Tim largest Slovenian My b UlUtod ^iilit^ii
and lagal Holidays 75,000 Raadan.
GLAS NARODA
Ort	delavcefT Ameriki
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da Trt ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslov« na listu— d« katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana.	Uprava.
TELEFON: OHeliea 3-1242
Sntarad as fteoond CIms Xittcr September 21, 1903, at ti» Port OlRm ti Hvw York, V. Y*
Act of Oonfmfl of March S, 1879.
TELEFON: OHalMa J—1241
No. 282. — Stev. 282.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 3, 1937 -PETEK, 3. DECEMBRA, 1937
Volume XLV.—Letnik XLV,
GLASOVANJE 0 DELAVSKI PREDLOGI BO IZSILJENO
Stojadinovic bo obiskal Mussolinija
VSE NAPETO PRIČAKUJE IZIDA VAŽNEGA SESTANKA MED W. GREENOM IN J. LEWIS0M
Na prošnji, naj pride predloga glede maksimalne-1 MINISTER
ga delovnega časa in minimalnih plač na glaso-1 yirAii nri n/\o vanje, je že 218 podpisov. — Vršile se bodo še' i V UN ULLD\JJ
vroče debate. — Vse napeto pričakuje, če bosta prišla Green in Lewis do kakšnega zaključka.
WASHINGTON, D. C., 2. decembra. — Večino v zbornici je izvila svojim nasprotnikom iz rok delavsko predlogo, katero so bili takorekoč že zavrgli.	' -
Da bo prišla predloga na program, je bilo treba podpisov 218 kongresnikov. Težko jih je bilo dobiti, dobili so se pa vendarle.
Kakor znano, je predlogo senat že poleti sprejel, nato je pa v poslanski zbornici obtičala.
Velike debate se bodo še vršile glede vprašanja, kdo bo pazil, da bo po novi postavi v vseh ozi-rih zadoščeno.
Predsiednik predlaga, naj bi nadzorovala določitev minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa v posameznih industrijah posebno oblast, sestoječo iz petih mož, velika skupina kongresnikov pa zahteva, naj bo vse to delo poverjeno enemu samemu administratorju v zveznem delavskem uradu.
Zadnji je podpisal prošnjo, naj pride postava na program, demokratski kongresnik Mansfield iz Texasas. Mansfield je invalid ter se je v vozičku pripeljal do speakerjeve mize.
Navzoči kongresniki so mu navdušeno ploskali.
WASHINGTON, D. C., 2. dec. — Danes sta se sestala tukaj William Green in John L. Lewis v namenu, da skleneta premirje ali pa trajen mir nad Ameriško delavsko federacijo in Odborom za industrijalno organiz icijo.
Moža, ki sta bila v mladosti navadna majnerja, in sta se povzpela v vrstah ameriškega delavstva na najvišja mesta, sta se sestala ob enajstih dopoldne.
To je bil njun prvi sestanek izza leta 1935, ko je Lewis ustanovil odbor, čigar cilj je propagirati industrijalni unijonizem.
Nasprotje med obema je prikipelo do viška, ko je bilo dvanajst velikih Lewisov unij suspendiranih iz Ameriške delavske federacije.
Green je že trinajsto leto predsednik Ameriške delavske federacije, Lewis pa poleg C. I. O. nače-luje tudi United Mine Workers, ki so ena najmočnejših ameriških delavskih organizacij.
Pod njunim vodstvom je 7,300,000 organiziranih delavcev, in namen danasjega sestanka je bil, pobotati obe konkurenčni* organizaciji.
Poleg Greena n'Lewisa sta bila v konferenčni sobi navzoča le dva moža: George Harrison, predsednik unije železniških klerkov, in Philip Mur< ray, ki je v imenu C. I. O. uspešno organiziral delavce v industriji jekla.
Za sestanek so se vršile velike in temeljite priprave.
Ni bilo namreč slučajno, da je Green sklical za jutrišnji dan sestanek izvršilnega sveta Federacije, ki bo razpravljal o predlogi glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa, katera bo prišla te dni na vrsto v poslanski zbornici.
Federacija je predlogi nasprotovala, češ, da je premi la in da premalo nudi ameriškemu delavstvu. |
NA POTOVANJU
Francoski vnanji minister si bo skušal za jamči ti prijateljstvo Poljske in Jugoslavije.
PARIZ, Francija, 2. dec. — Francoski vnanji minister Del-vos se je odpravil na važno potovanje po Centralni in Vzhodni Evropi.
Do 18. decembra bo obiskal štiri glavna mesta, in njegovi dogovori naj bi tvorili ključ k splošnemu pomirjenju Evrope.
V spremstvu nekaterih političnih izvedencev bo najprej obiskal poljsko glavno mesto Varšavo, nato Bukarešto na Romunskem, Beograd v Jugoslaviji in Prago na Oehoslova-škem.
Najvažnejša obiska bosta v Varšavi in Beogradu, kajti v zadnjih par mesecih sta se Poljska in Jugoslavija, Franciji najbolj odtujili.
List "Jour" pravi, da bo skušal Delbos ugotoviti, če bi zamogla Poljska nadomestiti Rusijo kot glavno zaveznico Francije na Vzhodu. Gos/po-flarska in vojaška moč Rusije se baje slaibšata vsled notranjih razmer.
Francija si hoče zagotoviti neomejeno prijateljstvo svojih zaveznikov, predno bo odgovorila Nemčiji, da je odločno proti razširjenju nemškega rajha bodisi na evropskem kontinentu, bodisi v zadevi kolonij.
PET POLICISTOV JO JE 0-FkAVlLO V POSTELJO
571etna Amanda Siebert, stanujoča na Stillwell Ave v Brooklynu, N. Y., je sinoči padla s postelje. Njen mož je poklical policijo na pomoč. Dva policista nista mogla nič opraviti. Potem sta prišla še dva In slednjič še peti. Pet policistov jo je s težavo spravila nazaj v posteljo.
Mrs. Siebert je bolna ter je svoječasno nastopala v cirkusu. Tehta namreč 650 funtov.
FAŠISTIČNI NAPADI SO BREZ USPEHA
Vsi fašistični napadi pri Toledu so bili odbiti. — Republikanci v oljčnih vrtovih to s strojnicami pokosili fašiste.
HEXDAYE, Francija, 2~l7c. Po poročilih republikanske vlade so imeli fašisti velikanske izgube pri y>Mt i h napadih na Vladne postojanke jugozapal-no od Toleda na zapadlim bregu reke Tagusa.
Republikanski vojaki so bili utrjeni po oljčnih vrtovih in so s strojnicami pokosili fašistično infanterijo, ko je pričela napadati.
Fašistični glavni stan naznanja, da je bil zlomljen vsak odpor v A'sturiji in da so bili pobiti zadnji voditelji, ki so se še branili po gorskih krajih. Iz Bilibaa prihaja poročilo, da bo "železni obroč" okoli mesta, ki ga Baski niso mogli držati proti fašistični armadi, ohranjen kot privlačna sila za turiste.
TOKIO, Japonska, 2. dec. — Japonska je danse priznala Japonlska je danes priznala generalom F ran com.
BEOGRAD, Jugoslavija, 2. dee. — Nek zastopnik vnanjega urada je naznanil, da ste Jugoslavija in španska fašistična vlada imenovali svoje zastopnike, da se pogajajo za trgovske odnošaje med obema deželama.
Zastopnik pa je rekel, da Jugoslavija s tem ne namerava
JAPONCI BODO ZDAJ NAVALILI __NAKANT0N
V južni Kitajski so izkrcali že veliko armado. Ločiti hočejo angleški Honkong od ostale Kitajske.
ŠANGHAJ, Kitajska, 2. dec. — Japonci so v južni Kitajski izkrcali 50,000 vojakov na namenu, da odrežejo angleško kolonijo Honkong, od koder je kitajska armasda dobivala svoje glavne zaloge, od ostale Ki-
MUSSOLINI ŽELI PRIDOBITI JUGOSLAVIJO PROTI KOMUNISTOM
RIM, Italij a, 2. decembra. — Uradno je bilo naznanjeno, da bo v nedeljo prišel v Rim jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stoja-dinovič na tridnevni obisk. Imel bo konference z Mus8olinijem in vnanjim ministrom grofom Ga-ieazzo Cianom.
Tuji vojaški atašeji pravijo, da bo Honkong izgubil velikansko trgovino, ako Japonci zavzamejo Kanton in že sedaj napeti odnošaji med Londonom in Tokiom ise bodo še bolj poostrili.
Honkong obstoji skoro samo od trgovine s Kantonom, ki je finančn in trgovsko središče juže Kitajske.
Drugi dogodki v kitajsko-ja-ponski vojni so:
1.	V Sanghaju so japonske mornariške-oblasti vrnile a-meriško vlačilno ladjo Feiting ter se opravičile, ker so v ponedeljek Japonci ladjo zaplenili in ameriško zastavo vrgli v reko.
2.	V Nankingu, ki je že skoro popolnoma prazen, je bil vstanovljen mednarodni odbor, ki hoče doseči z Japonci sporazum, >da je v Vuhu, jugoza-padno od Nankinga ob Jang-ceu, vst&novljena nevtralna zo na za begunce.
3.	Tri močne japonske ar-
POL TERMINA KOT PREDSEDNIK MEHIKE
Na teh konferencah bodo pregledali odnošaje med obema državama, kako so se razvijali v ča>u, odkar je bila 25. marca sklenjena prijateljska pogodba med obema državama, toda ne bo sklenjena kaka nova pogodba.
Poglavitni povod Stojadino-i ičevega obiska je, da vrne obisk grofu Cianu, ki je bil v marcu v Beogradu. Toda brez-dvomno bodo državniki raz-
priznati Francove vlade, tem-,made prodirajo zapadno od več, da bo pri trn zavzela isto Šanghaja proti Nanlingu, kjer
stališče kot Anglija.
Poroka kneza Starhem-berga.
se bodo v teku enega tedna vneli vroči boji za kitajsko prestol ico.
ZADOSTEN VZROK ZA LOČITEV ZAKONA
LOS ANGELES, Cal., 2. dec. Arthur Field je vložil tožbo za ločitev zakona. Soidniku Walterju S. Gatesu je povedal; — Ko odprem opoldne lunč bakso, dobim ponavadi v nji dva kosa kruha brez presnega masla ali pa kano fižola brez žlice. Včasi pa tudi eno ali dve kumari.
■— Kumare v jesihu? — je vprašal zdravnik. — Ne, suro-ve, — je odvrnil Field.
Sodnik je ugodil njegovi prošnji in je ločil zakon.
DUNAJ, Avstrija, 2. dec. — Bivši avstrijski podkancler knez Ernst Ruediger Starhem-berg se je danes poročil z gledališko igralko Noro Gregor v nadškofijski privatni kapeli. Pri poroki so bili navzoči samo nekateri knezovi prijatelji.
DUNAJ, Avstrija, 2. dec. — Nora Gregor je dobila od Burg-theatra dva meseca dopusta, ko se je poročila s kneoom Star-heiribergom. Zakonski par bo dva tedna preživel v lovski koči blizu Paxa na Štajerskem. Igralka se bo zopet vrnila k gledališču 1. februarja.
LUDEND0RF0V0 ZDRAV-STVENOJTANJE
MONAKOVO, Nemčija, 2. dec. — Nemški general Erich Ludendorff, ki je igral veliko vlogo v svetovni vojni, je preživel še dosti mirno noč. Zbolel je na ledicah in na srcu, kar je po mnenju zdravnikov posledica operacije, ki se ji je podvrgel 4. novembra.
LAHKI IZSTRELILI 455 ŠPANSKIH LETAL
RIM, Italija, 2. dec. - 44II Messaggero" poroča, da so i-talijanski letalci izstrelili do sedaj 455 španskih vladnih letal. List je objavil tudi imena 35 italijanskih letalcev, ki so izgubili življenje na Španskem od 16. septembra 1936.
JAPONCI BODO PARADI-RAL1
ŠANGHAJ, Kitajska, 2. dec. — Občinske oblasti so bile danes obveščene, da bo jutri ko ra-kalo skozi mednarodno naselbino v Šanghaju šest bataljonov japonskih vojakov. To bo "sprevod zmage". Občinske oblasti niso dale dovoljenja, toda parada se bo navzlic temu vršila.
Policija je' izdala najstrožje odredbe za vzdržanje miru. Parada bo izzivalna, in pomisliti je treba, dar prebiva v Sanghaju nad tri milijone Kitajcev.
Cardenas zahteva, d a kongres sprejme reforme. — Cardenas j e
zgradil ceste m šole migljali t^df o političnem m
razdelil zemljo.	j gospodarskem razširjenju ob-
____________istoječe pogodbe.
\tvvinn m 1 m o 1	Pogodba, ki je bila sklenje-
MEXTOO, Mehika, 2. dec. - na y m je poslovala zelo
Predsednik Lazaro Cardenas. ]ob odkar je izpreraenila je dokončal polovico svojega termina šestih let ter izrazil željo, da kongres sprejme razne reforme, mesto da bi mu dal posebne oblasti, da sam izdaja vladne odloke.
V treh letih, odkar je predsednik Cardenas povečal število šol od 7000 na 13,000. je zgradil 4000 milj cost, je dogo-tovil 10 izmed 27 velikih jezov in namakalnih sistemov zgradil dve železnici.
Nastanil je tudi 600,000 družin na 6000 zadružnih kmetijah in jim daje državno podporo.
S tem je vlada dobila kontrolo nad poljedelstvom in industrijo ter razvila v Mehiki modem kapitalizem med kmet-skim prebivalstvom.
Nekateri politični krogi so se bali, da bo na ta način prevzela popolno kontrolo nad vsemi viri dežele in da bo dežela postala fašistična pod vlado enega moža.
To bojazen pa je Cardenas razgnal, ko je naprosil kongres, da sprejme razne postave, mesto da bi mu dal oblast, da sam izdaja vladne odloke.
Francozi puščajo orožje.
PARIZ, Francija, 2. dec. — Vsled odkritja velike zarote cangolardsov, ki so hoteli ovreči sedanjo vlado ljudske fronte in postaviti fašistično vlado v Franciji, policija vsako jutro najde po parkih in praznih Bemljiščih velike mfnožine o-rožja in municije. Vse to skrivaj odlagajo ljudje, ki so iz tega ali drusrega vzroka prišli v posest orož.ia in bi prišli v velike neprilike, ako bi bilo pri njih najdeno orožje.
V Bofs de Boulogne sta bila najden« dva velika kupa robnih irranat, v raznih narkih na 18 zabojev s 576 nopolnoma nabitimi granatami.
odkrito sovraštvo v saj navidezno prijateljstvo.
V italijanskem pogledu je poglavitna vez, ki združuje obe deželi, skupna odločnost upirati se komunizmu. Italija še ni priznala sovjetske Rusije. Ni izključeno, da bo Mussolini skušal pridobiti Stojadinoviča, da se pridruži k protikomuni-stični pogodbi, četudi tak ko-t(>r rak za Jugoslavijo ne bi bil posebno primeren z ozirom na prijateljske odnošaje s Francijo, zlasti še, ko je bilo to prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo zopet potrjeno 12. oktobra. *
Italija upa, da bo polagoma pritegnila Jugoslavijo k Rim -Berlin osi in se bo francoski vpliv v Jugoslaviji sčasoma ohladil. To upanje podpira tudi dejstvo, da Jugoslavija nima dobrih odi\ošajev samo z Italijo, temveč tudi z Nemčijo, kar je razvidno iz zadnjega obiska nemškega vnanjega minisrta Konstantina von Neu-ratha v Beogradu.
Z ozirom na veliki odpor srb ske pravoslavne cerkve v juliju proti konkurdatu z Vatikanom, diplomati ugibljejo, akc bo mogoče Stojadinovič tudi Obiskal papoža. Jugoslovanski krogi so mnenja, da bo Stojadinovič ta obisk najbrže opustil.
GARNER IN GUFFEY NA LOVU
Ml_
ST. MARYS, Pa., 2. dec. — Colonel William Kaul je priredil velik nov na svojem deset tisoč akrov obsežnem lovišču v severozapadnem delu Penn-sylvanije. Povabil je dosti lovcev, med njimi tudi podpredsednika Johna N. Garnerja in senatorja Jpsepha Guffeva. Podpredsednik Garner je u-st-elil 120 funtov težkega srnjaka.
»0LZ8 V2R0V2"
New York, Friday, December 3, 1937
TBE LARGEST SLOVENE DAILY W U£3.
$ "GLAS NARODA: ^
j pošiljamo v staro do- ^ S movino. Kdor ga ho -S

fj Cflo leto velja	h Aaarlko 1»
CsfiAdo	98.00
ti pol leti	|l-00
'•i flftrt ItU	e •
b New Tort m eel* Me	97X0
Zft pol l(tl ■...■■»•(•KKMtli Za lOOMBMtTO M OOiO late	97-00
Ta pol let*............................
-fJta« Nereda" takt}* n*Jd dan
nedelj ta
"GLAS NUOOA*. 21« W. 18th Street. New I«i N. f.
Telephone: CHelaea 3—1242
bivši kitajski poslanik v Washington« ojmzarja delegate devetih držav na nevarnost, ki bi jo imela japonska zmaga nad Kitajci.
MIROVNA KAMPANJA
Anglija in Francija sto pričeli s pripravljalnimi de'i za t lojni načrt za evropski mir, čegar namen bo vstaviti obo-loževanje in olajšati napetost med demokratskimi in totalitarnimi državami.
V ozkem sodelovanju bodo pričeli vodilni evropski dr /.a vili ki izdelovati načrt, ki bo imel za svoj cilj:
1. Zadostiti Hitlerjevim kolonijalnim zahtevani;
J. Pridobiti Hitlerja za sporazum, da je oboroževanje omejeno, v zameno za to pa bo Nemčija dobila kolonijalne koncesije, in —
3. Pridobiti Benita (Mussolinija za nov mirovni sistem in - tem odstraniti nevarnost spopada v Sredozemskem morju- ~
Medtem ko bo francoski vnanji minister Yvon Delbos obiskal države osrednje Evrope, bodo angleški jn francoski izvedenci v vnanjih zadevali preiskovali 'razpoloženje posameznih držav.
Kot pravi Asociated Press, bo Delbos skušal izvedeti od Celioslovaške, ako je pripravljena dati Hitlerju kake koncesije glede 3,000,000 Nemcev v njenih mejah.
Predno pa «ta francoski ministrski predsednik Camille Ohautemps in vnanji minister Yvon Delbos odpotovala iz Loiona, sta čehoslovaškemu poslaniku Janu Garrigue Masa-rvku zagotovila, da je Anglija Franciji obljubila, da bo sodelovala s srednjeevropskimi državami.
Državniki bodo več mesecev proučevali stališče raznih držav ter bodo izdelali v sporazumu ž njimi načrt za rešitev nemških Tcolonijalnih zahtev.
Kadar bodo dovršena preiskovalna dela, tedaj boste Anglija in Francija pričeli pogajanja s Hitlerjem ter npate, da bo kmalu nato sledila splošna kolonijalna koferenca.
Po tem načrtu bo Anglija tudi pričela pogajanja z Mus-solinijem. Angleški diplomati v Rimu bodo skušali zopet pričeti z anglesko-italijanskimi razgovori, ki so se imeli pričeti v septembru, ki pa so bili zaradi španske krize opuščeni.
Iz Jugoslavije
Žena je ubila moža.
V
njimi tudi pokojnikova vdova, ,ki je iapuvedala. da jn vladal
Doljnem Miholcu na Hr-|na Stališču nered in da je za-vatskem se je odigrala pre- j.krivila nesrečo malomarnost t rešljiva zakonska tragedija.	Obravnava se na-
21-let na Janja Fading j' "kle-Jdaljnie. nila ubiti svojega moža. ker je j zelo grdo ravnal z-njo. Pretekli j teden sta se zadnjič sprla in mož jo je hotel udariti s se-
Tihotapec zmrznil.
Denarne pošiljatve
imimiHiiKui^iiin		
•ffiP^HWi^itiiBnniiiiiiifln^ifliBtiiffffiMB		
		
miiiir.ii-r^nii'ii-^n-'i-i^vntTiimniuismi^r ^£rrmiinmntEm:H«nnimjninniinuK«
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAVIJO
ta | 188 _ Dta. m
9 8.19__Dte. 199
9 M9__1MB. 899
811.88___Dia. 899
823.99 _ Dia. 1999
_ Dia. 9999
V ITALIJO
Za $«.35 .......... Ur 109
9 12.25______Lir ft99
8 29.50 .......... IJr 899
8 87.99 _____Lir 1999
811189____Ur 8999
9187 M___Ur 8999
KEB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QORI ALI DOLI
kot sgermj navedeno, link čevelj ujme ie MJfte pogoje.
v dinarjih aU
Izplačila v ameriških dolarjih ^
Za 'apiatile 8 5.- Borate padati 919^— - " 815.— - «
MfHMUNMMMIlMIMf 8.75
Prejemnik dobi t starem kraja laplaCllo t dolarjih.
■MMA MAHAHLA WlUJMIO PO flAHS
PRISTOJBINO 81—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MG1|8 Naroda"
MEWVOKK.N. 1.
kiro. Žena je pa vzela iz uma-rice samokres in n«trelila moža, ki se je tako j zgrudil mrtev.
40 let stari ženi rasto novi zobje.
Neki 40 let stari ženi v Brezi v Bosni so začeli rasti novi zobje. Imela je samo še nekaj zob in ko jo je zavel eden 1m>-leti, je odšla k zobozdravniku, ki ji ga je izdrl. Bi! je pa zelo ! pniseneeen, ko je opazil pod | njim nov zob. Pregledal ji j° I čeljust in ugotovil, da ji raste ' še več novih zob.
Klub ločenih mož
V	Sent i so ločeni možje u-ptanovili svoj klulb, ki ima namen gmotno in moralno podpirati člane. Vsakih 14 dni bo imel klub sestanek in na sestanek bodo lahko hodile tudi ženske razen ločenk.
800,000 din zahteva za moža.
V	Sremski Mirovici se je pričela obravnava proti direktorju francoske družbe za zračni promet Air France, Edvardu Margelu in tehničnemu ravnatelju Georgenu Bnrtenu. Pred dvema letoma je namreč propeler francoskega letala ubil n:t zemunskem letališču vele trgovca T i rch a tise ria. Njegova žena toži zdaj družbo in zahteva 800,000 din odškodnine. Za-
1/. Sarajeva poročajo, da je šla ponoči h Hercegovine proti Sarajevu preko planin drhž-ba tihotapcev, med katerimi je bil tudi 30-let ni kmet Sulej-man Bahtarovič, ki je nesel 60 kur tobaka. Tihotapce je pa zalotil snežni nietež in Bahtarovič je obtičal v snegu. Zjut-raj so ga našli zmrznjenega.
Zagonetna smrt Slovenke v Zagrebu.
Zagrebška policija preiskuje zagonetno smrt mlade vzgojiteljice Rozalije Lorbek iz Slo-venjgradca. Lorbekova je u-mnla zjutraj z kuhinji svojo gospodinje in vsi znaki kažejo, da je bila zastrupljena. Opoldne so njeno truplo v zavodu >za sodno medicino raztelesili in na podlagi ugotovitev sodne komisije bo komisija nadaljevala preiskavo. Lorbekova je; bila zvečer na veselici in svoji gospodinji ie rekla, da se bo najbrž vrnila šele proti jutru. Vrnila se je pa šele proti 11. Tožila je o silnih bolečinah v trebuhu. Zjutraj je pa v silnih mukah izdihnila. Policija bo morala dognati, kdo jo je novahil na veselico in s kom je bila do enajstih.
Iz strahu pred policijo izpil tri letre žganja.
Te dni je redar v Zagrebu aretiral špediterskega delavca Toma Trojka, ker ie ukradel pet litrov žganja. Gostilničar
4 kraj stane $7. — f (talijo lista ne poši- \ ^ I jamo.
žganje in tat j«' bil prepričan, da ga bo ovadil. Zato je hotel zabrisati doma vse sledove svo. jega greha. f'im je prišel domov. je jt I piti žganje in do večera gn je popil dva litra. Predno je prfcel stražnik, ga je popil še en liter, tako da mu ga je ostalo še dva litra. Seveda je bil tako pijan, da sojtom 1950 mu noge odpovedale.	]>0 ^.jčini
pojasnjena
L1950
Leta IKfii se j< razširrila po svetu vest, da >o našli v lovskem gradiču Mayerlingn pri Dunaju mrtva nadvojvodo Kn-dolfa Habsburškega in njegovo ljubieo Marijo Veczer. Edini človek, ki je vedel, kaj se j(. zgodilo, je bila pozneje umorjena nadvojvodova mati cesarica Elizaibeta. Ona je zapustila nekaj privatnih listin, v katerih so opisane podrobnosti maverlinške tragedije. In ta pisma so zdaj nnšli. Tod« objavljena bodo šele leta 1**50. Cesarica Elizabeta je namreč rzrečno določila, naj objavljajo njena pisma šele po smrti njenih direktnih potomcev, v nobenem primeru pa ne pred le-
Peter
• • • •
• t • •
Zgaga
107 let je star, pa ni bil še nikoli bolan.
Blizu Osijeka živi v neki naselbini Miloš Marič. star 107 let. V Slavonijo je prišel pred vojno in kljub visoki starosti je še izredno čil in krepak. Resno bolan sploh nikoli ni bil in še v<«dno pokadi vsak dan okrog 40 cigaret in z«lo rad pije črno kavo.
Zadavljena in oropana, starka.
mrt i je izročil ce?*ar Franc Jožef šatuljo s pismi dvornemu maršalu knezu Liehtensteinn. Ta jo je zaklenil v železno blagajno, ključ od nje pa vrg^l v Ihinav. Zdaj so blagajno odprli in našli v nji šatuljo s pismi. Odpre jo leta 19f)0 dunajska Akademija znanosti ob navzočnosti pi peline komisije. Zgodba enega pi*-ma je čudovita. Po srrirti svojega sina je odšla cesarica Elizabeta v grobnico, kjer je ležala krsta in tam je celo uro klicala svojega sina po imenu. Tz grobnice je prišla vsa strta in ko se je vrnila domov, je de-
r, . ,	... . .jala svoji been, da ne vemie
ftu iMisaku so nas i umorie-' -	* »• - i
, ,	, vee v posmrtno zivhenie, kaiti
in oropano /1 let staro ba- * . ■ i u •	i V-
1	ce bi duh n.ir'nega sina živel, bi
se bil gotovo odzval. Komaj je izgovorila te besede, so ji sporočili. da je prispel poseben sel s pismom, ki ga je bil pisal sin eno uro pred svojo tragično smrtjo.
no m oropano bico Ivko Miloševič. Komisija je ugotovila, da je bila u-morjena že pred dvema dnevoma. Morilec je ukradel iz njene omare 50,000 din, zlatnino je pa pustil nedotaknjene*. Policija je aretirala sina umorjen-ke Milana, ker je osumljen umora.
Sladkorja je v Jugoslaviji dovolj.
Nekateri češki listi so poročali, da bo morala Jugoslavija uvoziti letos okrog 1000 vagonov sladkorja. To pa ne drži, kajti leta 1930-37, so imeli v Jugoslaviji okrog 4.600 vagonov sladkorja, letos pa ga je približno tudi toliko tako, da ga ho o i tal o še okrog 100 vagonov.
STENSKI KOLEDARJI
Velik stenski koledar za leto 1938, naj vsak takoj naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji >o veliki 20 x 28 inčev in zelo razločni ter jasni radi velikih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naroce za svojce v staro domovino za isto ceno. Naročila jemljemo v obeh prodajalnah za pohištvo:
G019 St. Clair Ave ali 15303 (Waterloo Hd, Cleveland, Ohio. A. OR DIN A in SINOVI, INC.
DA POPRAVITE SLAB TEK, POKVARJEN ŽELODEC
vzemite TRINERJEVO ANGELICA TONICO!
Bodite pripravljeni za jesen in zimof V vseh lekarnah.
slišanih je bilo več prič, med j je videl, kako mu je ukradel
300 SVETIH MAS LETNO
v življenju ia po »mrti. so deležni £»»ni "Maine zveze za AfriKo". Članarina enkrat za vedno 25 centov za vsako osebo, živo aH umrlo. Naslov: DRUŽBA sv. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 w. Pine Blvd..	St. Louis, Mo.

FIRST AVENUE and 15th STREET NEW YORK CITY
Corner of Quality Furniture"
EVERYTHING FOR YOUR HOME
Five Stories of Furniture Display CASH or CREDIT	BVOJIK SVOJIM!
za potovanje.
Kdor Je naBenJcn potovati * atari krm) ali dobiti k*ga od tam, jo M**««. tU Je poufen v vseh utvmrch. V sled naie dolgoletne afcuftnje Van xanorane dad najboljia pojasnila Iv todt TM potrebne preskrbeti, da je potovanju udobne in hitic. »*te ea «a-nane obrnite na nas ta ?m poJamUa.
Ml preArbme vie, badM pveAnje ss ptCffct** dovoljenja, potni UHe. vfude In aptnb m, kar Je «a pataMnje potrebne v naJMtrefleaptatt, In knr je cUroo, ta ndinAUjta* stidSto.
Nfdrtartjani naj ne edlataja do tadnjfesa trenutka, ker pttda« oo dobi Ji WashinKtooa povratno dovoljenj«. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj c
Pl&ite torej takoj za brrapUfna navlMIla In zagotavljam« \um, da boete poceni in odobne pbterali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Tr»v«l Bureau)
6 W^r N3th Street New York, N. Y.
Nedavno so objavili listi na-skilnje }>ororilo iz Loiulonn:
Anglikanski Škof iz St. AJ-bansa, ilr. M. B. Fursu, j«- rek«*i v nedeljski priiii^i:
—	Duhovnikom ve<luo <>(*ita jo, «Ja ne poznajo življenja in in* i nori* jo presojati današnjih razmer. Večkrat iuiam zvečer v inesiu važne opravke in se moram pozno ponoči vračati vlomov. Xa samotnih cestah je vse polno avtomobilov, ki imajo «• frasneue luči in zastrta okna. Kaj misliti*, da ne vom, kaj -e ifmli v takih avtomobilih? O, prav dobro vem.
Tudi jaz se vračam včasi pozno zvečer proti domu. In opazim sempatam ob <H*sti avtomobil. ki ima zastrta okna in u-gasnene luči.
AJi mislite, da ne vem, kaj se iT« n H v takem avtomobilu?
O, prav dobro vem, četudi sem samo Peter Z^aga, ni1 pa anglikanski škof.
Te dni sem bil v Laeijanovi tovarni v dolenjem delu mesta.
< 'ali ima že sedaj zaposlenih nad .štirideset deklet, v veliki seziji jih bo pa vee.
S Calijem sva presojala bla i?o, ki ga je dobil iz Francije, in sva presodila, da je izredno dobro. Med
šiva Ik am i sem opazil dosti znanih obrazov in tudi mojo prijateljico Nežko.
—	Halo, Nežka! — sem jo pozdravil.
Ona mi je pa prijazno odzdravila :
—	Tak zg^ib' se no v mejjrvo
. Kar se pravi po slovensko, naj se čimprej v mesrlo izgubim.
V listih sem čital zelo značilno poročilee, ki bo ^tovo zanimalo tudi mojega prijatelja Bukovinskega v Mercy bolnišnici v Pittsburghu.
—	Na
prometni ncwvorski cesti je omahnil možak srednjih let. Omahnil je, padel in poj^nn £nal bele pene iz ust.
Policist je poklical ambulanto.
Arnibnlančni zdravnik ni mogel spraviti k zavesti.
(Mpeljali so ga v bolnišnico, še vedno nezavestnega. Slekli so ga in položili na operacijsko mizo.
Tedaj pa priteče bolničarka s tajprajtanim listkom v roki;
—	To smo njtsli v njegovem žepu.
Na listku je bilo zapisano:
—	Imenujem se Anthony Warner. Star sem 57 let ter sem že od rojstva podvržen bo-žjasti. Vsako leto me vrže petnajstkrat do dvajsetkrat. Napad traja od pol ure do dveh ur. me poberete nezavestne -ga na cesti in me odpeljete v bolnišnico, vas prosim, nikar mi ne izrežite slepega črevesa. Slepo črevo so mi zdravniki že 5-krat izrezali, ko sem bil v napadu božjasti pobran na cesti in z ambnlaneo prepeljan v Spi. tal...
JESENSKA PRŠEM
-Jesen vsako list
za listom z reje pade. Jesen vsako zvenejo cvetoče nadc, v dušo čuden se nemir
pri kiade.
Kaj dreve»*uf • Zopet bo zeleno, drugo pomlad zopet bo
cvetoče. - Diwi*Hi8ojeno je pa, da joče britke solze, ki jih v očesu videlo oko še ni nobeno.
UQL7L8 VAkOVZ"
New York, Friday, December 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY UJ9X
■■	————■	i ntn » . —
mA WK PKRŽ01':
—	Xe sanja se mi, pa se mi ne sanja,, naj počnciu kar hočem. Te mi časih kaj malega ostane zjutraj v opominu, pt>-tem je to tako sklobuštrauo, «la nima ue nog ne glave. 4)a bi se pa kaj poltenega sanjalo, kaj koristnega in pametnega, ikaj takega, kar obeta srečo, denar, prihodnjost, tega pa 11".
—	Boži no, bodi pameten, Htari! Kaj bi sanje pomenile?
—	Kaj sanje! Sanje, sanje, draga moja! Poznam človeka, ki je proti koncu vojne zadel na toniboli Rdečega križa dva tisoč kron. Takrat je to bilo še dosti denarja. In to samo zato, ker se nm prejšnjo noč sanjalo, da se je zlomil d mg nad latrino. Hoj, in kako je pripovedoval oficirjem, ki so se zanimali za njegovo srečo; kako so ga sam presvetli cesar vlekli iz latrine, kako sta se oba nazaduje pogrošni la čez glavo. Takorekoč huda stvar čeprav samo v sanjah! Toda je zato zadel drugi dan 2,000 kron; v dobi. ko so še mnogo veljale!
—	In ti to verjameš? Jaz pa le mislim, da si je to izmislil, ker je bil na cesarja hud zaradi vojske, pa ni mogel v dnugi Obliki -stresati svoje jeze.
—	Pa še kako verjamem. In če bi se meni le kaj malega sanjalo o taki nesnagi ali recimo vsaj o i*še|j, pa bi bil zadovoljen. Vsaj četrt ink a drugega ali tretjega dobitka bi bila zagotovljena. Tako pa plačujeva že leta in leta, zade-iieva pa nič.
Jeronim Kuritara. organiziran staroupokojenec, skoro vsako jutro j>odoibno godrnja med vstajanjem in oblačenjem, žena pa mu nasjirotuje. Nasprotuje takorekoč iz suhih principov, podobno kakor v politfki. V tej dobi zakonske-J ga življenja je še edini čar vi prepiru, kdo ima prav, odnosnoj vsaj bolj prav. In zato ona ne! veruje v sanje. pa bi on ne j veroval, bi mu jih razlagala j ona.
Ko se umije, opravi tičke:
Xajpoprej papige. Prijazno kramlja z njimi. Zatem kanarčke. Očisti kletke, nasuje hrane, nalije vode. Nato nakrmi kunce. Ko je vse gotovo, «H>de h zajtrku.
—	Glej, samo še tri dni imamo do glavnega dobitka, samo še trikrat se nam lahko sanja, pa ne in ne. Potem pa zopet ne bo pol let« nič ujw-nja!
Vselej žena tudi ne reagira. Štirrdesetletn zakon ne zaslu-ii polne pozornosti. Zato vodi on vse tri dni samo take
SANJE
razgovore, toda prepira ne iz-! zove vselej.
Mine tudi to. Dobitka ni ne glavnega, ae postranskega! Xatbavi že novo srečko, poza-Vi staro. Življenj«* teče.
Vsak mesec enkrat |x»tuje v Ljubljano. Vselej z železnico. Navadno prvi ponedeljek }w> prvem. Nabavi potreW*ine za lom. obišče znance, organizacijo, - j»ovrnitvijo draginjskih doklad. malo v kavarno zaradi novic; zvečer pti s** vrača poln čudno lepih stvari. To potem zadošča za ves mesec za prijazne razgovore in za zakon-! Kko-dru«nibne prepire.
Bliža se zopet nov prvi v1 mesecu. Sledil mu bo tudi j nov iKmedeljek. Ti<da tokrat m n«* more pričakovati, prev»«čj -o leipega napisali časopisi o; povrnitvi doklad. Mora poprej., rla vidi kako je s stvarjo.
Nedeljo zvečer pred prvim j nravi:
—	Jutri grem v Ljubljano.! t>a ne z vlakom, nego z avtobn-■oin.
—	Tako! f'eimi te novota-| rije t
—	Saj vidiš! Zelenica sploh j nikamor ue pride. Zamud jej toliko, da druga drugo ne dobi-i teva. In jutri bi bil rad malo: prej irori.
Že je pretil nov prepir. K»-r oa tudi v njej prevladuje radovednost, sama natihoma želi, da bi s čimprej dognala resnica t) draginjskih dokladah. Od-1 loči Jeronim za avtobus in ves; je v redu poldrago uro prej. j
Navzlic temu ne zaspi tnlno. i kmalu po četrti uri pa začne: '
—	Pomisli, samo pomisli; zdaj ko ni več žrebanja, pa ta-j ke sanje! Zdaj. k«) pod milim' bogom nimamo upanja na I kakšne soldo, pa takšna kolo-j salne sanje!
Tleska z rokami in z jezikom.'
Ona nejevoljno:	;
—	Mar bi v miru spal. tla l>i; s»* dobro odpočil za na pot. pa j Še avtobus-po vrhu!
—	Spal. spal. kdo bo zmerai samo spal. Saj tako preveč spi ti k). In ix) smrti bomo tudi vnlno samo spali. To la sanje,, takšne sanje! Kaj bi dal /.a take sanj' na dan žrebanja' davnega dobifka!
Ženo premaga radovednost.
—	I — kaj pa se je sanjalo takega!
—	PosUtnaj, pomisli: stojimo v cerkvi pri cesarski maši, vsi uradniki lepo ]x> vrsti in šar-žah. Vse v paradi. Kar pri-lezetn po moji rami dve uši, tiste velike bele s sivimi križi, ki so takorekoč končale svetov, no vojsko, pa kaneta za ovratnik in Izgineta v notranjost.
Pomisli duša, to pomeni srečo, denar, bogastvo!
Razlaga sanj je tako priku-ji-na, da žena ne more otvoriti običajnega prupira, ki bi naj ciljal na to, kdo ima bolj prav. Navsc zadnje: zakaj pa bi sanje res nekaj ne pomenile? Mar jih bog pošilja res take nesmiselno? A?
Oba se zatopita v razglabljanja.
—	Kaj misliš, kaj bi moglo biti na stvari?
—	Kaj more biti? Žrebanja ni. dednčine nimava po kom pričakovati. Kaj more biti dragega, kakor da bodo vrnili diMifiiijske doklade ali pa morila kako po vrhu »boljšali položaj starou|M»kojencem? Se zastonj toliko piše in govori r teh stvareh. Ali misliš, da se ljudje zastonj vesele in delajo načrte in proračune na te dohodke in — oh! — morda celo doHfovv!
Tako tolmačenje sanj ji* vzeto ženi prav iz dna srca. Saj bi bilo treba tega in onega. Pogubno zdaj za zimo.
Zato sta oba v najboljšem razpoloženju. Znaša ona, Kun-tara pa se posebno skrbno ob-laei.
Ko zatuli avto gori nad o-vinkom, Jeronim že stoji pod kapom, kjer je zapisano upo-stajafišče'\ tišči marelo, nahrbtnik in velik zložljiv cekar, kamor 1m> utovoril vsa naročila.
Avtobus malone že poln. S težavo dobi Jeronim v ozadju ob prehodu sedež. Oni, ki se ne rinejo dovolj naglo skozi vrata, ostanejo stojači na sredi. ('1uti je glas sprevodnikov:
—	I a* not V, le not V, zadi je •še v Mik prostora!
(J-uječa. V ostrili ovinkih pr< metava zdaj k levi adaj k d<>-ni stni. Razprostirajo ko-molee. da očuvajo irlave.
Dež pada. Blato Škropi. Na vsakem križpotu stoji kdo in ustavlja z marelo. Vstopi. Sredi vasi, skozi katero vozijo, novi potniki. Tuje se neprestano glas mladeniča s torbo in kačketom na glavi:
—	Le not V, 4e not'r, zadi je še v'lik prostora!
7a so stlačeni kakor sardele. Toda še vstopajo novi. Med njimi star berač. Vse se mimika. toda kani.
—	KAkopiik. še ta mora. kakor da nas ni dovolj!
—	ITf, še berači se vozijo z avtom, kam smo prišli?
Tako brezsrčne besede bole dobričino Kuntaro, ki je danes zaradi lepih sanj in še lepšega
(Nadaljevanje na 4. strani.)
6000 let star
jTBP
lfijr\*4HMHH
mmmmmifs
(>(XR) let je minilo od trenutka, ko je potisnila zagorela gospodinja v mestni naselbini na Tigrisu v glinasto cev pest-J ro poslikan glinast lonec s svinjskim mesom, ki je ostal tam. Tudi ime te naselbine jej zapadlo pozabi. Med odkojia-j vanjem pa je bilo točno dogna-j no, da je bilo na istem kraju-skozi tisočletju postopoma! j zgrajenih 11 mest, tako da jej'' fxilugoma nastal daleč naokrog viden hrfli razvalin. Filadel-fijski raziskovalec Charles Bache je vodil ekspedicijo, ki je prekopala debelo plast zemlje. pomešano z ostanki žgane in nežgane gline, dokler ni prišla do kraja, kjer so bila pred 6U00 leti postavljena človeška bivališča. V šestem tisočletju pred Kristusom, pravi Jothan Johnson iz univerzitnega muzeja — je prišla tolpa nomadov preko In'dije in Perzije v Mezopotamijo.
'.Pokolenja teh ljudi so zastrta s skrivnostnim pajc<ola-nom. Zagonetni hrib nad razvalinami mnogih naseHiin iz predhistoričnih časov se imenuje Tepe Gavra. Hrib leži 20 km navzdol ob toku od raz-i valin nekoč, mogočnega mesta Ninive na vzhodnem bregu Ti-j •rrisa. V šesti plasti so našli j ameriški raziskovalci medeni-j naste predmete, med njimi pe-j čatne valjarčke, kakršne sta našla že raziskovalca Hali in Woolev v haldejskemu mest Ur iz dobe 30(M) let pred Kr. Na podlagi njunih dognanj sklepajo, da izvirajo najdbe ob Tigrisu in z njimi tudi šesto nieMo iz dobe okrog 4.500 let pred Kristusom. Po sestavi zemlje in globočini razvalin sodeč, mora biti dvanajstvo mesto staro najmanj 6000 let. Zal niso našli učenjaki nobenih sledov kakršnekoli pisave. Pač so pa lahko zelo dobro rekonstruirali življenjske pogoje takratnih ljudi na podlagi raznih; najdenih ostankov. Mnoga vre-' tenca za kolovrate in odtise tkanin v apnenčaste;« prahu pričajo, da so živeli takratni ljndjt* na precej visoki knltumi stopnji.
193 8
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
K0LEDA1R
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
Hff 50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic
New
Publishing Company
York, N. Y.216 Wert 18th Street
H)
111IM
Raziskovalci niso našli niti ostankov kovinastih predmetov pač pa izredno spretno izdelane kamenite posode. Iz izkopanine so pokazale, da so bile ženske že v pradavnih časih nečimenic. Razna olepševalna sredstva so jim bila že takrat potrebna, rabili so jih pa tudi moški. En delavec je našel globoko v zemlji lepo vazo, v kateri je bilo antimonovo barvilo za obrvi in trepalnice. ličen jak i domnevajo na oodlagi teli izkopu in, da je bila zibelka človeške kulture v Mezopotamiji.
S VAŽNO ZA NAROČNIKE
Polee naslova je i uvida© du Maj lnuite plačano naročnino. Pur »«.pi]lu( iKtnieui mesec, druga dan Id tretfa pa ;eto. Da nam prllir* nlit! ncpotrebui-Ku dela in stroSkov, Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasne poravnati. PoJSlJlte naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu za s topu Lit u t Vasem Kraju ali pa kateremu izmed MStoplkov, kojih liaeoa su tiskana t debelimi črkami, ker to upravičeni obiskati tudi dru«e naselbine, kjer Je kaj nafiik rojakov naseljenih.
veČina teh zastopnikom ima v zalogi tudi koledarje in
frat1k«; če ne jqi pa za vas naroče. — zato obiščete zastopnika, če kaj potrebujete	*
VOJAŠKA VZLETIŠČE OB PACIFlCNl OBALI
CALIFORNI4: San Francisco, Jacob
COLORADO: Podrto, Peter Culi«, A. HattM IValaenborc, M. J. Barak
INDIANA: Indianapolis. Pr. Zapaofl«.
'ILLINOIS:
t!hk-atr<i. J,- BevriČ
Cicero. J. Fabian (Chicago, CU w
ln Dllnoia)
Joliet, .Tcniri«' UambUh L* »aUe, J. Stwlk-b'
■ Frank Auenatln North tTiirajro in Waukepan, Milb, Waršck MARYLAND:
KitxmilTer. FY Vodopirec MICHIGAN: Detroit, L.
KMET IZUMITELJ.
František Horvat, preprost kmet, ki živi v okolici Frvdeka na ( Vškem, je v zadnjem času opazoval, da bodita oba njegova najmlajfša otroka, ki sta ze-
nežno zmščena, pod težo šolske torbe sključeno. Horval rad premišljuje in ker je obenem zelo skrben oče, se je odločil, da bo svojima, otrokoma prenašanje torbe olajšal ter ju obvaroval zlili posledic.
Iz lesa x izrezal podložke za otroške rame, ki omogočajo, da jermeni torb ne režejo o-troke v rame, razen tega pa prelagajo vso težo torbe na hrbet, tako da jo je lažje prenašati. Priprava je zadosti velika, in se da udobno namestiti nad vsak plašč. Pripravo je Horvat združil z jermeni torbe tako, da so jo otroci prisiljeni nokiti. Sedaj stopata njegova* Otroka že bolj pokonci in njiju vzgled je napotil tudi starše mnogih drugih otrok, da so se na iznajdljivega kmeta obrnili z naroeiili.
Pogled na March Field (vojaško vzletišče) v Kaliforniji začasa manevrov katerih so i-
grali največja vlogo reliki bombniki. •
MINNESOTA: Cbisbolm, Frank Goni* Ely. Jos. J. Pesbel J. LukanicD Eveletb, Lonls Gouit Gilbert, Loula Večati Hiltbins, JoLn Povfie Virgina, Frank Hrvaticb
V.ONTANA: Rcvxtnp, M. M. Panlac Waaboe, L. Cbarai^
VEI1HAHKA: Omaha, P. Broderlck
\EW tOHK: »Hmsnifa. Kerl .Rtn>Nh» Little Fa Us, FVank Maale
iincer, Jacob Besnlk Jonn Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kivo*« Youogstown, Anton Klkel]
OREGON:
Oregon City, Ore« J. Koblar
i
PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlktf
' B rough ton, Anton Ipavaa Coaemaugh, J. Brmm
Coverdale in okoUca, lira, itan
Rnpnlk
Export, LouIb SnpinM
Fafrrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kuril Greensbnrg, Frank Novak
II<mii*r City, "Ft, Fereu<'liak Johnstown, John Polanti
Krayn, Ant TaolelJ Luzerne, Frank BaUocb Midway, John 2mt
Pittsburgh in okdiica. Philip Progar 3teelton, A. Hren Turtle Creek, It. Sehlfrcr West Newton, Joaeph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee, West AiUa, Pr. 6»«k
/
Sheboygan, Joseph Kahež
WYDMING: Bock Springs, Louis Tuchar DtamondviUe, Joe Bobeb
tm sv*
ZA DEBELE IN ZA SUHE.
Ženskam ki bi rade pridobile nekaj mesa, toda brez vsake maščobe, daje Francoz Daveva v "Sunday Chronicle" nasvete: 1. Jejte več goste hrane in pustite za .nekaj časa solato. 2. Pijte čim več mleka, toplega
ali hladnega. 3. Pazite, da bo v jedi čim več beljakovin, mesa, lib in jajc. 4. Jejte štirikrat na dan, vmes pa nič. 5. Počivajte čim več in izogibljite so živčne napetosti. (i. Hodite zgodaj spat. 7. Bodite čim več na svežem zraku, da vam bo jed dobro teknila.
Tistim, ki bi rade bile bolj sloke, pa priporoča: 1. Pijte vsak dan zjutraj limonado, nikar pa ne pijte pri jedi. 2. .Jejte čim več sočivja, čim manj pa slaščic in močna ti li jedi. 1]. rfejte počasi in raagrizite dobro vsako jed. 4. Telovadite pridno. 5. Izogibljite se velikih pojedin in jejte samo lažje jedi. Pijte svoj čaj brez sladkorja, pomnite pa, da daje sladkor energijo in zato vaša hrana ne sme biti brez njega. Sveže sadje je boljše od rafiniranega sladkorja.
ADVERTISE IN •GLAS NARODA"
OHIO: Barberton, CUvaUad.
Frank Trota
ta, katera ja
. - *
. -»v . ... -<\( -. ■ • .
UPRAVA "GLAS NARODA"
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE ZA LETO 1938 $1#35		
		4 KNJIGE
3	in sicer — STUTE PERUTI (Ivan Podrta j) Povost SIN (Irau Potrti.....PflUPst KNAI.\TM1>ESET IN EI»EN (O. Seat* — Knjiga o vojnem vjetuiStvu. KOLEDAR ZA LETQ 1938	
'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. T.
• 252» 9221009»
New York, Friday, December 3, 1937

TEE ISKCfEBT. BLOVEMS DAJLYJN, UJS3,
Ljubezen za ljubezen
roman iz Življenja
O E
<0 ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.N. --'ftftc i O
"Xe bi se smela ž njim poročiti — potem bi mogoče ostal pri življenju. Kako napačen korak sem napravila, sem videla, šele, ko sem v poročnem uradu zapisala svoje ime, svoje novo ime. Tega ne morete razumeti; nikdo ne more razumeti. Vedela sem, da me ljubi da mi je pripravljen prinesti vsako žrtev — navzlic temu, da je vedel, da ga ne ljubim.'?
Gert se globoko o<klahne.
"Torej ga niste ljubili!" vpraša hripavo.
Hana ni slutila, kaj se godi v njem in se komaj zmeni zanj. In ni vedela, kateri sili je sledila, ko je Gertu zaupala 0110, kar je hotela hraniti v glolbočini svojega srca.
i4Xe, o, ne. Sla sem ž njim samo zato, ker je bil dober do mene, ker sem se hotela rešiti neznosnega pritiska. Povedala sem mu, da ga ne morem ljubiti, on pa je v svoji veliki dobrotljivosti samo smeje rekel, da oil mene tega sploh ne zahteva in me je prosil, da mu naj samo dovolim, da me sme nositi na rokah, da bom mogla pozabiti svoje gorje, da bo potem že srečen. Toda, ko sva pfczneje'po postavi postala mož in žena, tedaj me je hotel objeti in poljubiti. I11 tedaj sem se tiru iztrgala; samo dotik njegove roke, ki se je dotaknila moje rame, mi je povzročil ogorčenje; grdo so se mi zdelo njegove velike roke z mnogimi pegami. In to je opazil, stopil je vstran bledega, snačenega obraza in ta pogled, s katerim se je ozrl na mene, ta žalostni, odpovedajoči pogled me .sedaj zasleduje tudi v moje sanje. In vendar je ostal do mene dober in skrb< n. Naš hlapec naju je peljal k poroki in zopet donwv in je mislil, da sem šla v mesto kupovat; Moran ni hotel, da bi bila le senca 11a mojem dobrem glasu. Šele ko sem postala njegova žena. me je hotel odpeljati. In naslednjega dne me je čakal s svojim motornim kolesom — in samo s strahom scan vedno mislila na to, da sem njegova žena in bi bila najrajše ostala v svoji sužnosti. Toda za to je bilo že prepozno — šla sem k njemu. O, dovolite mi, da o tem molčim, s kakšnimi mislimi, brez vsake ljubezni sem šla k njemu. Z nevoljo sem mu segla v roko, ki mi jo je ponudil — najrajše bi bila odbila od sebe roko, pred katero me je bila groza. I11 bojim se, da je to oibčutil. Žalostno me je pogledal, naglo zopet izpustil mojo roko in mi je pomagal na kolo. iSe enkrat me je pogledal, kot zvest pes, ki ne more razumeti, da ga njegova gospodinja ne mara. Pa pri vsem tem mi je bil iskreno vdan in je samo gledal, kako bi mi pomagal prenašati vse težave. To je bil zadnji pogled iz njegovih oči — in odpeljala sva se. Moran se je odpeljal v smrt. Ali si morete misliti, kako sem čutila in si očitavaia, ko sem se zavedla in sem izvedela o njegovi smrti? Ko mi je postalo jasno, da sem najplemenitejšemu človeku, ki je tako dobro želel meni, ostala vse dolžna? Najmanjša moja ljubeznivost bi ga Osrečila, samo treba mi je bilo pobožati njegovo roko — in — niti tega nisem storila. In to me sedaj neizmerno muči m me muči bolj, kot vse drugo, kar moram prenašati. \ se d nogo prenašam brez svoje krivde — toda proti koranu se čutim krivo."
Vse to ji je prišlo skozi ustnice, kot bi si slednjič morala enkrat dati duška, kot bi morala izliti vse bolečine in se jih enkrat popolnoma rediti. Popolnoma je pozabila, s kom je govorila, čutila je samo, da je njej nasproti sedel človek, kater« mu je mogla zaupati, ki jo je razumel.
Ni slutila, kako nevihto je s svojo izpovedjo povzročila v Darlandovih prsih. Gert pa je razumel samo to, da Hana ni bila nikdar last Hansa Morana, da se ni niti smel dotakniti njenih ustnic. In njemu je nekam praznično pri srcu — kot bi bil pomilosčen, kot da mu je zopet vse tako svobodno in lahko^ okoli srca kot v njegovi mladosti, ko ga niso nadlegovali še nikake bridke iskušnje. Hana Moranova ni bila žena, ostala je dekle, četudi je po postavi nosila ime žena.
Darland se glolboko oddahne. Njene besede so ga zelo ganile, kot ga niso še ni nikdar ganile. Popolnoma nevešča, kaj pomeni zakon, je postala Moranova žena, in ko se ji je pričelo daniti, kaj je s tem nase prevzela, jo je prijelo zgražanje in bi bila rajše ostala v suženjstvu, kot pa bi ž njim pobegnila v svobodo. Kako bogata, čista duša se je odkrila pred njegovimi očmi. Potrta je bila, da je Hansu Moranu ostala nekaj dolžna, Gert pa bi mogel zavriskati, da mu je ostala dolžna.
Dolg molk nastane med njima. Hana marljivo obrača svoje ročno delo in misli pred se. Slednjič pa pravi Gert:
"Z vshu tem se ne smete mučiti, gospa Moran. Hans Moran je bil pri vsem* tem srečen, da je za ženo, katero je ljubil, mogel prinesti kako žrtev. In upal je, da si bo slednjič pridobil vaše ljulbezni. Vi ste pri vsem tem nedolžni, da je moral umreti, predno mu je bila izpolnjena želja. Saj ga niste varali, pogosto ste mu povedali, da ga ne ljubite. K ljubezni ni mogoče nikogar siliti, nikdo tega ne more. Zato se osvobodite misli, da ste kaj dolžni — tudi Moran sam bi vas za to prosil, ako vas je ljubil."
Hana s tresočo roko potisne lase s čela in ga pogleda, kot bi se rfmdila iz sanj.
"Prositi vas moram za odpuščanje — spozabila sem se. Kako sem vas mogla nadlegovati s to iapovedjo? Ne vem. Nikdar ni prišlo skazi moje ustnice — sama sebe več ne poznam. Oprostite mi in pozabite, kar sem vam povedala "
Vsa nemirna izgleda.
Gert se ji prikloni in jo tako žareče pogleda, da se prestraši.
"»Naj bi pozabil, da ste mi podelili toliko zaupanja? 0, ne, zelo ponosen sem na to. Hvala vam," ji pravi globoko ginjen.
Naenkrat se je .poloti velika zadrega. V veliki zmedi 1 vstane in pdspravi svoje ročno delo.
Oprostite, moram v hišo; čaka me mnogo dela."
Lizika ravno pride z dr. Warenom.
"Kam pa gre«, Hana?"
"Za večerjo moram pripraviti in imam še drugače mnogo dela."
Lizika pogleda na svojo zapestno uro.
4'Saj res, je že skoro sedem. Boljše je, da greš, Hana, kajti mama in Pit* morate biti kmalu doma."
"Potem pa na>i boste odslovili, gospica Lizika?" vpra-4a dr. Waren.
VSAK LETNI
' ČAS
SEDAJ LAHKO PRIPRAVITE PEHTRAXOYO POTICO . . . PEHTRAXOYE ŠTRUKLJE ... s!i kako drugo podobno špecija-liteto s konserviranim pehtnuiom po imenu —
"ESTRAGUST--PURE FRESH LEAF TARRAGON FLAVOR"
(Uepistorwl V. S. Patent Office)
CENA XA I»ROBXO % FUNT. ŠKATIJI 20 centov.
Rojaki ali rojakiuje, ki bi jih veselilo prodajati v svojih domačih naselbinah to priljubljeno in slastno dišavo, naj pišejo za na-daljna pojasnila izdelovalcu iu razpošiljak-u:
ALOIS AUSENIK
Andre Avenue
TAPPAN, N. Y.
Iz Slovenije.
URBANCA SO PRI-JELI
V Pristavi pri Krki so orožniki prijeli zloglasnega razbojnika Jožefa Urbanča. V okolici Kostanjevice sta imela 18. nov patrol no službo orožniki narednik .'France Klcmenčič in podnardenik Teodor Mandeljc. Pri obhodu sta blizu vasi Pristave zagledala pod kozolcem posestnika Kosa kup sena, kar je vzbudilo njuno pozornost. Jela sta razmetavati seno, naenkrat pa sta zagledala mlajšega moškega, v katerem sta takoj spoznala Urbanča. Orožnika sla namerila puške nanj misleč, da je razbojnik oborožen, pa jima je Urbanč zakli-cal, da nima orožja, nakar se je dal mirno ukleniti.
Orožnika sta takoj pozvala iz vasi nekega posestnika, da ji1 posodil voz, ka jti Urbanč zaradi rane na nogi ni mogel hoditi. Na Martinovo nedeljo jc imel hudo smolo. Popoldne je martinoval v neki zidanici na Trški gori pri Krškem, kjer je ostal do večera. Že precej pozno zvečer pa se je pojavila pri zidanici orožniška patrulja ki se ji je Urbanč umaknil a orožniki so za njim streljali. Krogla iz orožniške puške ga je pogodila v členek desne noge, vendar je Urbanč še bežal v gošči. Orožniki, ki so ga iskali več ur, so morali naposled oditi. Urbanč pa se je v temni noči splazil v dolino in odšepal čez polje mimo vasi do Pristave ter poiskal zatočišče pod kozolcem. Urbanč rane na nogi ni imel odbvezane, zato mu jo je zdravnik dr. Saje-vič takoj j K) prevozu v Kostanjevico obvezal. Čim se je zvedelo po okolici in v Konstanje-vici sami o aretaciji Urbanča,
so jeli pred orožniško postajo	tDTCUniU
trumoma prihajati ljudje, da bi ^VIK 1 IN A Z.K IH V LJIV-
na lastne oči videli zloglasne- JAŠKEGA NAPADA
SANJE
(Nadaljevanje z 3. strani.)
lju. ko se mu je pripetila nevarna nezgoda. Par metrov pred hišo jiosestnika Joža Bri-tenea na Hujah je zavozil preveč h kraju ceste 11a desni strani, podrl ograjo in naenkrat je voz zdrknil po mehki zemlji, ki se je pod težo vdrla navzdol. Velika sreča v nesreči je bila, da se je voz ujel na drevje, ki raste ob vrhu 30 111 globoke Kokrine soteske, tako da 'sta konja ostala na cesti in ju voz ni potegnil seboj.
SMRT POD VLAKOM
Blizu avstrijske meje so ljudje našli na "železniškem tiru mrtvega čevljarskega pomočnika Romana Vogrolija iz Radgone. Lokomotiva mu je odrezala glavo, dočim je bilo truplo strahovito razmesarjeno. Oblasti so ugotovile, da se je Vo-groli vrgel sam pod vlak iz obupa, ker mu je nedavno umrla žena, sam pa je živel v silni bedi.
ga razbojnika. Ko so ga poto lazili s cigaretami, ga je nekdo vprašal, kako je kaj z njegovimi ljubicami in katera mu je bila najbolj zvesta. Urbanč se je namuznil in odgovoril: "O rožniška puška in bajonet." Urbanča so prepeljali v zapore novomeškega okrožnega sodišča.
VOZ OBVISEL NAD PREPADOM
Na Hujah v bližini novega mostu pri Kranju, se je pripetila nesreča, ki se je le slučajno končala brez hujših posledic. Hlapec prevoznika Krča Ivana s Klanca je s parom konj pripeljal s kolodvora voz salonita, s katerim bo pokrita streha novega lesenega mostu čez Kokro. Že je bil skoraj na ci-
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1938
Cena 25c
0 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Stmt New York. N. Y.
V	splošno bolnišnico so prepeljali 30-letnega posestnikove-ga sina J. Lesjaka iz Št. Jurja pri Grosupljem. Lesjak je imel prebito lobanjo in je bil nezavesten. Doma na vasi ga je nekdo napadel s kolom in ga trikrat udaril po glavi. Kdo je bil napadalec, še ni znano in se tudi ne ve, zakaj je bil Lesjak napaden. Lesjaka so operirali, vendar je ostal trud zdravnikov zaman in je zjutraj poškodbam podlegel.
DEKLICA ŽIVA ZGORELA
V	Ravnah se je pripetila v družini posestnika Ivana Gornika strašna nesreča. Mala, komaj triletna hčerka Anica se je v materini odsotnosti preveč približala štedilniku.-Nesreča je hotela, da se je dekletu vnela obleka in revica je bila v trenutku vsa v plamenih: Na njene klice je prihitela mati, ki pa otroku ni mogla več pomagati. Uboga Anica je kmalu podlegla opeklinam.
RUDNIK V KISOVCU BO KMALU IZČRPAN
Oni dan so začeli pridobivati premog še iz poslednjega, doslej nedotaknjenega predela na Venceslavu. Na tem mestu je premogova žila še okrog 15 m in bo dela približno že eno leto, potem ,pa bo konec Krsovca. Kako bo z "»Loškim rovom", trenutno ni znano.
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKU in POPOLNI r| J 01 OfT in
OKOLICI POGREB VJO $1ZD vi£e
PREDNO GRE8TE KAM DRUGAM, OBRNITE SE na na4 pogrebni zavod, ki vam bo naj. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH OMbno uma bo obiskal nai zastopnik, ki vam bo po* «•»• In dal vm druga pojasnila.
NEW YORK, N. T. j BROOKLYN. N. T.
466 W. 43 St, i 219 Atlantic Ave.
1 MAJta 4—7fll
Dftaaovnlk
pričakovanja ves raznežen, pa ga hrabri:
—	Kar bližje se dajte, kar bližje!
Beraču ni treba dvakrat reči. I11 ko se izkaže, da ima premalo denarja za vožnjo do Ljubljane, de ves opogumljen gospodu Kuntaru:
—	Gospod, dva dinarja mi ven. poglejte kako lije! Oh, moj bog, ves krompir bo segnil letos!
In pridruži Jeronim k zapo-četi dobroti še dva dinarja.
Gnjega kakor v skladovnici. Toda avtobus se je vedno ustavlja. da kdo le pomaje z mare-lo ali vsaj z roko in vedno se čuje glas mladeniča:
—	Le not'r, le not'r, zadi je «e v'lik prostora!
Ljudje godrnjajo:
—	Kam jih boste pa stlačili ? »Začnite po dolgem, kakor v klaftro!
Mladenič odgovarja:
—	Vsak ima pravico, da se pelje; zadi je še v'lik prostora!
Berač ima pri Kuntari potu-ho. ("'imlbolj ga ddrivajo in pehajo drugi, toliko tesneje, se naslanja na ramena gospodu Kuntari. Ta ne more več godrnjati, ko se je že izkazal dobrotnika. Bo že kako, saj mora kmalu biti Ljubljana.
—	Dobro služite zdaj, ko vlaki tako neredno vozijo.
Tako pol hvali pol godrnja pasažir, ki ima srečo sedeti za šoferjem.
—	Da, zdaj je dobro in če nam bo železniška, uprava šla vsaj par let tako na roko, pa je naša linija aktivna.
Končno Ljubljana. Izstopijo. Trdi, okoreli, zasedeni. Vsi udje mravljinčasti.
—	Hvala bogu!
Hite ]X) opravkih. Jeronim kar ne more po običajnem vrstnem redu Vse ga vleče samo h organizaciji. Hoče tudi stvarnega potrdila za svojo optimistično razlago nočnih sanj in ko pisarna še ni odprta, čaka na hodniku.
Minute so večnost. Pride dežurni.
—	No, kaj je, kako je?
—	Kako? Kaj? — Nič, vedno enako, nikamor se ne gane.
—	In povrnitev dravinjskih doklad? Toliko smo brali, toliko se je govorilo, toliko smo se veselili, za trdno računali. Meni se je celo sanjalo —
Ugrizne se v jezik in žalostno umolkne.
—	Kdo se briga za nas, zopet so nas prezrli.
Kuntari opravki tudi drugod danes ne gredo od rok. Novice ga ne zanimajo. Kavarna je videti dolgočasna', tovariši zabavljajo.
Takšen pride zvečer domov. Žena široko odprti'h oči, polna puričakovanja:
—	No, ali je?
—	Eh, kaj bo!
In mu ne gre večerja v slast. Ona misli, da je utrujen, da je avtoflbus kriv in dež, zato ne sili v njega. Po malem se ji začne temiliti.
—	E, da sem še aktiven — štrajk bi omganiairal, pasivno resistenco — tako pa smo upokojenci brez vseh pripomočkov, kakor trgovci, če bi zaprli lokale!
Ona ne poseže v besedo. Kakor zanalašč ne.
—	Tako sem veroval v današnje sanje, kakor v boga, zdaj pa--
In se praska za vratom. Pa zopet.
—	Ne vem nekaj me žre. Morda je kaj takega padlo za vrat!
Ko na sleče srajco, pravi:
—	Poglej no, kaj me je tako srbelo za tilnikom.
Ona pogleda in prestrašeno zavipije:
—	Jezne in Marija, ns!
On skoro apatično.
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
4. decembra: Lafayette v Havre Rex t Genoa
8. decembra: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg
11. decembra:
Roma v Genoa 15. decembra: Queen Mary t Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa -2. decembra: Aquitania v Cherbonre
Pišite nam u cene vomlb 11-itov, reservacljo kabin ln pojasnila u potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th Bt, New York

23. decembra:
Aquitania v Cherbourg 23. decembra:
Saturnia v Trst 26. decembra: Normandie v Havre
0 Božiču...
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216 W. 18th Street	New York City
Pošljite sedaj, da bodo dobili pred prazniki
-2lllHIII||||.|||ll!llli|||.||||llll|||.| ,;||l!;t|:|| ,||||||||||| ........... ............................................................
.....................................................................................................
Za gospod ie
Kuharske Knjige...
imii!iiiiiiiiiii;iii!i!!!iiii!iiii!n»t!niiii;;:i
lumnromemeE
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigami "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale:
mmMmMmMUMm
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navo-* dil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50
miK
SPRETNA KUHARICA
Vezana 248 strani. Cena $ 1.
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja— 728 strani.
Cena $6.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
M......<l| ........................II ■ !*■ ......■M!." 'llil' "»llt''® *IIli'l, *"llilI*, 'Ml
................................................................11»! '»iiin (llli. Mij tirj)il1tt»i| l|||)|||||1!i|l|(|i||1|l;!t(l ||))1|||(;
— Amjpak sanje pa le nekaj pomenijo, vselej nekaj pomeni-jo!
žena vzdihne in brez prepira zbeži z nesrečno srajoo iz sobe.