVIJI (informacija) Stanislav Murovec V državnem merilu izhajata v Italiji dve arhivski reviji, ii sicer Aicliivi e Cnltnra (arhivi in kultura) in Rassegna deg! arcluvi di Stato (pregled državnih arhivov) Prva nosi poonaslov Rr-ssegn a deirAssociazione Nazi-oiiale Arcbivistica llaliana fpregled /sedržavr ega združeni za italijansko arhivistiko). Izhaja letno v Rimu. Dr leta 1978 je i/ilo <,najst letnikov. V zadnjem letniku objavljajo članke tile avtoiji: F ,C. Casulla A. Clementr F. D'Oria, A Papa. A. Salaaino, G Tori in C Carbonc Zdi se m: da bi bMi za nai^ arhivske delavce zlasti zanimivi čianki. A.Papa, Archivi e docuinenti di architeuura (Arhivj in dokumenti s področja arhitekture), A Saiadino Lnci e ombre sui beni archivistiei (Sončne in senčne plati amivskih dobi in). ?.a ■Šolnike, posebej primorske, pa Se Lin Tspetto della cultura fascista: i manuali scolastici (Ena .¿men podob fasistične kulture: šolski priročniki). Precej starejša je druga revija, saj je do leta 1976 izšlo že šestintrideset letnikov Letnikov 1977, 1978 in 1979 v gjrisKcm državnem arhivu Se nimajo. Revijo, ki izhaja večkrat letno, lahko štejemo kot uradno giaiilo ministrstva za kulturne dob:ine in okolje, centralnjga urada za kulturne dobrine v R'mu. Okvirro se revija aeli na tri dele: člankr, kroniko, zapise in komentarje in na seznam singaliziranih knjig in člankov s po Jročja arhivistike V prvem delu s» 1. ¡976 objavljeni čianki telile avtorjev: K Diirgarella P. Cnracci, G. Dibened^tto, 1) hiwo"d G. Fallico, b Lodolini, A. I- Pini, 1. Soffietti, G. Tori, V. Tueci. Prispevke v drugem dolu so objavili: F Vonatti, M Cnstracanc Mombelli, G. Catom A M.Čorbo, Dorigo, E Lodolmi D, Maestri, P.Men-na. R. C, Mueiler, G.Olla Rčpctto, L Saivatore Principe, A. G. Ricci, A Spiiggiari in F Sardich. Tretr del je obširen pregied sig^aliziranih člankov in kniig Med članki, bi utegnili zanimati slovenske arhivaije-P. Caracei: Lorgamzzazione dei servizi di polizia dopo 1'approvazione del T. U. delle Lcgg. di P. S. nel 1916 (Organizacija policijske službe po sprejetju enotnega besedila zakonov o javni varnosti), D. F.lvvood. Nuo/e fonti ainerieane sulPltalia nella II guerra mondiale (Novi ameriški viri o Italiji v 11. sveto-Tii vojni), V Tucn, La metre logi-, storiea: vecchi e nuovi orientamenl (Zgodovinska metrologija, stare in nove smeri). Iz drugega deh b; kazalo pojebej omeniti: W. Dorigo, L'archivio storico delle arti conte-npoianee della Biennale di Venezia 'Zgodovinski arhiv soirobnih umetnosti na bienalu v Benetkah), L. Salvitore Principe Storia di una M ostra Storico — documentana su Giacomo Mateotti (Zgodovina zgodovin-sko-dokumentarne razstave o G. Mofeottiju), E Ladolim, L'-\mmimstrazione archivistica della Baviera e la sua scuola (Uprava arhivov Bavarske in njena šola). Prav gotovo je, Ja bi pregled ostalih letnikov oteh revij, kar bi terjalo mnogo vfc časa, pokazal še mnogo zanimivega in koristnega ne le za arhivske delavce, temveč tudi za ostale brrlcc in proučevale. 100 nove pridobitve ssovenskih arhivov ARHIV SK SLOVENIJE 1977- 1978 Komisar za agrarne opcracije s predhodniki Deželna komisija za agrarne operacije na Kranjskem, Viijp, komisija za agrair. s operacije (188''-1945, 37 tm) Uprava policije v Ljubljani (1935, 1 list) Komisija za ugotavljanje zločinov okjpaiOijev in njihovih pnmagačev( i945,0.01 tm) Deželni odbor Kranjske (1913.0,01 tm) Državni sekretariat za gospodarstvo, komisija za rev.zijo gradbenih prujek'0" 1954-1956. 1958. 125 tm Sekte- tariat IS za promet in ¿veze, Republiški sekretariat za prome.SRb(1954--1965, 18 tm) Franciscejski kataster za Krar.jsko Štajersko in Koroške, kopije map (1419 komadov) ZcmljLSko-knji/,:lick (1895-■ 191.9,0,06 tm) dr. Avguštin Žig on (9,50 tm) Družinski arhiv Soklič iz OcJnjice v Bohinju (0,03 '.m) dr. Marjan Foerster (0,50 tm) Anton in Jaroslav Foerster (0,60 tm) Franc Jon tez (1853^1928,0,25 tm, depozit) Ivan Krnnjec(0,01 tm) dr. Mtian LemeZ( 1891, 0.02 tm kserokskopije) Ivan Mchorič (1888- 0.50 tm) z drobci fondov Zbornica TO! (1948) Trgovinska zbornica LRS (1952-1958), MLO ■ Ljuoljana, Povelj cništvo za trgovino in preskrbo (I950--1951), MLO Ljubljana, Odiick za obrt (1946-1954), Komite za zunanjo trgovino LRS (1949), Ekonomska fak ilteta v Ljubljani (1948-1957). Trboveljska premogokopna družba (1920- 1928 1945^-1946), Elektrarna Fala d.d. Beograd .(1939-1945), Ivan Ples, Ruaidove fužine Sava, Graščiaa Koči vas rokopisi (18.-20. stoi., 26komidov) nr.črti Mestnega gledališča v Ljubljan. in Mestne porodnišnice v Ljub'jani (5 map, depozit) urbar komendt sv. Petra v Komendi (1780, 1 komad k se rok sku pij a) urbar gospostv; Zavrinik (1574. 1 komad) matične knjige ljnb'jansKe in ma:iborsKe škofije (1784- 1894 31 i komadov) statusi animarum županijfc Dole pri Litiji (1848- 1870, 3 Knjige) zemlievidi (19.-20 stoletje, 17 komadov; plakati (1944- , *45 komaoov) fotografski aibum gradnja jodišča v Mariboru (1 kumad) filmi dr. Marijana Focrsterja (19 komadov) in diapozitiv! (34 komadov) iilm M Focrsterja, Mladinski dnevi famJ.Ga'eta Onkraj film M, B; djura Zlatorog iilm V, Duletiča Na Klancu filma Eemarda Dcrvenka iz leta '941 (2 komada) osmrtnice (30 komadov) mzglednice (296 komadov, 19. -20. stoletje) grafik" (19. stol., 5 komadov) vedute (19. sto! 54 komadov) genealoŠKO deblo Schwnba pl. Lichtenberga (1769 1 komad) bankovci in vrednotruce veljavne na območju 3RS 1919-1955 ZGODOViNSKl ARHIV V CELJU 1977-1979 Občina Šentjur pri Celju (1964 -1969 ,45 tm) Oboina Vitanje (i923--1941, 0,40 tm) Občinsk. ljudski odbor Krško (1945™ 1961,45 tm) Okrožno - Juisče Celje (1899- 1949, 70 tm) Medobčinska geodetska uprava Celje, katastrski operati (1890-1939 21 tm) OK SZDL Šentjur pri Celju (1952-1974,4 tm) OK SZDL Velenje (1970 1972, 1,5 tm) Zveza borcev za severno mejo, Obč;nski odbor Celje (1965- -1975,0,4fl tm) Metalurška indvstrijska šola Štore (1946-1962, 0J0 tm) POKRAJ1HSK' AHRIV KOPER 1977-1979 Občina Hrpeije-Kozina (1907-1965,0,20 tm) Občina Pirin (1814- 196U, 300 tm) KuO Podgorje (1945-1952, 1,35 tm) KLO Rakiiovcc C946--1952,0,80 tm) Temeljno javno tožiistve Kouer (1948 1968, F ,00 im) Obilna konferen:a ¿ZDL Koper (1967-1977, 6,05 tm) Stanovanjska zadruga Primorski dom Koper (1961-1974, 3 tin) Čevljarsko podjetje Hrp?lj<*-Kožina (1952-1953, 0,01 tm) , • ■ S tara kavarna Koper (1958-1976, 1,50 tm) Italijanska gimnazija Koper (1883--1951, 10 tm) Italijanska gimnazija Piian, šolska spričevala (1931-1954) Osrovna šola Koper, italijanska (19'!9-!942, 0,20 tm)_ Ital.jansica osnovna sola S. Marco, Semedela (1940 -'.972, 0,2u im) Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom P:ran (1871-1959, 6 tmj Dvoletna kmetijska šola Gian Rinildo Carli Koper (i930-1952, 1150 tm) Družina Cvetka in Josipa Jakomina, Pridvor pri Kopru (1887-194i, 0,02 tmj Matija Dolenc, graščak iz Orehka pri Postojni (16^7-1877,0,60 tn.) Nicolo Fregiyjomo, predsednik piranskih solin (1830--18&2,0,01 tm) ' 10T listina s katero postane Ilirska Bistrica 'trg; 1911 statut rudarske družbe Ilirija 19lO gradivo pripadnikov prekoimirskih enot NOVJ (2 *m) razni rokopisi o tržaškem vprašanju (1945-1952, 0,35 t m) .azgledruce .Ilirsko Bistrico. Trrovega, Podgraiia jn Jelsan (1909- 1914). zemljevid slover.skc dežele ZGODOVINSKI AIIIIIV LJUBUANA enut-i mestni arhiv Ljubljane 1977-1979 Občina Dobrova (1904- 1928, 0,'0 trn) Občina Log(1936- 1945. 0 10 trn) Občina Prescrje( 1901-1945, 0,20 trn) Občina Sora (1912--1929, 0,10 trn) Zaščitni i i rad (1933-1945, 5 trn) Komisija /a rev:zijo mestnega po^rebnegi zavoua (1936,' 0,10 tm) Zve;:a mest kraljevine Jugoslavije — slovenska sekcija (;9.iO-l'MO. 0 10 tm) MLO bubijana, Direkcija za turizem in gostinstvo ([947--19M.0.60 tm) Ml O Ljubljana. Direkcija za državne nabave (v okviru trgovine in preskrbe MLO Ljubljana) (1945-1952. 26 tm) MLO Ljubljana. Glavni odbt rj ESZDNJ (¡946, 0,i0 tm) MLO Ljubljana, Obči oddelek (1946- 1947,0,60 tm) MLO Ljubljana, Okrožne volilne komisiie (1945, 0,10 tm) MLO Ljubljana Planska komisija (l«48 1950, 0,10 tm) MLO Ljnbljana, Referat za izgradnjo ljudske obiasti (1946. 0,10 tm) MLO Tjubljana, Uprava narodne imovine (1946,0,20 tm) KLO Brezovica(1950—1952, 0,10 im) KLO Kamnik (1945-1948,0,10 tm) KLO Logf l945 1952 0,10tm> KLO Notranje goiice - Plešivba (1945--1952, 0,10 tm) KLO l odpec 0947-1952,0,10 tm) KLO Preserje (1^45-1951,0 10 tm) KLC kakima (1945-1952, 0,10 tm) ObLO Podpeč -Preserje (1952-1955,0,30 tm) Skupščina mesta Ljubljane (1954- 1966, 0,60 tm) Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani (1848- 1945, 39.30 tmj ■■ ' Okrožno sodišče v Ljubljani (ok 1880--1952, 5 40 tm) Terenski odbor 01* Muzejski trg'Ceirt Center (1946 0 10 tm) Terenski odbor SZI)L Gradišče (1953, 0.10 tm) Zveza borcev terena 24 talcev Ljubljana (1945--1975, 2.30 tm) Globočnik, tovarna žic in žičnikov Ljuoljana (1871 — 1946.0.33 tm) Ilirija, tovarna kemičnih izdelkov (1921, 1940. 1%: 1963. 0,10 tm) Karionažna tovarna Ljubljana (1892-1956, 0,50 tm) Kemična tovarna Moste (1936--1939. 0,10 tm) Kolinska tovarna (1902. 1904- 1945, i tm) Sekotex. tekstilna industrija Ljubljana (1942-1946, 0,20 tm) Tekbtilna tovarna za pliše ,F. Eifler" Ljubljana (1932—1947. 0.10 tin) Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana (1946--1953, 0.10 tm) Tovarna zave® ..Štora" v Št Vidu nad Ljubljano (1919-1951. 1,15 tm) Autoprometna družba ..Bistra" z oj,, (1929- 1934. 0 10 tm) Električna cestna železnica Ljubljana (1897- 1951, 0,30 tm) El.te, F i anc i Pavel Peric s, konfekcija na veliko in drobno (1924-1945- 0,-0 tm) H ("tel Si or, Ljubljana (1936- 1«41,0,13 tm) I. C Mayer Ljubljana trgovina z b.agom (pribl. 1930, 0,10 ¿m) Jugopetrol Ljubljana (1945-1954, 0,10 tm) Schneider >£ Vcrovšek, trgovina z železnino, Ljubljana (1886-19*5,1959,1963, 0.10 tm) The Rex i! Co. (1910, 1926. 1945, 0,10 tm) Mizarstvo Vič Ljubljana (1908 -1964, 0,20 tm) Banka „Slavija" LiuMjana (1920- 1949, 0.10 tm) Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani (1901-1947, 2,85 tm) Knutijska zadruga Črnuče (19(10-1974,0,20 tm) Kmetijska zadruga Dolllnričnvo (1946- 1962,0.25 tm) Kmetijska zadruga Jezica (1^49-1961,0,10 tm) Kmetijska zadruga Preserie (1948, 0,10 tm) Strojna zadruga Dol (1939--1948, .0,10 tm) Osnovni šola Ledina (1855-1964 1,40 tm) Slovarska knjižnica v Ljubljani (1814- 1946, 0,40 tm) Zabavno gbdalisče Ljubljana (1950-1954, 0.10 tm) Društvo diplomiranih tehnikov mestne ob fine ljubljanske (1935—1943. 0,10 tm) Sadianko in vrtnarsko društvo za Slovenijo — pooruzniea Dol; J 926- 1948 0,10 tm)) Komisija za obnovo podpornih društev železničarjev v Ljubljan1 (1951 C.10 tm) Podporno društvo železniških usluibentev in upokojencev v Ljubljani (19) 1-1949, 2,85 tm) Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljub'jani (1942-1950, 0,10 tm) Pogrebno društvo sv. Jožefa v Ljubljani (1918-1948, 0,10 tm) Sokol ski dom Vič (1943-1945, 0,10 tm) Društvo Casmo( 1830- 1*534 0,10tm) Društv stanovanjskih najemnikov za Dravsko bansvinov Ljubljani (1945, 0,10 tm) Cerkev sv. Janeza Krstnika v Zbi'jah (1904- 1941, 0,10 tm) Pre log Karl (1938-1945,0,10 tm) Enots za zunanjo ljubljanske regijo 1977--1*179 Okrajne glavarstvo Logatec (1918--1945, 0 1 tm) Občine; Dolenji Lopatee (]924-■ 194^), 0 3 tm) Hotcdrsica (1870--1945, 2tm) Cerknica (1937-1945, lkijiga} Begunje Dri Cerknici (1917- 1°44 0,1 tm) Vrhnik' (i867-1945 1.4 tm) Osilnica (1932-1942, 1,0 t m) Željne (1911—1933, I knjiga) Sodražica (T874- 1942, 3,2 tm) Ribnica 0839-1945, 7,C tm) Šmartno pri Litiji (1888- 1940, 0,2 tm) Vače (1941-1945 0,8 tnrt Litija (1941— lq45, 2,4 tm, Okrajni ljudski sdbor Rakek (1945-1947, 0,2 tm) Okrajni ljuuskl odbor Postojna (1946--1955, 1,4 tm) Krajevni ljudski odbori: Dolenji Logatec (1945-1952,2,6 tm) 102 Gorenji Logatec (1945--1952, 1,3 tm) Hotedršica (1945-1952, 2,2 tm) Trate (1948—1952 O,-1) tm) Vrh (1946—ly51,0,1 im) Rovte (1945-1952 0.5 tm) Žerovica (1945--1952, 0,1 fm) Studenec (1945-1946. 0.2 tm) . Babno poije (1945 194?, 0,1 tipi Uenuljak (1945-1948,0,1 tm) Cerknica (J945-1952, 2,4 tin) Cajnarji (1945—1952, 1,20 unj Begunje pri Cerknici (1945- 1952, 1,1 tm) Sv. Via (1945- 1952 1,2 tm) Unec (1945—1952, 0,7 tm) Dolenje Jezerc (1945, 1947 ,0,i im) Ravnik (1945- 1952,4,0 Enj) O ta ve (1945-1952 0,9 tm) Novo vus(l(i45-:952, 1,3 tn) Graliovo(1945—1952, 2,1 trn) Stari t.g (1945—1952 0,2 tm) lffa vas ^1947—1952, n,5 tm"1 Rakek (1945- 1952,0,8 tm) Dolenja vas (1945- 1948, n 5 tm) Dojenji Lazi (1945—1952,0,1 tm) Gora (1945—1952, 0,3 tm) Goriča vas (1945-1952, 0,7 im) Hrib (1945-1946, 0,3 tm) Jnrjevica (i945-1952,0,5 tm) Loški potok (1946-1952, 2,4 im) Ribnica (1945—1952, 1,2 tm) Sodražina (1945--1952, 1,6 tm) Srednja vas (1945-1946 0,1 t-j) Stari I og (1946- 1952, 0,8 !m) Sušje (1945-1952; 0,5 tm) Segova vas (1 945—1946, 0,1 tm) Vince (1945—1946, 0,1 tm) Travnik (1945-1946,0,1 im) Zamostee (1945--1952. 1,0 tm) Žimarice (1945-1952,0,3 tm) Občinski ljudski odbori: Rovte (1952--1955,0.5 tm) Logatec (1952-1961 23,0 trn) Bloke (1952-1955, 1,4 tm)1 Begunje pn Cerknici (f 952-i955,0 8 tm) Cerknica (1952-1961, 37,7 tm) Loška douna (1353- 1961, 14,0 tm) Rakek (1952-1955, 1,0 tm) Vrhnika (1954-1961, 34,0 tm) Draga - Loški povok (1955-1957, 0,1 im) Loški potok (1952-1955,0,9 tm) Ribnica (1952--1^63. 2,6 tm) 4 Sodražica (1951-1960, 1,8 :m) Krajevni uradi: Blagovica (1960- 1966, 0,2 tn ) Lukovica (1950- 19*8. 0,7 itn) Moravče 0^49-1938,0,7 un) Radomlje (1953--1966 0,1 tm) Trojane (f961- 1962. 0,1 tm) Sodražica (1960,0,1 tm) Matični urad Vrhnika(1870- 1959, 1.7 tm) Geodetska uprava 30 Kamnik (1326, 1808, 1,1 tm) Županijski urad Dolenja vas pri Ribnici (1814- 1940, 0,2 nti) Županijski urad Kopnvnik (1767-1947, 0,5 tm) Okrajna lodišča: Logrtec (1890-1945, 1,1 tm) Loi. (1783-1945, 36.0 tm) Cerknica (j894- 1943, 2,6 tm) Brdo(1850- 1942, 1,9 tm) Kamr ik (1851 -1963, 19 ,5 t m) Ribnica (1898- 1 y45, 19,0 tm) Predilnica Litija (f 885-1952, 2,0 tm) Opekarne Ribnica (1900- 1950, 1 mapa) Stolarna Sodražica (1953-1955,0,1 tm) Obnovitvena zadruga Dolunja vas (1946 -1952, 0,2 tm) Obnovitvena zadruga Sodražica (1945—1952, 0,1 tm) Konfekcija ldiija( 1964- 1978, J,0 tm) Likvidirana krajevna poujetja občine Logatec (1946- 1954,0,4 mi) Izpostava finančne straže Dolenji Log"tec (1945- 1947, 0,: tm) Trgovsko podjetje Vinc Rakek (1953- 1957, 0,1 tm) Kmetijsko posestvo Cerknica (1954- 1960, 0.1 tm) G«zono-kmetijska poslovna zveza Rakek (1957-1962, 2,8 tm) Lekarna Stari trg pn Rakeku (1955-1958, 0,1 tm) Remontno podjetje Loška dolina Podcerkev (1959- 1962, 0,8 tm). Trgovsko podjetje Vino Cerknica (1953-1964, 0,8 tm) LikvUirana krajevna podjetja Pegunje pri Cerknici (1946-1953,0.1 tm)' Novoprem Domžale (1962-1973, },U tm) Zavod ¿a propagando Domžale () 964-1973, 0,3 tm) Ukinjena gostišča občine Domžale (l952-1965, 0,3 tm) Ukinjene kmetijske zadruge občine Domžale (1947-1964, 1,8 tn) Ukinjena obrtna podjetja občine Domžale (1947—1962, 0,5 tm) Kmetijska zadruga Brezovica (1916-1954, 0-1 tm) Kmetijska zadruga Podlipa Smrečje (1950-1958, 1 knjiga) Kmetijska zadngf Verd (1946-1956.1 mapa) Kmetijski1 zadruga Vrhnika (l°<+8 1°64, 0,1 tm) Naproša Vrhnika (1945-1948 1 map?*) Zadružna mlekarna Vrhnika (1904- 1971, 3,8 tm) Živinorejska in selekcij sk a zaaruga Vrhr.ika (1931 — 1946, 1 mapa) Rudnik ijavega premogi Kočevje (1893-1978, 13,5 tm) Hranilnica in posojilnica Koprivnik (1908- 1922.4 knjige) Okrajni magazin Knmnik (1947-1952, 0,2 tm) Okrajna menza Kamnik (1949. 1 mapa) Okrajna pekarna Karrnik (1948- 1950, 1 mapa) Odpad Kamnik — sedež Domžale (1949—1951, 1 mapa) Gostinsko podjetje Dolenja vas (1953- 1957, 0,1 tm) Knjigovouski center Sodražica (1Q48-1957, 0,3 tm) Osnovne sole: Rovtarske Žibrše (1908-197], 0,6 tm; Lopiške Zibrše (1900 1973. 0 7 tm) Medvedje brdo (1910- 19''2, 0,6 tm) Gorenji Logatec (1870- 1959,4,3 tm) Hotedriica (1846—1975, 1,1 tm) Š.androve brigade Domžale (1938- 1968 5,0 tm) Kmetijska gospodarskr šola Hotedršica (1954- 1959, 0 1 tm) Večerna deiavska gimnazija Domžale (1947-1951,0,5 tm) VeČern-. Èoia zî odrasle Domžale (1958 -1972, 0 3 tm) Obrtno nadaljei-alni tečaj Moravče (1946 1947, 0,1 tm) Center strokovnih šo: Kamnik (1945--1964, 3,0 tm) Gremialna tigovsko nadaijevam^ šola v K-mniku (1924-1941,T 1 tm) iO? Obrtno nadaljevalna sola v Karrnflcu (1886-1941, 0,2 tir.) Vajen ski do m Mekinje-Kamnik (! 9 50- 1964, 1,0 tm) Šolski gradbe-.ii odMr Scdražica (1947,0,1 trn) Krajevni xlbor \\:7 Gorenji Logatec (1946-1950, 1 mapa) Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev Cerknica (1947- 1956, 0,1 trn) Občinski odbor SZDL Kamiik (1953- 1967, 4,5 tm) Občinski odbor SZDL Kimmška Bistrica (1953-1954, 1 mapa) Občinski odbor SZDL Komenda (1952-1954, 1 mapa) Okrajm odbor AF2 Kamnik (1945-1952, 0,1 tm) Okrajni odbor ZZB NOV Kamnik (iy49- 1952, 0,1 tm) Mestni edbeT O F Kamnik (1946- 1953.0,2 tm) Terenski odbor Ob M :kinje (10,10 1 mapa) Vaški odbor OH Motnik(I946- 1951,0.1 tm) Sadjarsko-in vrtnarsko društvo Logatec (1930- 1948 1 mapa) Društvo 7a otroško in mladinsko skrb Logaiec (1909—1938, 0.1 tn) 1'ianiisko društvo Cerknica (!960- 1963. 0.? tm) Krajevnr kmečka zveza Vrhnika (1937-1941, l mapa) Sadjarsko in vrtnarsko društvo Vrhnika (1938- 1948 l rrapa) Kopališka diuiba Kamnik (1934--1937, l mapa) Turistično druitvo Kamnik (1930-196*, 1,6 tm) Narodna čitalnica Kamnik 939-1969, 1 mapa) Adolf Ivane, Sodražica (1940, 0,6 tm) llolzl dr, Hermann — notar v Kamniku Zbirka listin z območja obline Litija (1779-1867, 1 mapa) Dopolnilna zbirka dokumentov za zgodovino deiavskega gibanja in NGli v Kamniškem okrožju (1920- 1945, 0,9 t m) Enota za Dolenjsko in Belo Kn jino 1978- 1979 Črnomelj KLO Adlešiči'1947-1952. 0,1 tm) KLO Dmgatuf (1547 1952 0,5 tm) KLO Črromelj (1948-1952, 0,4 tm) KLO Dobličc 0947- 1951, 0,3 lm) KLO Loka (1947-1952- 0,5 tm) KI jO Prelnka (1946- 1952,0,3 tm) KLO Sinji vrh (1947--1952 0.1 tm) KLO Stara. Lipa(1947 -1948,0,1 tm) KLO Tribuče (1952- , I mapa in 1 knjiga) KLO Vinica (1947--1949.0 1 tm) ObLO AdleSici (1953-1954, 0,4 *m) ObLO Dri gatui (1953- 1954,0,3 tm) ObLO mestne občine Črnomelj (1952-1955, 1,3 tm) ObLO Semič (1957-, 0,1 tm) ObLO Vinica (1952-1955, O,"1 tm) Franjo Krisper - noiarr v Čmomiju (1925--1941, 0,2 tm) Gozdno nadzorstvo okraja Črnomelj in Metlika (1900 194t, 0,1 tm) Okrajno glavarstvo Črnomelj (1861-1941, 0,2 tm) Hranilnica in posojilnica Adleiiči (1922- 1948, 2 knjigi) Hranilnica in posojilnica Črnomelj (1885—1949 1 trn/ Hranilnica in posojilnica DragatuŠ (1908 -1948, 1,1 tm) Kmetijska hranilnica in posojilnica Prtloka (L909--1°45, 1 knjiga) Hranilnica m posojilnica S-mič (1900 1948, 0,5 tm) Hranilnica in f osojilnica Stari trg (1908 -1948,0,7 tm» Kmetiiska hranilnica in posojilnica Vimca (1908-1948, 0,1 tm) Hranilnica in posojilnica Vinica (1928 -1948, 0,1 tm) TOZD BELT Belokranjska železolivama in strojna tovarna Črnomelj (1949-1955 1961-1569, 3 tm; Ivan Pi nn it, Kronika Črnomlja (1942 -1943, 1973 -19"?6 in razne fotografije) Metlika: KLO Metlika (1945-1952, 0,9 tm) LOMO Metlika (1952-1955, 1 tn) KLO Radnvica (1945-1946.0,1 tin) KLO Dragoirnja vas(1945, i niapa)' KLO Bojanja vaš>1945-1946,0 1 tm) KLO Maio Leiče (1945-1949, 1 mapa) ObLO Metlika (1955-1961, 0.4 tm) Občina Metlika - okolica(1925-- 1V42,0,6 tm; Občina Metlika- m;sto (i8)5-194t, 14 tm) Komet Mstlika(l960- 1970, 0,3 tir) Kmetijska zadruga Metlika (1946- 1972, 0,7 tm) Kmetijska zadruga Gradac(1958- 1960, 1 mapa). Prv« Dolenjska hionilnica in posojilnica Metlika (i875-1952 3 tm) Hranilnica in posojilnica Metlixa (1895-1948, 0,7 tm) Hranilnica ir posojilnica Radovica (1907-1941, 0,1 tm) Hranilnica in posojilnica Podzemelj (1908 1948, 0,1 tm) Beiokraniska železnica (1884 1914, 0,2 tm) Beti Metiika (1965- 19^5, 0,2 tm) Kmetijska zadruga Radovica(1957, 1 mapa) Kmetijska zadrug-* Suhor (1950- .1960,1 mapa) Osnovna Sola Bníako^o (1 889--1972, 0,5 tm) Osnovna šolaDraSiči (1879--J97?, 0„3 tm) Osnovna sola Drage (1935-1959, 0,1 tin) Osnovna šcia Me.lika (1861-1965, 1,4 tm) Osnovna Sola Podzemelj (1858- 1975, 1,5 tm) Osnovna šola R„dov;ca (1933- 1972, 0,3 tm) Osnovnr sola Rosalnice (1943-1945, 0.1 tm) Osnovna šola Marin dol (1930-1946, 1 knjiga) Osnovna šola bela pp JugotjU (1925- -1965. 0,6 tm) Osnovna so'a suhor (1925- 1964, 0,6 tm) Johann Burghardt trgorec v Metliki (1824--1890, 0,1 tm) DijaSk. dom v Metliki (1945- 1956,0,2 tm) Novo mesto KLO Žužemberk (1945-1954, 9 knjig) KLO Ratje (19^6, 1 knjiga) K LC Šinihel pri Žužemberku (1946,1 knjiga) KLO Ajdovet (1945-1946. 2 knjigi) K'jO D\or (1945- 1946, 2 knjigi) KlO Saainja vas(1946, 1 knjiga) Občina Žužemberk (1933- 1945, 0,15 tm) ObLO Žužemberk (1955, 0,15. tm) Novotiks Novo mesto (1945-1959, 1 tm; Gimnazija Novo mesto (1929-1947,2 tm) SGP Pionir Novo mesto (1941-19''2, načrti) 104 Enota za Gorenjske 1977-1979 Jejersicc Občina Jesenice (1900- 194*!, 0,30 tm) ObLO Jesenice (M!O, LOMO) 0945-1962, 120,70 tm) Občina Dovje - Moj;irana(1894- 1945,0,20 tm) KlO Dovje - Mojstrana (1945-1952, 2,60 tm) KLO Gozd - Martuljek (1945-1952, 1,40 tm) KLO Hrušica (1945 T948, 0,10 M) Občina Koroška Bela - Javornik (1905-1945, 0,10 tm) Občina Kranjska gora (1866- 1945 7 30 tm) KLO Kranjskagora(1945--1952, 4,00 tm) ObLO Kranjska eora(1952-1955, 1 30 tm) Občinn Rateče ■ ■ Planica (1864- J943, 1,00 tm) KLO Rateče -■ Planica (1945-1952,2,30 tmj Tujsko - orometno društvo Rateče - Planica (1930-1941. n,10 tm) KLO Smokuč (1945, 1946. 0,20 tm) KlX) Zabrcznica (1945-1947,0,30 tm) KIO Žirovnica (1945-1952, 3,00 tm) Obl.0 Žirovnica (1952-1955,1 im) Brivnitain česainica Jcsenice (1962,0,40 tm) Mestno čcvijaisko podjetje Čevliarna Jesen ce (do 1955, 0.90 tm) Moda Jcsenice (1955,0,10 tm) Dečje jasli Jesenice (1953--!957, 0,13 tm) Dom onemoghu Jesen ice (1945-1954, 0,13 tm) Gostisče „Pr: Čebularju" Jesenice (do 1956. 0,13 tm) Gostišče „Pri Markotu" Jesenice (do 1956, 0,13 tm) Čevljarsko podjetje „Čevljaria" Jesei iie (1946- 1955. 0,1? tm) Krajevno podjetje „Gostilna1" Blejska Dobrava (do 1955, 0,40 tm) Mestne gostinsko podjetje Jcsenice (do 1956,0,25 tm)' Gostišče ;,Hafn,ir" Jesenice (do 1957, 0.13 tm) Gostišče „Pri Jankotu" (do 1957. 0,13 t;n) Gostisče „Triglav" Mojstrana (do 1957,0,13 tm) Krajevno gostinsko podjetje „Jaiovec" Rateče - Planica (1957,0rl? tm) Krojaško in sMjsko poo,ctjc Kiamska gc.a (do 1957, 0,1'Mm) Lesni servis Jisenice (liM-l^M. 2,10 tm) Mestna klavnica Jesenice (1 "48, 2,75 tm) Komunalno podjetje Mesaii vodovod Jesenice (1947-1952, O ljtmj Splošno mbarstvo Koroška Bela (do 1957, 0,13 tm) Podjetje „Mleko" Jesenice (iy51, 1952, 0,13 tm) Obnovitvena zadrugah o.j. Jcsenice (1945--195?, 0,65 t m) Okrajni koordinacijski odbor mednarodnega dečjega tonda Jcsenice (1948- 1950, 0.25 tmj Strojno mizarstvo Kranjska gora (de 1958, 0,65 tm) Stanovanjsko komunalno gospodarstvo Jesenice (1948 0,13 tm) Obrtna delavnica „Tesar" Jesenice (do 1957, 0,13 tm) Vajen iska SO ta za vse stroke Jesenice (1945-1962,, 1>50 tm) Zavod za izgradnjo turističnih objektov v Gorenjcsavski dolini Jesenice (1963, 2,25 tm) Železarna Jesenice (1945—1955), 16,50 tm) Meščanska, šok na Jcsenicab (1920- J941, 0,13 trn) ljudska šola Jesenice (1894--1957, 3,64 tm) Osnovna'šola Planina pod'Golico (1875- 1962 , 0,80 t m) Državna csnovna šola Hrušica (1945-1962,0,13 tm) Ljudska šola Blejskr. Dobrava (1910- 1955, 0,13 tm) Osnovni šola Koroška Pela (1862--i9tt>j Osnuvna šola Žirovnica (1836--1962, 2,30 tm) Osnovna šola Kranjska gora (1822-1964, 2 tm) Osnovna šola Dovje (1865-1964 2 90 tm) Kranj Zbirka plakat >v(19L8- 1961,0,20 tm) Zveza kuLtumih organizacij Kmnj (1946- 1970, 5 tm) Okrajni Ddbor Zveza zdruzenj borcev NOV Kranj (1949--1962, 0,80 tm) Okrajni sindikalna svet Kranj (¡957-1963, 4 tm) Občinski sindiKahn sv^t K.anj (19t;2-1970, 26 tm) Radovljica Okrajno sodišče Radovljica (1833- 19 jO, 24 tm) Tržič Franc Varšek - učno p.smo (1913) Družina Bcrger — rodovnik (1906, 1907) Alojz Jez — dnevnik z zapisniki partijskega komiteja (1948) Janez Ledercr - dnevniki(1942, 1943) Državna ljudska šoln v Križah (1881-1944, 2,25 tm) Osnovna iol? Koroškega odreda Križe (1945-1960, 1,70 trn) Strokovna nadaljevalna Jola Križe (1945--1948, 0,13 tm) Krajevni odbor Rdečega križa Križe (l945, 1946, 0,13 tm) Občinski svet ZMSTižiČ (1959-1968, 1,30 tm) Oddelnk v Skofji Loki 1977-19^9 Sodarska zadruga na CeSnjici (1902-1947/54, 0,30 tm) Lesno produktivna zadrug; na Če snjici (1927-1946, 0,02 tm) SodarsK!- zadruga v Železnikih (1910- 1947, 0,20 tm) Zdravstveno okrožje v Železnikih (1910-1929, 0,20 tm) Nabavna in prodajna zadruga za Selško dolino v Železnikih (1945--1941: 0,50 tm) Znmunjava denarja v Železnikih (1945,0,01 fm) Ustanavljanje društva dolžnikov v Železnikih (1935--1938 0,05 tm) Občinski sodnik za jrckiske Skofja Loki (1960- -1970, 0,90 tm) Hišni arhiv Žigon Skofja Loka (1900 1341, 0,30 tm) Skoficlcške osmrtnice ^«74- 1914, 0.05 tm) Temeljne sodišče v Skofji Loki (1868- 1 <>47, 28,00 tm) Testament Blaža Polj ansa iz Breznice (1790, 0,01 tm) Žepna ri.dovalnica učitelja Frideriki. Kramatja (1889-1891,0,01 tm) Zbirka spisov SLP Skupščine Občine Skofja Loka (1945-1971, 2,8 tm) Zliirka knjig in spisov obrtnih zadev Skupščine občine Skofja Loka (1895 -1967, 0,40 tm) Notarski rcpei iCriji in registri notaría Ste va Sinka v Skofj" Loki (1927-1941 0,25 tu) Notarski vpisnik notaría Nika Lenčka iz Škofje Loke (1942-1945,0,05 tm) 105 » Zbirka pravnih predpisov in publikacij (1849-1966,4,00 trn) Davčni registri Davčne uprave Skofja Loka (1927--I93I. 0.05 tm) Osno m a šola Poljane ([863-1969. 100 tm) Nižja gimnazija Poljane (I9.50--19.S7. 0,20 tm) Šolski odbor v Poljanah (1955- 1963,0,02 tir) Podmladek RK v Poljanah (1948 -1950,0,02 tm) Kmetijsko gospodarska Sola v Poljanah (1955-1960,0,02 t m) Električna strojna zadruga v Poljanah r.z.z.o.z. (0.02 t m) Osnovna šola llotavlje (1949-1964 0,50 tm) Solsk, odbor na I loiavljah (1955-1962, 0,02 tm) Osnovna šola Trebija (1891-1964, 0,50 im) Krajevni šolski odbor Trebija (1<>55--1958, 0,01 tm) Podmladek RKS na šol. Trebija (1946-1957 0,01 tml Pionirski odred na šoli Trebija (1950- 1956, 0,01 tm) Aktiv 1.MS Treb^a (1945-1948, 0 C1 tml Izobrazevain. tečaj na Treoiji (1950- -1051' 0,01 t m) Osnovna šola Trata- -Gorenja vas (1855-1972, 0,80 tm) Nižja gimnazija Trata-Gorenja vas (1950- 1953, 0,10 tm) t ipkarska Šola Trata-Gorenja vas (1946--1962, 0,10 tm) Obrtna šola Trata- -Gorenja vas (1940- 1959.0,20 tm) Ekonomska srednja šola — Oddelek Gorenja vas (19M —1963. (i,01 im) Osnovna šola Leskovica (1945- 1965,0,20 tm) Podmladek RK na šoli Lsskovica (1949--1954, 0,01 tm) Šolski odboi Leskovica (1961-1963, 0,01 tm) Krajevni odbor 01- Leskovica (1947-1954 0 01 tm) Osnovni, šola R-bidnica (1945-1947, 0 C1 tm) Ijcsne industrije Jelovica Škofja Loka (1920-1958 0,60 tm) Osnovna sola Malenski vrli (1905-1971, 1,00 t m) Osnovna šola So vodenj (1904 1970, 1,00 t in) Razni tečaji na Sovodnju (1953-1958, 0,0' tm) Krajevni šolski odbor Sovodenj (1927-1942, 1952-19(>4, 0.01 tm) Osnovna šola Stara Oselica (1897-1976, 1,00 tm) Krajevni šolski odbor v Stari Oselici (1948-1962, 0,01 tm) Osnovna šola Lučint (1904 1973, 1,70 tm) Pionirski ud a d Begunjskih talcev Lučire (1961-1963, 0.01 tm) Podmladek RK Učine (1952-1956,0,01 tmj KTIDZda Lučinc(1951- 1956 0.01 tm) Scšir Škofi a Loka i 1934- 1935, 0.01 tm) Tovarne Odeja Skotja Loka, matična knjiga delavcev in uslužoencevf 1945- 1959, 0,01 tm) Osnovna šola Gabrk (1945-1976, 1,20 tm) Kraievni šolski sveti v Gaterku (1910) Šolski odbor v Gab^ku (1955-1965, 0,0 f tm) Obnovitveni odbor šole Gabrk (1945 -1948 0,01 tm) Elcktrifikacijsk. odbor Gabrk (1953-1957 0,0 i tm) Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Gabrku (1935- 1941, 0.01 ti\) Usnovnu sola Sv. Lenart (1896-1973, 0,30 tm) Šolski odbor Sv' Lenart (1955--1963, C,05 t m) Osnovna šola Zgornja Lusa (i946-1967, 0,05 tm) Osnovni, šola llukovica (1952-1963, 0,10 tm) Obrtno nadaljevalna ŠOia Gremijalna trgevsko nadaljevalna šola v Skofji Loki (1925- 1937. 0,07 tm) Osnoma šola Bukovšcica (1900- 1964 l,o0 tm) Krajevni šolski odbor Bvkovščica (1902-1956, 0 20 tm) Meteorološka postaja B-ikovičica (?925—1945 0,01 tm) Občina Selca (1931. 0,01 t ml KNOO Iiuk0všč:ca( 1945-1947 0,01 Im) Vaški odbor SZDL Bukovščijn (1945-19C9, 0,01 tm) Osnovna šoln Sorica (1852-1970, 1.30 tm) Krajevni šolski svet -■ odbor Sorica (1892-1964, 0,01 im) Gospodinjsko nadaljevalna iola v Sorici (1936-1937,0,01 trni Krajevna organizacija RK v Sorici (1952-1961, 0,01 tm) Kramarjev rokopis o Skofji LoKi in okolici (1925, 0,01 t m) Ma'i album.-- Tite v Dražgcšah (1977, 0,02 tmj Album ob 20-letnici ijudske revolucije in Občinskem prazniku OhLO Skofja Loka 0961, 0,02 tm) Register delavcev in uslužbencev podjetij KLO - ObLO Žiri (1948-1957, 0,01 tm) Občina Skofja T.oka(lS88 1903, 1922,0 10 tm) Osnovna sola Zabrdo (1906- 1964, 0.40 tm) Krajevni Šolski svet - odbor Zabrdo (1934- 1961, 0,01 tm) Nei?vedeni elektrarni v Zabrdu in Sorici (1950- 1952, 0,01 tm) Osnovna šola Zali log (1929-1962, 0,05 tm) Osnovna šola Dražgoš" (1945-19b4.0,10 tm) Luške tovarne Wad.lnikov (l.TH) (1951-1952, 0,50 tm) Jesip Demšar, Usnjama Češnjica (1906--1940, 0 30 tm) Pavel M-ak, Lesna industrija Gabrk (1920- 1945,0,20 tm) Hranilnica in posojilnica v Škofji Laki (1900 1947, 3,00 tm) Krcvsov mlin in žage Skotja Loka (1905--1965. 0,60 tm) Igor Guzel, gostilna Skofj? Loka (0,10 tm) Posebna osnovni Šola Skofja I/ika (1954- 1964, 0,30 :m) Posestni listi Skupščine občine Škofja Loka (2 polovica 19. stoletja - 1950,3.50 tm) Fotc album Tito v Dramah (1977 , 0,03 tm) Zapisniki Skupščine občine Skofja loka (1945-1574, 2,00 t m) SO Skotja Loka (1.967- P68, 16.00 tm) Skupščina občine Škofja Loka, Komisija za statute (1966-1971. 1,40 im) Sokolsko društvo Železniki (1922--1940,0 50 tm) Tovarna vodnih turbin Schneiler Škoija Loka (1912—1948,0,50 !m) Osnovna šoln Podlonk (1912-1967, i,40 tm) K.ajevni šoiskl odbor Podbnk (1922-1941, 1956-1961, 0,01 trn) Šolski od^or v Davči (1945-1946, 1955-1961, 0,01 tm) Osnovni šola Davča (1945--l«fi8 0,70 tm) Osnovna šolr. Selca (\884- 1970, l,u0 im) Kmetijsko gospod tiska sola Seica (1956-1960, 0,02 tm) Čipkarska šola 2eiezniki (1949-1959, 0,02 tm) Ekonomska srednja sola Kianj, Oddelek v Železnikih (1960 1964,0 0? tm) Šolski odbor v Železnikih (1955- -1962,0,02 tm) Občinski svet ljudsko prosvetnih društev — Z v-za K UD Železniki* 1955-1956, 0,02 tm) Dom igre in dela (DID), Jasli, Vr.ec Žniezniki (1949-1952, 0,02 tm) Gradbeni odboi sole v Železnikih (1947- 1948. 0,02 tm) Taborniki Ždezmki. kolonija Fazani (1958- 1959. 0,02 t m) Vajeniška šola raznih strok (1957-1960, 0,10 tm) Nižja gimnazij; Žehzniki(1948 iy58 0,20 ;m) Osnovna šola Železniki (1865 1965, 1,20 tm) Kraievni .šolski odbor Martinj vrh (1918 1941, 0,10 tm) Osnovna sola Martinj vrh (1917--1973, 1,00 tm) Popis in cenitev razlaščenega premoženja Konventa 'Jršu- 106 link v Škofji Loki (¡955 0,02 t m) Nauk od sv. Resnica Telesa (zač. 19 stol.. 0,02 tir.) Slovenski nabožni teksti (1789 - zač. 19. stol., 0,02 tm) klub za vzrejo špoitnili in siužhenih psov Škofja Loka (1069- 1977, 0,10 tm) Zapuščina opernega pevca m režiserja Poldeta Polenta iz Škofje Loke C0,20 tm) Hišna' zapuščina' Pri Ribiču, GrajsKa poi Škofja l oka (i889 -1947, 0,05 tm) Knjižnica Ivana Tavčcrja Škofja Loka (1945--1975 0,60 tm) Odbor za praznovanje 1000.letnice Škofje Loke, Skup.na za prosven in kulturo (19"72-1973, 0,05 tm) Odhor medmiodnega leta luriztr.a v Škofji Lok' (1967, 0.02 t m) MKHD Gimnazija Skotja Loka (1952, 1964 1965 0 01 :ml Loški Oder Skofja Loka (1945-1976, 0,80 tm) Kronika mestne občine Škofjeloške (1895-1978, 0,02 tm) Gospodiiska zadruga na Cešnjioi r.z.z.o.z. (1898-1947, 0.50 tm) 1'ašua zadruga za Se!ško dolino na ešnjici pri Železnikih r.z:/..oz (1921 — 1948, 0,40 tm) Kmetijska zaumga na Česnjici pri Železnikih z.o.j. (1948- 1962, P, 10 trn) POKRAJINSKI ARHIV MA.R1110R 1977- 1978 Mikrofilmi oziroma kserokskopije originalov 123 listin zadevajoči!) Maribor iz obdobja 1336--1370 Občina Mc/.ica (1853-1941,4.5 tn.) Občinski lj:iaski odbor 1 jutome: (1955--1961, 3,4 im) Splošna bolnišnica Maribor (1920- 1938, 2,7 tm) Okrajtii odbor Rdečega križa Slovenije Maribor (1946-1965, 19 t in) Kreditni zavod« v Pnmuriu (1911-1947, 36 knjig) Liek trama l\ila (1913-1950, 150 tm) „Indopol" Ijutome/ (1955-1973, 6 tm) „H.lcktromlin" Lendava (1951-1974, 2 tm) Splošna stavbena druiha Maribor (dc 194^ 2 tm) Delavnice' državnih zeleznlc Maribar - Studenci (do 1950,20 tm) Tovarna meril Slovenj Grn.der (do 1945, 2 tm) Opekarna Gornja Radg-ma (19.36- 1945, 0,2 tm) ,Pinus ' tovarna smolnih proizvodov Rade (do 1945, 5 tm) Tovarni kos Slovenj Gradec fdo 1945 0,5 tm) „Univerial promet" Maribor (1962--1972, 9,5 tm) „Optima1 Maribor (1958-1973, 13 tm) „Slovenija Merkur" Celje, filiala Maribor (197l-1973, 2 ' tin) .Remont" Makole (1955-1972 3.1 tm) Ratigonija" Gornja Radgona (1971-1975, 2 tm) Gimnazija Miloša Zidanika (II gimnazija) Miribor (19^5/46- 1953/54, 4 tm) Driavna meščanska šola Slovenska Bistrica (1929/30- 1940/41.0,8 tm) Deška meščanska šola I Maribor (1890/91-1940/41 1 tm) 11 uekliSka meščanska Šola Maribor (1918/19--1944/45, 0.5 tm) Cržav.ia meščanska šola H Miklošiča Ljutomer (1928/29- 1040/41.0 75 tmj Državna meščanska šola Sv. Lenart v Slovenskih Goricah (1922/23- 1940 '4l. 0,5 tm) Drinvna nižja gnnnuzija v Slovenski Bistrici (1945/46 -1956/57 2 tm) I uržavna ženska nižja gimnazija Mantor (1945 /46—1949 /50 0,5 tm) IV. nižja gimnazija Maribor (1045/46- 1957/58, 0,5 tm) Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrca (1874 -1967 3 tm) Osnovna šola Spodnja PolsKava( i 871 /72-1930, 1 tm) Osnovna sola Spodnja Polskiva — podružnica P agersko (1917/18 -1963 '64,0,5 tm) Osnovna Šola Spodnja Polskava — podružnica Zgornja Potskava (lPS?.^ -1958/59, 2,5 tn,) Osnovna šola Rado Robid, Limbus (1857-1953/54 2 tmj Osnovna šola Rado Robič Limbuš — podruznija Petere (1883/84-1957/58,0,5 tm) Osnovna šola Franc Lišnik — Vuk, Slivnica (1880/81-1953/54. 1,5 tm) Osnovna šola Bakovci (1917-1954, 0,5 tm) Osnovna šola Bakovci — podružnica ■ Doklezovje (1920- 1961,0.2 tm) Osnovna šola Karel Destomik-Kjjuh, Murska Sob >ta (1898/99-1957/58, 2 tm) Osnovna šola Kari Destovnik-Kajuh, Murska Sobota — podružnica Krog M910/20--1952 '53, 0,5 tm) Osnovna šola Tišina (1888/89 1930, 0,3 tm) Osnovna šola Tišina. — podružnica Gederovci (1910--1930,0,2 tm) Osnovna šola Tone čufar Maribor (Pohrežj;) (1899/900- 1940/41, 1,1 tm,) Osnovna šola Janko Padežnik Maribor (Studenci) (1932-1947, 07 tmj Osnovna šola Lenart v Slo'1 Goricah (1910/11-1939/40, 0,5 tm) Osnovna šola Malečnik (l°0C/01-1953, 1,2 tm) Večerna delavska šola Maribor (1046/47-1974/75, 1,5 tmj Dehvski tehniku m Maribor (1048/49-1952/53) Driavna trge /skr akademija Maribor (1919/20 -1952/53, 1.5 tm) Trgovski tečaj Hertnes (1930/31-1940/41) Splošna kmetijska Šola Pndgradje (1952/53--1962/63, 3 t m) Drfiavna kmetijska šola Gornja Radgc.ia (]941-1944,'45) POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 1977-1979 OLO Gorica (1961 -1962. 0,05 tm) Krajevni urad Domberk (1952- 1963,0,28 :m) Osnovna šola Tolmin, Meščanska šola Tolmin, Obrtno nadaljevalna šola Tolmin, Kmetijsko nadaljevalna šola Tolmin (1875--1962,2,11 tml Hranilnica in posojilniea Šempeter (1905 IO47. 0,87 tm) Vajeniška sola Vrhpolje (1060 1968,0,90 tm) ZGODOVNSK1 ARHIV PTUJ 19*77—19"*8 Osnovne šole: Breg pri Ptuju (1940-1963, 1,20 tm) Cirkovce (1881-1958, 1,90 tm) ■ Cirkuiane (1890 1957, 2,50 tm) 107 Desternik ( [887-1963 2,40 tm) Dom ava (1902-1962, 0.S0 tm) Goriinica (1919 1957, 1,70 tm) Grajena(1933-1957 l-70tm) ledina (187lr 1964 2,00 tm) Uurr pri Ormožu (1819 -1972. 2^0 tm) Jur5;nci (1821 -1957, 1,30 tm) Leskovec (1847- 1960, l.gOtm) Lcvreti(.-.na Dravskem poliu (1945-1957, 1,4C tm) Majšperk () 873-1957, 0,80 tm) Markovci (1870- 1961 2,90 tm) Miklav* pri Ormožu (lg91-1958 1,50 tm) Naraplje (1900- 195*7, 0.30 tm) Ormož 1, Hardek (1900 19JE, 0,40 tm) Pidlelinik (1945-1957 0,50 tm) Polenšak (1910- - I95g, 0,40 t m) Ptuj (1926--1958, 2,10 tm) PtujskigoraiJS"7^ 1963, 2,40 un) Roani vrh (i 894- 1962 0,90 tm) Stoperce (1945-1967, 0,7U 'm) Tomaž pri Ormožu (18&4- 1%3, 2,10 tm) Trnovska var(lg94- 1957, 0,60 tm) Videm pri Ptuju (1872-19h3, 2,g0 tm) Vitomarci (1848 -1957, 2,B0 tm) Zavrč (1S65--1*>61, 1.90 tm) Zetale (18^2—1960, 0,50 t r,i) Poljedelsko živinorejSKa SolaTurnišče (1952^1962: 0:80 tml Hranilnica Ptuj (1922-1957, 1 tm) matične knjige za območje SO Ptuj (lg06 1896, 15 knjig, d :pozit) ARHIV INSTITUTA Z\ ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA V UUBUAN1 1917-1979 Glfvtii odbor Al'? (1945--1950, ffiff^jS.^nH Slajeiska domovinska zveza (Steirische Heimatbund) (1^33-1945, 0,25 tm. 1 knjiga) Zbirka ripbovsek iz Zagorja (1941-1945: 0.35 tm) Divisione Panteria Cacciaton delie Alpi-Corrmaniio 65° sezionc mista CCRR (januar- avgust 1943, 0.10 «m) Pokretna bolnica 18 divi^je NOV m POS (september 1043 _ februar, 0,02 tm) Komanda mesia Ribnica, veterinarski odsek (felruar-oktober 1944: 0,02 tm) Zbirka Alojza llije, domobranskega nadooročnika (1935-1945.0.20 tm) Zveza kmetskih fantov in deklet, Glavni odbor Ljubjana (ly32-1941, 1,10 tm) Ivan Kronoviek, predsednik ZKF1D, osebna zbirka (1932-19t>6. 0.60 tm) Uredništvo revije „Gruda" (0,70 tm) Izvršni odbor osvobodilne fronte (lOOF), zbirka organizacijskega tajniKa dr. Marijana Breclja (1943-1945, 0,30 tm) Radiodelavnice 99 d, Oddelek za zveze Glavnega štaba NOV in PO Slovenije (febr., mar:o 1945, 62 listov) Knjiga osebja, ranjencev in bolnikov vojne partizanske bolnice vzhodne koroškega odrtaa (1944/1945, 2 zvezka) Zveza ženskih društev Slovenije (1956- 1962, 29 map) Konferenca za družbeno aktivnost iensk Slovenije (1961--1973, '00 map) Koordinacijski odbor za načrtovanje družine pri jconfe renči za družbeno aktivnost iensk Slovenije (1963- 1969. 14 map) LCK i/ibSiocrafijc. arhivskih de«avcav za Šefa 1977 -1979 Marjeta ADAMIČ 700 Icmka dubrovniSkega arhiva in arhivske službe Jugoslavije (192S 19 78V Sveč ar.a proslava in posvetovanje v Dubrovnika od 16, do 19. oktobra 1978 Prispevk. za zgodovino delavskega gibanja XVIII--XIX. 1978-1979, S tej 1-2, str 267-271 Arhivske, gradivo v Sloveniji po osvoboditvi (Referati Vili, zborovanja arhivskih delavcev Slovenije v Kočevju od 20. ao 22, oktobra 1977), Arhivsko društvo Slovenijo, Ljubljana 1978, str. 144. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XVIII- -XIX, 1978-1979, štev. 1-2, s ti 262 !66. Slovenska partizanska plačilna sredstva Narodna banka S'ovcnijc, Ljubljana 1977, str, i83 Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XVIII-XIX 1978- 1979 Ste 1 2, str. 300- 30' Viri za zgodovino komunistične stranke na slovenskem 1'H-J" 1921 Inštitut za zgodovino delavskega gibanja Partizanska knjiga. Ljubljana 197^, str. (v tisku) 8. Uredništvo Jasna Pischer (glavna urednica), zbrali in komentarje napisali: Marjeta Adamič, Milica Kaoin-Wohiuz, France Kresal Alenka Nedog, Janko Pronk France Rozman Mirko Stipcvšck in Tone Zorn. Vanda liLZLK Anaimcni inventar fonda občine Izola 1, 1775--1&48 Koper 1977, 149 strani. Analitični inventar fonda občine Izola 11., 1849-1900. Koper 1979, 171 strani. Vanda BL ZFK, Janez KOS, mgi Milica TRF.BSE STOLPA Ilirska Bistrica skozi stoletja — krtalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper, Sprehod skozi čas, zvezek 3, Koper 1978 48 stiani. Vanda BI:Z1:K. Maks FURLAN: Piran v ohranjeni zapisani besedi - katalog k razstavi PAK. Sprehod sKozi čas, zvezek 4, Koper 1977, 24 strani. Ljudmila BLZL AJ-KRLVEL Kultura, Zbornik: Občina Nov? Goriea 1947--1J77, Nova Gorica 1977, f predstavi te v arhivske dejavnosti v Novi Gorici, sti. 38). Liidvil« Zorzut, \rhivi, Ljubljana 1978 št. 1 Kra.ek historial službe varstva arhivskega gradiva v sever- noprimorski regiji. Goriški letnik VI, Nova Gorica 1979, JožeCURK Mariborska stolnica, Maribor, Obzorja 1978 (Kulturni in narodni spomeniki Slovenije, 86), Mariborska stolnica* Zbornik ob 750-letnlei Mariborske škofije, Maribor 1978, sir. 194-212 Oris gradbene zgodovine nekdanjega mmoritskig;: samo stana in 2'čkega dvora v Mariboru, ČZN 1977, str 117-130, Ra~voj prometnih rvez v severovzhodni Sloveniji, Mednarodni kulturnozgodovinski simpozj 9,, Mudinci 1977, Maribor 1977, str 199 -224. Zbirka vodnikov Kultnrni in naravni spomeniki Slovenije OZN 1977, str. 328—332, Maijeta ČAMPA Bibliografija puspevkov o Pa'tizanskem dnevniku v letih 1^45-1975,, Partizanski dnevnik 1944- 1945, Prispevki za zgodovino delavskega gibmja XV--XVI/1975-1976, št. 1—2, str. 150- 1530-šln 1^79) Narodnoslobodiiačka štampa u Sloveniji. Korefcrat na 8. kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije v Prištini 1. 1976. Arhivist XXVII/1977, št 1, st: 230 ?39. Poročilo o obisku arhvo« v Koblenzu, Kolnu, Varšavi in Krakow PnspevKi za zgodovino dciavskega gibanja, XV] 11 XIX/1978 1979, št. 1™2 str. 286-292. Kratko poročilo o obisku arhivov v Varšavi in Krakovu fv tisku), Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XV ¡11-XIX/1978 1979,š 1--2 Partizanski dnovnik 1944 1945 Prispevki za Zftod del. gib XV--XV1/1975- 1976, št 1-2, str. 121-157 (izšlo L 979) Paruzanski dnevnik lt>43--194 let Zgodovinskega arhiva Ljubljane Ljnbljar.ski dnevnik, Ljubljana 6. 11, 1979, str. 5. Arhivarji praznujejo. Delo Ljubljana 3. 1 1. 1979, Graditev ljudske oblasti in obneva v Ljubljani v letih 1945 1947. Kronika. Ljubljana 1979. Št' 1 str. 52-64. Ivan Cizmič. Jugoslovanski iseljcmčki pokiet 11 SAD i stvaranje jugoslovanske države 1918. Monogrrfije 5. Vse-nčilištc u Zagrebu - Institut za hrvatsku povijest Zagreb 1974. 31f) str. (poročilo). Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. Lj.ibliana 1975-1976, št 1-2, sir. 209-210.izš.a vlutu 19^9. O stališčih slovenskih socialistov v ZDA do vojne in jugoslovanska vprašanja med prvo svetovno vojno. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana 1975—1976, št 75-96, izšlo v letu 197°. Maks F Uli I,AN 1'iranski dnkali kataleg k razstavi P\K zvezek 5 (prevrni v italijanski jezik Drmieia Miiotti), Kc-per 1978, 20 strani. Metka HOMUaC ' 2,4-lctnik Kronike - časopisa za slovensko krajevno zgodovino, Primorski dnevnik. Trst, XXX111 št. 34, 13. februar 1977. str, 5. Jadranski koledar 1977. Kronika, časopis za slovensko kraievno zgodovino, Ljubljana letnik XXV 1977, šl. 1, str. 70--71 KroniKa je nedavno stavila mali jubilej: 25 letnico, gri morski dnevi ik. Trst, letnik XXXIII, št. 161, 10 julij 1977. str. 7. I'd vest o slovenskem šolstvu v Italiji, Kionika, časopis za slov. krajevno zgodovino, Ljubljana, letnik XXV, 1977. št. 2 sir. L'4. Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino, Pr morski dnevnik, Trst, Letnik XXX1I1, 30. oktober 1977, št 253, str. 5. Nova bogata številka Kronike, časopisa za krajevno zgodovino. Primorski dnevnik, Trst, letnik XXXIV, 2. april 1978. št. 78, str 5. Letopisi za leta 19*72--76, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, letnik XXVi, 19*78 št. 1, st 52-53. Dol skozi boj do r/obouc. Kronika, časopis iz slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, letnik XXVI, 1978, št. 2. s tr. 122—123. ' Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana,letnik XXV", 1978.it. 3, str. U58-139. Marica Gre^orič-Stenancič, Kronika za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, letnik XXV i, 1978, št 3, str. 189. Peter KLAS1NC Nekaj o organizaciji zunanje službe v Sloveniji. Okiogia miza o problemih varstva arhivskega gradiva pred pre vzemom v arhiv Maribor 1978, str. 14--20. Ob sedemdesetletnici sememberskih dogedkov, Večer 1978, 215, str. 4 Varstvo arhivskega in registraturnega gratiiva, Večer 19_r8, 133. str. 4 Zunanja sluiba arhivov v Slovmiji, Arhivsko gradivo v Sloveniji po "svoboditvi, Ljubljana 1978, str 59 79 Zunanja služba v Sloveniji, Arhivist 1977, str. 283-287 Nrda KO HA L Pietro Brigeoli: Santa messa per i miei fucilati, Borec, Ljubljana XXIX. 1977, št. 8-9 str 4^2 -448 Elio Apih1 Sni rapporti tra socialisti italianl slovcni nella regione Giuiia 1888 1917. Prisprvki, Ljubljana, Vil, 1977, St 1-2-str. 97-103. VII zborovanje slovcnskdi arhivarjev v Slovenj Grad.-u 1972. Arhivi. Liubliana, 1. ^S, št 1, str. 43-44. Vladimir KOLOŠA Kunccla rijsko poslovanje v svjetlu arhivskih pi opisa. Arhivi, (Ljubljana), 1978, str. 63. Vladimir KOLOŠA. Jože PRlNOtC, Peter R1BN1KAR Komunistična partija v Sloveniji 1919-1941, po dokumentih državne uprave v Arhivu SR Slovenije, Publikacije ArhWa SR Slovenje, Katalog k razstavi v počastitev oO-letnice u:tanovitve KPJ, Ljubljana 1979, 46 strani. Tone KOLŠEK Žovncškc gospostvo v lnči urbarja iz letii 1550; Savinski zbornik IV. sir. 235-265, Žalec 1978 Vas Gomilsko in njene domačije v preteklosti; GOMIL SKO, izdal Pripravljalni odl.or za proslavo pravnika občine Žalec 1979 naGomuskem, 1Q79, str 58- -86. 110 Milčck KO M lil J Slovensko ckspresionistično slikarstvo in giafika. Du> liovno u sme i] ena umetnost uvajsetih let dvajsetega stO' letja. Ljnbliana. 1'artizarska kmiga 1979, str. 137, 116 slik. O ustreznosti poimenovanja. Problem tonr.alne opredelitve in polo/aj ekspresionizma v slovei skem slikarstvu, Naši ra/.gl tli, Ljubljana 1979, str 292 -293. Siik;ir samote. Po retrospektivi Pranja Stiplovika v bre-.".likeni Posavskem muzeju, NaSi razgledi, Ljubljana 1979, str. 488 Miniature plemiških spominskih knjig 3 konca i6. in prvih desetletij 17 stoletja iz Arhiva SR Slovenije, Sinteza, Ljubljana 197l>,St. 45,46, str. 68- 7] Ilustracije Antikrista iz leta 1769. Primer slovenske^ ljudskega akvarela iz 18. stoletja, problem njegove likovne opredelitve in kvalitete, Sinteza, Ljubljana 1979, it. 45, 46 str. 72-74 Najboljša Tomašcvič1. T'snikar - svet obnjer.ih mrtvecev, Sinter. Ljubljana 1979, St. 45,46, str. 75. Slovenski kraji in naselja v preteklosti. Ob razstavi v Narodni galeriji, NaSi razgledi 1978. '/govorna retrospektiva. Ob razstavi Janeza Sibila v ljub Ijanski Mestm galeri|i. Sinteza 43.44 Í9"'S. Pogled na religiozno slikarstvo bratov Kraljev. Sinteza 41, 42 1978. Božidar Jakac v slovenski umetnosti, Dolenjski list. Novo mesto 1979, Št. 28. 12. julija 19^9 str. 7 Življenje v vseli svojih razsežnostih, Retrospektiva razstave Dozidaija Jakca Delo Ljubljana 1979, 29, IX, sobotna priloga, str, 19 Meta KUSOER m Marjar. ZUPANČIČ, VIII. zborovanje arhivsKib delavcev Slovenije v Kočevju oa 20. do 22, ok •obra 1977, Arhivi 'Ljubljana) 1978. str 44. ArtoSa LE3KOVEC Benedikt Vrvat izposluje leta 1841 deželno tovarniško dovoljenje za svojo stekiarno ob l obnici v Rušah, CZN 1977 str. 154-168. Organizacija družbenih služb po osvoboditvi, Arhivsko ¡padivo v Sloveniji pc osvoboditvi, Ljubliana 1978, str. 117—141. Rozalija LUKMAN. Miroslav LUŠTEK. Marija, OBJ AK-ČARNI Dokumenti ljudske revolucije v Sla je poučeval na gimnaziji v Čačku Po vrnitvi v juliju '945. leta v Maribor je poučeval na mariborskih srednjih šolah, predvsem pa na Klasični gimnaziji, in sicer vse do svojega prihodi v Ptuj leta 1954, ko je nastopil službo arhivarja v takratnem Mestnem muzeju v Ptuju. Prvi sad njegovega dela v Ptuju je bila že v marcu leta 1955 ustanovitev Mestnega arhiva v Ptuju, v katerem je prevzel mesto upravnika in prvega arhivista. Piofe"or Klnsinc je zaoral ledino obširnih fondov in zbirk ptujskega ailiiva ter jih začel urejati s sebi lastno vztrajnostjo in zavzetostjo. Kot klasični filolog z bogatim zgodovinskim znanjem je urejal stare listine, urbarje, cehovske kniigc in drugo. Verjetno ie le malo dokumentov v ptujskem arhivu, ki nisj šli skozi skrbne roke profesorja Klasir.ca. Z rezultati svojega tlela je seznanjal širšo javnost v čiankih in razpravah, ki jih je objavljal v P*ujskem tedniku Večeru, Ptujskem in Ormoškem zborniku, strokovnih arhivističnih glasilih in drugod Z vrsto strokovnih razstav, ki jih je pripravil pioicso: KI a sine, pa še je širše ptujsko in ormoške občinstvo seznanilo z zgodovino Ptuja in Or moža na osnovi arhivskih dokumentov. Velik del časa ie profesor Klasinc porabil za evidentiranje gradiva po terenu. Tako je popihal stare matične knjige pri župniščih in iriatičniti uradih za, pripravo Vodnika po matičnih knjigah za območje '3R Slovenje Sila pljdric je bilo njegovo delo v avstrijskih arhivih, predvsem v Štajerskim deielnem arhivu v Gradcu in državnem arhivu na Dunaju, kjer je preučeval in evidentiral arhivsko gradivo, piedvsem za občini Ptuj in Ormož. Rczuitat teg; njegovega dela je bogata zbirka mikrofilmov in kreroksov, ki jih je pokojnik prinesel iz Avstrije in s tem obogatil ptujski arhiv. Profesor Klasinr se je poleg uspeJnega stiokovncga in publicističnega dela uveljavil tudi kot oalicen vzgojitelj mlajšega arhivskega rodu v Ptuju, ki ga je vzgajal s sebi lastno vztrajnostjo, mu pomagal in svetoval pri strokovnih vpraša-.jih. pa tudi z vso toplino poskušal reševati kakršne koii človeške težave vsakegr svojin sodelavcev. Več kot dvajset let se je piof^sor Klasinc vozil dan za dnem ne gleJe na vremenske :azmere iz Maribora v Ptuj in je v vsem tem času kljub slabemu zdravju in neurejeni prehrani izostal z delovar.ega mesti zaradi bolezni le dvakrat. V vs^h teh letih se je profesorju -Klnsincu kot ravnatelju posrečilo ostro začrtati upravno in strokov; 10 pot zavodu Njegova zasluga je, daje ptujskemu arhivu v letu 1974 uspelo z adaptacijo pridobiti ustrezne upravne in skladiščne prostore, kar omogoča ptujskemu arhivu nadalinji strokovni raz/oj. Še po upokojitvi in odhodu iz Ptuja v letu 1976 je profesor Klasir.c svoj prosti čas izrabil za to, da se je z vso zavzetostjo lotil urejanja zahtevnih fondov zemljiških gospostev v Zgodovinske ti arhivu v Ptuju, Ni mu bilo dano, da bi lahko t" delo tud: dokončal. Omahnil je sredi dela pri u'ejanju fonda zemljiškega gospostva Ptujski grad, Delavci Ptujskega arhiva so izgubili svojega mentorja in aobrega dulovnega tovariša, slovensko ar hivstvo pa odličnega arhivskega strokovnjaka. PP BATOM ZDENK A-TAJDA Marija Oblak-Čarni V začetku letošnjega poletja (8 junija 1979) se je' konoala življenjska pot tovarišice Tajde. Rojena je bila 17. marca 1912 v Smledniku. Nekaj let po maturi je študirala slavistiko m l ilozofski fakulteti. Ob vdoru okupatorjev je študij prekinila. Zaradi materij* bolezni seje zaposlila kot dne^nicarka v upravi Splošne bolnice v Ljubljani. Že na univerzi in na tem delovnem mestu se je povzala z Osvobodilno fronto. 22 julija 1942. po materini smrti, je odšla v partizane v Polhogiajske Dolomite. Tu je bila do aprila 1943 bolničarka v odr- dni bolnici Dolomitskega odreda. Nato je odšla v Kočevski Rog, kjer je bila bolničarka in administeatorka pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte oziroma pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta do osvoboditve Pc osvot sditvi je bila admiuistratorka pri Narcdn, vladi Slovenije. Se leta 1945 je odšla v Beograa, kjer je bila do leta 1948 pri Ministrstvu za zunanje zadeve in nato eno leto pri Predsedstvu vlade LR Slovenije v Ljubljani. Od deeemora 1949 do avgusta 1952 je bila ponovno v Beogradu, tokrat pri Gospodarskem svetu FLRJ Ko se je vrnila v Ljubljano, je bila zaposlena pri Mestnem ljudskem odboru in za tem pri Okrajnem komiteju ZKS Ljubljana. Leta 1955 seje zaposlila v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Kot referent je zbirala spomine udeležencev narodnoosvobodilnega boja Po preselitvi arhiva iz Muzeia narodne osvoboditve na Inštitut za zgodovino delavskega gibanja fleta 1959) pa. seje posvetila arhivu Z veliko voljo se te lotila urejanja fondov slovenske kontrarevolucije. Zal je bilo dele preobsežno in ga ob drugerr delu v arhivu do svqje upokojitve leta 196? ni mogja končati Sodtiovalaje namreč tudi pri drugih dejavnostih v arhivu popise/alaje arhivsko gradivo na terenu, pripravljala gradivo za do- 117 ločene teme, delala je v uredništvu slovenske izdihe Zbornika dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni ji ig o slovanski h narodov; bila je sourednica 12., 13., 14. knjige itd Tajdo ki je bila napredno usmerjena žena, je obliKovalo življenje v partizanih Tu j« pokazala, da je zrnoma tudi oPpoved , ki jih vsaj do materine bolezni ni bila vajena, bila je požrtvova'na in pogumna. Oktobra 1944 je bila oblikovana z Redom h-abrosti. Njeni sodelavci v arhivu pa se spominjamo njenega izredneg: tovarištva Rada nam je pomagala, če je bilo treba rekonstruirati partizanski fond ali razrešiti partizansko ¡legamo ime. Nesebično je bila pripiavljena po magati tudi, če smo se nanjo ohmili v kakrim kob zadregi ali stiski. Tedaj je pozabiia nase in je bila pripravljena storiti vse, kar je mogla. Taka nam je ostala v ipomini' tovariSica Tajda. 118 ¡povi:ätki EINIGE FRAGEN DER ORGANISATION DiiR STAATSVERWALTUNG IN SLOWENIEN VON DER MUTE DES lg JAHRHUNDERTS BIS ZUR NEUESTEN ZEIT Joze 2oniar Im Zeitalter des Absolutismus war der Herrscher Träger der gesetzgebenden Gewalf Seit der Mar^revoiution des Jahres 1R4S war diese GewaK ur.ter den Herrscher und einen Repräsentation skörper geteilt. Eine "hnliche Ordnung bestand auch in Jugojlawien vor dem ? Wehrt liegt Im Jahre IV45 kam es mit der Befreiung auch zur N Änderung der Gesellschaftsordnung; Trager der Oigan; der Gewalt wurden auf allen Stufen gewählte repräsen tative Organe. Nach dem Jahre 1974 traten an Stelle der Reprascntationsinstitut:on Formen, die aus der Sclbstver waltung in aer fundamentalen Einheiten der Gesellschaft liehen Arbeit hervorgehen. In der Periode bis zum Jahre IMS bestand in Österreich oin kompliziertes System vor Vollzugsorganen. Seit Beginn der Verfassungsperiode bestand ein Ministerrat unter einen Ministerpräsidenten. Ein ähnliches Sjsterr. hatte auch Jugoslawien vor dem 2. Weltkriege. In Neu-Jngoslawien kennen wir vor allem verrchieaent exekutive Verwaltungsorgane (das PrJsidi'im). Im Jahre [153 wurde die Institution der Exekutivrate eingeiührt In der Gemeinde gab es zu.rächit verschiedene Räte d; nn erhielten auch die Gemeinden die Institution des Exekutivrates. Bis zum Jahre l&4fs waren als zentrale Verwaltungsorgane die böhmische und österreichische Hofkauzlei, das Direktorium (l74y), die vereinigte bohmfschösterreichische HofkemJei (H62) und die vereinigte Hofkanzle' (]g02). In der Nachmäriperiode una in Jugorlawien vor dem 2. Weitkriege busassen die obersten Verwaltungsorgane die Firm von Ressortministerien Die staatliche Organisation nach der Befreiung im Jahre 1945 Kannte zunächst Ministerien, Kommissionen, Komitees, Hauptdirektionen und Hajotverwidtungen. Im Jahre 1950 b- :gann man R;ite zu errichten, Das Verfassungsgi. setz des Jahrer 1953 ksnnte als Verwaltungsorgane der Föderation Sraatsrekretariate, Sekretariate des Bundesexekutivrates, Verwaltungen, Direktionen u.a Auf deT Stufe der Lar.dei bestandei bis zum Jahrt IRIS staatsiche Organe fflr ein zelne Länder oder aber für mehrere verwaltung>masjig-vereinigte Länder Mar.chma1 gab es einen dritten T^pus, nach dem staatliche, Organe für mehrere vdwaltungs-massig vereinigte Linaer bestanden, in dem es in' Landern ohne 'Jen Sitz des Staatsorgans, eine Art von Expositur desselben Organs gab Nach dem ersten Weltkrieg waren zunächst Staatsorgane für das sl weni.seIre Gebiet, das in das Geftlge des Königreiche: SHSkim. auf Grundlage der „Vidovdan'' (=Veittag> Verfassung aus dem JJire 1921 aber wurde der jugoslawische Teil Sloweniens in zwei Gebiete geteilt, im Jahre 1929 ab:r im Dravabanat vereinigt. Die Verwaltungsorgane der Republiken war:n nach dem Jahre 1945 in grossem Masse eine getreue Kopie der Bundesverwaltung. Kreise gab es im Zeitalter des Absolutismus, nach Jg49 nur r.och eine Ze;t in Steiermark und im Küstenland (bis zum Jahie 1g60) Die Anfange der Bezirks-erwaltung reichen bereits vor das Jahr 1819 zuru:k, nach disem Jahr war di; Bizirksver-waltting uberall in den Binden von Drgar ¡n, die der Staat bestellte und bezahlte. Im Ze;talter nach der Befreiung im Jahre 1^4J gab es eim sehr vczwe;gte Struktur der lokaien Verwaltung, zunich^t bestanden Kreise, Bezirke und Orte. Im Jahre 1952 schuf man eine neue territoriale Verwalümgseinheit - die Gemeinde Diese erhietl im Jahre 1955 einen wesentlich grosserer Bereich. Da man auf dieselbe immer mehr Kompetenzen ubertrug, wurden im Jährt 1965 die Bezirke abge schaft. Im Zeitalter der bürgerlichen Gesellschftsordnung gab es nach dem Jahre ig6C auch Selbstverwaltungsorgane auf der Stufe der Länder (bis zum Jahre 191g). für dfe Gebiete (in den Jahren 1926- 1929), für einige Wirkung;, krrise auf der stufe der Bezirke Em besonderes Selhstver-waliungsorgan ir. diesen Gesellschaftsordnung aber iie Gemeinde. Auch der Staat hat auf dieselbe bestimmte Kompetenzen übertragen. Im Abschluss der Studie behandelt der Autor noch die Zuständigkeit in der Entwicklung der Verwaltungsorgane und über die Trennung vor. Gerichsbarkeit und Verwaltung. 119 UNGARISCHES VERWALTUNGSSYSTEM VON DER MITTE DES IS. JAHRHUNDERTS BIS 191S AntoSa Lcskovec Der besondere Status Ungarns zwischen den habsburgischen Ländern Mitte des 1? Jahrhunderts, den aie Ungarn nacii 1526 in eine: Reihe voi Widerstünden verteidigt h-iben, ist in der Verwaltung sieht Dar. Neben zentralen "Ämtern für alle hsrbsburgischen Lander, die sieh in Wien befinden, bestehen für U.tgarr die sogenannten Dikastepen in Wien und in Bratislava: ungarischer Statthalterrat, ungriischf Hofkanrdeiund ungarische Kammer. Die alten Verwaltungseinheiten sind Gespans:haitcn, die als Besitze der Landesherren entstanden und die seit dem 13 Jahrh'indert politische Unterstützung des Adeis waren. Den Gespanschaften gleichgesetzt waren noch Dist 'ikti Jaeigov und Kumanov, frei königliche Städte Sekeljev, „Sa :hsisnhe Stühle', und Distrikte in Siebenbürgen Unter militärischer Verwaltung stehen Marken Damit die Verwaltung wirkungsvoll wiie, wurden die Gespan sc haften in kleinere Einheiten - Bezirke ¿eteil und diese weiter in Distrikte. Freie koniglis^he Städte (Civitates und Berg-st'aVte wurden aus der Verwaltung der Gespar Schäften ausgenommen. Bi rgerliche Orte, die keine königlichen Privilegien haben, sind Markte Coppiaa). im atigemeinen jnd sie nicht dem Herrscher sondern anderen Feudalherren Untertan. Die niedrigste Verwaitungscinheit ist das dem Landesherrn untergeordnete Dorf, eine Besonderheit sind selbstverwalter de AdtiSgcmeinden. Der Versuch Josefs des II., sich Mng: m unterzuoranen, d.-uckt sich auf dem Gebiet der Verwaltung in der Abscliaffung der Autonomie der Gespanschaftep, denen der Herrscher die Kommissare bestimmt und in der Einführung neuer Verwaltungseinhf iten, grosser Distrikte, die mehrere Gespanschaften vereinen, auf dieser Versuch scheitert aber wegen des Widerstandes der Stände, die sich auch mit dem Ausland verfcinnen. Nach den Anfangen zur Zeit der Reformstaatsver-sammiungen in den 30-er Jaiiren wird in der Revolution 1645/49 die Verwaltung nach Ideen der fortgeschrittenen Ungarn umgebildet - statt der abgeschafften DiKasierien wird die ungarische Regierung gegründet, es fangt die Umformung der Verwaltung in den Gespan schaffen an. Die Oesterreicher, die n ii lussischer Hilfe die Armee vor. Honved besiegen, fu'iren die Verwaltung im Sinne einer totalen Unterstellung Ungarn 5 der Verwaltung in Wien ein Das Königreich bekam den Status eines gew^ltnl.chen Königtums, von dem, Kroatien und Slawonien, Siebenbürgen und Vojvodina getrennt sind Das Königtum wird in .ilnf, anlangs MÜ i :3m 1 strikte geteilt, denen Gespaa-senaften unter Kommissaren untergeordnet sind. \V ihre na die höheren Verwdtungsiinheiten (Distrikte) nach dem ersten Jahrzehnt des Absolutismus abgeschafft wurden, Kernten spater politische Bezirke, die damals eingerichtet wuiaen, zBruck Nach dem Oktoberaiplom sollte auf Wunsch der Konservativen das aite Verwaltungssystem erneut weiuen - in einigen Jai.ren werden Behörden vor 1S4R wieder eingerichtet, d.h. vom Statthalterrat und der ungarischen Hofkanzlei bis zum Bezirk, jedoch Wird Ungarn wegen der Widerstande der Ungim g;gen die wiederholten zentralist'.sehen Ideen in der darauf folgenden SchmeningZeit IS61-1865 wieder bürokratisch verwaltet Wegen der Krise in der Zeit zwischen 1K65-1K66 muss der Staat den Ungarn nachgeben, mit dem Vertiag von 1S67 wird der Dualismus eingeführt es wird die neue ungar'sehe Verwaltung organisiert, ihr Zentralorgan ist die unabhängig: verantwortliche ungarische Regierung, Auf der mittleren Stufe verwalten die sogenannten Munizipien Gespan Schäften und Städte mit Munizipialrcchten (am Anfang alle ehemaligen freien Königlichen Städte), 'n den Gespanschaften haben die Bezirke den Umfang, der ihnen zu;: Zeit des Absolutismus gegeben wurde, Bezirksoberhaupte sind Beamte der Gespanschaft. Die höchste Kategorie dei Gemeinden d h. S'fcdtc mit geregeltem Statut, warer nicht der Bezirken untergeordnet; niediigcre Kategorien sind grosse und kitine Gemeinde Charakteristisch iur die weitere Entwicklung der ungarischen Verwaltung ist es. dass auf Rechnung der Munizipien auf ihrem Gebiet die P.olle der von dei Regierung eingerichteten Staa,sorgar = wächst. I CAMBIAME? ITI ADMMINISTRATIVO-POLITICI NPLLA REGIONE Di GORIZiA SPEC]ALMENTE NEI COMMUN1 FRA IL 1750- 1945 Lida Bezíaj Krevel Dopola dominazione tráncese la restaurata an ministra-zione austriaca formava una specie di compmmesso tra la situazi^ne esistente prima de lia venuta de', francés! e quelia creata dalle rifc-rme introdotte daNapoleone. La Provincia del Litorale, costitu'ta nel nov^mbre uel 1 PI4, si articolava i 3 circondarii di Gorizia, di Trieste edi Fiume suddivisi a loro volta in distretti cui presiedevano o super ioriia a commissari distre ttuaTi. Sotto i trances 1'amministrazione locale era accmtrata nei comuni, in sepulto invtee torno di competenza alie antorita distre-tuali pur i:on ess.'ndo stati abeliti i comuni come jrgan del grado piu basse I comuni frar.ee si„ le miiri:s, ven ñero traiformatj in capoeomuni con a capo i podesta, i .„muni censuar! di istituzione Giuíeppina, inreee in sottocomuni con a cap ciascuno 1'agen te comunale. Le loro attri-buzioni perc di gran lungo minori rispetto ai maire rrancese. Erano, in b re i,e, organi ausiLari dei commi^sariati rispen. delle superiorita distrattuali. Oltre al podest~ c'era no nei capo^muni i'agerite 4 comunale, due oelegati, uno ,,scrittore ed ur fanu; nei sottocomuni invece, oltre ragen te, due delegat' e uno o due guardie campe stn La nomina del podesta era di competenza deU'autorits distrettuale che di;signava puré I'agentc comunale. Tra le cor.ipetenze dei comuni c'erano 120 anzitutto la pubblica trancuillita c sicurezza, le vie e le strade comunaii, la sorveglianza sui pe si, le mi su re e il commercio, le cure per la conservazione de! patnmunio comunale, per i rnJati, i poveri e i derelitti, come puré la vigilai..:a sopia ,,li stabiiimenti di publica istruz;one" noncne la partee ipnzione aJa ,„forma~ione dei con ti annuaii delle thiese". Modificaziori di rilievo nell'amministrozione comunale si- eobero nel.a secorda iriet^ del seeolo scorso. Uscua la 'egge provisor, a sui comuni questi erano cosutuiti da uno o p:u comuni censúan, la rappresenianza LOmunale divenne elettiva, ai jomuni fu concesso i diritto ali autonomía nell'uso del patrimonio comunale nell'applicazione delle sovrimposte sulle irnpost dirette, ad essi fu defento l'esercizio di alcunc funzioni proptie dello stato. Dopo l'abolizione deila costituzione del '49 a'vemta il 31, 12. 1.B51 si restrinse puré l'autonomia de: comuni, restrizioni che pcrJurarcno fino alia ncostituzionj dolía costitUíione concessa nel 1861. 11 5 ma'tzo 1862 fu emaridta la leggc general« sui comuni e, in b^.se aa ersa, il 7 aprile 1864 lordinamento coniunale e il regó lamento elettorale pe. la Con tea principata di Gorida e Gradisca, Nel contfmoo fu conscsa ai comuni la facolt^ di unirsi ó di dividersi. C'ï ora,1 ura rappte sen tanza cuniuuale (consiglio) con un organo ejecutivo — capitanato cornu-nale (municipio). Oltre le funzioni proprie dei comuni, ;i sono quelle delegate ed il sindaco e%responsabile tanto al Comune quanto alio Stato Alia caduta dell'impero Austro-ungaiico nel novembre i9l8 subent;a dapprima il regime miüiare italiano, segu..to da quedo civile Gradualmente l'amministrazionè nelle nuove provineie viene unificata con quella vigente nelle vecchie. Secondo la legislazlone italiana i comuni sono organi indiretti dell.amministrazione statale ¿or una deter-minata autonomía. Ogn: comnre deve avere un nropr. » ufficio, UT1 segretario, dipendenti comunaii a seconda delle necessita,' 11 eonsigiio, la ginnta e, naturalmente, il sindaco che esercita ia doppia rmnsione di capo dell'amministra-zione comunale e di responsabile delle funzioni delegue II 3 marzo 1934 esce il nuovo Tv della Legge comunale e provinciale, firmata, d'ordine del re, da E. Mussolim. II podestà - carica introdotta giâ mf preeedenza i sostuu-zione del sindaco. non più eletto, ma di nomina reg.a-condinvato da una consulta, risponde del suo operato al prefetto. D1F ZIVII VERWALTUNG DER BESATZ UNGS-MACHTE IN SLOWENIEN UND IHR ARCHIVMATERIAL Tont Ferenc Die wichtigsten Merkmale der faschistischen Okkupation Sloweniens in den Jahren 19^1-19,45 sind: 1 .eine erneute Aufteilung des bereits zerstückelten slowenischen Nationalgebietes, 2. das Bemühen aller drei Basatzungs-machte, d.h der deutsehen, italienischen und ungarischen, die besetzten slowenischen Gebiete so bald wie möglich ihren Staaten an: ¡uschl1 essen lind sie "in ilire gesellschaftliche Ordnung einzugliedern und 3, die Entnationalisierung, die nach wie vor zur Vernichtung des slowenischen Volkes als einer ethnischen Einheit führen sollte Da die neuen Statsgrenzcn auf dem slowenischen Gebiet Ende Marz oder Anfang April 1941 durch Hitler bestimmt worden waren, ist es ve/stai Irlich, dass dic ueu-tsche Besatzungsmccht dnn grossten Teil Sloweniens bekam, u.zw. die slowenische Steiermark, Gorenjsko (Ober* knün), Jas Meza-Tai (MiesstaL),, den nördlichen Teil vom Dclenjsko (Lnterkrain) und den nordwestlichen Teil -von Prekmurje ( bnrmurgebiet), warnend den anderen zwei weniger zufiel, die italienische B.satzungSi nacht bekam das Notranjskc (lnnerkrain), den Hauptteil vom DolenjsKo und Ljubljam, und die ungarkehe Besatzungs-maciit den giossten Teil vor. Prekmuije* Aus annexionistischen Gründen wai die ML.täiVerwaltung in den besetzten slowenischen Ländern nur von kurzer Dauei. Die italienische (3.5.1941) und die ungarische BesatJ^sat-zungsmaebt (16.12. 1941) st blosser noch in demselben Jahr die von ihnen besetzten Gebiete auch formalrechtiich ihrer Staaten an, wahrend der von der deu¿sehen Be- satz, ngsmacht auf. den Herbst I94I geplante Anschluss duich den raüoraler B< freiungckampt des slowenischen Volkes verhindert wurde, __ Die deutsche Besitzungsr-iacht hatte in dem von inr besetzten slowenischen Gebiet einstweilig zwe. Ver waltungss;inheiten eingerichtet, und zwar die Untersteiermark und Südkämten (spater Öberkrain), die Hitler im 14. 4, 1941 den neu ernannten Ch^s der Zollverwaltung in Maribor und in Bled unterordnete Die beiden wa en bereits seine ReichsrtatthaUer fui die Steiermaik und Kirnten auf österreichischem Gebiet. In den Bezirken (seit dem Sommer 194. in grösseren Kreisen) wurde die Verwaltung von deutschen politischen Korrmissaren geieitei, ab Spätherbst 1941 bzw. ab Anfang 194'2 w-irder diese Kommissare durch i-andräte ersetzt Die Verwaltung in den Gemeinden leiteten Burgerrr.eiste- oder Gemeindekomi iiissare die deutscher oder slowenischer Abstammung waren. Die beiden Chefs der Zjvilverwaltu ng ga/en für ihre Verwaltungs ilnhdtenb.sondere Verordnung!-und Amtsblatter heraus. Die italienische Besatzungmacht richtete auf dem neu besetzten slowenischen Gebiet eine Verwaltungreinheit ein, und zwar di Provinz von Ljublana CProvincia di Lubiana), die seit 18. 4. 1941 vor einem Zivilkomm'ssar (seit 3. 5. 1.941 'on einemTlahen Kommissar) verwaltet wurde Für die Verwaltung in den Bezirken wurden italienische Bezlrkihauptlcute und in den Gemeinden Bürgermeister slowenischer Abstammung eingesetzt. Der Hohe Kommissar gab ein Amtsblatt für sein V;rweltungjgetiet heraus. Die Zivil Verwaltung in jenen slowenischen Gebieten, die von de- italienischen Bes^fungsma:ht scho« 1918 besetzt und 1921 an Italien angeschlossen worden waren (das slowenische Kfls.en-land), blieb in den Jahren von 1941 bis 1943 unverinder1. Die ungarische Besatzungsmai ht sehloss nach der Ein 121 führung der Zmlverwaliung am 15 8 19M den Bezirk Murska Sobota (Ülsnitz) der Obcrgespanschait in Szom-bathely and den Bezirk Dohja Lendava (Unterumbach) der ui Z^aegerstcg an Für die Verwali-ing in den beiden Bezirken waren ungarische Bezirkdiauptleute zuständig, in Gemeinden aber Bargermeister slowenischer oder ungarischer Abstammung. Nach der Kapitulation Italiens besetzte die deutsche Besatzu-igsmacht auch den südlichen Teil Sloweniens und gliederte ihn dem neu gegründeten (10.9. 1943) Ver-w:l tu ngsge bilde, der Operation szone „Adrütischts Küstenland'', ein. Dieses Gebiet verwaltete ein deutscher Oberster Komi dssar, der „einen Sitz in Triest hatte Dieser übergab die Teitun^ der 75Verwaltung in der Provinz von Ljubljana dem ( f der Provinzialverwaltung (dem .Präsidenten" Leon Rupr.ik), der noch einm deutschen Berater bei sich ha'.te Die Verwaltung in den Bezirken, insofern sie wegjn des st?rk entfachten uaticnalen Befiei-ingskampfes überhaupt noch bestand und funktionierte, war von B»z irkshaupt 1 eu te n slowenischer Abstammung uberno/nmen worden. In den Landern von Julisch-Venetien (Slowenisches Küstenland und 1 Strien; waren für die Verwaltung neu errannte P afek.en italienischer Atstairmung zustandig. die noch deutsche Berater bei sich hatten. Die Gemeindeverwaltung war nur noch in seltenen Fähen tätig Von der Melirneit d;r ueirei ungsfrort angeschlossenen Bevölkerung wurden nur Organe der neuen Macht,der V ilksmi.;ht, anerkinnt.dJi Ausschüsse der Bsfrnungsfron* bzw. die gewEhlVn Ausschüsse der Nationalen Bifriung. Das Archivnat erial der Zivii,rerwi;ung der B;Satzungs-mnehte hat sich n.cht ub^raJ ¿!eichnia-,sig erhalten. Was die Archivfonds der beiden Chefs der Zivilverwaltung betrifft, die im Winter 1941-1942 ihren Sitz nn.ch Graz und Klagenfurt ubertragen hatten, ist uns nicht bekannt, ob sie vieUe'cht in st erreinhj sehen Aicniven aufbewihrt werden. Die Archivfonds d»s HohenKtmmisrars und oes Chets der Provinziilverwaltung für die Provinz von. J-jubijar.a sind grösstenteils emalten und befinden sich im Archiv der Sozialistischen Republik Slowenien in Ljubljarv. Das Material der Kreisverwaltungsorgrne :us dem deutschen Okkupationsgebiet ist bess:r erhalten ais das der Bezirks-/erwaitungsörfane aus dem italienischen Okkupationsgebiet (im Archiv des Instituts für die Gejchich'e der Arbeiterbewegung in Ljublana im Geschichtsar rhiv Ljub-ljai,a und im Land sarchiv Maribor). Vom Material der Gemcind ,Verwaltungen hat sich sehr wenig erhalten, eine Ausnahme bildet die Stadtgemcir.de Ljublana Vom Arihivmiterial der un »ansehen Best tzung-macht ist nicht erhalter. geblieben. 122 WVTA INDLSTRIJA TRANSPORTNIM SREDSTEV IN OPREMF n sol.o. Kccevje SLOVENIJA - JUGOSI AViJA 61330 KOOEVJE R Skacesfc: 13 Telefon. h.c 061/851-511 Generalni direktor. 061/851-197 Kom. direktor 061/851-526 TeJsx: 31 147 YU iTAS TeLegrrm ,1TAS" — cisterni» za pnvuz materialov v razsut, m stanju — betonarne — oprema zl prevoz in uskiadiičinje živinske krm» — stabilne silose za žitarice in d.uge materiale razsutem stanju — pn tovorni postaje za material' v razsutem stanju — kompbtna oprema za pr.evmatsk: trar šport materialov v raz tu tem stanju — kontejner-cisteme za prevoz materiale, v razsutim stanju PKtDSTAVNlSTVA PROIZVODNI PROGRAM — prikolice in polprikolice — kiper prikolice in polpi ikolice — polprikolic^ za prevoz kontejnerjev — avtomeialeu za prevoz betona 11000 BEOGRAD, Zmaj Jovina 7, tel.: 011/6^6-871, 637-940 4:000 ZAGREB, Mrazcvičeva 5, tel.. 041/^441-72? 61U00 LJtJBLJANA, Trg k^mai.danra Stan.ta 4, tel 061/ 557-512 78000 BANJA LUKA Branka Rjdičevkia 20, tel 078/ 32-745