140. štev.
V Ljubljani, \ soboto 15. decembra in?7
Letnik V.
Inserati se sprejemaj« in velji tristooua vrsta:
8 kr. ee se tiska lkrat
li "
it u n ii - »i
u n n n ^ * i fr: večkratnem tiskanji se aena primerno tmanjša.
Rokopisi
•e ne vračajo, nerranknvatiA pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravitiatvr, adniiinHTracija in eksuedieiia 'a Starem trg-ti n. št. 1<S
Politim lisi n s 1 o v e n s k t gena.
Po pošti	preieman	velia:
Za een> letu	. 10	gi. —
za poi ieta	. . b	,. —
ta četrt ieta	. . 'i	,, 50
V administraciii velia
/.a ceio ieto . ta poi ieta	4
ta četrt ieta . . »
V I.jnbiiani na dom pošiiian velja (50 kr, več na jeto
Vredništvo •- na Breja n štev. 1M0.
uhan) poirikrat na teden ii v torek . eeirlek .-uooio.
Bospor in Dardanela pa sedanja vojska. ii.
Gotovo je vsak prepričan, tla bi bilo rusko gospodstvo nad bregovi Bospora iu Dardanel za Rusijo velik zaklad , ki bi jo rešil vojske skoro na veke, samo če b, ruskih po tomcev ne prešinila nespametna misel napasti celo Evropo, ali če bi jih ne hotela cela Evropa pregnati v Azijo! Zdi se mi, da je načit vprašauja v kratkem ta-le: je li mogoče v sedanjej vojski doseči popolno zavarovanje ruskega juga m črnomorskih bregov s strani pristanišč; ima-li Rusija dosti moči za dosego tega cilja in s kakimi sredstvi je treba delati ?
Evropa ne dovoljuje, da bi se Rudija polastila bregov Bospora in Dardanel. Sara lord Derby je rekel, da Angleška ne more pripustiti, da bi prešel Carigrad v druge roke.
Ti glasovi o zabranjenji Evrope so postali stalni v zadnjih dveh letih iu se ponavljajo tako pogosto, da bi človek kmalu mislil , da se dotični ne znajo izraziti ali pa hočejo skriti nezaupanje v lastno moč.
Položaj na izhodu se je od časa krimske vojske iu celo od prošle spomladi sim čisto spremenil. Naj nese lord Beanconsfield seboj v grob zaupanje v silo in mogočnost otoman-ske države, če vsi. ki imajo oči , da vidijo, med njimi celo naš minister grof Andrassy, pripoznavajo, da ostane od Turčije le bleda senca. Bosno in del Hercegovine dobi skoro gotovo Avstrija kot odškodnino za stroške, ki jih je izdala za begunce, drugo polovico
Telefon.
V novejšem Času se po časnikih veliko bere o novi iznajdb1, ki v mnogem oziru boje še bolj ugaja kakor telegraf in kteremu so dali ime telefon — dalnoglasnik. Da bodo naši čitatelji poznali ta novi inštrument, hočemo tudi mi nekoliko o njem spregovoriti. Sledili bodemo spisu, ki ga je češki sostavil Kopriva. Mislimo, da je bil Dionys sirakuzanski, ki je dal iz skalnate ječe za politične zločince in tajne „atentatarje1' — a la Bismark — iztekati votlino gorido svoje palače, kjer je poslušal z nekakim umetnim ušesom pogovore, ječanje, plakauje iu proklinjanje jetnikov.
Dalnoglasnik je bil tedaj znan že v starem času in rabili so ga tudi različni dobrotniki človečanstva različno. — Te dni smo čitali, da si misli Bismark napraviti telefon iz Var-zina v Berlin, da bi mogel ne samo slišati, karkoli se šepeta v cesarskih čumiiatah in dr-žavnej zbornici, ampak da bi zamogel tudi svoje ukaze tija pošiljati. Kaj je telefon? Telefon je postal sedaj junak dneva. Si že videl telefon? povprašuje novinar novinarja? Si želi govorila skoz telefon? — Si že dobila po
Hercegovine in del Albanije pa Črna gora; južna Albanija morebiti pripade Italiji; Srb<ja dobi Staro Srbijo; Epir in Tesalija se združita z Grško in Rumunija bo dobila v nagrado nekatere tlele bulgarskega vijaltta; iz ostalih delov Bulgarske, Rumelije in Macedonije se bo pa vstanovilo bulgarsko gospodarstvo z ruskim pokroviteljstvom. To so bistvene črte o pre-ustrojenji balkanskega polotoka, dasi znajo nastati sim ter tje nekoliko drugačne kombinacije. Te črte niso izmišljotina iu ne še le od včeraj; one so polagoma nastajale v poslednjih petdesetih letih mej balkanskimi na rodi iu v evropskej publicistiki. Tak načrt je obstajal že v dvajsetih letih za časa grškega vstanka. Spremenil je potem nekoliko svojo podobo, ali vsled navzočnosti ogromne ruske armade v Bulgariji se je sedaj čisto določno pokazal. Sicer je pa gotovo, da Porta, če bi si tudi še ohranila Carigrad in njegove pokrajine, ne more nikdar več gospodovati čez balkanske narode. Če bo zajemala na ta način Porta vsa svoja gospodarska sredstva iz svojih azijatskih dežel, potem bi postala ona država tretje vrste, dasi bi obdržala še nekoliko desetletij muhamedanskej krvi lastni vojni duh. Vsa Evropa bo razvidela, da je v rokah take Turčije gospodstvo nad Bosporotn in Darda-nelami čisto nedolžno in da je pravi gospodar angleško oklepno brodovje, čeravno ostaja na videz v beziškem zalivu. Angleško brodovje bi večno krožilo mej sueškim prekopom in Dardanelami, večno bi grozilo mejnarodnej trgovini, težilo vse evropske države iu sililo jih ve ti ne lastne, ampak angleško politiko. Gi-
braltar, Malta, Dardanele, sueški prekop in vsi vhodi in izhodi v Sredozemsko morje in iz njega bi potem bilo neposrednje ali posreduje v augleškej oblast; iu Sredozemske morje bi postalo nekako angleško jezero. Na bregovih Bospora iu Dardanel bi pa delala Rusija An-gleškej precejšnje protitežje in sicer ne toliko v svojih, ampak v zapadno evropskih interesih. To protitežje je pa težavno, ker mora varovati svobodno brodarstvo v sueškem prekopu vsem trgovskim ladijam v mirnem in vojnem času. Oe bi se dalo na izbiranje, naj li dobi pristanišča Rusija, ali naj jih obdrži Angleška pod krinko Turčije, bi se gotovo večina evropskih držav odločila za rusko gospodstvo, katero je sicer neprijetno, ali vendar Angleški drži ravnotežje.
Ko bo uničeno turško gospodstvo v Kv-ropi, bi se mogla Rusija za Bospor in Dardanele prepirati le z Angleško. Ali ta prepir je že sedaj in bo z bližanjem ruske armade k Carigradu zmerom bolj zvezan s težavami za Angleško, katera se osamljena ne more lahko v vojsko podati. Ne sama Turčija, ampak tudi zapadne države so končno spoznale v tih dveh letih angleško politiko, ki poši!j:i vse svoje prijatelje za vrstjo za se v ogenj.
S-n.
Premišljevanje o naši pravdi (»red porotniki.
Večkrat smo žt> javno izrekli željo, naj bi nas zavoljo konlisciranih člankov stavili pred porotnike, ker mi nismo bili nikdar pre-
telefonu poročilo od svojih znancev, vprašujejo segospodičine. Teltfon ni nikakoršna bajka, ampak prava resnica reč kakor železnice, telegrafi in fotografije, in morebiti se bo spri s temi tremi o gospodareoji sveta. Telefon ni samo dalnogovor ampak tudi dalnosluh. To je čisto priprost stroj. Pri otvoru pelje spiralno pero k prav tankej metalnej ploščici in na tej je pritrjen telegrafičen drat, ki pelje kamor koli je treba, in se konča zopet z jednakim pri-strojem. Kdor hoče tedaj na daleč govoriti, naj pristavi usta k enemu pristroju, in kdor hoče na daleč Slišati naj pristavi uho k druzemu pristroju. Cela ta čarodejna reč velja menda komaj desetak — prava malenkost.
Telefon t. j. dalnoglasnik bo postal pravi razuaševalec človeštva. Dosedaj je, ker je naj novejše znajdbe, še v plenicah in nikdo si še misliti ne more, v kakšnih razmerah bo jednoč, kadar se popolni, vplival na celi svet v političnem, gospodarskem iu društvenem oziru. Bismark na primer ue bo potreboval iz Var-zina še le v Berlin jezditi. Okregal bo poslance s kratka — po telefonu. Ko bi pa morebiti državni kancelar zarad samega kričanja ohripel in zarad zlobe okopruel, potem bo naščuval
svojega državnega psa, da ošteje ponslance. A propos! z ostrupljenjem Bismarkovega psa se je spraznilo prav dobro in zdatno mesto v državi. Kar nič ne dvomim, da se razpiše, kadar naj prej mogoče, konkurs ali natečaj in da se bo vkljub pretrganju čolne pogodbe oziralo pristojno tudi na Avstrijo, ker psov je tudi v Avstriji vkljub pasjim davkom neizmerno število. Pa povrnimo se zopet k našej znajdbi. Telefon postane skoro gotovo nerazdružljiv spremljevalec človeka,
Do sedaj se je pravilo, da je srajca bližja nego suknja, ali z današnjim dnem se mora govoriti: telefon je izmej vseh naj bližji. Diplomacija se ga bo poprijela s celo roko. Iz Londona se bo v Peterburg, Carigrad , Bom-bay, San Francisko, New York in Sidney le telefonovalo, Diplomatje si bodo prihranili vsa pota, za kar bodo najbolj hvaležni finančni ministri, ker ne bo treba diet dajati. Vojni razkazi sc bodo telefonovali. In kaj še le slavna policija! Ne bo treba tajnih poročil iz Prage na Dunaj in obratno. Telegrafovanje je že preveč dolgočasno in okorno. Kaj je telegraf primeroma s telefonom? Pravizmrznjenec, hromeč, polž proti brzonožnemu konju. Pre-
pričani, da kalimo s svojimi članki javni mir, zarad česar smo bili objektivno ali kar na ti-boma obsojeni. Skonca smo se tudi pritoževali, ali naša pritožba je imela le enkrat vspeh, le eden članek je bil spuščen izpod sodnijs-kega pečata; o vsih drugih prilikah pa je drugo sodišče pritrdilo razsodbi prvega, in tako smo se naveličali pritoževanja, čeravno je bil „Slovenec" med vsemi slovenskimi listi prime roma največkrat zapečaten.
To je hudo, sitno, pisatelj ne ve, kako bi se gibal, da ne bi zadel ob kak paragraf, ker tu kar naravnost izrečemo, da smo zgubili popolnoma kažipot, čeravno so nam paragrafi, ki so nam nastavljeni, prav tako znani, kakor državnemu pravdniku in slavni c. k. deželni sodniji. Ugibali smo in ugibali ter iskali kakega regulativa, kake poti, po kteri bi varno hodili, — zastonj! Zato se nismo kar nič prestrašili, ko je slavno c. k. državno pravduištvo pozvalo našega vrednika in ž ujirn tudi naš list pred porotnike, pred možake svobodne, kterih ne veže mrtvi paragraf, pač pa vest, ki se ravna po lastnem prepričanji, ki varuje človeka krivičnega dejanja.
In ti možje, sklicani iz vsega sodnijskega okraja ljubljanskega, meščani in kmetiški posestniki, med kterimi je bilo tudi nekaj jih, ki niso naše stranke, niso le po večini glasov, ampak enoglasno — eden kakor drugi — razsodili, da se list ni pregrešil, da s svojim člankom ni šuntal zoper druge narodnosti v deželi, kakor ga je državni pravdnik dolžil. Tedaj so svobodni možje, možje zdrave pameti in bistrega uma po svoji vesti, svojem prepričanji izrekli, da v tem niso v soglasji z držav nim pravdnikom; tudi ni bilo med njimi, ko se jim je po deželui sodniji zarad gori omen-euega greha obsojeni članek večkrat prebral in razložil, čutiti čisto nobene razdraže-nosti, marveč bili so popolnoma mirni, kar gotovo ne bi bili, ako bi bil članek res tako nevaren, kakor se je zdel državnemu pravdniku Ker so možje ti biii iz vseh stanov, si upamo sklepati, da bi oni članek sploh ne bil nikogar vznemiril ali celo zapeljal k nepostavnim dejanjem. To nam je bilo zadostilo, ukrepilo nas je še bolj v prepričanji, da bi, — če ne vselej, vsaj večkrat kaj tacega doživeli, ako bi
naše zapečatene članke podali vselej porotnikom v razsodbo.
Ali kaj hasne to nam, dokler je objektivno ravnanje s časniki postavno ? Mi smo pač še bolj vtrjeni v svojem prepričanji, kterega nam državni pravdnik ne bo predrugačil, če bi tudi bil zapečaten vsak list; ali mi in naši naročniki vselej škodo trpimo, ktere nam nihče ne povrne, če se prav kaj tacega zgodi, kakor ta pot, daje namreč list za nedolžnega spoznan.
Ni nam moč verjeti, da je zadnja razsodba porotnikov državnega pravdnika prepričala, da naše namere niso nevarne niti državi, niti človeški družbi, saj se nam je reklo, da bode članek, o kterem so porotniki na svojo prisego razsodili, da ni nevaren, vendar-le vnovič kon-fisciran, če ga priobčimo. Ali pa ne dajo take dogobe povoda dovolj, da bi se morale nekoliko premeuiti dotične določbe? Dokler je tako, kakor je zdaj, si slovenski časnikar res ue upa nič, pisati mora svoje članke vedno le s kazensko postavo v roki, in to je tako. kakor če tiču zvežeš peruti, pa naj zleti! Skakal in zaganjal se bo, a zleteti ne bo mogel. Tudi naj se nikakor ne misli, daje vse dobro, če še s konfiskacijo kak članek zatrč. Konfiskacije so večkrat reklame za liste. Tako je nek dunajski časnikar, ki je ustanovil svoj list prvo številko nalašč tako sostavil, da je morala konfiscirana biti, in sedaj ima ta list čez 20000 naročnikov. Pri nas se državnemu pravdništvu noben list nalašč ne nastavlja, vendar ima pogosto konfisciranje vse druge nasledke, kakor se z njim nameravajo. Utegne se pač zatreti list, ker Slovenci nismo bogati, a ideja se ne zatre. Dandanes je narod naš že dovolj izobražen, da si ve stvariti o tem javno mnenje; tega ve je sleherni zad-ujič prepričal, ko se državnemu pravdniku ui posrečilo pripraviti porotnike do svoje misli. In to nam je nekaka tolažba, to nam bode olajševalo britko osodo, dokler ne bo bolje.
Z bojišča.
S sramoto obliti so sedaj tisti krivi preroki, ki so kričali, da bo ruska vojska žalosten konec storila, da bo čez Donavo nazaj vržena, da sa Plevna ne bo še tako kmalo vdala, ah pa nikoli ne. Ko so bili Rusi prvokrat in dru-gokrat z velikimi zgubami nazaj vrženi, takrat
f—
den pritisne telegrafna igla besedico jna popir, ima telefon že cel stavek , cel govor! To bo ugajalo vsemu očitnemu in tajnemu. Ali kaka nepriličnost bo to za uporneže in druge sumljive ljudi.
Ne prav majhne nepriličnosti nastanejo tudi za poštene ljudi. Človek se vsede nekje v gostilnici ali kavarni, čita novine — zavpije najednoč brez pomislika: To je banda, to je
druhal, ta lopov minister N....... in že ga
imajo. Tajni policaj ti samo tajno pripne telefon na r-uknjo in pri policajncm ravnateljstvu že vedo, kaj si govoril, kaj si šeptal iu še celo. kaj si mislil. Prestopniku nič ne pomaga, če se dela doma bolnega. Dajo mu k ustom telefon in potem naj se spove. Tudi lekarji bodo lahko opravljali svoje diagnose s telefonom. Rothschildi na Dunaji, v Frankobrodu, Parizu in Londonu bodo vladali borze s telefonom. Samim še na borzo ne bo treba hoditi. „Dam ali ne dam" „pridam ali ne pridam", se bo povedalo po telefonu, kakor bi mignil. Vsa pogodovanja velikotrgovcev, kramarjev in hav-zirarjev se bodo vršila telefonično. A tudi v leposlovnem oziru je ta znajdba neizmerne važnosti. Kadar se n. p. češko narodno gledišče dovrši v vsej svojej krasoti, — naj se
je bilo veliko veselje v Izraelu, pisali so, da se mora Rusija iz vrst velesil izbrisati, da se mora iz Evrope izključiti in v Azijo nazaj potisniti; listi, kakor „N. f. Presse" in „Extra-blatt" niso Rusije drugače imenovali, kakor „schmachrussland", ,,der koloss mit den tbii-nernen Fussen" itd , nemčurstvo je glave po konci nosilo, in da bi bilo res, kar so ti ljudje prerokovali, morali bi se mi kar poskriti, in ne besedice v javnem življenji več ne ziniti. Celo slovenski narodnjaki so že obupovali, in nekteri so Rusom svetovali, naj le brž pobero svoja kopita in čez Donavo nazaj gredo. Mi pa nad konečno zmago nikoli nismo dvomili, zato nam služi v zadostenje, da se nismo po vpitji nemških turkoljubov ostrašiti dali.
O padcu Plevne samem pa se to le poroča. Ko je Turkom zmanjkalo vsacega živeža, sklenil je Osman paša, prebiti se skozi ruske vrste, in uteči na cesti proti Vidnu (Vidin, Videm, Udine, Wieden značijo eno in isto). V pondeljek zjutraj se je odpravil Osman s celo armado iz Plevne, ter se obrnil proti severo-zapadni strani, kjer ste ostali dve diviziji ruskih grenardirjev pod generalom Danilovem. Ob enem pa je zapustil Osman v vseh drugih šancah okoli Plevne male posadke, ter jim ukazal , naj Ruse ua videz napadajo , da bi njih pozornost nase obrnile, in da bi imela glavna turška armada menj dela pri svojem prebitji. Z divjo hrabrostjo se je vrgla cela turška vojska na oddelek generala Danilovega, ter je Rusom vzela šanco za šanco. Rilo je strašno klanje. Rusi pa so takoj sprevideli, kaj Osman namerava, za to so Danilovemu hitro od vseh strani poslali pomoči. Ravno pri zadnji ruski šanci so Turke ustavili. Ruske baterije so tako -ilno streljale med tesno skup nagnječene Turke, da so kar cele vrste cepale na tla. Osmau sam je bil na nogi težko ranjen. Ko Turki vidijo, da prodreti ne morejo, obrnejo se in marširajo v Plevno nazaj. Pa med tem časom so Rusi premagali oddelke, ki so jih imeli na videz napadati, ter prihrumeli celo v Plevno. Ko tedaj Osman blizo Plevne nazaj pride, so ga že Rusi pozdravijo z bombami iz Plevne ven. Od vseh strani so se vsipale ruske krogle na vpehane in prestrašene Turke. Ker tedaj Turki vidijo, da nobene rešitve ni, razgrnili so belo zastavo, ter se vdali na milost. Ranjeni Osman
vvede tudi nekoliko sto tisuč telefonov v vse češke kraje. Krkonoški ali šumavski ogljar bo poslušal lahko čisto povoljno doma za pečjo slavčevo petje gospodičine Sittove itd. in to vse po telefonu.
Kaj pa postane še le s poštnimi vraduiki. Vsi bodo morali iti v pokoj. Kdo bi pa tudi pisal dolgačasna pisma, vsaj se more telefo-novati. Da, niti ne vem, kako se bo godila z nami novinarji. Bojim se, da bi si ljudstvo sčasoma ne naročevalo nijednega časnika več, ker telelonovale se bodo vse novinske vesti in laži in kakor dirja sedaj celi svet v kavarne na kupico kave in na novine, tako se prisede v prihodnje občanka k telefonu; srkala se bo gorka kava in poslušal se bo telefon!
Vse jedno bo pa nekako nadležno , kadar bo slšal vnanji kupec, dijak ali kateri koli iz Prage po telefonu: Plačaj, kar si dolžan. Iz višjdi vradov in konzistorijev se bodo delili ,,nosovi" telofonično. Zato bo pa zopet prav prijazno, če se zasbši odkod n. jir. iz Amerike ali iz Brazilije v Eropo izseljeučev glas, in zopet zelo neprilično, če zasliši kakšen agent, ki se je odtegnil v Ameriko, od tu iz Prage I od ogoljufanega reveža: Ti lopov, ti ničevnik, ti si me nalagal inokradel! Kako boženijalno
če bo človek zaslišal v počivanji nenadoma celo vrsto naj ljubeznivejših priimkov.
Gospod soprog zliva n, pr. ravno pri „Solncil stekleuico pilzenskega piva v usta, kar zasliši telefonično: Ti tepec, zapravljivec, ka-jon! dvanajst je že davno odbila iu tebe še sedaj ni domu; sramovati bi se moral ti in vsi, kar vas je tam! — In prenehajo sladke radosti vseh navadnih gostov. Kdo bi mogel našteti vse slasti in strasti, katere kakor kmalo mogoče, skaže telefon človeštvu. V najpolnejšej meri bo j>a telefon rabila ljubezen. Kako sladko se bo glasilo po telefonu: Moj dragi, kako te ljubim, in zo -pet kako tužno: Pojdi, poišči si drugo, jaz te ne maram. Dosedaj, kadar sta se srečala prijatelja, sta si navadno roke podala in jeden druzega vprašala, kako sta se naspala. To preneha sedaj. Sedaj se bomo pri srečevanji vpraševali: Kako telefonujete? Morebiti se posreči komu obesiti telefon kam na mesec, ua nebo ali celo v peklo. Sitni in nedotakljivi ljudje bodo v nebesa klicali s telefonom. Če me pa nevernik vpraša, kakšna bo tista trobenta, s katero bo klical augelj mrtve iz groba k sodbi, mu po-rečem: Kdo ve, morebiti bo — telefon.
S-n.
sam je podal sebe in vso svojo armado ruskemu generalu Ganeckemu, ker je ta ravno naj-bližej stal.
Rekli smo zadnjič, da je s padcem Plevne vojska skoro da končana. V Plevni se je v-dal najboljši turški general, in njegova armada je obstajala iz najboljih vojakov, nizamov. Jedro turške vojne je tedaj uničeno. Turkom ostaja le še Sulejmanova armada okoli Razgrada, katera je še nekoliko pomenljiva. Vse, kar je Mehemet Ali okoli Sofije skup zbobnal, in kar bodo še v Carigradu in Drinopolji vojaku podobnega vkup spravili, vse to je neredna, boja nevešča druhal, ki se bo takoj razkropila, kedar Rusi blizo pridejo. Sulejmanu pa bo tudi tesno pri srcu , ko bo zvedel, da Osma nove armade ni več, in da zdaj on (Sulejman) sam celi ruski sili nasproti stoji. On in njegovi vojaki zgubili bodo pogum, ker pač sprevidijo, da se jim je zastonj ustavljati veliki, zmago-nosni armadi.
Zna se še kaj druzega zgoditi. V Carigradu ministri že vedo, kaj se je zgodilo, pa si tega ljudstvu ne upajo povedati. Eukrat se bo pa vendar le zvedelo, in kdo more vedeti, kaj bo potem? Že sedaj mnogi pravoverni Staro-turki pravijo, da je prerok Turke zato zapu stil, ker je bil sultan Murad po krivici odstavljen , in ker sedanji sultan Abdul Ilamid ni po pravici cesar. Murad je starejši brat, in tako gre vladarstvo njemu. Zna tedaj v Carigradu nastati prevrat, znajo Hamida odstraniti ali pa umoriti in zopet Murada na prestol posaditi, če je še živ. Mogoče je pa tudi, da se razgrne zastava prerokova, in da bodo Turki v svoji obupnosti vse kristjaue v Carigradu in drugodi pomorili, kar jih bodo dosegli.
Nekteri tudi mislijo, da se bo zdaj precej mir sklenil. Toda to ni prav verjetno. Mogoče je pač, da bo sultan sedaj za mir prosil; pa Rusi ne bodo hoteli takraj Balkana miru sklepati. Oni morajo zasesti celo Bulgarijo, če hočejo celo o>vohoditi, in ravno lepši kos Bul-garije leži na južni strani Balkana. Rusi hočejo turško gospodstvo v Evropi enkrat za vselej uničiti, in v ta namen je potrebno, da zasedejo Drinopolje in Carigrad. Ako bi se sedaj mir skleud. ostala bi nemara južna Bul-garija pod turško oblastjo; to bi bilo pa le polovičarsko delo, in nevredno toliko žrtev in toliko prelite krvi. Tudi je treba Turčina popolnoma ponižati, da ne bo s tako prevzetnostjo na vse kristjane gledal. Prosti Turki še vedno mislijo, da je njih cesar gospodar celega sveta , iu da so drugi kralji iu cesarji le njegovi vazali, kakor srbski knez, ter da so mu pokorščino dolžni. Od tod izvira tisto hudo zaničevanje kristjanov in Evropccv, ko „gjaur", to je krščanski pes. Od todi izvira tlačenje in mučenje Bulgarov in Bošnjakov. Treba je tedaj to neumno prevzetnost ponižati in tem divjakom dejansko dokazati, da niso tako strašni in nepremagljivi, kakor si sami domišlju-jejo, da niso izvoljeni narod, kakor sami mislijo. Ko bodo sprevideli, da njihov prerok Mohamed nič ne premore, potem se bodo morda tudi v večem številu k pravi Kristovi veri prekrstiti dali, in ta bo naredila iz divjakov — ljudi. Nekteri mislijo, da turško pleme samo na sebi ni sposobno za nobeno civilizacijo. Mi bi' pa sodili, da jih pači le Mohamedova vera, in če zamorejo zamorci in kanibali (divjaki, ki ljudi jedo) po katoliški veri ljudje postati, zakaj bi kaj enecega pri Turkih ne smeli pričakovati?
Izlam (turška vera) se je razširil inukre-pil po zmagovitosti svojega orožja, in le z mečem je svojo mogočnost ohranil. Ta vojska pa
je njegovo vojno silo uničila in osramotila, Mogoče je tedaj, da bo odslej izlam začel razpadati ter da se bo vdal zmagovalnemu križu.
Vjetih je bilo pri Plevni okoli 40.000 mož bolnih in rajenih pa je 20.000, tedaj je imel Osman okoli 60.000 mož pod svojim poveljni-štvom. Topov so Rusi dobili v Plevni le 90. Car Aleksander je 11. t.m. obiskal Plevno, kjer so imeli na turškem nasipu št. 5 zahvalno službo božjo, potem pa je sar zajutrkoval v Plevni, kjer se mu je poklonil vjeti Osman paša, kte-remu je car v pripoznanje njegove hrabrosti zopet izročil njegov meč. Tudi rumunski knez Karol je Osmanu čestital zarad njegovega poguma. Jutri 15. t. m. se car vrne v Petrograd, kjer je padec Plevne vzbudil neizmerno veselje in je bilo mesto 11. t. m. vsled tega razsvit-Ijeno. Tudi Beligrad je bil razsvitljen in pred hišo ruskega konzula se je bila zbrala množica ljudstva. Drugi dan obhajali so svojo navadno deželno slovesnost, t. j. praznik sv. Andreja z zahvalno pesnijo, pri kteri so bili navzoči tudi knez, kneginja in ministri. Arhiman drit Nestor je imel prav navdušen ogovor. Da bi se bila pa oklicala samostalnost Srbije, tega telegrami ne poročajo.
Vojna Gurkova se bode sedaj zedinila z vojno carjevičevo in pri Tirnovi se bode osnovala močna središna vojna. Vjeti Turki na-kupljene reči plačujejo z indijskimi rupijami, na kterih je podoba kraljice Viktorije.
V	Carigradu so sicer zvedeli, da se je moral Osman vdati, pa ljudstvu tega še niso naznanili, dasi tega ne bodo mogli dolgo prikrivati. 12. t. m. so imeli dvakrat ministerski svet; prvikrat je predsedoval sultan sam , v drugo pa veliki vezir. Tudi angleški lord Lavard in avstrijski poročnik imata pogoste pogovore z velikim vezirjem in Server pašo.
V	Aziji Rusi oblegajo Batum, ki se jim pa trdovratno ustavlja.
Iz Bukarešta naznanja ,,Pol. Corr." 13. t. m.: Rusija od nobene vlade ne pričakuje posredovanja zarad sklenitve miru, ker edina za to pripravna država (Nemčija?) osamljena ne bode hotela posredovati.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 14. decembra.
V Avstrijski delrsacijije Poljak Groholski 12. t. m. sprožil razpravo o vnanji politiki glede sedanje rusko-turške vojske ter pri tej priliki hudo napadal Rusijo. D e m e 1 mu je pritrkoval rekši, da bi bila Avstrija to vojsko lahko zabranila. Grof Andrassy je nasprotnike svoje vprašal, da naj mu povedo, kaj je storil, česa bi ne bil smel, in kaj opustil kar bi bil imel storiti? Je-ii hotel vojsko odvrniti z vojsko ? Tudi v odseku ogerske delegacije se je pretresala vnauja politika in grof An-drassy jc poslancem v zaupljivosti prebral več tajnih pisem, iz kterih se le to ve, kar poroča „Pest. Lloyd." Rekel je boje med drugim : ,,Vojsko rusko-turško bi bili zamogli le odvrniti z vojsko proti Rusiji. Želite mar to vojsko ? Potem jo zamorete pričeti še sedaj pri ugodnejših vojaških razmerah kakor prej, toda odgovornosti za tako politiko bi jaz ne mogel prevzeti."
\ državnem zboru so imeli 11. t. m. potrditi račun o siromaškem posojilu za čas od 1. jan. 1874 do konca junija 187G. Dr. V o š n j a k je pri tej priliki opomnil, „da ravno to posojilo kaže, kako neodgovorno se pri nas ravna z državnimi in davkarskimi denarji. Skoraj 14 milijonov tega posojila ni vr-ujeuih. Kje pa da so ti milijoni, in se od njih
plačujejo kake obresti ali ne, tega nam ne pove ne vladini račun , ne odsekovo poročilo. Če pa reven posestnik le 2 gld. na davkih ostane dolžan, se takoj zarubi. Denarni minister bi vsaj prve tri mesece shajal brez posojila, če bi imel tih 14 milj. gld. Čemu take skrivnosti ? Zakaj se ne sme vedeti, kam da je tih 14 milj. gld. prišlo? Človek mora misliti, da imate vzroke to prikrivati. Mi smo o svojem času pred tem posojilom svarili, pa uas niste poslušali. Pri obravnavi o tem posojilu klicev „dobro" in veselosti ni bilo ne kraja ne konca. Takrat je bilo jako veselo v tej hiši, pa le tia uni strani in poročevalec je poslancu Lienbaeherju rekel, da o tej reči nič ne ume, in da še ne ve, kaj je daljnovidna mejnica (langsichtiger Wechsel), ker je zahteval na menjicah dva podpisa. No gospoda, ta menjica postala je jako daljnovidna. Zato bode pa klub desnega središča glasoval proti odsekovim predlogom." — Liberalni klubi so sklenili, da se ima sedanja vojna znižati. Ob enem pa zahtevajo, da naj grof Andrassy krepko stopi na noge, ko se bode sklepal mir med Rusijo in Turčijo. Kako more biti ovca cela in volk sit?
T6' IjCvovii je pri volitvi državnega poslanca Dobrzanski propadel in bil je s pomočjo judov izvoljen dunajski odvetnik dr. Volski.
Vnanje države.
I*apežt'va bolezen se je tako zbolj-šala, da bodo te dni imeli kouzistorij, ter imenovali nekaj kardinalov in škofov za deželo škotsko.
i\em$ka vlada je sprejela nasvet vlade avstrijske, da se dosedanja čolna in kujičijska zveza podaljša za 6 mesecev.
Francoskemu prezidentu so republikanski senatorji te dni zopet izročili nekaj prošenj, v kterih ga kupci in obrtniki prosijo, da naj sedanji krizi konec stori z republikansko politiko. Maršal jim je odgovoril, da osebno ni častiželjen, da se ne prišteva k nobeni stranki, in da bode storil, kar mu boste svetovale vest in korist dežele. Dufaure je so-stavil novo ministerstvo.
ftrhija bode vnanjim vladam poslala pismo, v kterem pojasnuje vzroke, da se zopet pripravlja na vojsko zoper Turka.
Izvirni dopisi,
I'/. Šenčurja 7. decembra. (Orglar-ska šola.) Ko sem bil zadnjič v beli Ljubljani, sem obiskal tudi na novo ustavljeno or-glarsko šolo.
Prepričal sem se, da ta poduk, kteri se daje pod vodstvom učenega g. Eiirsterja in P. A. Hribarja, posebno kar zadeva pravo cerkveno glasbo, bode v nekolikih letih po deželi obrodil veliko sadu, čeravno se že od več krajev sliši, da že prerokujejo posebno nekteri uč<telji raazpad novega društva Ceciljan-skega. Pač mora vsak pametno misleč človek previd ti, da vsled novih določb ni prav veliko vstr. ženo v oziru orglanja v farnih cerkvah. Gotovo pa bode ta prekoristna naprava pri-pomog a veliko za zboljšanje orglanja in cerkvenega petja. Posebno pa bode vstrežeuo častiti duhovščini, ker zdaj se veliko cerkev nahaja brez organistov. Veliko jc še po deželi gg. učiteljev, ki se trudijo le iz zgolj ljubezni do sv. cerkve z orglanjem in s sv. na-pevi. Med temi so posebno znani gg. Vavken, Levičnik, Belar, itd. Veliko vič pa se jih nahaja, ki so čisto popustili to prelepo umetnost, bodi si zavoljo preobilnega posla, ali j»a zavoljo težav, ktere se žali Bog, nahajajo, večidel povsod s pevci in pevkami z zavidnostjo
A
na korist. Ako pa bode to novo društvo tako z vspehom napredovalo, kakor v začetku, gotovo moramo vsi pričakovati, da se bode cerkveno petje povzdiguilo na visoko stopnjo v pravem cerkvenem duhu po vsi obširni Sloveniji.
Pred vsim tem pa naj se vedno glasi geslo: „Viribus uuitis — z združenimi močmi." (Prosimo večkrat kaj. Vred.)	Orgauist.
Domače novice
V Ljubljani 15. deccmbra.
(Prešimovo slovesnost) so obhajali tudi v Gradcu. Policija jim je prepovedala deklamo-vati pesem „Ilirija oživljena", kakor tudi peti znani marš ,.Naprej zastava slave."
(Vitez Widmann), čigar imenovanje za c. namestnika gornje-avstrijskega je bilo v „Laib. Ztg." 13. t. m. vradno proglašeno , jemlje že slovo in bode prihodnji tedeu odšel na svoje novo mesto. Vodstvo deželne vlade je izročil prvemu vladnemu svetovalcu dr. Schopplnu.
(Slovensko gledišče.) V pouedeljek 17. t. m. se bode predstavljala vesela igra v 4 dejanjih „Umet,nost in narava". Ker je igra jako zanimiva in je občiustvo s predstavami letošnje sezone zadovoljno, pričakovati je primerno polne hiše.
(L in z ur theologische practische Quartal-sclirift.) Gospode duhovnike opozorujemo na današnji inserat, ki vabi na naročbo linškega bogoslovsko praktičnega lista. Želeti bi pač bilo, in moči imamo v 6 slovenskih škofijah dovolj, da bi enako delo izdajali v slovenskem jeziku za duhovščino slovensko, a dokler med našimi uč.:njaki ni moža, ki bi se tega jako koristnega in potrebnega dela lotil, naši duhovščini, ki se hoče še izobraževati iu o svojih zadevah podučiti. ne ostaja druzega kakor poprijeti se nemških teologičnih listov, med kojinu v prvi vrsti v našem cesarstvu slovi „Linzer theologische Quartalschrift", ki bode v prihodnjem letu pričela že XXXI. letnik, kar je najjasnejši dokaz njene izvrstnosti.
('Osvojitev Plevne) so nekteri narodnjaki obhajali že v pondeljek zvečer v gostilni narodne čitalnice, ki je bila čez in čez napolnjena. V četrtek zvečer pa se je bilo tam zbralo toliko ljudstva, da so bili obširni prostori pretesni. Prvo napitnico je napravil stavbeni svetovalec g. Potočnik našemu presvitlemu cesarju. Dr. Zamik je v daljšem govoru povdnrjal, da je Rusija po lastni moči in ne tuji pripomoči postala, kar je, ter je napil na juuaško armado rusko. Dr. Bleivveisjun. je omenjal, da seje ruska vlada prva poprijela genfiške pogodbe, ki je osnovala družbo rudečega križa za strežbo ranjenim in bolnim vojakom, ktero je pa Turčija tolikokrat v tej vojski prelomila, ter je pil na človekoljubno (humanitarno) Rusijo. G. Jurčič je napil na Slovane, g. Drenik na ruskega cara, g. Hubmajer na junaške Črnogorce, ki se edini zavedajo prave svobode, g. Kersnik na Srbijo, g. Bučar na Rumunijo, dr. Drč pa na ženstvo in nežno deco, kterima se po preguanju Turkov ni treba več bati, da bi ju še, kedaj odpeljevali in prodajali v turško suž nost. Navdušenost med gosti je bila velika, in spile so se vse steklenice tistega šampanjca, o kterem je vedel,,turški" list večkrat pripovedovati, da ga hranijo v kleti čitalnične gostilne. Na Češkem in Hrvatskem so bili v ta namen razsvetili mnogo mest, le v Zemunu bila je raz-svitljava od policije prepovedana.
(Pogorela) je, v četrtek zvečer ob '/^8. uri streha Maternetove hiše v špitalskih ulicah. Gasilna straža je bila takoj pri rokah ter jczabrauila, da niste pogorele še sosedni strehi, ki ste se bile že prijele. Kako da je ogenj
nastal, se ne ve. Popoludne je dimnikar žgal saje v dimniku, pa ni verjetno, da bi se bil vsled tego ogenj zanetil. Kupec Majer je podaril gasilni straži 100 gld., drugi sosed, g. Več pa 20 gld.
Razne reči.
—	Marija Sušni k iz Savice v Bohinju je dobila darilo 26 gld. 25 kr., ker je 14 sept. t. 1. otela 3 letnega Franceta Sok liča, da ni v Savi utonil.
—	Delitev nove obleke. Iz Novega mesta 12. t. m. se nam piše: „V nedeljo 16. t. m. bo v dvorani narodne čitalnice slovesna razdelitev obleke in obutev za revne učence in učenke tukajšnjih ljudskih šol. Vsi p. i. udje in prijatelji šolske mladine, kateri so v ta blagi namen kaj pripomogli, se naj uljudneje vabijo v obilno vdeleževanje. Po razdelitvi bo veselica s petjem in godbo. Odbor.
Poslanica.
P 1 e v n a j e p a d 1 a 1 Po vseh slovanskih deželah iu mest.h se ta dogodba slovesno obhaja, ker preživ je še spominj na grozovi-tosti, ki so jih Turki povsod, posebno pa po slovenskih pokrajinah uganjali. Spodobilo bi se tedaj, da se ta dogodba tudi po slovenskih deželah slovesno obhajala in s:cer z grmadami, ki bi se vžgale po višavah. To bi imelo še poseben pomen zato, ker so grmade gorele vselej, kedar je Turek moreč in požigajoč pridrl v deželo, in so bila telegrafična znamenju ljudem, da so ali bežali pred ljutim sovražnikom, ali pa se zbirali mu v brauibo.
Tedaj bi jaz mislil, naj bi se odiočeu dan. n. pr. prihodnji Četrtek 20. t. m. take g r m a d o (ali kresi) prižgale po vseh višavah slovenskih pokrajin.
Če je ta ino.a misel všeč občinstvu in slovenskim časnikom, prosim , naj bi jo obja-
vili ; rodoljubi naši pa naj bi storili potem svoje, da dobe potrebno dovoljenje in se sve-čauost sijajno izvrši.	Narodnjak.
Eksekutivne dražbe.
17. dec. 3. Bolte i z Plembcrga, 3. Povše iz Dobovca, 3. Gazvoda iz Iglenika, 3. Haubar is, Jurke vasi. 3. Bradač iz Suborja, 3. Bohtc iz Germa, vsi v Novem mestu. 3. Kušter iz Olšcvka, v Kranj i. Pribil v Ljubljani. l'ajk iz Fužin, 2. Mervar iz Kleč, 2. Skufea iz Viseljc, 2. Nahtigal iz Verhovega vsi v Žuženberku. 1. Slapšak iz Drago, v Mokronogu. Vilhar s Kalca 2. Valcn-tinčič oba v Ljubljani.
Umrli so;
Ud 10. do 13. decembra: Janez Jaklič, polic, agent v pokoji, za vtriplj pljuč. Jakob llačnik, del. 28. I., za sprid. jetrami Jakob Novak, del. 38 1., za mrtudom. Marija Kotar, gostinja 56 1., za jetiko. Karolina Eržen, čitalu. si. o. 9 l.r za vtriplj. pljuč, za božjastjo.
Marija Bizavičar, zid. o. 2 /q 1
TclfKrnllčne deimrn«* cene 14. decembra, fapirua rnnta G.).85 - rtrmierna r-nta 6ti 90 — &Uta renta 74 65. — l«60letno driavnoposojilo 118 10
Bank in« akcij," 801 — ICrtviitne akcije 209.--London
118.70 — Si-eor. 105 40.— Ce«. Kr cekini 5 05.— 20 fraufto«r 9 57.
Lepe podobe
svetnikov kakor tudi krajev in iz vsakdanjega življenja prekrasno in okusno izdelane se dobe v velikem številu in na izbiro ter prav po nizki ceni v knjigarni
Otokar ktorr-ov« vdov«
na starem trgu št. 2.
Ob i nem se v tej knjigarni zamorejo naročiti razni zabavni in drugi časniki, muzikalije itd., ki se hitro in prav po ceni preskrbljujejo.
Tudi Kio vizitkart. st dobi za 50 kr. pri O. Klervovi vdovi v Ljubljani na starem trgu št. 2.	[2)
Einlntlung; zur Pranumeration
auf die
m
Von dieser Zeitschrift, \velche durch lhre praktisehe Richtung ein in-struktives Organ fiir die huchvriirdigen Herren Seelsorger ist, erseheint jedes Viertel-jahr ein Ileft von 10 — 11 Druckbogen in Oktav mit scborier Ausstattung. In vielen Diozesen Oesterreich - Ungarns, in Deutscbland und der Sclnveiz erfreut sie sich einer sehr namhaft.en Verbreitung und die meisten hochwiirdigsten Ordiuariate liaben sich bestimmt gefuuden, sie in der anerken nendsten VVeise zu empfehlen. Hervor-ragende Krafte, unter denen nicht weuige einen bedeutenden Ruf in der literarisehen \Velt geniessen, unterstiitzen sie durch ibre Mitvvirkung.
Stiiudige Rubriken der Zeitschrift shd: 1. Theologisch praktisehe Aufsatze, \vohin auch die Besprechung k i r c h I i c h e r und socialer Zeitfragen zahlt. 2. Pastoraltragen und Falle deren jedes Heft eine reichliche Fiille mit griindlicher Ausfiihrung eniluilt. 3. Neueste Entscheidungen des Id. Stuhles. 4. Recensionen neuerer literarisehen Produkte, o. Zeitlaufe. we!che eiue vollstandige Rundschau iiber die kirchliche Be\vegung geben. 6. Miscellanea, \ve',che \vichtige Nachrichten und iimtliche Erllisse, die das kirchliche Gebiet betreffen, miitheilen.
Man prii n u meri rt am einfachsten mit Postanweisung unter der Adresse:
„An die Redaktion der dnartalsclirift in Linz, llarrachstrasse Nr. J)."
Auch alle Postiimter des Au:dandes und alle Buchhandlungen nehmen Bestel-lungen an.
Der Preis fiir den Jahrgang ist mitdirekterZusendung durch die Post von Seite der Redaktion an den Herrn Abnehmer 3 <1. 50 l.r. iisterr. Wahrung. Auch im Wege des Buchhandels kostet die Zeitschrift 3 II. 50 kr.
Ergebenst
(0
die Direction.
Jahrgang XXVI. 1S78.
Lmzer 116010
i.-rtMfi Mm