Posamezna Številka 6 vinarjev. SlBV. 95. Izven Ljubljane 8 vin. V LjoMjonL v pelel, 26. aprila 1912. LeiolL s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— M četrt leta „ . „ 6-50 ga en meseo „ . „ 2*20 st Nemčijo celoletno „ 29'— sa ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— >a četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2~— V spravi prejeman neieCna K 1*70 Enostolpna petltrTita (72 mm): ■a enkrat . . . . po 15 * sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popost. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm] 30 vinarjev. =Izhaja:: vsak dan, lzvzemii nedelje lo praznike, ob 5. url popoldne. 03Г Dredntitvo |e v Kopitarjevi nllol itev. в/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ss sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8. st Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poitne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona it. Ш8. J** DannjSnla številka obsega 6 strani. Propadih nemškega nacionalizma. Te dni imamo zopet zaznamovati dva jako značilna dogodka, ki jasno kažeta, kako radikalni nemški nacionalizem v Avstriji rapidno propada. Stranka, ki ni letos v nemškem cesarstvu niti enega kandidata za državni zbor postavila, tudi pri nas umira. Pri občinskih volitvah za splošni volilni razred na Dunaju so nemški na-cionalci, radikalci, vsenemci in kako se že vsi ti elementi nazivljajo, dobili sramotno nizko število glasov, pri dr-žavnozborskih dopolnilnih volitvah v beljaškem okraju pa je najhujši koroški nemškonacionalni kričač, dr. Hans Angerer, nasproti socialnemu demokratu uprav katastrofalno propadel, tako da ves koroški nemški nacionalizem, v srce zadet, milo stoka. Okoliščine teh beljaških volitev so iz več strani zanimive. Prvič je dokazano, da je veliko sicer nemškoliberal-no mislečih volivcev ostalo doma, zlasti v mestu Beljaku; socialista niso marali voliti, Angerer pa jim je prav tako malo simpatičen, ker je pač tip neugnanega protiverskega in nacionalnega hujskača. Vsi Nemci pa še niso izgubili vsega čuta za to. kaj je pravično in dostojno. Veliko več ali manj nacionalnoliberalno mislečih ljudi pa je volilo socialnega demokrata, kajti 3500 organiziranih sodrugov v beljaškem volivnem okraju, kolikor je socialistični kandidat glasov dobil, ni. Slovenci so vsi socialista volili, ki jc veliko manjše zlo kakor Portugalec in ultrašovinist Angerer. Najzanimivejše pa je to: Angerer in njegovi agitatorji, da celo oficielna be-Ijaška nemškoliberalna stranka j e proti socialistu agitirala z vero! Angerer, ki je v koroškem deželnem zboru izjavil, da bo treba tudi s katoličani v Avstriji »portugalsko govoriti«, je dolžil socialista ateizma! Ostudnejše hinavščine si ni mogoče misliti; mogoča je le še pri slovenskih liberalcih. V oficielnem volivnem oklicu za dr. Angererja je bilo rečeno, da »prepričan katoličan ne more in ne sme socialnega demokrata podpirati«, se nadalje socialistom očita, da hočejo LISTEK. H. Sienkievvicz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lćnard. (Dalje.) Oba sta bila najboljšega razpoloženja: Nelka, ker je slonu rešila življenje, Stanko pa, ker je videl njene kot zvezde se bliščeče oči in vzrader-ščeni obraz, ki je izgledal veliko bolj sveže in zdravo kot kadarkoli poprej, odkar so odšli iz Hartuma. K zadovolj-nosti dečka je pripomoglo tudi to, da si je obetal mirno in krasno noč. Ocl dveh s rani uepristopna skala jih je varovala pre napadi, od tretje strani sta pa Kali in Mea postavila tako visoko steno bodečih akacijinih vej in pasiflorov, da niti ni moglo biti govora, da bi kakršnakoli roparska žival bila v stanu prodreti skozi tako zaporo. Poleg tega se je naredilo lepo vreme in takoj po zahodu solnca je bilo nebo posulo z zvezdami. Bilo jc prijetno vsrkavati radi bližine vodopada nekoliko hladni zrak, nasičen z vonjem s epne trave in sveže nalomljenih vej. »Nobena muha ne more tu dobiti mrzlice!« mislil je Stanko z radostjo. »družino odpraviti«, da se bore »proti krščanskemu zakonu« in so »sovražniki vsake vere«, tako da sc pravi »socialist biti — biti ateist!« Na ta način so koroški nemški svo-bodomiselci hoteli vloviti na svoj lim nemške in slovenske kmete, za katere so najeli za agitatoi-ja znanega liberalnega župnika Češkega, prijatelja »Slovenskega Narocla«, in renegata Lučov-nika, ki je kmetom rekel: »Ta špot nam ja ne boste naredili, da boste brezverca socialnega demokrata volili!« . . . . Da mora tako hinavsko in lažnjivo stranko prej ali slej zlodej vzeti, je jasno. Nemški nacionalizem gre proti koncu. Z Dunaja. 25. aprila 1912. Tudi nova ogrska vlada nima lahke naloge. Novi predsednik dr. Lukacs je zadel ob velike težave, ker ima premalo odločnih somišljenikov, ki so iz prepričanja na pravni podlagi pogodbe iz leta 1867. Brambena predloga je tečaj, na katerem se suče situacija. Vladar je odločno odklonil resolucijo glede rezervistov, ki bi pomenila močno zagvozdo v enotnost, armade in nov korak do personalne unije. Dr. Lukacs za brambeno reformo ne prinese nor bene nove koncesije, ki bi vsaj za nekaj časa pomirila Košutov« stranko. Ta ni zadovoljna samo z glavo vojnega ministra Auffenberga, imeti hoče še debelo kost, da jo gloda vsaj eno leto. In ta kost je zopet resolucija, s katero bi si za bodočnost zagotovila nove koncesije. Košut pa bi zatajil svoj značaj, ko bi bil izrekel že zadnjo besedo. Kakor vodijo v Rim razne ceste, tako tudi Košut menjava svojo taktiko, da se približuje svojemu namenu. Za Lukacsevo ladjo je nevarnejša čer volivne reforme. Po njegovem načrtu bi ostalo sedanjih 413 okrajev, katerim bi navrgel kot peto kurijo za celo deželo 100 novih okrajev s splošno, enako in tajno volivno pravico. To »reformo« volivne pravice pa odločno odklanja Justh, s katerim v tem vprašanju soglašajo tudi ljudska stranka in razni divjaki. Justh preti z obstrukcijo že v prvi seji. Kocka pa ni še padla, vrata za nadaljna pogajanja so šc odprta, ker dr. Lukacs jc šele preiskal Potem so se začeli pogovarjati o slonu, kajti Nelka ni mogla govoriti nič drugega in se je neprenehoma navduševala nad njegovo velikansko postavo, trobcem in okli, katere je imel v resnici velikanske. Slednjič je vprašala: »Stanko, kaj ne, kako jc razumen'.'« »Kakor Salomon,« odvrnil je Stanko. »Toda iz česa to sklepaš?« »Ker, ko sem ga prosila, naj več ne pije, me je takoj ubogal.« »Če ni poprej obiskaval poduka iz angleškega jezika, ga pa vseeno razume, je to res čudno.« Nelka je zapazila, da se Stanko iz nje norčuje, torej je zapihala proti njemu, kot mačica, potem pa rekla: »Reci kar hočeš, jaz pa vem, da je jako pameten in da se bo kmalu udomačil.« »Če kmalu, nc vem, toda udomačiti sc zamore. Afrikanski sloni so res bolj divji, kakor azijski, vendar mislim, da se je na primer Hanibal posluževal afrikanskih slonov.« »Kdo je pa bil ta Hanibal?« Stanko je pogledal nanjo samozavestno in s pomilovanjem. »Seveda,« rekel je, »v tvojih letih človek ne ve takih reči. Hanibal jc bil velik kartaginski poveljnik, ki je rabil slone v vojni z Rimljani, ker pa leži Kartagina v Afriki, je moral rabiti afrikanske slone.« teren, na katerem hoče in upa premagati protivnike in priti do zmage. Tretje nerešeno in pereče vprašanje je hrvaško. Opozicija zahteva, da dr. Lukacs takoj v prvi seji najodločneje zavrne izjavo avstrijskega ministrskega predsednika. Dr. Lukacs pa nima nobene trdne podlage za mogoč politični dvoboj z grofom Sturgkhom. Ta je izrecno naglašal, da se noče vtikati v notranje ogrske razmere. Opozarjal je le z vso potrebno resnostjo na nevarne posledice izjemnega stanja v banovini za Avstrijo in vso državo. Dr. Lukacs pa ni letošnji zajec, ki bi ne razumel dalekosežnega migljaja in svarila za mažarsko oholost. Da dr. Lukacs v svojem nastopnem govoru ne more prezreti te izjave, to je gotovo. Jasno pa je tudi, da ne bode vtikal roke v vrelo vodo. Ogrska vlada bode v kratkem obnovila na Hrvaškem ustavne razmere, imenovala novega bana in poskušala spravo s hrvaškimi strankami. Od teh bode v prvi vrsti odvisen nadaljni politični razvoj. Zato bi se krave smejale jugoslovanskim poslancem v avstrijski zbornici, ko bi sedaj z obstrukcijo motili in celo preprečili ta naravni razvoj. Oslabili bi tudi stališče avstrijskega parlamenta in vlade, ko bi danes naši poslanci kot Ivišoti zajahali vrance in s kopjem mahali po zraku. Tako smešno vlogo odklanjajo tudi oni jugoslovanski poslanci, ki niso člani sloven-sko-hrvaškega kluba, pa so podpisali njegovo interpelacijo in s tem odobrili njegovo taktiko. Zato naj »Narodov« dopisnik za svoj klobuk vtakne znamenje »politične nelojalnosti«. Ako hoče še dalje smešiti pred javnostjo sebe in svoje somišljenike, prosto mu. Advokatski in notarski red, zakotni pisarji. Zbornica jc danes dovršila prvo branje vladne predloge, ki določa nov advokatski in notarski red. Prvi jc govoril slovenski poslancc Hladnik, ki je izvajal: Kot zastopnik malih kmetov se moram k tej predlogi oglasiti. Mali posestniki imajo velikokrat opraviti z zemljeknjižnim uradom, zato je razumljiva njihova želja, naj bi bilo to poslovanje čim ceneje. Vsled tega se jc iz srede malih posestnikov ponovno vzdignil klic: Notarijat naj se podrža-vi. Tucli hrvaško-slovenski klub je začetkom tega zasedanja stavil predlog, Razgovor jc pretrgalo glasno rjovenje slona, ki se je najedel in napil, potem pa začel trobiti, neznano če iz radosti ali iz hrepenenja po izgubljeni prostosti. Saba je skočil na noge in pričel lajati, Stanko je pa rekel: »Sedaj pa imaš! Sedaj kliče skupaj tovariše. To bomo imeli, ako jih pride sem cela čreda.« »Bo že povedal drugim, da smo bili zanj dobri!« odvrnila je naglo Nelka. Toda Stanko, ki se ni bal v resnici, ker jc mislil, da tucli če bi jih prišla cela čreda, jih bo blesk ognja preplašil — se je poredno nasmehnil in rekel: »Dobro, dobro! Toda če se sloni prikažejo, sc ne boš jokala od straha, o nc! — samo oči se ti bodo potile, kakor že dvakrat.« ln pričel jo je dražiti: »Jaz ne plačem, samo oči sc mi pote . . .« Nelka pa, ko je videla njegov vesel obraz, je spoznala, da ji ne grozi nobena nevarnost. »Kadar ga udomačimo,« rekla je, »se mi ne bodo več oči potile, tudi ako bi rjovelo deset levov.« »Zakaj?« »Ker nas bo on branil.« Stanko jc pomiril Sabo, ki se je neprestano kregal s slonom, potem se je pa nekoliko zamislil in rekel: naj se podržavi notarijat, ker je ta naprava v tej obliki nezmiselna. Notarji so na eni strani državni uradniki, na drugi strani so pa obrtniki, ki delajo na to, da čim več ljudstva privabijo v svoje pisarne. Vladna predloga se pa ne ozira na to zahtevo, da bi se notarijat podržavil. Notarijat naj ostane, kakor je bil, predrugači sc le nekolike poslovanje, uredba itd. Delovanje sc celo razširi. Namerava se bolj pogosto. ,nego dosedaj, zapuščinske obravnave prepuščati notarjem. Hoče se bolj strogo nastopati proti zakotnemu pisaštvu. To bode le več klijentov privedlo v pisarne notarjev. Priprosti kmetovalci se ne ukvarjajo radi s pisarjenjem. Kadar imajo kako prošnjo ali sklepajo kako pogodbo, prihajajo k občinskemu tajniku, don^ačemu učitelju ali pa duhovniku, da jim sestavi vlogo. Od kmetovalcev se pač ne sme zahtevati, da bi morali zaradi vsake vloge, zaradi vsake malenkostne pogodbe hiteti pet ali celo več ur daleč na sedež c. kr. notarja. Tucli za kmeta velja pregovor: »čas je denar«, in to posebno v sedanjih za kmetovalca tako težkih časih. Ako pa postane vladna predloga o zakotnem pisaštvu zakon, potem bode skoraj onemogočeno, pomagati ljudem pri izdelovanju prošenj in pogodb, kajti v načrtu stoji: »Kdor spisu je neopravičeno in na način obrta vloge ali pa listine za sodnije in upravne oblasti, naj se kaznuje z zaporom od treh dni do treh mesecev. Z zaporom se pa še lahko sklene kazen v denarju do tisoč kron.« Reklo se pa bode, da bodo samo tisti kaznovani, ki bi po načinu obrta (gewcrbemafiig) spisovali vloge in listine. V zakonu ni prav nič določeno, kaj je »obrtno« izdelovanje vlog. Prepuščeno je to popolnoma razsodbi sodnikov. Ako bi bili sodniki res vedno tako objektivni! Zalibože smo večkrat primo-rani dvomiti nad to objektivnostjo. Ako je n. pr. kdo veliko sto vlog spisal za ljudi, četudi ni dobil za to nobene koristi, bode sodnik lahko razsodil, da je njegovo delovanje podobno obrti, in kaznovan bode z zaporom in šc plačati bode moral povrhu. Ali vzemimo slučaj: Pri hranilnici dobiva poslovodja neko nagrado in naročeno mu je, da mora tudi zemljiškoknjižne vloge izdelovati. Lahko se mu bode očitalo, da izdeluje pogodbe proti plačilu in kaznovan bocle. Vlada kaže veliko skrb za advokate in notarje. Vse te predloge so »Šc nekaj nisi pomislila. Mi ne ostanemo za večno tu, ampak pojdemo dalje. Ne rečem, da takoj . . . nasprotno: prostor je pripraven in zdrav, sklenil sem torej tu ostati . . . Morda teden, morda dva, ker jc tebi in nam vsem odpočitka treba. Torej dobro! Dokler ostanemo tu, bomo krmili slona, dasiravno povzroča to vse ogromno dela. Toda on je zaprt in ne moremo ga vzeti s sabo. Kaj bo torej pozneje? Mi pojdemo, a on ostane tu in sc bo spet mučil ocl lakote, dokler nc pogine. Potem nam ga bo toliko bolj žal . . .« Nelka se je jako užalostila in je nekaj časa sedela molče očividno nc vedoč, kaj bi odgovorila na to umestno opazko, čez nekaj trenotkov je pa dvignila glavo, vrgla nazaj kodre, ki so ji padali na oči in sc polna zaupanja obrnila k dečku: »Vem,« rekla je, »da ako li hočeš, ga spraviš iz soteske.« »Jaz?« Ona je pa iztegnila prst, se dotaknila ž njim Stankove roke in ponovila: »Ti.« Mala, prebrisana deklica je vedela, da bo njeno zaupanje ugajalo dečku in da bo od tega trenotka začel premišljevati, kako bi rešil slona. (Dalje.) narejene z ozirom na to, đa bi se jim zboljšalo njihovo že tako ugodno stanje. Ali bi ne bilo treba skrbeti tudi za občinske tajnike, ki so tudi državljani! Ravno občinski tajniki si zboljšajo svoje pičle dohodke s tem, da izdelujejo za stranke razne prošnje in pogodbe, za kar dobivajo navadno malo darilo. In če vzamemo zakotne pisače same, ni zadeva tako strašna, kakor jo slika vladna predloga, v kateri je rečeno, da zakotni pisači pospešujejo propad svojih klijentov. Meni ni znano, da bi vsled zakotnih pisačev posestva propadla, pač pa so mi znane mnoge pritožbe kmetovalcev zoper velike račune advokatov in notarjev. Ker bi nasveto-Vani zakon o zakotnem pisaštvu le pomnožil stroške našim kmetovalcem in ker ne upošteva vladna predloga naše zahteve, da bi se notarijat podržavil, zato izjavljam, da bodem glasoval proti obema predlogama, ako se ne pre-drugačita v zmislu potreb in zahtev malega kmetovalca. Izlam verska družba. Vlada je predložila in gosposka Bbornica tudi odobrila načrt zakona, ki priznava Izlam ali pristaše tui-ške vere kot versko družbo v zmislu državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142. Avtonomijo te verske družbe bode uredila potrebna na-redba. Po kratki razpravi je bil načrt odkazan justičnemu odseku. Eksistenčni minimum. Za javne in zasebne uradnike jc doslej določen eksistenčni minimum plače, ki se ne more zarubiti, na 1600 kron, za ostale in pokojnine na 1000 K. Vladni načrt zviša ta eksistenčni minimum na 2000, odnosno na 1200 K. Ta načrt zakona je gosposka zbornica sprejela žc 20. decembra 1911, danes pa tudi poslanska zbornica. Delovni program. Konvent starešin je danes sklenil, da pride na vrsto zakon za izseljence in načrt zakona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah in drugo branje službene pragmatike. Zbornica ima drugi teden sejo v torek; sreda in četrtek sta določena za delegacijsko zasedanje. Brambeni odsek. Stnoči so govorili za brambeno reformo Wysocki, Gunther, Primavesi, German in Jerzabek; proti je govoril rusinski poslanec Okunevski. Četrt pred 6. uro je začel govoriti dalmatinski poslanec dr. 'Г r e s i ć - P a v i č i d. Govoril je do pol 9. ure in prosil načelnika Pogačnika, da sme danes nadaljevati govor. Ko to pišem, govori že nad eno uro. Drži se vedno predmeta, ker pripoveduje razne dogodke iz vojaške zgodovine. Pododsek socialnozavarovalnega odseka je v svoji včeraj, seji, potem, ko so se poslanci dr. Krek, Schoiswohl in Kra-fcochvil izjavili za predlogo, kakor jo jo vlada sestavila, sklenil preiti v specialno debato na podlagi vladnega načrta (kateremu iz različnih razlogov nasprotujejo socialni demokrati, Poljaki in deloma tudi nemški liberalci) in je izvolil za referenta dr. Kreka. mm dnnajsklti krščanskih socialcev v IV. volivnem razredu. Rjovenje judovskih svobodomiselnih in socialnodemokraških listov združenim klevetnikom krščanske misli ni veliko pomagalo. Včerajšnji izid ožjih volitev nam dokazuje, da na Dunaju zopet zmaguje krščanska misel in da se Dunajčanje zopet združujejo pod belo krščanskosocialno dr. Lueger-jevo zastavo. Judovsko časopisje je na-oovedovalo, da dobe pri ožjih volitvah svobodomiselci tri, socialni demokrati pet, krščanski socialci pa v najugodnejšem slučaju tri občinske svetnike. Volilci so pa judovsko prerokovanje preobrnili in zgodilo se je ravno narobe, kakor so j udje napovedavali. Krščanski socialci so dobili sedem, socialni demokrati samo tri in svobodoml-selci en sam mandat! Krščanski socialci so iztrgali socialni demokraciji rdečo trdnjavo Meidling, kjer je dozdaj neomejeno vladal rdeči VVutschl. V notranjem mestu, kjer so judje kar trosili denar, je zmagal kandidat velikega kapitala Moiszl le s 70 glasovi večine ter je propadel Bielohlawck. V Leo-poldstadtu je propadel krščanski so-cialec Ргеуег, ker se v »judovskem mestu« naseljuje vsako leto vedno več ju-dov in je uskok Silberer agitiral za ju-de. V Simmeringu znaša socialnodemo-kraška večina samo 200, v Fiinfhausnu pa le 3 glasove. Krščanski socialci so pa zmagali s sijajnimi večinami. z večinami od 1000 do 1500 glasov. Izvoljeni so krščanski socialci NVeidinger, Sclnvarz, Frasz, Angeli, May, Rykl in voditelj krščan-skosocialnoga delavstva Kunscliak. Izpadlo so pa včerajšnje dunajske ožje volitve tako-le: I. okraj, notranje mesto. Alojzij Moiszl (nemški svobodomislec) 3801 glas, Herman Bielohlawek (kršč. soc.) 3728 glasov. Izvoljen je svobodomislec Moiszl. V Leopoldstadlu je dobil socialni demokrat Jurij Emmerling 11.962 glasov, krščanski socialec Ilans Ргеусг 9501 glas. Izvoljen je socialni demokrat Emmerling. V okraju Landstrasse je dobil krščanski socialec Jož. VVcidingcr 11.749, socialni demokrat Rudolf Muller pa 10.517 glasov. Izvoljen je krščanski socialec Jožef Weidinger. V okraju Mariahilf je dobil kršč. socialec Franc Sclnvarz 5048, socialni demokrat Ludovik Bretschneider 4416 glasov. Izvoljen je krščanski socialec Schwarz. V okraju Neubau je dobil krščanski socialec Henrik Frasz 5982, nemški svobodomislec dr. Karel Reitmann pa 4459 glasov. Izvoljen je krščanski socialec Frasz. V okraju x\lsergrund je dobil krščanski socialec Hans Angeli 7265 glasov, nemški svobodomislec dr. Rudolf Wolkain pa 6537 glasov. Izvoljen je krščanski socialec. V Simmeringu je dobil socialni demokrat Florijan Hedorfer 4194, kršč. socialec Jurij Marx pa 3946 glasov. Izvoljen je socialni demokrat. V Meidlingu je dobil krščanski socialec Karel May 9064, socialni demokrat Ludovik Wutschel 8599 glasov. Izvoljen je krščanski socialec. V Ilietzingu je dobil krščanski socialec Leopold Kunschak 8961, socialni demokrat Emil Polke pa 7993 glasov. Izvoljen je krščanski socialec. V Fiinfhausnu je dobil socialni demokrat Avgust Forstner 3765, krščanski socialec Ignac Gebhart pa 3762 glasov. Izvoljen je socialni demokrat. V Hernalsu je dobil krščanski socialec Karel Rykl 7601 glas, socialni demokrat Anton Schrammel pa 6584 glasov. Izvoljen je krščanski socialec. Izid včerajšnjih dunajskih občinskih volitev je zelo iznenadil in poparil jude in vse avstrijsko svobodomisel-stvo, ki je mislilo, da se vrnejo nazaj časi, ko so judovski bogataši izžemali ljudstvo, državo in občino. Tudi denar ni veliko zalegel. Po Dunaju se trdi, da je nabrala loža za dunajske občinske volitve 10,000.000 kron. Koliko je na tem resnice, je težko dognati. Gotovo pa je, da so skušali z denarjem veliko doseči. Tudi premoč Časopisja ni veliko judom pomagala, nasprotno, Dunajča-nom, ki niso slepi in ki vejo, kako so pred dr. Luegerjem gospodarili judovski liberalci, ki niso za napredek mesta prav nič storili in kako so krščanski socialci »Veliki Dunaj« dvignili, so se pričele očividne laži časnikarskega judka naravnost gnjusiti. Tisti, ki so ob lanskih junijskih volitvah premotc-ni po judovskem časopisju, volili z ju-di, so izpregledali in vrnili Dunaju njegovo prvotno, pravo podobo. Izid zadnjih dunajskih občinskih volitev nam tudi dokazuje, da so krščanski socialci izučeni po bridkih lanskih junijskih izkušnjah, izpopolnili svojo organizacijo, ki bo brezdvomno tudi poskrbela za pomnožitev in razvijanje krščanskega časopisja. Dunajske občinske volitve ne ostanejo brez vpliva tudi na politično smer avstrijske politike. Liberalci in svobo-domiselci, pa tudi socialni demokratje se bodo premislili priti na dan s svojimi portugalskimi načrti proti katoličanom, premislili se bodo tudi uvajati v postavodajo in v prakso liberalna ljudstvu škodljiva gospodarska načela. Svobodomiselni upi, da postane prestolica naše države Dunaj, središče in trdnjava svobodomiselstva, so sc razblinili v — prazne sanje. POHVALJENA AVSTRIJSKA ARMADA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. Nemški državni zbor razpravlja zdaj o nemški brambna predlogi. V soji dne 25. t. m. je govoril tudi poslanec Liebcrt (državna stranka), ki je izjavil, da je za to, da se nemška armada šc pomnoži. Nato se je pa pečal z nekim poslancem, ki je trdil, da je avstrijska armada slaba. Liebert je izjavil, da občuduje avstrijsko armado, ki kljub parlamentarnim težikočam, kljub narodnim bojem in kljub nizkemu stanju stotnij naravnost izborno in občudovanja vredno deluje. Občudujem avstrijsko armado, s katero imam veliko *ve«, ооешш ujepe prednosti, vom pu tudi, s kakimi težavami da se mora boriti. VSTAJA V MAROKU. > Matin« poroča, da je potlačil general Brulard z največjo odločnostjo vstajo v Fezu proti volji francoskega poslanika Regnaulta. Brulard je bombardiral tisti mestni del Feza, kjer so se zbrali vstaši. VOHUNSTVO V GALICIJI. Krakovsko garnizijsko sodišče je obsodilo prostaka Kempo v triletno in pro-staka Miskoveca v trimesečno ječo, ker sla vohunila Rusiji v korist. V bližini utrdbe Skalat je pa aretirala policija štiri osebe, ki so fotografirale utrdbo. BOJI NA BALKANU. Iz Skopelj poročajo, da nastopajo v skopeljski okolici srbske vstaše čete. Nedavno so se turški vojaki borili z eno srbsko vstaško četo in ustrelili dva četaša, med njimi sina znanega srbskega junaka Gligorja. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. Lahi uradno trdijo, da niso zasedli Lemnosa in Tenedosa. Turki še niso odprli Dardanel. Mladoturki v svojem časopisju naglašajo, da če Turki odpro Dardanele, bi lahko Lahi pod ptujimi zastavami na svojih trgovskih ladjah pripeijali vojake pred Carigrad. Turki uradno poročajo, da so Lahi v Rdečem morju tri dni bombardirali Konfudo. V Milanu se trdi, da se je bila pri Derni nova, krvava bitka, o kateri podrobnosti niso znane. Turško vojno ministrstvo pa poroča, da so Lahi v zadnji bitki pri Derni izgubili 150 mož in da so jih Turki in Arabci iz utrdb izgnali. Iz Carigrada tudi poročajo, da Rusi na Kavkazu še vedno zbirajo vojake. Dnevne novice. + .Zdaj pa kričite! Kakšno kani-balsko vpitje je bilo te dni v liberalnem in socialnodemokraškem Časopilsju glede dunajskih občinskih volitev! Framasonska loža je zbrala milijone, da Dunaj krščanskim socialcem iztrga, ves judovski velekapital jc prispeval svoj delež, socialna demokracija je postavila na bojišče svoje bataljone. Jud in rdečkar sta bila svoje zmage tako gotova, da »Neue Freie Presse« in »Arbeiterica« že mesec dni nista o ničemur drugem pisali kakor o porazu krščanskosocialne stranke s tako gotovostjo, kakor je amen v očenašu. '»Slovenski Narod« in »Zarja« sta seveda hlastno sekundirala in prorokova-la, da kakor bo na Dunaju klerikalce »hudič vzel«, tako bo kmalu prišel tudi po S. L. S. Zgodilo se je pa čisto drugače. V četrti razred za občino volijo skoro vsi tista, ki volijo v državni zbor, razlika je namreč le glede bivanja, ker zadostuje za poslansko zbornico enoletno bivanje, za občinski svet pa je treba triletnega. Število volilcev za četrti občinski razred je le za prav majhno vsoto n^žje kakor ono za parlament. Dočim pa so si pri državnozborskih volitvah lanskega leta krščanski socialci mogli ohraniti od 33 mandatov le 2, so si pri občinskih, kakor na drugem mestu poročamo, priborili 11, in znaša izguba nasproti dosedanjemu stanju v tem razredu le 3 mandate, socialni demokrati, ki so z vso sigurnostjo vedela, da ugrabijo z liberalci krščanskim socialcem od 21 mandatov tega razreda najmanj 19, so jih dobili mesto tega samo 9, le 2 več, kakor so jih dozdaj imeli, in tisti gnjili, propali in plesnji-vi judovski liberalizem je s pomočjo rdečkarjev osvojil 1, reci en, mandat. Krščanski socialci, ki so pri prvi volitvi dosegli okoli 129.000 glasov, so pri ožjih volitvah včeraj spravili še 9000 skupaj! To gotovo vse drugače izgleda kakor so si mislili judi in sociji. Še včeraj je »Zarja« pisala, da krščanski socialci pri ožjih volitvah nc dobe več kot 3 mandate, najbrže pa še teh ne, a so si jih osvojili '7, med njimi staro socialnodemokraško trdnjavo Meidling! To z nepobitno jasnostjo dokazuje, da se je krščansko socialni Dunaj dvignil, da jc in ostane krščanski in da jc bilo vse liberalno in socialno demo-kraško vpitje čisto navaden švindel in luunbug. Ves evropski Izrael in vsa rdeča intemacionala je z vso gotovostjo pričakovala, da izgube krščanski socialci vse, »Slovenski Narod« je včeraj trdil, da »krščanski socialci ne bodo pri ožji volitvi prodrli niti v enem okraju«, pa so v sedmih. To jc razlika! Krščansko ljudstvo se na Dunaju zopet združuje in krepi, spoznalo je, da liberalci niso nič drugega nego hlapci judovske bisage, da jim je le za to, da mestna podjetja velekapitalu prodado in ljudstvo izžemajo, spoznalo jc tudi, da je socialna demokracija od judov najeta družba. Velika večina dunajskega ljudstva je krščanska! Ta klic se danes veselo razlega po celi-Avstriji, po celem sveiu! Liberalizem pa je pobit in potrt, ker 'Se ic zopet pokazalo, da je le kadaver, ki ga no ožlvc niti vroči objemi socialne demokracije. -f S o se dogodilo na Hrva'skem? jc naslov tiskovine, ki se jo liskala v Ljubljani in je po vsej priliki namenjena za Hrvaško. V tem velikem letaku se opisuje, kako jo prišlo do absolutizma na Hrvaškem in kako je proti temu nastopil avstrijski parlament. Naglaša se osobito, kako je za hrvaške pravice nastopila S. L. S. v zvezi s pravaši iz Dalmacije. -f »Tekma za korito« je naslov članku, ki ga priobčuje nek hrvaški politik v »Grazer Volksblattu«, ki je o hrvaških razmerah dobro poučen. Hrvaški politik konstatuje tu dvoje: 1. da se imajo Hrvati preobratu na Hrvaškem, ki sc brez dvoma kmalu izvrši, zahvaliti v prvi vrsti avstrijskemu parlamentu, 2. da se koalicija, kakor se ve iz merodajnegđ vira, v resnici z Ogri pogaja, da bi prišla k vladi. Koalicija je podala v Budimpešti silno krotko izjavo, se je vsedla z mažaronskimi unionisti k eni mizi v svrho pogajanj in je nasproti Lukacsu zatajila svoj pakt s stranko prava, češ, da se je zvezala z njo zgolj v svrho volitev, ne pa zato, da se nagodba temeljito izpremeni ali celo finančna skupnost z Ogrsko prekine. Hrvaški politik pa upa, da Ogri ne bodo cele koalicije zase pridobili, temyeč le mal del. — Mi se tej nadi nikakor ne moremo pridružiti. Koaliciji sc ne gre za prav nič drugega kakor za korita. Pakt s pravaši pa je sklenila le, ker je prvaše v boju zoper Čuvaja rabila. Zamorec je svojo dolžnost storil, zdaj lahko gre, Koalicija je pravaše prevarila. Če bi jih ne bilo nekoliko sram, bi bili koalicionaši z Lukacsem že davnej sklenili pakt; obotavljajo se le, da dobe par koncesij, s katerimi hočejo hrvaškemu ljudstvu natresti v oči nekaj peska. -'r Jugoslovanski dalmatinski liberalni obstrukcionisti na Dunaju so se poštena blamirali. Tresić-Pavičić ni bil vstanu zdržati niti obstrukcije v brambnem odseku in nek njegov predlog je bil formalno tako napačno sestavljen, da ga predsednik nS dal na glasovanje. Tudi znani »lev« don Juraj Biankini je v železniškem odseku zelo žalostno obstruiral in je odsek prešel kmalu na dnevni red. V Dalmaciji sami se javnost oglaša zoper smešno početje teb gospodov. »Naše jedinstvo« pravi, da hočejo ti ljudje na Dunaju jugoslovansko stvar po vsej sili kompromitirati in oslabiti. Večina dalmatinskega časopisja izreka mnenje, da zlasti Tresičeva obstrukcija v brambnem odseku ni na mestu. Sicer pa je Tresič itak pogorel. Dalmatinski liberalni šestorici se ves parlament smeje in se čudi, da morejo odrasli možje uganjati tako otročjo politiko. Dalmatinsko ljudstvo jim bo, kakor upamo, dalo pri prihodnjih volitvah krepak odgovor. + Neumes'.nost obstrukcije. Vsi pametni slovanski politiki so zoper obstrukcijo Jugoslovanov. Poleg prava-ških Dalmatincev, hrvaških in slovenskih politikov iz Istre se sklicujemo danes lahko tudi na »Agramer Tagblatt«, ki se tudi izreka za sedaj proti temu skrajnemu sredstvu. Najprej naglaša, da obstrukcija brez sodelovanja ŠusleršiČeve grupe ne b»I imela nikake nade do uspeha. K' temu tehničnemu vprašanju pa se pridružujejo tudi politična vprašanja. S svojo akcijo za porabo tega skrajnega sredstva so imeli na primer Dalmatinel smolo, da bi morali z obstrukcijo ovirati razpravo o uradniških predlogah. A sedaj je ni niti eno stranke v parlamentu, ki bi se upala ovirati uzakonjenje teh predlog in rizkirati izgubo mnogih volilcev. Vladi pa bi bilo to morda celo ljubo, ker bi s tem prihranila mnogo denarja. Drugi razlog, ki sili k previdnosti, je v brambeni reformi in v razmerju med obema vladama. Kdo more vedeti, kam bi dovedlo preprečenje brambene reforme?! Socialni demokrati bi bili sicer naravni zavezniki v tem boju, ali ra\no ti nočejo jemati nase rizika eventualne razpustitve zbornice. In končno — pravi »Agr. Tagblat'« — treba pomislitii, da je bil ravno grof Sturgkh, ki je s svojim odgovorom na interpelacijo — hote ali nehote — ota-čil pozicijo Slovanov. Ali bi služilo torej momentanim interesom teh poslednjih, ako bi slabili Sturgkhovo stališče? Politično uvaževanje in taktična prevdarnost silita torej k previdnosti. — »Edinost« pripominia k temu, da ni bolj nevarne stvari, kakor če le j^za ln ogorčenje, pa bilo še tako opravičeno, določata politično taktiko. »Edinost« se obenem obrača proti »Slovenskemu Narodu«, ki očita tudi tržaškim Slovencem, da so Hrvate »izdali«, ker obsojajo don Jure Biankinijevo obstrukcijo. — Kakor so"vidi, je don Jure a svojimi tovariši 5'sto osamljen. Podpirata ga le »Dan« in »Narod«, dva slaba zaveznika. -r Gg. Ribnikarja in Rasto Pustoslem-ška so brzojavno poklicali na Dunaj, da namesto dalmatinskih poslancev v zbornid obstruirata in tako na Dunaju рокп*г!л ljubljanski liberalni politični otroški vrtec. -'r Kmečka zveza za črnomaljski okraj priredi dne 28. aprila ob 11. uri dopoldne v Starem trgu v župnišču javen ljudski shod, na katerem poroča deželni poslanec K. Dermastia. + Jože! vitez Gorup umrl. Z Reke poročajo, da je danes ondi umrl znani slovenski mecen g. Jožef vitez Gorup pl, Slavinski, znan posebno po svojih dijaških ustanovah. Svoj čas je zastopal Notranjsko v kra-'-skem deželnem zboru ter je bil častni meščan Ljubljane. Svetila mu večna luč! + Vič-Glince. V nedeljo dne 28. aprila uprizori Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince krasno narodno Finžgarjevo igro »Naša kri«. Vabimo. + Poštne vesti. Pri poštnih uradih Trst 1 in Opatija je razpisano po eno nadkontrolorsko mesto ter za Trst 1 tudi dve kontrolski mesti. Nadalje sta razpisani pošti v Svetem Andrežu pri Gorici in pa v Spodnji šiški pri Ljubljani. Anton Ujčič, sedanji poštar v Spodnji šiški, je imenovan za nadpo-štarja v Kočevju. Absolvirana srednješolca: Ivan Majerle in pa Peter Maroh sta imenovana za poštna praktikanta, in sicer prvi za Trst, drugi pa za Maribor. Umirovljen je poštni kontrolor Mihael Kuščer v Trstu. — Posledica katastrofe »Titanica«. Iz Trsta poročajo: Brzojavna poročila paro-plovnih agentov konstatirajo, da se v Severni Ameriki sedaj, ko se je pričel čas potovanja v Evropo, mnogo povprašuje za prostore na onih ladjah, ki jih vodi pot skozi Sredozemsko morje, ker je na tem južnem kurzu, ki nudi tudi največ garancij proti megli in viharnem morju, izključeno, da bi se naletelo na ledenike. — Iz državne železniške službe. Prestavljeni so bili: oficijal Jožef Doležal iz Červinjana v Trst kot postajni blagajnik; oficijal Alfred Schvveiger iz Kočevja v Červinjan kot postajenačelnik; adjunkt Emanuel Hail iz Št. Danijela-Kohdil v Kočevje kot postajenačelnik; asistent Anton Leitgeb v Trstu od 7. k 4. oddelku; asistent Ernest StrauB v Trstu od 8. k 4. oddelku; uradniški aspirant Adolf Lukan z Volčje-drage v Pazin. — Vpokojena sta bila: adjunkt Gustav Tlach v Trstu in asistent Ivan Vidic v Pulju. — Umrla je v Kranju 17 let stara hčerka mesarskega mojstra gdč. Antonija Jeršin. — Bilanca južne železnice izkazuje t primanjkljaja 1,714.722 kron, — Požari na Bledo. Od zadnjega velikega požara je bilo na Bledu že 17 požarov. Pred par dnevi je zopet gorelo. Pogorela je delavnica mizarja Gogale ter je požar nekoliko poškodoval tudi bližnjo Go-galovo vilo. Pogoreli objekti so bili dobro zavarovani. Med Lescami in Bledom je pogorela Vovkova žaga pri Savi. — Požar. Iz Zagradca: Dne 24. aprila zvečer ob 11. uri jc pogorela žaga gospoda dr. Žitnika. Nevarnost, da se ogenj razširi na celo Fužino, je bila velika. Hvala Bogu, da ni bilo vetra, in da so bile strehe še vse od dežja namočene in so sosedje požrtvovalno gasili, da se ni zgodila večja nesreča. — Tatinska druhal zasačena. Metliški okraj na Belokranjskem je zadnje čase mnogo prestal vsled tatinske ban-de, ki je iz Cerja in Vivodine (na Hrvaškem) zahajala na Belokranjsko in kradla. Dne 6. marca pozno v noč se je utihotapila v vinograd Obermana v Krmači'ni. Razbila okno in tako prišla v gorsko hišico. Z železi odprla omare in odnesla 30 kg svinjske masti, 2 brisači, tri srajce, 1 predpasnik, 2 skledi s 15 jajci, svinjskega mesa, kuhinjski nož, samokres, več sveč in dva dukata po 20 K. Isto noč so z ravno tam ležeče zidanice Jurija Prusa odnesli: 6 škarij (za trte režat), 4 koble, 1 sodček 1 steklenico in 5 litrov žganja ter iz 4 sodov več vina. Tudi Janezu Prusu so vzeli iz vinske kleti: 4 škarje za trte in 100 litrov vina. To klet so odprli s ponarejenim ključem. Od tu so se preselili k Pezdircu na Otok, odkoder so bili prepodeni. Odšli so na Drašiče in poskusili svojo srečo v vinogradni hišici Jurija Gustina. Tu so bili po Miki Plutu; ta se jc okoli 2. ure v noči vračal domov in jih odpodil. Na licu mesta je našel drugi dan kramp in znake udarcev s kramkom v zidu. Ker je Plut upil, so tolovaji streljali s samokresom proti njemu. Podali so sc potem k Ivotu Prus in mu iz hodnika odnesli črno suknjo; več niso mogli, ker je Prus začutil korake i,n začel upiti. Ko se je iz hiše pokazal, so začeli proti njemu streljati in jc drugi dan našel več krogelj v zidovju. Kroglje so bile od samokresa 9 mm. 14. marca so sc pojavili pri Nemaniču v Žlebcj. Tu je bila doma sama žena Katarina. Zahtevali so. da jim prinese piti. Ko je ta odgovorila, da niso v krčmi, so ji rekli žugajc: »Stara, vina nam daj.« Vsa prestrašena jim je šla po vina. Med tem so ukradli na steni visečo uro z verižico, popili vino in odšli. 23. marca so prihiteli zopet v vas Krmašica in ukradli Marku Vivodu 200 K vreden voz, ga odpeljali in v gozdu blizo Drašiče, skrili. Voz so našli sosedje in ga lastniku vrnili. V noči koncem marca so prišli v Rakove k Matjašiču; emu so hoteli odpeljati par volov, vrednih 800 K. Matjašič jih je pa začul in jih prepodil. Isto noč so ukradli iz zaprte hiše Jekoviča v Brodu, v katero so udr-li, 10 srajc, 1 predpasnik, 5 rjuh, 09 m domačega platna, 2 mernika žita in 100 litrov vina. 7. aprila so udrli v kapelico v Rakovcu, razbili pušico in odnesli neznano svoto ter 2 sveči. Naredili so še mnogo manjših tatvin; vsa škoda se ceni na 3 tisoče. No, nazadnje so se vendar ujeli. Orožništvo jih jc pridno zasledovalo in posrečilo se mu je to tatinsko družbo spoznati. Družba obstoji iz 30 do 40 let starih Ive Matošiča, Janezu Spelko, Mika in Jožeta Galaz iz Cera na Hrvaškem. Dne 17. t. m. sc je orožništvu s pomočjo sosednih hrvatskih orožnikov posrečilo Mika Ga-loza prijeti in ga spraviti v Metliške zapore. Ljudje so zelo razburjeni radi tatvin. — Uboj v Kranjski okolici. Preteklo sredo je umrl na Kokrici pri Kranju Alojzij Stros, podoma2e Čemetov. Bil je samski posestnik, ki je imel zlasti zadnja leta navado, da je po par tednov skupaj na leto popival. Letos je popival brez presledka od cvetne nedelje. Ko je šel v ponedeljek po Beli nedelji zvečer) iz gostilne domov, ga je baje nekdo napadel in mu oropal ves denar, okrog sto kron, kar ga je imel pri sebi. Pri napadu je zadobil majhno rano na glavi. Še cel teden po napadu je hodil okrog in popival. Orožnikom, ki so pridno celo stvar preiskovali in sodni komisiji ni mogel nič natančnega povedati o napadu in napadalcu. Orožniki so aretovali dva tosumljenca. V četrtek sc je pa pri raztelesenju pokojnega pokazalo, da ni umrl vsled rane, temveč imel je pljučnico in bil popolnoma izpit. Osumljenca napada je sodišče takoj tisti dan izpustilo. — Z le'alnlm strojem iz Dunajskega Novega Mesta v Zagreb namerava v kratkem poleteti pomorski poročnik Mažuranič. — Žalosten konec delomržneža. Blaž Trojar, dninar iz Železnikov, je v ob:e znan pohajač in delomržnež. Dne 23. marca t. 1. je Trojar prišel v Pred-oslje, kjer se je sešel s svojim znancem Janezom Permozerjem, kajžarjem v Predosljah. Šla sta s Permozarjem na njegov dom, kjer sta pila v družbi z občinskim siromakom Francetom Aleš-cem špirit, pomešanim z vodo. Umevno je, da se je te žlahtne kapljice precej popilo, ker sta bila kmalu oba precej dobro nadelana. Pričela sta, kakor je Aleš izpovedal, igrati na kvarte »mavšel«, nato igro »edenindvajset«. Permozar je nato prodal Trojarju neko staro žepno uro za 2 K 20 vin. Slednjemu pa kasneje ta kupčija ni bila po volji in je zahteval od Permozerja, ki je legel za peč, denar nazaj. Med obema se je vnel prepir, tekom katerega je bil Trojar vedno bolj vsiljiv. Vlekel je Permozarja za noge izza peči in obenem mu zagrozil, da ga bode zaklal. Sedaj je pa bilo Permozarju že vsega več kot dovolj, pograbil je Trojarja in ga vrgel iz sobe v vežo. A ta se je pobral ter silil nazaj v sobo. Razjarjeni Permozar ga je pa parkrat udaril s pestjo po obrazu in ker le ni hotel zapustiti sobe, ga je še enkrat s hišnega praga vrgel v vežo, kjer je z glavo priletel na trda tla. Vendar se je pobral ter šel na prosto in se vlegel pred Per-mozerjevo bajto. Ta ga je skušal kasneje spraviti v hišo, kar Trojar ni maral storiti. Zjutraj so pa Trojarja našli mrtvega. Zdravnika sta dognala, da je vsled padca zadobdl Trojar tak hud pretres možganov, da mu je počila žila odvodnica, nastal je krvni iztok, kar je povzročilo vtrpnenje možganov. Obdolženec se zagovarja, da je to storil kot hišni gospodar v silobranu, kar je pa sodišče zaradi brez obzirnega surovega načina in drugih okolnosti smatralo za pogrešek zoper telesno varnost in Permozerja obsodilo na 6 tednov ostrega zapora. — Tatinski vajenec. Marijan Pogačnik, 17 let star, iz Kranja, ima zelo zanemarjeno vzgojo. 18 mesecev je bil pri tukajšnjem pekovskem mojstru Sclireyu za vajenca. Imel je nalog vsako jutro strankam na dom donašati peciva in sprejemati denar. Prišli so mu pa na sled, da fant ni pošten, kajti sam je priznal, da si je od raznih strank obdržal kakih 50 K in je tudi prodajalki iz miznice v večkratnih ugralikih izmaknil okoli 80 K. Sodišče jc mladega tatu obsodilo na pol leta težke ječe. — »Srečen« zakon. Dne 19. t. m. jc aretiralo trebanjsko orožništvo Franceta Vidica iz Hudinje pri Trebnjem ter ga izročilo sodlSču v preiskavo ra- di* poskušenega — seveda vsled pijanosti — umora svoje lastne žene. Dne 10. t. m. je šel Vidic na Brezovico, izpil tam precejšnjo množino žganja in sc precej alkolioličen vrnil domov. Domov prišedši ga je začela žena Ana Vidic zmerjati ter se odpravljati z doma. Vidic ji je odhod zabranjeval, češ, da bode, vrnivši se domov, prišla zopet pijana, kakor sc je to že večkrat zgodilo. Zaradi tega očitanja se je žena silno razsrdila ter se je hotela nad možem zmaščevati. Podala se jc iz sobe, pobrala zunaj velik kamen in hotela moža napasti. To jc seveda moža tako raz-ljutilo, cla je zapodil ženo iz sobe, pograbil za lovsko puško, katera je bila nabita s šibrami, ter ustrelil na svojo ženo, ki je bežala k sosedu Marnu. Vidic žene ni zadel, ker se mu je bila umaknila v veži za nek vogal. Vidic je skril nato svojo puško v gozdu blizu Potokarjeve opekarne na Račjem selu, jo razdrl in zakopal v mah. Da tudi Ana Vidic ni posebno krotke in nedolžne narave, kaže to, da jc hotela lansko leto svojega moža Franceta z nekim orodjem poškodovati; vobče se govori, da je Ana Vidic nekoliko prismuknjena. — Smrt vsled alkohola. Dne 23. aprila popoldne je umrl nanagloma v Kandiji pri Rudolfovem v bližini stanovanja Jakoba Gričar neki v tem kraju nepoznan moški. Nekateri trdijo, da je tujec delavec, ki je prišel iskat dela pri grajenju Belokranjske železnice. Ker je pa mrtvec zelo slabo oblečen ter je imel nahrbtnik s seboj, ni dvomiti, da bi ne bil berač. Neka ženska, po imenu J. Miklavc, je videla moža pijanega sloneti na nekem zidu ter ji je tožil o bolečinah. Ta ženska je tujcu celo prinesla vode ter ga je jela z isto močiti, meneč, da mu bode olajšala bolečine, kar se ji pa ni posrečilo. Kmalu nato je tujec izdihnil. Mož je star okoli 70 let in je imel pri sebi nekoliko vinarjev denarja, nahrbtnik in pa nekoliko papirja; drugih dokumentov pa ne. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico v Šmihel, kjer je čakal sodne komisije. Vzrok tujčeve smrti je baje srčna kap, ki je nastala vsled preveč zaužite pijače — gotovo žganja. Primorske vesli. p Nadvojvodinja Marija Jožeta v Mi ram aru. Najvojvodinja Marija Jožefa se je pripeljala s posebnim vlakom v Miramar in ostane tam dlje časa. Za časa njenega bivanja je grad za tujce zaprt. p Krojači v Trstu štrajkajo. Krojači so zahtevali od svojih gospodarjev zboljšanje plač, znižanje delovnih ur in priznanje posredovalnice ter sploh boljše ureditve delovnih razmer. Ker odgovor gospodarjev na njih spomenico ni delavcev zadovoljil, so sklenili š.ove spremembe glede oblike in cene kruha. Zveza dunajskih pekov je namreč naznanila, da bodo dunajski peki izdelovali od 2. aprila 1912 naprej nove vrste pecivo v obliki žemelj po 3 vinarje, ki bo označeno na zadnji strani s številko 3. Preneha pa se z izdelovanjem peciva po osem vinarjev, suho pecivo za ribanje pa se bo prodajalo po tri vin. kos. Nadalje se bo prodajalo v enotnih oblikah sledeče pecivo: iz bele moke — 1. po 4 vin. — kifeljci, Žemljc, solnaki itd. 2. Trivinarske žemlje s številko 3 na zadnji strani. 3. Hlebčki po dva vin. 4. Mlečni kruh no 46 vin. Kruh — 1. Z belo moko mešani v hlebcih po 20, 40 in 60 vinarjev. 2. S črno moko mešani v isti velikosti, oblikah in cenah. Nevarno je obolel na živcih bivši portugalski kralj Manucl. Moral se jc podvreči vcčtedenskemu zdravljenju. Aretovan stavbinski špekulant. V Lvovu so aretirali slavblnskega špekulanta Jožefa Sassovvera, ki je nakupil brez velikega kapitala obširna stav-bišča, na katerih je sezidal hiše in jih prodal. Denar jc obdržal zase in ker l iso pri njem našli nobene večje svo-te. domneva o, da je prejete denarje brezdvomno žo spravil na varno. Škoda znaša nad četrt, milijona K. Amerikanska vojna ladja v nevar« nost Ja se po.opi. V torek je vadilo v L-j .j A golo« t ntnerikn.vsko vojno bro-I dovje. Ena torpedovka ie izstrelila tor- pedo, ki je prebil železno ploščo križance »Maryland«. Le malo je manjkalo, pa bi se bila križarica potopila. Velikansk spomenik Viktorju Ema« nuelu v nevarnosti, škode več milijonov. V Rimu grade spomenik Viktorju Emanuelu II., ki je pa že tako razpo-kan, dasi še ni dodelan, da bodo morali popraviti temelj. Popravo še ne dodelanega spomenika bodo stale več milijonov. Požar v Vatikanu. Dne 25. t. m. ob pol 2. uri zjutraj je pričelo goreti na hodniku tajništva za sestavo brev. Požar se je hitro razširil, a ga je pogasila vatikanska požarna bramba sama. Papežu so poročali o požaru, ko je bil žo pogašen. Vel'k požar v Waf erburyju. V Wa- tcrburyju (Amerika) jc zgorela mestna hiša in z njo še dvanajst hiš. Bilo jo zažgano. Po 15 letih odkriti umor. Leta 1897. je bil umorjen in oropan pri Hlinskem gostilničar Wenzel. Roparja niso dobili. Dne 17. t. m. se je pa javil sodniji Franc Witacil, Wenzlov nekdanji sosed, ki je izpovedal, da je iz dobičkaželjnosti usmrtil in oropal Wenzla, Witacila so zaprli. Merske novice. š Zborovanje v Brež cah se prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. vrši. Poročilo v »Slov. Gospodarju«, da zborovanja ne bo, je pomotno. V nedeljo, somišljeniki, v Brežice! š Ugovor Slovencev proi občinskim volitvam v Slovenski Bistrici jo zavrnjen. š Vladni komisar v Gradcu. Štajerski namestnik Clary je včeraj razpustil graški občinski svet in imenoval za vladnega komisarja namestniškega svetnika Antona LTnderraina pl. Mey-singa. Graški župan dr. Graf je sklical ob 4. uri popoldne sejo graškega občinskega sveta, ki se je je udeležilo 36 občinskih svetnikov. Socialni demokrati se seje niso udeležili, marveč so pisali županu pismo, da proti razpustu nc nameravajo predlagati rekurza. Večina jc tudi županu pisala, da ne namerava predlagati rekurza, nakar je župan dr. Graf naznanil, da ie občinski svet razpuščen. Takoj po seji jc izročil bivši graški župan občinske posle vladnemu komisarju pl. Underrai-nu, ki je bil rojen le;a 1859. v Zadm in -e služil kot ptujski okrajni glavar tudi med Slovenci. Dr. Graf je bil graški župan skoraj 15 let. in je tako dobro županoval, da izkazuje graška občinska uprava 1,191.225 kronski primanjkljaj. š štajerski rojaki na »Titanicu«. Iz Feldbacha na Štajerskem se nam poroča: Posestniški sin Anton Kink iz Miihldorfa pri Feldbachu se je pred petimi leti preselil v Švico in bil skladiščnik v neki tovarni z a karbid. Njegov mlajši brat Vin-cenc Kink je služil več let pri tvrdki Ant. Thaller v Feldbachu kot skladiščni delavec, bil soliden in marljiv ter se je lani o binkoštih na prigovarjanje starejšega brata s svojo sestro Marijo tudi podal v Švico. Tamkaj mu ni ugajalo, zato se je odpeljal s parnikom »Titanic« v Ameriko. Dne 23, aprila je dobil očem Anton, Vincenc ic Marija Kink od generalne agenture v Ba. selu z dne 20. aprila naslednji dopis: Gosp, Andrej Demuth, Feldbach na Štajerskem, Gotovo ste že čitali o grozni nesreči na parniku »Titanic«. Na parniku se je nahajala rodbina Kink z otrokom, brat in sestra Vincenc in Marija Kink, ki so potom naše posredovalnice odšli. Izvedeli smo brzojavno, da se je rodbina Kink z gospo in otrokom rešila, a ostali so menda utonili. Ako dobimo nasprotno vest, Vam takoj naznanimo. Upamo, da dobite kmalu od Kinka samega poročilo. S spoštovanjem Kaiser & Comp. š Požar v ljubenskem rudokopu. V rovu Schutzengel so se 25. t, m. ponoči vneli plini. Delo v rovu so morali ustaviti, ker se je požar strašno hitro razširjal. Ob 2. popoldne so pri vhodu v rov že udarjali vun strupeni plini. V rudniku je strašno vroče, trije delavci so vsled vročine omedleli. š V zaporu se je obesil v Brežicah Mat. Sekolič iz Bosanskega Broda, ki je bil aretovan radi raznih tatvin. š Noč ima svojo moč. V Slivnici pod Mariborom so ponočevali zvečer fantje iz Frama, Šmarjete in Dobrove. Pri tem so se trije med seboj skregali in fanta Lorbek in Stern sta Razborška z nožem obdelala do smrti. Ubijalca so orožniki že prijeli. š Divjaka. Mesarski pomočnik Anton Ogrizek se je peljal z enovprežnim vozom iz Gaberja pri Celju proti Bukovem žlaku. Pred neko gostilno sta ga pozvala dva fanta, naj stopi z voza, ICer pozivu ni sledil, mu je eden zagnal velik kamen v glavo. V tem trenotku ga je udaril s kamnom še drugič po glavi. S krvjo oblit se je zgrudil nezavesten z voza in obležal. Nato so ga prenesli v gostilno, kjer so mu iz-prali rano. Kot napadalca so izsledili tovarniška delavca Janeza Koštomeia in Florijana Lepavea, Katera so aretiral! in ju izročili okrožni sodniji v Celju. š V jami za gnojnico utonil. Iz Ormoža poročajo: Strašna smrt je doletela v Št. Tomažu stanujočega vodjo orožniške postaje v pokoju, Miška. Šel je ponoči iz Ormoža proti domu. Vsled teme je zašel k jami in padel v več metrov globoko jamo. V jami ie bilo precej globoko vode, v kateri je Miška utonil. Drugi dan so mrtvega izvlekli iz jame. š Cvetlični dan, ki so ga priredili gra-Iki Nemci v korist nemških brambnih društev, je prinesel 30.000 kron dohodkov. š Otrok utonil. Iz Laškega trga: 41etna hčerka Antonija posestnika Pir-nata se je v neopaženem trenotku zmuznila iz hiše in šla k Weberjevi usnjar-nd. Tam j c padla v 1 in pol metra globoko jamo za vodo. Vsled kričanja otroka jc takoj priletel usnjarski učenec SelŠ2, kateri jc otroka sicer šo živega potegnil iz jame, vendar pa je mala kmalu nato umrla. š Kaznilnica v Mariboru. ,Za oskrbnika mariborske kaznilnice je imenovan dosedanji kontrolor g. Moric Haus, za kontrolorja pa pride adjunkt kaznilnice v Gradiški g. Hugo Kroker. Koroške novice. k Narodna čitalnica v Celovcu je priredila dne 17. t. mes. predavanje o Dalmaciji, ki je bilo dobro obiskano. Predaval je g. dr. Val. Rožič o zgodovini dežele, č. g. kaplan Hornbock pa je projiciral s svojim skioptikom pokrajinske slike iz Dalmacije in italijanske riviere. S takimi prireditvami se bo oživilo družabno življenje med celovškimi Slovenci. k »Deseti brat«. V nedeljo, dne 21. t. m., je ponovilo slovensko kršč.-soc. delavsko društvo »Desetega brata« ob precejšnji udeležbi. Društvo. lj Zabavni večer katoliškega društva Za delavke. Preteklo nedeljo nam je priredilo društvo v »Ljudskem domu« zadnji zabavni večer v letošnjem letu. Izmed tamburaških komadov so tamburašinje še najbolj spretno zaigrale par motivov iz potpouri: »Bom šel na planince«. Splošno se vidi, da je tamburica prikladen inštrument za domače narodne melodije, manj pa za komplicirane umetne skladbe, ki potrebujejo izurjenih prstov in pa mehkega izražanja. Najlepši užitek nedeljskega večera smo pa imeli brezdvomno od pesmic, ki jih je zapel ženski zbor. Lahko melodi-jozno Volaričevo »Pomlad« nam je zbor tako lepo interpretiral, da je tudi nemuzi-kalično uho začutilo milino in mehko radost, katero razlije ta rajski čas v človeško srce. Ali vzemimo krasno Prochaz-kovo skladbo: »Zabučale gore, zabučali (esi, ah, mladost ti moja ...« Ta čisto moderna pesem, polna izrazitih mest, muzi-kaličnih, drastičnih figur in barv, ni mogla najti finejše in preciznejše interpretacije, kakor smo jo slišali; brezdvomno bi je bil tudi skladatelj vesel, ko bi jo bil slišal. Pevske točke je zaključil »Venček narodnih«. Nato je sledil šaljiv prizor s petjem: »Kokošarica Meta«, ki je zelo ugajal. Zelo lep je bil posebno končni spev. Prav pohvalno moramo omeniti zlasti kuharico Lenko (sopran), ki ima prav čeden glas, samo nekoliko šibek. Dostojnih operetnih /grokazov naši odri jako pogrešajo, in kdor bi jim ustvaril take vrste igrokazov, ki zelo zabavajo, bi storil lepo delo. Zabavni večer je zaključila igra: »Dve materi«. Igra ima zelo lepo tendenco, vendar stavi na naša dekleta prevelike zahteve; dejanje se namreč godi v aristokracijskih krogih. In grofinje in kontese igrati, četudi samo na odru, ni tako majhna reč. Ti ljudje imajo pač svoje vrste jezik, kretnje in manire, katere je težko reproducirati. Sicer so pa tudi igralke storile svojo dolžnost. Na svidenje v jeseni! Telovadni odsek Orel v šturiji priredi na Binkoštno nedeljo javno telovadbo. Pri slavnosti svira oddelek vojaške godbe 47 pešpolka iz Gorice. Na zdar! — »šišensko prosvetno društvo« priredi v soboto dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri gospodu Bajdetu (prej hotel Vega) skiop-tični večer, h kateremu se somišljeniki in po njih vpeljani gostii kar najvljudneje vabijo k obilni udeležba. + »Slomškova zveza«. Dne 9. maja ustanovimo novo podružnico »S. Z.« za litijski okraj. Ustanovni shod se bode vršil v Št. Vidu pri Zatičini. Cenjene tovariše in tovarišicc vabiva k obilni udeležbi. Predaval bode Janko Pol&k, nadučitelj v Št. Vidu. Eventualne nasvete in predloge je podati podpisanima nekaj dni prej. — Dobrepolje, dno 23. aprila 1912. Fr. Jaklič. Iv. Štrukelj. — Slovensko katoliško Izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu priredi v nedeljo dne 28. aprila 1912 veselico v dvorani rastavracije »Kaufmanns-haus« Neutorgaas 57, Spored. Tarnbu- ranje, goVor, petje. »Prvi april«. Veseloigra v dveh dejanjih. Prosta zabava s petjem in tamburanjem. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 60 vin., za člane 50 vin. — Iv obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Zatekel se je pes foksterler, rjavo in bele brave z znamko 557. Odda sc proti nagradi na B 1 e i w c i s o v i cesti 12, I. nadstropje, desno. Modni salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31 priporoča 1020 slamnike vseh vrst Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi. vrelec. Oletetlins Il;lml^!la, P jaCa C obilno OKljlkovo kislina. Poapeđuje prebavo In tzmnnp snovi. Zalo koncentriran medicina. Itn »relec, priporočljiv pri broDIdueni želodčnem kat&ru Mprtju, BriL-htovib ledioah, vrauldnlk oteklinah, Ji-trnl trdlnl, Blatili, enovoi/.mena-kib boleznih,kata rib ditulnlb _orgauov. _ Zdra.iiaa »rafae največja vaebine svoje »rele Zlasti uporaben url kroničnem črevesnem kataru, ob.stipa-cljl, S.ilčntb kamenih, toličicl trganju, tjladkovnl bol zni £> 801 Zustopstvo !n slavna znloga: Kari Steiner, Celovec, HoHmanng. Gospod UBALD PL. TRNKOCZY lekarnar v Ljubljani, Na priporočilo gosp. Medic-a naroČil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja'\ Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok sc ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal. Škofljica, dne 12. februarja 1912. Odličnim spoštovanjem uciani Vinko Ogorelec mL, 179 lesni trgovec. Prijatelj! Kam poj deva pa v nedeljo popoldan? Veš kaj, France! Jaz sem zvedel za Pravzaprav je gostilna že stara, H ili V t poleg cerkve. Tamkaj imajo novega gostilničarja. Prostori so dokaj čedni, postrežba izvrstna, dobra ulna in domaČa Sunha. 1329 'erravafloz železtiato JCina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6; Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalnl. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. јжћогн! okus. Večkrat odlikovana. Nad 7000 zdravniških spričeval. iiiiu, c. 'n kr. dvorni dohiteli THST-Barkovije. ■ C rt Cas opazovanja Stanj o barometra v mm Torapo-ruturft po Celzija Votrovi Nebo «J3 s d i = 1 ■d 25 9. zveč. 735-4 7-1 sl. szah. jasno 26 7. zjutr. 734-8 3-3 sl. jvzh. jasno 00 2. pop. 732-8 18-2 sr. jug pol. obl. f Štefan Cadež starosta župnije Trata. V visoki starosti 91 let je sklenil mukepolno zemeljsko življenje — mož poštenjak, lepo pripravljen za pot v večnost. Pogreb na Trati dne 27. aprila. Zglednemu in skrbnemu očetu daj Bog večno plačilo! 1333 V Ljubljani, 26. aprila 1912. Katehet Ant. Čadež. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 /n, sred. tlak 73(5-0 mm Srednja včerajšnja temp. S l«, norm. 11-3». Naprodaj je z vsem gospodarskim poslopjem, pripravna posebno za vinskega trgovca. — Več pove lastnik Janez Kunaver, Kleče 2, p. Ježica pri Ljubljani. 1301 Fran Svetic Jela Ljubin zaročena. V Ljubljani, dne 26. aprila 1912. 1321 v Ljubljani. Ш 29. aprila dopoldne ob pol 10. uri se vrši pri sodišču v Ljubljani v sobi št. 16 у ШтМ ulici št. 12 in sicer hiša s hlevom in drugimi pritikli-nami ter posestvom. Hiša je še nova in je stala s posestvom vred 120.000 K. Najmanjši ponudek 35.0S4 K. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri isti sodniji v sobi št. 18 med uradnimi urami. 1330 Zahvala. Ob usodnem udarcu, ki nam jo na tako žalosten način vzel našo edino, nadvse ljubljeno hčerko, oz. sestro, gospodično Mici Keržič smo našli mnogo prijateljev in dobrotnikov, ki so nam lajšali prenašati ta nepreboljiv udarec. Zahvaliti se moramo predvsem polkovnemu zdravniku g. dr. Davidu, policijsk. zdravniku g. dr.Illnerju. g. dr. Rusu, topničarju g. Seljaku in vsem ostalim topničarjem, ki so se ob grozni nesreči zavzeli za pokojnico, žal brezuspešno, ker jc neizprosna smrt že pretrgala nit življenja. Zahvaliti se moramo pa tudi vsem onim, ki so v tako ogromnem številu sprern-Ijali pokojnico k njenemu zadnjemu počitku. Predvsem sc zahvalim slav. Šišenski „Čitalnici" za ganljivo petje, venec in spremstvo. Zahvalimo se pa tudi šišenskim dekletom, vojaštvu, orožništvu, gostilničarjem, vsem sosedom, železničarjem, spoštovanim rodbinam Franzotovi, Oro-szyjevi in fin. svet. Zajca, vsem tovarniškim delavcem, ravrateljstvu pivovarne „Union", vsem stalnim gostom, sorodnikom, ki so sc z venci in cvetkami spomnili pokojnico. Sočutje, ki so nam je izrazili vsi naši prijatelji in znanci, nam jc v veliko tolažbo. In vse to plačaj Bog! Žalujoča mati Antonija Keržič in otroci. Zahvala. ,328 Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in prerani smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, ozir. sestre, gospe Morije Zakolnik, roj. Novak kakor tudi za častno udeležbo pri pogrebu drage pokojnice na njenem zadnjem potu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem liajiskrencjšo in najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo na lem mestu vsem onim, ki so nam v sožalnih pismih izrazili svoje sočutje. Povir-Št. Vid nad Ljubljano, dne 26. aprila 1912. Žalujoči rodbini Zakotnfk-Hovak. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 20. aprila 1912. Pšenica za maj 1912.....11-80 Pšenica za oktober 1912 ... 11-24 Rž za april 1912........10-52 Rž za oktober 1912.....9*30 Oves za oktober 1912 .... 8'87 Koruza za maj 1912.....945 Koruza za julij 1912.....9-32 Št. 13442. 1330 n Mestni magistrat ljubljanski pošlje tudi letos otrok v morsko zdravilišče v Gradežu, Sprejemajo se le v Ljubljani živeči za skrofulozo oboleli otroci v starosti od G do 12 let. Prošnje, opremljene s potrdilom ubožnosti, zdravniškim izpričevalom in krstnim listom vložiti jc do 20. majnika 1.1. pri mestnem magistratu. Mestni magistrat ljubljanski, dne So. aprila 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r. »SLOVENSKA STRAŽA«-. Darovali so kot Slomškov dar: Pisarna dr. V. Pegana v zadevi gdč. Marice Peršiovc proti intendanci slovenskega gledališča v Ljubljani, 28 K. — Neimenovan v Ljubljani 7 K. — Dar dveh dobrovoljuih Črnovršcev z nad Idrije 1 K. — Zložili »Grmski ekonomi« ob priliki zaključka zimskega tečaja za leto 1911./12. 6 K. — Dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani, 30 K. — Nabrano v veseli družbi pri :>Flegarju po g. Ivanu Smrečniku v Ljubljani, 3 K. — Nabrala g. Metka Dobro-voljec v veseli družbi v vrhniškem Domu ob priliki poroke svoje sestre z g. P. Jur-jevčičem, 10 K 14 vin. Prispevki podružnic: Podružnica v Brežicah 119 K 02 vin. — Podružnica v Vipavi 10 K. — Ženska podružnica na Vrhniki 20 K 60 vin. — Podružnica Sv. Tomaž pri Ormožu 4 K 50 v. — Podružnica v Podbrezjr1 4 K. Sklad Mohorjanov: 371. Mohorajni Pulj, po č. g. Antonu Polutnik, c. kr. veroučitelju, 3 K 98 vin. — 372. Mohorjani v Nevljah pri Kamniku, po župnijskem uradu 2 K. — 373. Mohorjani v Grabštanju, po č. g. Štefanu Вауег, župniku, 5 K. — 374. Mohorjani v Šempasu, po č, g. BI. Grča, župniku, 5 K 80 vin. Iz nabiranikov: Iz nabiralnika »Slov. Straže« v Celju 10 K. — Iz nabiralnikov »Slov. Straže« v Kranju: v gostilni »Pri zlati ribi« 10 K 21 vin., v gostilni »Pri Zorcu« 15 K 72 vin., v gostilni ->Pri Ručigaju« 7 K in v trgovini Babič-Anzelc 63 vin. Izdatki »Slovenske Straže« naraščajo, naj se množe tudi dohodki! KNJIGOTRŽTVO. * Nove šmarnice za letošnji mesec majnik pod naslovom: »ŠmarnAce arskega župnika« so ravnokar izšle v Katoliški Bukvarni v Ljubljani in se dobe vezane za ceno 2 K. Šmarnice, ki so ene najkrasnejših iu najbolj razširjenih šmarnic pri vseh tujih narodih, obsegajo razlago lavretanskih litanij z zelo zanimivim življenpisom arskega župnika blaženega Janeza Vianej. * Stanko Premrl: 100 Praeludia organi. Zbirka orgelskih preludijev. Ljubljana 1912. Založila Katoliška Bukvama. — G. Kimovec piše o tej zbirki: Slovenci smo lahko ponosni na zbirko preludijev, ki nosi na čelu ime našega odličnega cerkvenega skladatelja Stanko Premrla; zakaj zdi se, da bo zbirka napravila pot po celem cer-kveno-glasbenem svetu in povsod našla dobrih prijateljev. Kdor hoče imeti solidnih, enotnih, ne pretežkih, pa vendar modernih, duhovitih preludijev, si bo to zbirko moral omisliti. MORILEC DEKLIC. Aretovan morilec in pohotnež. V Monakovem so aretovali zločinca Rumpfa, ki je bil pred šestimi leti strah in trepet Berolina, ker je napadal mlade deklice in jim reznl kite ter v pohotnosti umoril tudi devetletno Marijo Schmelz, ki jo jc grozno razme-saril. Nedavno jc umoril v Budimpešti, kjer je bil v službi pri cestni železnici, pod imenom Schell, 121etno hčerko natakarja Schvvarza, ki so jo stariši poslali po pomaranče, a se ni več vrnila domov. Konečno se je posrečilo zločinca izsledit?, v njegovem rojstnem mestu Monakovem, kamor je pobegnil. Skrivnostno izginola dekleta. Iz Monakovega poročajo: Aretovani morilec deklet Rumpf je priznal, da je tudi umoril pred tremi leti izginolo šolarko Hildo Schwabl na Dunaju. Desetletno deklico je poslala takrat mati k nekemu stricu, da bi mu prinesla mlo-ko. Na Alserski cesti so Hildo Schwabl videli zadnjikrat še nekateri znani, od tedaj pa ni bilo za otrokom nobene sledi. Že takrat se je domnevalo, da je dekletce postalo žrtev umora vsled pohotnosti. Rumpf je truplo dekleta bržkone zakopal kam v zemljo, kakor je storil tudi z Gizelo Schvvarz, ki jo jc umoril v Budimpešti. Rumpf, ki se je pojavljal pod imeni Schell, \Valdmuller, Мауег ponovno v južni Nemčiji in na Dunaju, ni priznal samo umora male Schvvabl, temveč deloma tudi umore drugih otrok. Sodni zdravniki so izjavili, da je Rumpf slaboumen. — Med tem pa poročajo iz Budimpešte, da so te dni zopet izginili dve mladi dekletci. Ena je hčerka Ferdinanda Bauyaia, ki je šla v četrtek z doma v bližnjo prodajalno ter je na isti način izginila kakor mala Gizela Schwartzova. Policija je konstatirala, da je bila mala Helena v prodajalni, a dalje manjka vsake sledi. Isti večer je izginila tudi mladoletna Margareta Szely. Ostala jc sama doma s svojim petletnim bratom. Ko pa so prišli starši domov, so našli samo dečka, ki jc pripovedoval, da je došln neka ženska s klobukom na glavi ter obečala Margareti mnogo lepih darov in jo odvedla s seboj. Sumi sc, da ste bili v zadnjem slučaju dekletci odvedeni na Reko ali v Arad, ter je bila tamošnja policija brzojavno o dogodku obveščena. CERKVENI VESTNIK. Dekanija semiSka ima sestanek sodalitatis ss. Cordis Jesu v sredo dne 1. maja na S u h o r u. Začetek ob 11. uri dopoldne. SMEŠNICE. V bolnišnici. Zdravnik (pri obisku bolnikov): predpisal sem vam staro ogrsko vino in jajca, kako vam je zdaj? Bolnik: Vse bi bilo dobro, ako bi bila jajca tako sveža kot je vino, vino pa tako staro kot so jajca. V dekliški šoli. Učiteljica: Povej, Alenka, kaj je treba storiti zvečer, preden se gre spat ? Alenka molči. Učiteljica: Kaj naredi tvoja mama, preden gre v posteljo? Alenka: Sname lase z glave in jih položi na mizo, zobe pa v kozarec vode. v se da odstraniti brez foda s sredstvom, ki je je izumil nek ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1305 Kemični liboraiarlj Paroceisus SMere, Morava. s Štirimi sobami, kuhinjo in priti- 0 klinami na lepem kraju ter z veli- kim vrtom se da v najem s 1. ma- gj jem v Rožni dolini, I. vrsta, št. 153. ** w>eč pctjsncep se sprejme takoj za kovaško obrt. Več pove Matija Terlep, kovaški mojster, Sv. Jerneja cesta 38, Spodnja šiška pri Ljubljani. 1297 Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki il НјЕИ, Ш, irašUa cesta števil 22. Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorai imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špeccrejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za rano-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim vo5čene, kakor tudi druge vrste sveč, ter ol|e in kadilo za ccrkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pSenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.- do 15-- Kron 100 kg. 2973 Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto. se takoj v trajno delo sprejmejo. Kje, pove upravništvo. 1245 Kuharica dobro izurjena, išče službe v kakem župnišču na Štajerskem, Koroškem ali Primorskem. — Pismene ponudbe pod štev. 200 na upravo „Slovenca". s 4 sobami ter prodajalno in trgovino z vinom in tremi kletmi, zraven lep in velik zolenjadni vrt. Vse v jako dobrem stanu. Cena po dogovoru. Več pove uprava »Slovenca» pod št, 1202. Dobro vino je na prodaj v kmetskih kleteh; posreduje Posojilnica v Kaštelu pošta Bujc v Istri. 090 M Gostilna dobro uspevajoča, z žganjetočem in trafiko blizu kolodvora v Poljčanah na Štajerskem se takoj proda pod jako ugodnimi pogoji. Gostilna obstoji iz enonadstropne hiše s 6 sobami, 7. 2 kuhinjama, z 1 kleti in shrambe, vse v najboljšem stanu in z električno razsvetljavo. Poleg liiše je svinjska kuhinja, veliko gospodarsko poslopje z govejim in svinjskim hlevom, prostorno kletjo in ko-larnico ter zraven napol sezidana hišna stavba. Pri gostilni je še 7 oralov sveta, sadonosnik in vinograd z vinskim hramom in viničarijo. Cena K 40.001). Vknjiženega dolga je K 28.000, od katerega je plačati takoj lc K 13.000. Proda se ali gostilna z gospodarskim poslopjem sama ali skupno z zemljiščem vred. Želeti je, da bi ostala gostilna v slovenskih rokah .Natančnejša pojasnila daje Jož. Svetlin, nadučitelj v Poljčanah Staj. tri lepe, velike sobe, prikladne za pisarno, brez kuhinje, v sredi mesta se takoj oddajo. — Poizve se v upravništvu „Slovenca". 1291 1252 I. nlolno priljubljenost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka s kavinim mlinčkom pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. ■■ Tovarna v Zagrebu. ■ ■ išče: 3 do 4 sobe, kopalnico, če mogoče električno razsvetljavo za avgustov termin. — Kdo: pove uprava » Slovenca«. 131a priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na živcih, iui™e histerične, bolne na srcu, želodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj se pri pr.fran Ceh,Gornja sv.t^ungola pri .Mariboru. Št. 13063. 1315 3 Razpis dijaške ustanove. Od prvega semestra tekočega šolskega leta naprej je izpraznjeno eno mesto Jernej Salocherjeve dijaške ustanove v znesku letnih 100 K. Pravico do te ustanove imajo dijaki ljubljanskih gimnazij, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, pridni in lepega vedenja. Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta morajo biti opremljene z rojstnim in krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskima spričevalima zadnjih dveh semestrov. Vlagati jih je do vštetega 15. maja t. 1. pri šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. aprila 1912. Zupan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. L TUSEK, ношш Stari trg 28 trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami In zrcali po . ■ najnižjih cenah a se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno "ии umetno Izdelovanje slikanih cerkvenih oken. Načrte in proračune na željo. • - Solidna postrežba. 175 jedilni/najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, kakor tudi semenski krompir oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po nizkih cenah tvrdka flvg. TomažU v Ljubljani. 447 <9€>€>&(9<9<9&<9&Ф<9 &&&<9&