Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli 37  revŠčina, izobraževanJe in otroci / Tina Rataj  Revščina se tako v svetu, kot tudi pri nas čedalje bolj poglablja in razrašča. Njene posledice zaznamujejo človeka, še najbolj pa jih občutijo ranljive skupine ljudi, med katerimi so tudi otroci in na katere revščina ter socialna izključenost še posebno usodno vplivata. Otroci iz revnih družin so največkrat prikrajšani spodbud iz domačega okolja in psihične podpore staršev, kar se v nemalo primerih kaže kot manko tudi v nadaljnjem izobraževanju. Če se zavedamo vrednosti reka, ki pravi, da na mladih svet stoji, bi morali dejstvo, da revščina pomeni ogromen izziv za našo družbo, vzeti resno in še intenzivnejše vlagati v preventivne programe, ki bi takšnim otrokom ponudili boljšo perspektivo prihodnosti. Revščina in socialna izključenost Gospodarska kriza, ki se kaže v čedalje večji brezposelnosti, revščini in socialni izključe- nosti, je dosegla rekordno vrednost, zato je zmanjševanje revščine in socialne izklju- čenosti eden pomembnih ciljev strategije »Evropa 2020«, ki jo je sprejela Evropska komisija. »Evropa 2020« je celovita strate- gija za izhod držav članic Evropske unije iz gospodarske krize. O tem, kaj revščina pomeni, ima vsakdo svo- jo predstavo, najpogosteje pa se definira in tematizira predvsem glede na raven dohod- kovne prikrajšanosti oziroma nezadostnosti temeljnih virov, ki so posamezniku potrebni za dostojno življenje v določenem družbe- nem okolju. Gre predvsem za pomanjkanje materialnih virov. Največkrat materialno pomanjkanje, ki traja dlje časa, pripelje do izključitve revnih ljudi iz družabnega doga- janja. Ljudje postanejo socialno, politično in kulturno marginalizirani. Pojem socialne izključenosti je torej širši od pojma revščine, saj predstavlja pomanjkanje tako na materi- alni kakor na nematerialni ravni. Posledice revščine na otroke Po raziskavah se lahko negativni učinki re- vščine pri otrocih kažejo že zelo zgodaj na kognitivnem in telesnem zdravju, v vedenj- skem in emocionalnem odzivanju ter na izo- braževalnem področju. Domače okolje je za nekatere otroke, živeče v družini z nizkim socialno ekonomskim statusom, manj spod- budno, saj starši zaradi preobremenjenosti z golo eksistenco ne zmorejo otroku zagotoviti dovolj igrač, knjig, zvezkov itd. Otroci so dele- žni tudi manj pozornosti in kvalitetnega pre- življanja skupnega prostega časa. Prav tako lahko revščina vpliva na družinsko stališče do izobraževanja. Ker mnogim revnim staršem znanje ne predstavlja velike vrednote, so nji- hova pričakovanja nižja. »V primerih, ko pa si starši želijo, da bi otrok dosegel s šolanjem boljše pogoje za kasnejše življenje, ne vedo in ne znajo otroku pomagati pri učenju, ker so največkrat sami slabo izobraženi, ne znajo poiskati pomoči, ne zmorejo pa tudi plačeva- nja inštrukcij.« (Milena Košak Babuder). Vse to lahko vodi do otrokove šibke samopodo- be, pomanjkanja samozavesti in motivacije, slabše razvitih jezikovnih in komunikacijskih sposobnosti ter skromnega predznanja, kar slabo vpliva na šolsko uspešnost in nadaljnje izobraževanje. Izobraževanje kot izhod iz začaranega kroga Pravica do izobraževanja je ena temeljnih pravic po Konvenciji ZN o otrokovih pravi- cah. V 28. členu konvencija obvezuje države, da priznajo otrokom pravico do izobrazbe z namenom, da bi bila na podlagi enakih možnosti, postopoma zagotovljena vsem otrokom. Države naj bi zagotovile obvezno in vsem otrokom brezplačno osnovno šolanje, spodbujale različne oblike srednjega šolanja, tudi splošno in poklicno šolanje, zagotavljale otrokom, če je potrebno, denarne pomoči ter sprejele ukrepe za zmanjševanje osipa (Poročilo 2002). Revščina se pogosto nada- ljuje s prenosom iz generacije v generacijo, saj otroci v veliki meri absorbirajo vrednote, stališča in nemoč svojih staršev ter nemalo- krat tudi vdanost v usodo. Tako v nadaljnjem življenju psihološko niso pripravljeni, da bi izkoristili spremenjene pogoje ali večje možnosti, do katerih lahko pride v njihovem življenju. Milena Košak Babuder iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavlja, da je »najustreznejša pot iz revščine za otroke, ki živijo v revščini, šolska uspešnost. Otroci pridobijo znanja, se poklicno usposobijo in imajo s tem tudi večje možnosti boljšega zaslužka in socialnega statusa.« Kot rečeno lahko izobrazba v veliki meri pripomore k prekinitvi ponavljajočih se vzorcev in s tem začaranega kroga revščine, zato je bi- stvenega pomena predvsem preventivno ukrepanje. Preventivni programi kot alternativa pri zmanjševanju revščine Ljudje se rodimo z različnimi potenciali. Do kolikšne mere bomo le-te uspeli razviti, pa je odvisno od več dejavnikov. En izmed njih je zagotovo spodbudno okolje, ki igra v otroštvu zelo pomembno vlogo. Otroci, ki so že zelo zgodaj slišani, videni in spodbujeni s strani s svojih najbližjih, bolje sledijo svoji intuiciji, zaupajo vase, razvijajo svojo avtentičnost, se predajajo lastni viziji in se na sploh lažje soo- čajo z izzivi, s katerimi se srečujejo v življenju. V otrokovem življenju sta zelo pomembna domišljija in ustvarjalnost, ki ju je, kakor vse prirojene sposobnosti, mogoče razvijati ali dušiti. Za njun razvoj so pomembni dejavni- ki, kot so dednost, okolje in lastna aktivnost. Do sedaj opisano stanje otrok in njihova pri- krajšanost kliče po še dodatnih in predvsem preventivnih programih pomoči in pestrejši ponudbi obšolskih dejavnosti, ki bi omogo- čile razvijanje njihovih potencialov in ostalih spretnosti, ki so potrebne za zdrav razvoj. Zelo veliko in pomembno vlogo imajo nevladne organizacije, ki s svojim neformalnim poda- janjem znanja pripomorejo k razvoju tudi ostalih otrokovih veščin (socialnih, komunika- cijskih), mu pomagajo, da se zazre sam vase in lažje najde svoj potencial, kar služi kot osnova za boljšo, učinkovitejšo in bolj samozavestno prejemanje formalnega znanja. literatura: - Dyer, W., Wayne. (2010): Vse, kar želite svojemu otroku. Založba Ganeš. Kranj. - Gregorčič, M., Hanžek, M., (ur) (2001): Po- ročilo o človekovem razvoju Slovenija 2000- 2001. Urad republike Slovenija za makroeko- nomske analize in razvoj. Ljubljana. - Haralambos, M., Holborn, M., (1999): Socio- logija: teme in pogledi. DZS. Ljubljana - Košak Babuder, Milena (201082012). O re- vščini z mag. Mileno Košak Babuder. Dosto- pno 10.5.2013na:http://www.os8zirovnica. org/PNP/index.php?option=com_content&vi Šola in ekonomija