Stev. 48.
Poštnina plačana v gotovini.
novembra
Leto XXXVII.
lzha|a vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din ca celo leto. — Za Inozemstvo 60 Din. - Posamezna itevilka t Din. — V inaeratnem delu vsaka drobni vrstica ali njs prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnin«, reklamacije in inserati pa Upravniitvtt Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kaj pravi dr. Korošec?
V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljudskem domu v Ljubljani obilno obiskan shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico. Shod je otvoril in vodil župan iz Most g. O r a ž e m , ki je pozdravil zbo-rovalce in takoj nato podelil besedo načelniku SLS dr. Antonu Korošcu.
Dr. Korošec je burno pozdravljen izvajal:
SMOTRENA TAKTIKA.
Poslanci SLS smo bili preteklo leto voljeni kot zastopniki cele Slovenije. Volili so nas tudi mnogi pristaši drugih strank. Mi tega v narodni skupščini nismo pozabili. Trudili smo se voditi politiko, ki bi koristila celokupnemu slovenskemu narodu. V tem oziru je bila naša naloga, predvsem skrbeti za to, da pridemo Slovenci v državi do one samostojnosti, ki nam zajamčuje in omogočuje na naši zemlji naše lastno slovensko življenje.
Ker nas je bilo vkljub popolni zmagi samo 21, z Bunjevci vred 24, je bilo le naravno, da smo se morali takoj po izvolitvi ozirati po zaveznikih. Najbližji po najem državnopravnem programu so nam bili Hrvati in bosenski muslimani. Združili smo se z obema v takozvani federalistični blok.
Toda Hrvati še v parlamentu zavoljo svoje odsotnosti niso mogli priti v poštev. Zato mislim, da je bilo edino pravilno, delati na to, da se v parlamentu ne ustvari Takoj velika in trdna večina, ampak da nam stoji nasproti slaba večina in slabotna vlada. Pripustili smo samostojno radikalno vlado, ki se je mogla naslanjati le na maloštevilne nemške in džemijetske poslance.
Taka vlada je imela za nas tudi to prednost, da nismo bili več sami v opoziciji, kakor začasa ustavotvorne skupščine. Opozicija sama po sebi z borbo proti večini in vladi zbližuje vse opozicio-nalne stranke. V opoziciji se stranke najdejo. Mi smo imeli simpatije prt onem delu demokratske stranke, ki se je udeležila znanega zagrebškega kongresa. In tako je došlo najprej do zbližanja z demokrati, jjotem do tolikokrat imenovanega ožjega
Sedaj so stali računi v parlamentu naenkrat drugače. Ožji blok je bil tako močen, da bi imel v parlamentu večino, ako bi se v njem prikazali tudi Hrvati. Samoumevno je, da so se odslej še bolj željno upirale naše oči v Zagreb in da smo se tamkaj tudi osebno mnogokrat zglašali. In ne brez uspeha. Prišlo je do tega, da so se Hrvati naenkrat prikazali v Belgradu. Pašič se je še sicer hitro zvezal s Pribičevičem, toda zaman, njegova usoda je bila zapečatena.
NOVA PARLAMENTARNA VEČINA.
V parlamentu je nastala nova veČina, sestavljena iz Srbov, Hrvatov in Slovencev, manj ali bolj odkrito podpirana tudi od drugih manjših strank, voljna in sposobna prevzeti vlado ter delati na to, da pride do sporazuma med vsemi tremi brati. Tako smo dovedli poslanci slovenskega naroda naše nade, naše želje in naše zahteve pred prag možnosti, da se nam uresničijo.
Po velikih težavah kljub neštevilnim intrigam smo dobili kot parlamentarna večina vlado v roke. Hrvati Se niso hoteli vstopiti, toda reklo se nam je, da lahko vstopijo, kadar hočejo. Z vstopom Hrvatov v vlado bi šele naš položaj postal močen in trajen. Toda prišlo je drugače. Ko so bili Hrvati pripravljeni, da vstopijo, niso smeli več vstopiti in prisililo se je vojnega ministra, da otvori krizo in da pade naša vlada. Tako se je tudi zgodilo.
O PADCU VLADE-
Zakaj je morala naša vlada pasti? Res je sicer, da nam Radič s svojimi govori ni ravno utrjeval našega stališča, toda glavno to ni bilo. Glavno je bilo, ker smo bili v njej Hrvati in Slovenci v večini in je bila dana možnost, da se približamo pravičnemu, poštenemu sporazumu z dobro mislečimi Srbi. Toda tega velesrbsko misleči krogi niso hoteli. Osnova v ade bi se morala razširiti, se je razglasilo, lo razširjenje pa bi se moralo tako izvršiti, da bi se potisnili Hrvati iz večine in vlade, a obe stranki z velesrbskimi smernicami, radikalna in neodvisno-demokrat-
ska, da bi vstopili v vlado. Samoumevno je, da mi Slovenci in z nami bosenski muslimani nismo hoteli zapustiti Hrvatov in 8 tem sporazumne misli, A velikega pomena je, da je tudi Davidovičeva stranka stala trdno kakor skala in da je za to trdno in možato zadržanje našla veliko odobravanje po celi Srbiji. »Držite blok, ožji in širši!« klicalo se ji je od vseh strani. »Ali še drži blok?« pevalo je boječe vprašanje po telefonu iz vseh srbskih krajev. Blok se je obdržal, blok se bo tudi nadalje obdržal, blok se bo vrnil v novi parlament, in nič nas naj ne moti, ako s« v volivni borbi tudi nekoliko zlasamo med seboj, program in potrebe bodo na« .pozneje zopet združile.
Poizkus, da se Hrvati iztisnejo iz vladne večine, se ni posrečil. Onemogočila ga je jakost sporazumne misli v Srbiji. Ostali smo torej mi, širši blok, še vedno v parlamentu večina in delo za sporazum bi se lahko nadaljevalo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno, kakor je ves pameten in razborit svet pričakovpl. Vlada se je dala nasilju in korupciji, vlada se je dala strankam, ki nočejo poštenega in pravičnega sporazuma ter ravnopravnosti vseh! bratov, vlada se je dala ljudem, ki nimajo večine ne v parlamentu, ne v narodu.
Da sem l?ot rožica, lilija, 3a redno se smejem resela, fo je zasluga najboljšega, slovečega mila —
„Sazela" i«
nekateri od njih so naravnost pobrani s ceste. Vlada »e ni razširila, ampak omejila na dve velesrbsko usmerjeni stranki, a Slovence so pritisnili na to vladno zgradbo kakor lastavičje gnezdo, iz katerega bo neprestano letelo blato na nas. Med Hrvati se k sreči še do danes ni najel človek, ki bi hotel igrati vlogo hrvatskega lškariota v sedanji borbi.
ZVESTI PROGRAMU.
SLS je ostala, kakor iz te kratke zgodovine razvidno, v belgrajskem parlamentu zvesta svojemu slovenskemu programu. nepremično je držala pravec, ki pelje do popolnega osiguranja slovenstva in nikdar ni izgubila iz vida, da zastopa cel slovenski narod in da je treba skrbeti za njegove skupne koristi, med katerimi je samostojno življenje Slovencev v državi na prvem mestu.
Da je politika SLS bila dobro usmerjena in dobro izpeljevana, ta poklon nc.ra je napravila tudi Radičcva stranka v •>S!obcdnem domu«. Ne dopade pa sc Ra-diču, da naša stranka ni republikanska. Vidi se, da Radič, ako tako govori, ne pozna niti programatičnega stališča naše stranke, kakor se je ponovno, zadnjikrat v Celju, povedalo, niti dejanskega razpoloženja v njej. Poslednji degedki so tako vplivali kakor na druge tako tudi na naše pristaše, da lahko rečemo, da je med nami več in bolj resničnega ter resnega re-ublikanstva, nego ga je zadnji čas bilo v Radičevi stranki, kjer so kar iz rokava sipali različne monarhistične iz;avc.
Mi smo vedno bili resni in dosledni politiki in smo rekli, da nam je prve: samostojnost Slovenije v Jugoslovanski državi in da pomenita centralizem in nadvlada, naisi bosta v republikanski ali monarhističnl posedi, smrt za našo slovensko samobitnost.
PROTI VSAKI OVTRT SUVERENE NARODOVE VOLJE.
Ako je sedaj v naših vrstah tako visoko narastlo število reoublikancev, potem gre to «ia račun onih, od katerih bi se to moglo najmanj pričakovati. Ravno minoli dogodki so sami, avtomatično, z nevzdržno silo agitirali za republikanstvo, ker je narod videl, da se ovira na potu do avtonomije ali lederalizma ali kakor že hočete imenovati obliko samostojnosti Slovenije, ki jo hočemo doseči v sporazumu • Hrvati in Srbi. In ako se bo na ta način, kakor se je začelo, nadaljevalo, potem danes slovesno izjavljamo, in smo prepričani, da za to dobimo tudi odobre-nje naše najvišje instance, velikega zbora strankinih zaupnikov, mi izjavljamo: Narodna volja mora biti v naši državi prvi vladar! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako se fl zastavlja, potem smo enodušne volje, da tudi ca to najdemo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi In Hrvati, mirnim, zakonitim in nstavnim potom potrebnega leka. Za nas velja: Državni in narodni interesi nad vse drugo!
Težke rn usodne morajo biti razmere, ako mi tako govorimo, ki smo doma in po svetu znani kot mirna, resna, konstruk-21
tivna, v resnici državotvorna stranka. In ako naša stranka tako govori, potem vsakdo ve, da bo besedam sledilo tudi dejanje, d3 bo šla brez ozira na levo in desno za svojim ciljem in da ne bo vsak dan spreminjala svojih izjav in svojega stališča.
To so naše dobro premišljene besede in nihče nima prava o njih dvomiti, niti Radič, najmanj v Radičevi kletki zaprta slovenska prepeličica, ki je zadnjih pet let nemirno frfotala od njive do njive ter nazadnje obsedela pri Hrvatih.
NAMENI NOVE VLADE.
Nova vlada kajpada ni mogla v parlament, ker ni imela večine. Morala je takoj na volitve, da si najde večino. In tako so seclaj naši narodi od nove vlade poklicani, da se odvrnejo od sedanje večine in da s sedanjimi vlastodržci podpirajo narodno mt-žnjo, nasilje in korupcijo. Oso-bito so Slovenci poklicani, da se odreko svoje narodnosti in svojih narodnih pridobitev. Ako ne bodo prostovoljno, r>a se bo iinorabila si'a. Bič se bo porabil, da pokleknete na kolena in se prodate!
Toda niti sedanja vlada sama ne verjame, da bo izrilPa večino iz naroda. Narodi so prezreli, da bi se t?a!i s šibo vladati. Kaj bo potem? Potem ram obetajo še ene vob'tve, še nasilnejše in krutejše, kakor mislijo sedanje izvesti. Narod mora ubogati in slušati! Tn ko smo vprašali, kaj pa potem, če ne bo uboga'? Pravijo in stražo nas: Potem pride diktatura!
Tudi diktature se ne bojimo. Rimski tribuni so nnostavljaM diktature samo za pol leta. Dalje narod težko zdrži. VnjrVa ?e kakor čebelica. Čebelice, če se tudi daleč ra okoli razletijo, se vedno zopet vračajo k svoji matici. In matica za vojsko, izbrano no snlošni vojni dolžnosti, ie samo narod, h kateremu *e prej ali slej tudi vojaki zopet zatečejo. Samo rarod je matica za vojsko, in nihče drugi.
Sicer na so to samo strahovi za deco! Nobena juha se ne je tako vroča, kakor se skuha, posebno ne, če se za !eto naprej kuha. Na«a glavna skrb mora biti. da zmarfa med Slovenci zooet slovenstvo In ne 5'da'stvo. Za nič drugega nam ni treba biti briga.
RAEIČEV HirGFMOVTZFM IN NARODNI IZDAJALCI.
Da samostalna demokratska stranka noče biti slovenska stranka, noče biti zastopnica slovenskih interesov, to je izven razprave Med slovensko stranko pa tudi ne računamo Radfčeve stranke, koja s svojimi kandidaturami po Slovenskem namerava dvoje: Priboriti si s Slovenci Prek-mnrje ter ga uvesti v hrvatski narodni in kulturni krotf. ter drn«*a: vpreči Slovence v svof hrvatsM voz. SI o ven HI, ki k temu pomagalo, bodisi nrefco Radičeve stranke ali preko Preneluhove stranke, se nde-ležnSejo Izdajstva nad delom slovenske zem!je, nad našim lepim Prekmnrjem.
Cesar nam niso. pogoltnili Italijani, odknpOi Nemci, zadržali še Mažari, to še hočejo sedaj zmanjšati tudi RadičevcL Pri njih je to grda vladohlepnost, pri Prepeluha
pa je to narodno Izdajstvo v zameno ene dvomljive kandidature.
PREKMURJE SLOVENSKO.
Prekmurje se je zavedalo slovensko se danes zaveda slovensko in ne bo zapustilo nikdar slovenske zajednice. In vsi
Slovenci bomo budno stali na straži, da nam našega lepega Prekmurja nihče ne otme. In kadar bo slovensko ljudstvo raz-polagalo samo čez svojo zemljo, bo Prekmurje vedno imelo mesto v sredini njegovega srca.
SLOVENSKA FRONTA.
Sicer pa pričakujemo, da pristaši drugih strank tudi pri teh volitvah ne bodo oslabili slovenske fronte, slovenskega zastopstva, temveč tudi tokrat zapostavili za trenutek svoje strankarske interese ter gtasovali enodušno za velika slovensko stvar. Sedaj se bližajo naše želje k uresničenju, sedaj nastajajo vsled tega najbolj kritični časi, sedaj še pridejo poslednji napori protivnikov, da nas vržejo nazaj in ob tla, zato je treba sedaj močne, složne, enotne slovenske frente. Ne glasuje se sedaj za stranko, ampak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nami.
Pristaši SLS pa so poklicani, da v tej borbi nosijo zastavo. Sedaj ni samo centralizem v nevarnosti, ampak tudi vse, kar ga nosi in držil SLS v nevarnih, težkih časih nikdar ni oklevala. Zato bo tudi sedaj navdušeno zagrabila za zastavo ter šla v volivno borbo: Za slovenstvo, za bratski sporazum, za poštenje in za svobodo!
• • •
Izvajanja dr. Korošca so bila ves čas spremljana z burnim odobravanjem. Posebno ko je govoril o re-mblikanizmu, Ra-diču in Prepeluhu, so zborovalci njegove tozadevne izjave odobravali z viharnim dolgotrajnim ploskanjem. Videlo se je, da je dr. Korošec govoril vsem iz srca.
Po govoru dr. Korošca je bila na predlog g. župana Oražma z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta neomajna zaupnica dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu.
Navdušeno razpoloženje, ki se je po« kazalo na ten zborovanju, je znak gotove zmage pri volitvah, ko bo slovensko ljudstvo pomedlo s centralisti in njihovimi po-magači ter izdajalci slovenskega naroda.
Popolnoma ramo naložite svol denar pri
Vzajemni posojilnici
v Llubtjant — r. z. z o. z.
Id se fe PNFSELILA Iz HiSe Ur«ulin«keea samostana na Kongresnem trtfn pofptf nnn«ke crrUvr » lastno DOTO palačo na MIKLOŠIČEVI ces« (*>'«« hotela »UNION«. — Hranilne vloge «• obrestujejo
najboljše
i ozirom oa višina zneska hi odoovednl las
Varnost ta hranilo« vloge |e tele dobre, ker P" teduje Vzajemna poaoillnica večino delnic stavbne delniške družbe hot< la .Union, v Ljubljani-" Vrhutega »e njen« le> ( sovi lepa p«Uf» ob Mik ej ličevl restL več mestnih hli. »t.vbiM In tem H»« v tu- In inozemstvo. — Denar se aaloll Uhko po poštnih položnicah,	'
Enoten nastop slovenskega ljudstva.
Nihče izmed naših somišljenikov ne dvomi, da je danes na vrhuncu boj med tistimi, ki hočejo za dolgo dobo pritisniti slovenski narod pod velesrbsko šajkačo in pa med večino Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so za sporazum. Vsakdo pa tudi ve, da v vsakem boju zmagajo tisti, ki poznajo največ sloge. Slovenski narod stoji danes v boju proti relesrbskemu nasilju enoten v boju, vodi na ta boj Slovenska ljudska stranka. Kdor bi' rušil to enotno fronto slovenskega naroda, ta hi pomagal samo našim sovražnikom.
Zakaj pišemo to T Zato, ker so se
Sojavili na Slovenskem novi sovražniki.
»oslej smo poznali kot sovražnike, ki rušijo enotno fronto slovenstva, le Žerja-vovco in tisto peščico zagrizencev, ki občudujejo Puclja. Sedaj pa se pridružuje Žerjavu nov mož z imenom Prepeluh. Da bi zmešal slovenske vrste, je začel krošnjariti z republiko, kakor da si ne bi znalo slovensko ljudstvo brez njegove hrvatske krošnje samo v tem vprašanju napraviti sodbe. V želji, da bi vsaj dva ptiča, Žerjav in on, sedela v Belgradu v neposredni bližini Pašičevc brado in celo srbskega Pribičeviča, napada v zadnji številki svojega novega lista, ki mu je dal naslov «Republikanec« Slovensko ljudsko stranko. Z ljudmi, ki skušajo pomagati Žerjavu do količnika samo zato, da bi se njih ime imenovalo, se mi v našem listu ne bomo veliko prerekali. Z zaničevaniem gledamo na vsakega kdor v tem težkem boju, ki ga bije slovensko ljudstvo, ruši enotnost našega naroda. Popolnoma smo prepričani, da bo naše ljudstvo razumelo, da je treba vsem takim ptičem pravočasno pokazati vrata.
Stari Grki so imeli posebne vrste junaka. Ime mu je bilo Herostrat. Mož bi rad postal slaven. Ker ni mogel drugače, je Sel in zažgal neki grški tempelj. In res so potem Grki o njem pogosto govorili, toda ob njegovem imenu vselej pljunili na tla. Mož, ki hoče sedaj rušiti mogočne vrste slovenskega ljudstva, ki se strinja v boju proti velesrbstvu in nasilju pod zastavo Slovenske ljudske stranke, lahko doseže tako slavo. Uvrstili ga bomo med iškarijote slovenstva.
Radič, republika in kral).
Radičevci proglašajo sami sebe kot edine republikance. Znan jo Radič, da je mož, ki v isti uri lahko govori dve čisto nasprotni stvari. Danes, ko se skriva na Hrvatskem pred nasilstvom, ki ga je deloma sam kriv, znova proglaša repubh-kanstvo, pred približno enim mesecem pa je še govoril na shodih, da je tudi on za monarhijo. Takrat je namreč šlo za to, da bi tudi on šel v Belgrad v Narodno skupščino in prisegel kralju. V ta "amen si je v Belgrad celo že najel stanovanje. Ob tej priliki je večkrat govoril o kralju in monarhiji na tak način, da ne smemo pozabiti sedaj, ko podo
njegovi pristaši obujali vero v edino zve ličavnost radičevstva.
. Na Rečici pri Karlovcu je pripovedoval v svojem govoru, da je on za tako monarhijo, kakor je angleška, lam je namreč kralj, ki je samo predstavnik države, v podrobne posle vlade pa se ne vtika. S tem svojim govorom je stopil v popolno nasprotje s svojim prejšnjim republikanstvorn. Kakor hitro je bil za kralja, ni več za republiko.
. V svojem govoru v Vrpolju
pri Djakovem pa je takole govoril, kakor pišo njegov «Slobodni Dom« v 42. številki 1. letnika: «Lopovi mislijo, da pomeni kadar se reče: živela republika, doli monarhija. Pa to ni res. To ne pomeni doli monarhija, doli Karadjordje-viči, najmanj pa doli Karadjordjeviči, posebno, kadar jih Srbi hočejo«. V istem govoru je dalje govoril: «Nam je potrebno za našo mednarodno skupnost, da je ta dinastija. Nam je potrebna, da se sporpzumemo.«
Francoskemu pisatelju Beguenu je 32. oktobra Radič izjavil: «So monarhije, ki odtehtajo republiko. Poglejte Anglijo, ki se ne more smatrati kot republika, dasi ima na čelu namesto predsednika kronanega kralja. Kralj Aleksander je / Hrvatski spoštovan, v Srbiji ljubljen. Mi hočemo, da bodi vedno spoštovan in ljubljen.«
Našo ljudstvo ima po zadnjih dogodkih svoje posebno mnenje o ureditvi države o monarhiji in republiki. Hoteli smo samo pokazati, kako neresen človek je Radič, katerega pristaši se danes de-rejo o republiki, dasi je njih voditelj pred mesecem dni govoril gornje besede. Kadar pride kak Radičev agitator ali pa agitator Radičevib hlapcev, pomolite mu zgornje pod nos in povejte mu, da si Slovenci sami ustvarjamo svojo sodbo o ureditvi države in ne rabimo za to hrvatskih pomočnikov, ki govore en dan tako, drugi dan pa drugače. Povedali smo natanko, kje se Radičeve besede dobe, če hoče kdo njegovo nedoslednost zasledovati v tujih listih. Mi smo povedali, vi pa sodite.
Kje |e milijarda?
Pretekli četrtek Je imel v Belgradu ministrski odbor za narodno brambo sejo. Od dveh milijard dinarjev, ki sta bili pro-računani za vojaške potrebe do aprila prihodnjega leta, je že sredi leta bilo vs« potrošeno. To se pravi po domače: ena milijarda dinarjev je nekam izginila, nekam, kamor ne bi smela in kar ni stalo v proračunu.	, ., ,
Vojaki imajo slabo in raztrgano obleko, sedaj po zimi so dobili ukaz, da morata dva vojaka sipati pod eno odejo, denarja,
kiJebil določen za nabavo vseh teh vo< jaških potreb, pa je že med letom zmanj-kalo.	r
Da pojasnimo, kam je večji del te mi« lijarde izginil, ne pozabimo, da je vse vo jaške potrebščine v naši državi dobavljal Pašičev sin Rade, veliki mojster vseh državnih tatov. Dalje nepozabimo, da je Da-vidovie-Korošeeva vlada prišla na sled naravnost neverjetnim goljufijam in tatvinam državnega denarja. Preden pa so te tatvine z vsemi dokaznimi spisi prišle na dan, preden so imeli biti krivci pozvani na odgovor, je tatovom uspelo strmoglaviti Da-vidovič-Koroščevo vlado, katero je kralj pozval, naj odstopi, dasi je imela večinq v narodni skupščini.
Ogromen denar za vojake je izginil in sedaj razumemo, zakaj so bili generali tisti, ki so najbolj delali za padec Davido-vic-Koroščeve vlade.
Ogromen denar za vojake je izginil —> in sedaj vemo, kako da so mogli generali Orjuncem deliti orožje.
Ali nam bo morda dr. Žerjavova brez-verska Domovina, zaščitnica državnih tatov, mogla natančneje povedati, kje je ta milijarda. w
Opozarjamo drugič.
Dr. Žerjav, voditelj velesrbske strank« v Slovenji, se je na liberalnem shodu V, Ljubljani izjavil, da bo pri volitvah šlo »zai kralja ali proti kralju«.
Opozarjamo vse Slovence, da hoče dr. Žerjav s tem izzivati ljudi, da bi v svoji agitaciji govorili zoper kralja, za kar so določene hude zaporne kazni. Liberalci imajo namreč vse povsod nastavljene špijonaf narodne odpadnike: liberalne učitelje^ sokole in orjunce, ki vlečejo na ušesa vsako besedo ter gorko neso državnemu pravdniku.
Zato bodite previdni v svojem govor« jenju, zlasti v gostilnah in v vlakih. Vele« srbski špijon hodi okrog in gleda, koga b!« požrl.
Naše volilno geslo pa je: '' -Za državne tatove, ki kradejo milijard« našega denarja — ali proti nJim.
Za velesrbe, ki hočejo Slovence ta Hrvat« v babilonsko sužnost — ali proti njim. Za narodne izdajice, ki so nas prodali centralizmu — ali proti njim. Za Juda Iškariota, ki nas dan za dnem I* daja in prodaja v gospodarsko, politih no in versko smrt, — ali proti njemu. Za svobodno Slovenijo — ali proti njej.
Naše shode bodo razganjali, naše ljudi zapirali, časopise plenili — vi pa pojdi« od moža do moža, prav tako kot na Hrvaškem in se borite za svobodo in križ častni. Vsi Slovenci smo danes edini v tem, d* nam državni tatovi ne smejo gospodariti, vsi Hrvatje so kot en mož proti velesrbske;
10 HEHL8MH1H CEH
za MMevo in božično prodajo.
Sortiment modnega blaga, Sevijotov in sukna, primernega .Mi^eva^n ^a^r.^po Din.|2-, SO-, 85^
samo Oblačilnica za Sloveniio
LJUBLJANA, Miklošičeva 0.7
■s
mu tlačenju in v Srbiji sami se že dviga
močen odpor proti belgrajskiin zločincem, ki ženejo državo v propad.
Slovenci — mislite na vse to, — mislite na volilno geslo, ki pa je v imenu združenih velesrbov proglasil minister Trifko-vič: »Slovenci in Hrvati, pod velesrbski jarm, ali pa vun iz države,« in volite.
Ilasilnikov je strah.
Stara resnica je, da so nasilni ljudje včasih tudi boječi. Zgodilo se je že v Btarih časih, da so tirani znoreli oh misli, da jim preti nevarnost. Nekaj podobnega se je zadnje dni zgodilo našemu preljubemu znancu dr. Žerjavu. Komaj je minister za prosveto Svetozar P ribičevi« nastopil vlado, je razglasil nnredbo, s katero prepoveduje v katoliških pokrajinah vsem dijakom udeležbo pri Marijinih družbah. S tem je kršil 12. člen ustave, katero naši takoinienovnni demo-kratje, kakor pravijo, sveto spoštujejo. Ta člen 12. ustave govori: »Svoboda vere in vesti jc zajamčena. Usvojena vero-izpovedanja so enakopravna pred znlco-nom ter sinejo svoj verozakon javno izvrševati. Usvojene in priznane vere urejajo samostojno svoje notranje verske posle.« Tako govori ustava, za katero se mi iz marsikaterega razloga ne navdušujemo. In to ustavo je minister prosveto Pribičevič na svojo roko pognzil. Verske organizacije, kakor so Marijine družbe, ne bi po naredbi tega svohodoniisclc.i imelo več po ustavi zajamčene svobode!
To je udarec v obraz vsem katoličanom. Ce se smejo združevati dijaki v vseh mogočih društvih, če jih smejo vzgajati svobodomiselni profesorji z n hrezbožneže, pa naj bi ne smeli duhovniki vzgajati dijakov za poštene ljudi. Razumljivo je, da je ta naredim izzvala v vsej državi silovit odpor. Malo manj kot polovica državljanov v nn.ši državi je vendar katoličanov! Pa pride pravo-* slavni minister in v 6voji zagrizenosti hoče uničiti to, kar so katoličani skozi tristo let smatrali kot najvzornejšo cerkveno organizacijo.
Pribičevič obrača, Žerjav obrne. Ko je videl Žerjav, kakšen odpor je izzvala naredba njegovega bratca Prihičcviča, ie takoj skril evoje framasonske rožičke. Napisal je v »Jutro« članek, kjer slovesno izpoveduje, da se Pribičevičeva moelrost na Slovenskem ne bo spoštovala. 8 svojo mogočno besedo zagotavlja, da se ta odredba ne bo izvedla. Ne vemo, kako se bosta ta dva bratca sedaj med seboj pogledala. Krenak odpor katoličanov je rešil zaenkrat Marijino družbe med dijaki pred preganjanjem, rešil pa nas bo organiziran odpor tudi prod Žerjavom samim. Pašid-Pribičevič-Žerjavovi vladi naj vsakdo 8. februarja pove, da se ne bomo dali nikdar ustrahovati. Tisti, ki a bo strah spravil v brezup, bo tega ne Žerjav.
PREKLIC. Podpisana prektlcujem, kar sem govorila o Ani Klevilar v Gotni vaii 7._Marija Kutar.
|7iov/o Podpisana Ana Voda U Kamenice, po-ItJOvU. Ita Doljsko, obžalujem in preklicu jem ▼se govorice In ialitve, ki sem jih govorila o gdč. Ivanki Vod« is Kamenje« kot neresnične. A. Vod«.
POLOŽNICE priložimo vsem cenjenim naročnikom v prihodnji 49. številki »Domoljuba«. S temi položnicami boste obnovili naročnino za leto 1925, zalo nanjo dobro pazite in jih čim preje z denarjem vred oddajte domačemu poštnemu uradu. Ceno za prihod n je leto in v-a pojasnila boste našli v prihodnji številki. Pozor torej na položnice!
d Nekaterim zamudnikom, ki nam še dolgujejo del naročnine za leto 1924, pošljemo še današnjo in prihodnjo številko. Zastanek z novo naročnino vred nam lahko nakažejo po položnici, ki bo priložena v prihodnji številki ali pa po oni položnici, ki jo imajo že v rokah.
d Dr. Korošec v Kranju. Dne 2. decembra, t. j. v torek se bo vršil v Kranju velik shod SLS, na katerem bo govoril dr. Korošec. Shod se bo vršil v Ljudskem domu. Na shod so vabljsni vsi volivej SLS kranjskega okraja. Možje, z mnogoštevilno udeležbo pokažimo, da se važnosti sedanjih volitev zavedamo in da smo ncodjenljivi borci za samostalnosl naše Slovenije.
d Semenj v Kranju se bo vršil v torek dne 2. decembra, ne pa v pondeljek.
d Propalost slovenskega liberalnega učiteljstva. Srbsko učiteljstvo organizirano v UJU se je odločno uprlo, da bi Pribičevič izrabljal učiteljstvo v svoje strankarske namene, slovensko liberalno učiteljstvo pa se je z dušo in telesom zapisalo najhujšim sovražnikom našega naroda ter zatajilo svoje lastno ljudstvo. Ni čudno, da je pokojni Cankar napisal Hlapce in da slovenski človek neče imeti nič skupnega z liberalnim učiteljem.
d Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Od dneva posvetitve do danes se je okrog cerkve in v cerkvi ter v kripti še vedno delalo. Upostavila so se visokoumet-niška okna, postavila sta se zadnja marmornata 6tebra pri velikem oltarju, dozidal so je stranski vhod z dohodom na pevski kor; sedaj se postavlja marmornati del dveh stranskih oltarjev, a prihodnji teden se dopolnijo ie marmornate pregraje pri kapelicah in se vzidajo mozaiki v prižnico ter kropilniki ob glavnem vhodu. Rezbari-je, ki so še potrebne za ciborij in za nastavke stranskih oltarjev ee izvršujejo in bodo do praznika bv. Frančiška Šaleškega gotove. Tedaj bodo prevzvišeni gospod kne-zoškof slovesno posvetili še tri oltarje in bo cerkev v bistvenih delih dovršena. Manjkale bodo še definitivne klopi, spovednice, sv. križev pot, orgije in zvonovi. Poslikala se bo cerkev pozneje, ko bo zidovje popolnoma suho. Vsa stavba je z vso opremo enotno zamišljena in hoče biti umetniško dovršena, da služi čim bolj vredno visokemu namenu. Bo zares veličasten in dovršen spomenik, ki ga je postavilo slovensko ljudstvo Mariji Pomočnici.
Kako je s stroški? Stavba stane nekako 3 in pol milijona dinarjev ali 14 milijonov kron: devet milijonov je plačanih,
pet milijonov kron je pa — dolga. Po mestu in po deželi so se začele širiti vesti o bogastvu na Rakovniku: tem govoricam veljaj jasni odgovor, da salezijanci niso bogati in da nočejo nikoli postati bogati, ker vedo, da bi jih tedaj Bog zapustil. Trenutno so, hvala Begu, bogati (in zelo bogati) le na dolgovih. Vzdrževanje revnejših dečkov jim dolgove neprestano veča: imajo tudi težke skrbi za vzdrževanje številnega naraščaja, ki se pripravlja na bogoljubno in človekoljubno delo vzgajanja mladine po Jugoslaviji. Obračajo so zaupno na dobra srca, da jih ne zapuste. Vse veliko podjetje je treba gledati z nadnaravnega vidika in ne le ne bo protivnikov in zavistnikov, temveč se bo vedno širil krog dobrih prijateljev in pravih sotrudnikov. Gre za rešitev čim številnejše mladine, pod zaščito Marije, Pomočnice kristjanov. Kraljica je dobila svoj prestol in v pomnoženi meri bo delila odslej svoj blagoslov med svoje ljudstvo. V drugih deželah so te reči že srečna preteklost in razveseljiva sedanjost: pri nas je tu začetek in dober začetek: bodočnost obeta sadove, ki jih bodo vesela nebesa in ki jih bo vesela tudi naša domača zemlja.
Prošnja. Ko bi se poleg revnejših darovalcev mogel oglasiti tudi kak imo-vitejši dobrotnik ter prevzeti stroške za marmornati podstavek stranskih oltarjev (po 18.000 Diu) ali za umetniške slike in rezbarije Jezusovega srca, s sv. Janezom Ev. in sv. Frančiškom Sal. na evangeliski strani; sv. Jožefa s sv. Alojzijem in z blaženo Terezijo Deteta Jezusa na desni strani (stale bodo nekako 10.000 Din), bi salezi-jancem, ki omagujejo pod silo bremena, storil prav veliko uslugo, a svoje razpoložljive svoto bi zelo dobro naložil. Društva in kongregacije bi morebiti mogle pokloniti dohodke kake gledališke prireditve. — Ze-lo prosimo! — En sam zgled stiske. Ko smo napisali te vrstice, je predložila stavbna tvrdka svoj račun za september: znaša kar nad 125.000 Din, t. j. nad pol milijona kron. Pomoč je nujno potrebna!
Ameriknnsko pismo.	Dalje.
Druga naselbina je v Newburgu. Ta naselbina je tudi že stara, a ne toliko kot sv. Vida. Ustanovil jo je g. Kerže. Naš rojak g. Jožef Lavrič je bil več let tu za župnika. Marsikateri čitatelj Domoljuba je poznal prijaznega gospoda, ki je bil nazadnje za kaplana v Žireh nad Skofjo Loko. Naselbina je oddaljena od sv. Vida poldrugo uro. Na cesti 81 stoji zidana cerkev, ki jo razdeljena v dva dela .spodaj je šola, zgoraj pa cerkev. Cerkev je bolj majhna in v zadnjih letih so jo prenovili znotraj tako, da jo čedna in ljubka. Zraven cerkve je nova
Največja izbira
vsakovrstnega sukna In hlačevin« u mojke obleki
A. & E. SKABERNE - L|obl|ana, M.itnl trg njivo ali travnik. C« n« bol podpUal, n« o«d«
šola, ki pa ne zadostuje; zato so letos sezidali novo prostorno spodnjo cerkev in staro cerkev so predelali v šolo in tako upajo, da bo za več let dobro. Naselbina ne napreduje; ljudje se selijo ven iz dimna-tega Newburga. Na eni strani nuselbine je železnica, po kateri vedno kadijo vlaki, malo proč od železnice pa so jeklarne in druge tovarne, iz katerih se dviga 80 dimnikov, ki neprestano puhajo iz sebe dim. Zato pa ljudje gredo in se selijo okrog Bedforda in še dalje. Sedanji šolski prostori bodo gotovo zadostni za nadepolno nevvburško mla-dež.
Prav lep in okusno zidan je pa farovž. Zidal ga je g. Lavrič. Ima mnogo sob, uredba in oprema jo moderna. Pred par leti ga je dal sedanji župnik Oman znotraj obnoviti in sedaj je tak, da bi bil za kras na kakem »kornerju« tudi v New Yorku. (Kor-ner je vogalj.)
Fara pa ni tako skupaj kot pri svetem Vidu, ampak zelo daleč jih mnogo prebiva na ramih krajih mesta in po farmah (kmetijah). Ljudje so jako vneti za faro. Večina vsi pošiljajo otroke v katoliško šolo, kjer učijo sestre dominikankes bele nune, ki imajo materno hišo nekje v državi Michi-gan; tamkaj imajo kot pravijo, krasen samostan in lepe naprave. V tem ozira se tudi sestre ne morejo pritoževati v Nevv-burgu, ker imajo lepo prostorno zidano hišo s kapelico.
Newburški župnik Oman ima še mnogo načrtov, kako bi zagotovil obstanek naselbine, zlasti ys bi rad sezidal še gornji del nove cerkve. A kakor pravijo možje, ki so že po 30 let v Nevvburgu, da bo zelo težko ohraniti naselbino v takem stanju, kot je danes in da je škoda, ker je g. Oman začel zidati tako blizu železnice, ki se zna lepega dne razširiti na onem prostoru, kjer jo farno zemljišče % zgradbami.
d Poročil se je poslanec Josip Gostin-čar z gdč. Faniko Bizjakovo iz Vižmarjev. Poročil ju je g. dr. Korošec. Bilo srečno!
d Umrl je v Goričah nad Kranjem on-dotid župnik g. Jernej Zupane, star 69 let N. v m. p.
d Vrangiovci zapuščajo Jugoslavijo, to da žal samo tisti, ki so bili zaposleni pri ravnokar dograjeni železnici Ormož-Mur-ska Sobota. Odpotovali so v Francijo.
d Odpravljen davčni urad. Finančni minister je odredil, da se ukine davčni urad v Trebnjem. Njegovo področje se razdeli med davčna urada v Novem mestu in Žužemberku.
d Zlato poroko sta obhfijala v Cleve-landu v Ameriki 75 letna zakonska Krašo-vec. Mož je doma Iz Studenca pri Ložu, žena pa iz Grahovega.
d Sneg je zapadel v raznih krajih Južne Srbije. Železniška proga Gostivar-Ohrid je močno zasnežena. V Kačaniku je ustav-lje ves promet.
d Predno greste na Francosko, da si tam poiščete delo, se poprej posvetujte s kakim ondotnim sorojakom, da ne bote nasedli raznim špekulantom. Najslabše je potovati s transportom, kjer potem treba celih šest mesecev delati na enem mestu brez ugovora. Kdor more, naj potuje na svoje stroške.
d Odborniki zadrug, berite »Narodnega gospodarja«, ki ga dobite v vsaki zadru-
gi. Zadnja 11. številka zopet prinaša toliko praktično poučnega, da je naravnost velika skocla, ce obleži list neprerezan v zadružni pisarni. Vsak napredek zadružne izobrazbe pomenja nov vir dohodkov, ki so danes tembolj potrebni, cim večji postajajo stro-
sk1.
v> d Podgane zapuščajo barko. Nasilni fašizem na italijanskem se bliža sramotnemu koncu. To čutijo tudi tisti siovenski od-padniki-iašisti (večinoma sokoli), ki so kot pot urice najhujše ruvaii proti našim lju-uem. Sedaj, ko se fašistovska barka potaplja, se skušajo ti izdajalci zopet prioližati j slovenskim vrstam. Seveda ne bodo spre-! jeti, ker bodo Slovenci toliko časa, konnor j časa jim bo kazalo, Saj so naši sokoli tudi zapustili slovensko ime ter se z dušo in telesom zapisali veiesrbom, ko pa bodo ti na tieh, bodo sokoli zopet navdušeni Slovenci.
a Pozvali smo obrekovalca v kmetijskem listu«, ki je zmerjal radi nagega koledarja, naj se podpiše. Vpijat za to ni imel korajze. Junaštvo pa ne oustoja v kričanju, to bodo morali tudi samostojneži spoznati. — iSa&e kmetovaice pa prosimo, da sežejo vsi m takoj po žepnem koledarju naše Kmetake zvtze. Vprašajte po njem pri naših zaupnikih. Cena 10 Din.
u x reuavaui za uekuške sestanke ie izšei piuu krauurn ze v. zvezek. V vseh pciui £Vezniii je izšlo uosiej preuavauj.
KUjUOVCjSi Z V likati jill plui&jit pou 1/A.Ujd i&
piouavaA»ja uruanu puuzveza, iti se z vedno večjo resnostjo loteva vzgojnega deia muci svojimi c'.auicanu. la preuavanja so neomejeua — kot ze naslov pove — ziasli za sesauiae deklet-Oriic, obravnavajo pa razna vprašanja, ki so vzeta prav naravnost iz dekliškega življenja. Njihov smoter je: potom prijetnega in lahkoumljivega pouka pospeševati toliko potrebno izobrazbo uma in srca med slovenskimi dekleti. Zato mora po teh predavanjih seči vsak, ki hoče pri izobraževalnem delu resno sodelovati. — Naroči pri Orliški podzvezi, Ljubljana, Ljudski drm. — Dobe se tudi še vsi prejšnji zvezki.
d Ne pozabite za Miklavža pridodatl svojcem tudi našo »Družinsko Pratiko« s kodobo sv. Družine. Vsaka gospodinja pazi, da te pratike nikdar ne manjka v hiši.
d NajprimemejSe darilo za Miklavža in Božič so do&lej izišli zvezki Domolju-bove knjižni;.«. Povesti: »Kaznovani uboj« in pa »Srah v Kentervilu« so nazbolj primemo berilo z« mlado in staro.
d Najstarejša katoliška cerkev je late-ranska bazilika v Rimu. Dne 9. nov. je preteklo 1600 let, odkar je bila zgrajena.
d Nenavadno hud mraz imajo sedaj v raznih delih Severne Amerike, posebno v okolici Novega Jorka. Listi poročajo o raznih žrtvah presilnega mraza.
d Velikanski spomenik Krištofu Kolumbu postavi mesto San Domingo na onem mestu, kjer je 6. decembra 1492, torej pred 432 leti, stopil prvič na ameriška tla. Spomenik bo imel obliko svetilnika ter bo visok 1000 čevljev. Zgradba bo 60 čevljev višja, kot Eifelov stolp v Parizu, ki je najvišji stolp na svetu.
d Železniški most se je podrl na že-leznici Iz Sarajeva proti Mostam. Vozil je čezenj vojaški vlak, čegar zadnji trije v*
goni so bili naloženi s težkimi topovi. Vsled teze se je mo.st udri in ti trije vagoni so se pogreznili v strugo. Človeških žrtev ni bilo.
d 14 nagrobnih spomenikov so poškodovati neznani divjaki na pokopališču v liocah. Sodišče zlikovce pridno zasleduje in je upanje, da bodo kmalu vsi pod ključem.
d Rodnega očeta s sekiro umoril. Radi prodaje neke krave sta se sprla kmet Mijo Lesec iz Bošnjaka v Slavoniji in njegov oce. V silobranu je sin pograbil sekiro in ocelu presekal glavo. Kljub temu činu brani in zagovarja ubijalca cela vas in tudi orožništvo ga še pusti na svobodi.
d Vlak je povozil v nedeljo dne 23. t m. popoldne pri čuvajnici št. 8 blizu Stične 60 letno bajlarico Marijo Markovič iz Virja pri Stični. Ker je bila nesrečna gluha, ni čula prihajajočega vlaka. Vrglo jo je okolu 20 m daleč. Vsled dobljenih poškodb je revica kmalu umrla. Zapušča moža in štiri odrasle otroke.
d Povozil je pretekli torek težko obloženi voz Jurija Kobiča od Sv. Križa pri Mariboru. Pomagal je seliti viničarja Kapuna ter je bržkone precej vinjen, padel z voza in prišel pod kolesa. Nesrečnež je v bolnici umrl.
d Požar je uničil v Kunšperku pod Sv. Gorami na štajerskem blizu slov.-hrv. meje vsa poslopja posestnika Jan. Babiča in hlev soseda Kideriča, kjer je ogenj nastaL Zažgali so otroci. Napornemu delu gasilcev se jo zahvaliti, da ni zgorela vsa vas. Pogorelca nista zavarovana.
d Gorela je dne 19. L m. hiša posestnika Ranta v Godešiču pri škofji loki. Skoda znaša okolu 70.000 K.
d Volka je vstrelil znani lovec Marolt Ivan iz Maršič pri Sv. Gregorju dne 22. t m. ob 5. uri zjutraj. Zver se je klatila pat dni tod okoli. Omenjeni lovec mu je nastavil past, volk se je res vjel za sprednjo nogo in bežal s pastjo vred, nakar mu je Marolt pognal kroglo v drob in žival je bila na mestu mrtva. Tehta 25 kg. Pač redek slučaj, kakršnega ne pomnijo tukajšnji ljudje. Lovcu Maroltu čestitamo.
d Vlaka sta trčila dne 18. t. m. na postaji Pragarsko. Iz čakovca s konji in dragim blagom natovorjeni vlak je zadel ob mešani vlak. Prevrnilo in razbilo se je vei voz. Ranjen je bil eden izmed konjskih spremljevalcev, en konj je ubit.
d Orožen zločin alkoholika. V nedeljo je v Selih pri Zgor. Poljskavi bivši posestnik Simon Mlakar umoril svojo ženo in mrtvo obesil Umorjena dobra, delavna žena, Je bila mati več nedoraslih otrok. Mlakar je notoričen pijanec, ki je pognal po grlu posestvo, zaslužek in službo.
d Ncčuven zločin znorele matere. V delavski naselbini družbe >Bosna< v Bosni je hipno zblaznela delavčeva žena Marija Kemeš v odsotnosti moža. Na zakurjen štedilnik je postavila veliko ponev z mastjo iti hotela v njej speči svojega nad 1 leto starega sinčka. K sreči je cul otrokov krik ml-
la.
i* Imenu)« lin« roj«*« kotenina, izdelana U na)« boljiega am«ri»ke(a bombaia. — Po trikratom pran|u postan« snelno b«la. V zalogi pri
A. k E. S&ABERNE - Ljubljana, Meilnl ti^lfc
moidoči delavec in v zadnjem hipu iztrgal dečka iz rok pobesnele matere.
d Ponesrečeni samomor. Dne 19. t. m. ee je hotel v podstrešju svoje hiše obesiti posestnik Jos. Goričan na Košakih pri Mariboru. Pošteno opit je privezal konopec na
{>rav istem mestu, kjer se je pred dobrim etom obesila njegova prva žena ter se zadrgnil za vrat. Samomorilca so še pravočasno rešili in odvedli v bolnico.
d Ob mrtvaškem odru svojo ženo se je ustrelil v limbuški župniji pri Mariboru posestnik Ivan Artnak. Skoro gotovo se mu je v žalosti zmešalo.
d Preoblečeno ženske razbojnice. V bližini Prijedora so se tri ženske 21 do 26 let preoblekle v moško obleko ter že dalj časa napadale in ropale razne ljudi, osobito ženske. Sedaj so ti ženski harambaše prišli v roke pravice. Nahajajo se v zaporu v Ba-njaluki.
d Zaradi zaušnice zaboden v trebuh. V
Sarajevsko bolnico so te dni pripeljali nekega Zaninoviča, ki se je pri kartanju spri s tovarišem Jurišicem. Po par klofutah ga je ta sunil z nožem v trebuh in ga nevarno ranil.
d Lakota v Kavkazu. Nad poldrugi milijon ljudi trpi silno lakoto. Kot posledica lakote se je oglasila tudi črna kuga, ki je zahtevala že več tisoč žrtev.
d Nenavadno fdravilo. Minule dni je v okolici Rima razsajala huda nevihta. Strela je udarila v hišo nekega Antonija Minocija, 70 letnega starca, ki je bil že mnogo let popolnoma hrom. Strah ga jc tako prevzel, da mu je prešla vsa ohromelost In se sedaj dobro posuti.
d Na ulici ponesrečilo se je v Londonu prošlo leto 340 oseb. Od teh jih je bilo 240 povoženih pri prehodih železniških in tramvajskih tirov.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Beda kolonistov na Goriškem. V Ste-verjanu pri Gorici stanuje že nad 6 let v lesenih barakah nad 90 kolonskih družin. Te barake pa so začele razpadati. Dež lije skozi raztrgano streho, veter brije skozi špranje. Kazen tega nadleguje prebivalce raznovrsten mrčes. Ker 3e postalo že precej hladno, vlada v barakah neznosen mraz. Kljub tej bedi vlada še sedaj ni izplačala kolonom vojne odškodnine, 6 katero bi si postavili svoje, čeprav borne koče. Poslanec dr. Besednjak je pozval vlado, da napravi konec neznosni bedi kolonov in jinl izplača vojno odškodnino.
Železnica iz Postojne v Ajdovščino. Merodajni činitelji Julijske Krajine so sklenili zaprositi vlado, da se zgradi železnica od Postojne do Ajdovščine. Ta železnica bi bila velike gospodarske važnosti za celo Vipavsko \olino in Gorico. Seveda je vprašanje, če bo italijanska vlada, ki je znana nasprotnica Slovencev, ugodila tej želji.
Narodni dom v Trstu prodan Lahom. Zemljišče, na katerem je stal slovenski •Narodni dom«, ki so ga italijanski fašisti požgali, je kupil nek italijanski denarni zavod in bo no na pogorišču postavili stanovanjsko hišo.
Tudi Nemci protestirajo. Kakor Slovencem tako bo talijanj vzeli narodno 6«
šolo tudi Nemcem, na iužnem Tirolskem. Kakor naši rojaki, tako 60 tudi Neinci trudijo in bore z vsemi silami proti nezaslišanim nasilstvom. Na dan sv. Martina so se zbrali v Bocnu zaupniki nemškega ljudstva iz Tirolov, da še enkrat dvignejo svoj glas in zahtevajo, da se vsaj v ljudski šoli dovoli otrokom pouk v materinščini. V ogorčenem govoru je poslanec dr. Tunzl vzkliknil: «Najsve-tejša dolžnost vseh nemških staršev je, da sedaj za domačim ognjiščem uče svojo deco!«
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje. Rojen sem leta 1897. Služil sem vso vojsko na fronti. Te dni pa sem dobil od vojaške oblasti poziv, da me nimajo vpisanega in da moram dokazati, da sem služil pri vojakih; če ne dokažem tega, moram takoj nastopiti vojaško službo. Služil sem pri tujem regimentu in ne morem najti nobenega tovariša, ki je z menoj služil. Kakšni dokazi se zahtevajo, če nimam nobene priče, s katero sva skupaj služilat A. 2. K
Odgovor. Vojaške oblasti vrše kontrolo nad vsemi vojnimi obvezniki. Vsak mora dokazati, da je služil vojake. Razumljivo je, tla vsled nereda, ki ga jc
Eovzročil prevrat, manjkajo v vojaških njigah podatki zlasti za tiste, ki so služili pri tujih polkih. Vsak, glede katerega vojaško oblast ni na jasnem, mora dokazati, da je služil in koliko časa. To lx) dokazal z vojaškimi dokumenti, ki jih še hrani. Če pa nima dokumentov naj mu pa županstvo napravi «uradno uverenje«. To mora biti podpisano po treh polnopravnih občanih, za katerih verodostojnost jamčijo župan in dva občinska odbornika, ki tudi podpišejo to «uverenje«. Ni potrebno, da so priče služile skupaj z uotičnim obveznikom zadostuje, da vedo, da je dotični res služil pri vojakih in koliko časa.
Vprašanje. Ali je še iu-s vložiti prošnjo za oprostitev rekruta, ki je bil letos potrjen in bo moral po novem letu nastopiti vojaško služlio T N. C. M.
Odgovor. Prošnje se morejo na državne oblasti in tudi na vojaške vsak čas vlagati in jih mora vsaka oblast, če so pravilno kolkovane, vzeti v pretres.
Zoper slabokrvrrast tuLQba^Ž
vrste naroiajte aromatično železnato tinkturo, izdelek lekarne na Vrhniki! Polliterske steklenice po 20 Din. Po pošti po 3, 6, 8 in 12 steklcnic razpošilja samo izdelovalec lekarnar STANKO HOČEVAR — Vrhnika.	7300
dobro ohranjena SLAMOREZNICA. -
Kje, pove »prava »Domoljuba« pod itev. 7396.
fm ^ ^
PDLITlCni • 2HPISKI
__m
p Preberite, natančno in premišljeno preberite govor dr. Korošca, ki ga objavljamo na uvodnem mestu.
p »Za kralja ali proti kralju!« Dr. žerjav jo proglasil volilno geslo, da bo šlo pri prihodnjih volitvah »za kralja ali proti kralju I« S tem jo seveda hotel reči: kdor je za kralja, bo volil mene, kdor je proti kralju, bo volil SLS. Ali misli dr. Žerjav, da bo SLS zato enega volilca manj imela?
p Republikanci. Liberalci pripovedujejo, da je SLS postala republikanska in jo bodo zato tožili kralju. Oboje je zelo dobro. Le naučite se pravilno gledati. SLS be vedno najpreje spoštovala voljo ljudstva, pa naj bo to priv ali neprav vsem onim mogočnim gospodom, ki v prvi vrsti opirajo velesrbstvo, potem šele gledajo na dobrobit države.
p Dr. Kramar jc urednik »Jutra« (ki po svojem vsakodnevnem kvantanju spada že v beznico) in prijatelj dr. Žerjava. Preteklo nedeljo je na Pribičevičevem shodu v Belgradu tako grdo blatil slovensko ljudstvo, da so sc Srbi sami zgražali nad ostud-nostjo takega narodnega odpadništva in iškariotstva.
p Kaj sodi Srb o Pribičeviču. Predsednik Udruženja jugosl. učiteljev (UJU) je Srb učitelj Stankovič. Ta je napisal te dni v srbskem listu »Prosveta« o Pribičeviču med drugimi naslednje besede: Pribičevič je »za naših muk po Albaniji in takrat, ko sem jaz z ostalimi tovariši slab in star služil kot vojak na solunski fronti, sedel v Pe-šti na kolenu našega znanega narodnega nasprotnika* (grofa Tisze. Op. ured.) »... okoli demona (satana) naše narodne misli se zbira gomila lopovov in stremuhov, ki na račun pravice in morale in na sramoto današnje dobe ropajo državo in one-čaščujejo vse, kar je sveto.« Tako srbski učitelj, zastopnik vseh liberalnih učiteljev, tudi naših. Naši liberalni učitelji pa ležijo na trebuhu pred Pribičevičem in njegovo senco dr. Žerjavom samo iz sovraštva do katoličanstva. Radovedni smo, kaj bo rekla na te besede srbskega učitelja brezverska »Domovina«, zaščitnica državnih tatov in največja zagovornica Pribičeviča.
p 20 poslancev prigoljufanih, Ustava določa, da se mora število poslancev ravnati po številu prebivalstva. Pri nas seveda ustava samo toliko velja, kolikor je v korist državnim tatovom. Zato je tudi sedaj državni odbor sklenil, da bo Srbija volila po številu prebivalstva iz leta 1910, Slovenci in Hrvati pa iz leta 1920. Ker je imela Srbija 1910 veliko več prebivalstva kot 1. 1920, bo Srbija na ta način dobila 20 poslancev več, kot bi smela. Dr. Hoh-njec, ki je član državnega odbora, je najodločneje ugovarjal tej velesrbski prevari, pa je bil preglasovan.
p Dr. Šusteršič se je zopet pojavil. Naravnost bolno sovraštvo do SLS in do voditeljev katoliških Slovencev ga je pripeljalo v naročje slovenskih narodnih odpadnikov in velesrbov. Pretekli teden se je mož mudil y Belgradu, kjer se je pridno razgovar-
(al » Pašičem ter rozil po Bel gradu r
družbi z dr. Žerjavom. Do kakšnega gnanega padca pripelje človeka napuh in pa sovraštvo.
p Neodvisni radikali. Bivši notranji minister v Davidovieevi vladi Nastas Petrovič je sklical v Belgradu zborovanje na katerem so je ustanovila samostojna radikalna stranka. Izdal se je proglas na ljudstvo cele države in se bodo postavili kandidati.
p Med Hrvati se še ni našel Iškariot, ki bi hotel stopiti v sedanjo vlado ter se zapisati v družbo državnih tatov. Le med Slovenci imamo take ljudi.
p Volivnj manever. Družba državnih tatov se opravičeno boji 8. februarja. Zato bo poskusila vse, da če treba z nasiljem doseže večino v narodni skupščini, kot jo jo svoj čas Mussolini v Italiji. Državni tatovi delajo na to, dn bi se rekruti vpoklicali v prvi polovici februarja — torej v najhujšem mrazu, ko je znano, da armada nima še dovolj obleke in odej na razpolaga Toda kaj državnim tatovom za vojaška življenja, glavno je, da slovenski in hrvatski rekruti v kolikor so že volilci, ne morejo voliti in da se s tem zmanjša število slovenskih in hrvatskih glasov. SLS bo storila vse, da se pozivi odlože na toplejši čas.
p »V parlamenta je mogoče spreminjati zakone.« Do tega prepričanja je prišel tudi zadnji »Kmetijski list«. Prar t isti številki pa piše, da naši ministri niso storili ničesar, četudi ve, da se jim nf pustilo stopiti pred parlament, ampak so pognali pro" volji večine poprej poslance domov. Kafc-j naj naša vlada izpreminja zakone, kako naj dela nove, Se ne inore pred parlament? Doslednost ni bila še nikoli dobra lastnost naših samostojnežev, tukaj pa je »Kmetijski liste sam sebe vsekal po ustih. Iz srca privoščimo g. Puclju tiste jurčke, Id prenašajo duševno hrano tega listat
p Ne kliči vraga! »Kmetijski liste pogreva meso tistih volov, ki so pred dvema letoma samostojneže čisto pomandrali. Samo Pucelj kot spreten mesar je ušel, da je ostal za mušter. Ker se bojimo za ta mu-šter nekdanjih samostojnežev, prosimo naj-pohlevneje, naj puste Pucljeve vole na miru, če ne natakne kateri samega Puclja na roge. Ljudje pravijo: ne kliči vraga, pride sam prerad.
fW


HRzraniLEi

črn,
n lirršilni odbor okrožja Kmot.skih ivni t ftovem mostu Ima važno sejo prihodnji ponedeljek, 1 decembra ob pol 10. uri dopoldne y tnjniStvu bUS v Novem mestu. — Nobedou odbornik n« sme manjka tli
n Ježica. V nedeljo, dne 80. novembra 1024 so vpriiorl v društvenem domu drama iz kuiet-skega življenja t Štirih dejanjih »Donu. Začetek ob treh popoldne. Vsi vljudno vabljenj.
n Pevska «v<-« T l<jubljanl razpisuje tri nagrade: eno za 500, dve po 2«) Din za Izvirne pesmi za mešani zbor. Pesmi smejo biti izvirne, po vwv bini in obliki neoporečno pravilne, po obsegu 3 do 5 strani »Pevčeve« obliko, za mešani zbor brej spremljevanja. Pesmi ne »mejo l>iU pisane lastnoročno, temveč v prepisih, tudi ne smejo nositi lastnega imena, temveč moto, ki naj bo nnpd«an tudi na priloženem zaprtem pismu, v tem pa naj bo označeno natanko ime in naslov skladatelja. Rok do Novega leta 1925. Pošljite na: Artistični odsek Pevske zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Pazite na naslov radi zamenjave! — Odbor Pevske zveze.
n Vtem darovalcem darov za sirote na ljubljanskih pokopališčih ob praznikih Vseh svetnikov in Vernih duš, kakor tudi vsem, ki so to nabiranje podpirali do nabranega zneska 3332 Din 25 p, ki ae razdeli med ljubljanske Elizabetne konference v ivrbo porazdelitve med najpotrebnejše sirote njih okraja, se najsrčnejše zahvaljuje Slov. krač. ženska zveza v imenu sirot
n Tele — letnik, se ie zašlo. Dobi te pri Ivanu Golmaier, Brc t! 3. p. Križe na Gorenj.
NAŠIM RODBINAM priporočamo našo do-močo Kollnsko cikorijo, izvrstni pridatek za kavo.
Ako pijel »BUDDHA« čaj, vživai ie na zemlji raji
Voročnl prsteni
14 kar. rlato 6 kar. zlato amerik. dubl*
vedno v zalotil
r. ČUDEN
Ljubljana, Preiernora I fielenburgova 1
ŠKODLJIVCE na sadnem drtvj« morate zatirati Posebno jeseni in spomladi. Zato je najboljši:
»ARBORIN«
H fira razpošilja »CHEMOTEC.HNA« Aro. z. LJUBLJANA, Mestni trg Št. 10. — ram dobite tudi CEPILNI VOSEK in RAZKU2EVAI NA ^DSTVA za živali, hleve itd, s 6255
Gospoda lekarnarja Stanko HOČEVARJU,
Vrhnika.
Zahvaljujem »• Vam za poslane 3 steklenic« Vale aromatična teleznat« tinkture, katera je čudovito učinkovala pri moji bolni mami, ki je, hvala Bogu. ozdravela. Prosim, pošljite mi zopet 6 steklenic za moji dve prijatcijicil Upam, da jima bo tako pomagalo, kot moji težko bolni mami, zato jo vsakemu priporočam. Z vclespoštovanjera
MARIJA ŽELEZNK, Toplice 78, p. Zagorja ob Savi
ZIMA!
Predno nekaj kupiš, oglej ti modno in manufak-turno trgovino
Pod Velbom*. lloMlana
stari trg Stev. 3.
Osoblto opozarjamo «L občinstvo n* naše RUS- ln SATEN-ODEJ£ (kovtre) — KOČE za postelje — konjske koče — pliš in žamet za ženske jopice in obleke. — Velika izbira raznih simskih otroških,
vol/itnih in barhent OBI.EKG POSTREŽBA strugo solidna. — CENE STALNE.
Keprchoiinitsoic
EKCELLA
Šivalni siroti
Itdoselnl t kcnitrukctp le mattriaiB.
Izredno nitk« um. Oglejte s! jih pred nakupom.
I. OOIKC. LlnDUana.
PoioCa Llubljanshe hredlL Danke.


POSVETU


m*
Nova vlada v Avstriji. Državni kaneo-lar dr. Seipel, ki je od leta 1922 vodil državno krmilo Avstriji, jo odklonil ponovno mu poverjeno kancelarsko mesto. Odstopivši dr. Seipel je bil eden najboljših državnikov vojni, kar mu priznava ves svet. Njegova zasluga je, da se je avstrijska valuta zboljšala ter se Avstrija gospodarsko opomogla. Gospodarska politika dr. Seipla pa je prišla v nasprotje z javnimi uslužbenci, ki zahtevajo višje plače, čemur pa dr. Seipel ni mogel takoj ustreči, ker bi preveč obremenil drŽavo. Prišel pa je tudi v nasprotje s posameznimi deželami. Avstrija namreč mora plačati precejšnjo vojno odškodnino, h kateri morajo seveda prispevati posamezne dežele po določenem ključu. Dežele pa so so pričele temu upirati, ker stremijo za popolno samostojnostjo in zahtevajo, da se spremeni Avstrija v zvezo samostojnih držav. Dr. Seipel vseh zahtev posameznih dežel ni mogel sprejeti in je odklonil mesto kanclerja. Za naslednika je priporočil dr. Rameka, ki je sprejel mandat in stopil na čelo nove vlada. Novi kancler je solnograški deželni glavar in odvetnik. Tudi on je krščanski socijaleo in bo nadaljeval od dr. Seipla započeto delo. V dr. Ramekovo vlado sta vstopila poleg ostalih krščanskih socijalcev tudi dva velenemca.
Nemiri y Egiptu. V Egiptu, ki ima svojo vlado, katera pa jo pod angleškim nad-zorstvom, ee pojavlja vedno večji odpor proti Angležem in zahteva po popolni samostojnosti. Angleži pa o popolni samostojnosti Egipta ne marajo ničesar slišati, kar seveda vzbuja med Egipčani še večje nezadovoljstvo. Tako so te dni ustrelili nekega angleškega generala, ko se je peljal v avtomobilu. V Angliji je vsled tega atentata nastalo veliko razburjenje In ogorčenja. Angleška vlada je poslala egipčanski oster ultimat, a katerim zahteva popolno zadoščenje. Položaj v Egiptu je postal zelo resen.
llpor r Marolcn. Spancem v Maroku zelo slabo gre. Mnogo ozemlja so jim že Iztrgali uporniki, tako da bodo Španci obdržali najbrž le mal del svojo severnoafri-kanske kolonije.
Opozicija v Češkem parlamenta Je sklonila, da se proračunske razprave v zbornici ne bo udeležila. Opoziciji pripadajo nemške in madžarske stranke ter tudi slovaška ljudska stranka.
Nemčija. Pri volitvah za državnega predsednika v Nemčiji bo kandidiral dn Marka, sedanji kancler. Sedanji predsednik Ebert baje ne bo več kandidiral.
Razpust armade na Danskem. Danski vojni minister bo v prihodnji seji državnega zbora predlagal, da se odpravi danska armada in vojna mornarica.
Angleži so odpovedali pogodbo z Rt* bIJoj ki Jo Je sklenila prejšnja delavska
Fašisti med seboj. V mestu Castell* mare ob Adrlji Je 13. t m. fašistovski po-
(Dalje glej n« naslednji strani ipodajj ......... 2*
)-i-<ri'>ifiVf'«M
ntfriai ViviTr-1'iVi-rti'riTi-irtViiiTirriViViftftf j
najine
ar. vin nad ljubljano.
(Iz občinske seje preteklega tedna).
Obravnavalo in sklepalo ne je o proračunu ia i. 1925. Občinska naklada k davkuui se ima mižati ta 10;) odstotkov, naklada na vino pa ta 25 odstotkov. Radovedni smo, čo bodo tudi gostilničarji temu znuanju primerno ceneje točili. — Meščanska šola jo bila zopet na vrsti. Navajali to •c mnogi razlogi za in proti, oklenilo se je, naj se i meščansko šolo za enkrat t« počaka, zlasti zato, ker Žerjav in Pribičevič itak hočeta v»« tole v Sloveniji zjodnačiti i onimi t Srbiji, tam doli pa meščanskih sol sploh n« poznajo. — Krajncmu šolskemu svetu še vedno načeluje od šišenskih liberalcev izvoljeni zbor štirih Žerjavovih demokratov, čeprav jn njegova doba potekla ie v začetku tega leta in jc ogromna večin« volivcev za nov odbor. No, sedaj je vse mogoče, ko v Kelgradu... Mei-nijska hiša (Klara šola) nekaterim se vedno ne pu»ti mirno spati. i'ri zadnji seji je nekdo t njemu lastno ljubeznivostjo zopet ponavljal in vezal že stokrat pogreto pravljico, da je meznijsko poslopje občinska last, da je občina cerkvi lo poslopje darovala, da ima občina v tem poslopju pravico do pisarne itd. Takoj po seji smo se informirali pri iupnrm uradu, kako je s to zadevo, in g. dekan nam je dal sledečo pojasnilo: Co g. Slatjan trdi, da jc bila >stara šolat, t. j. mežnija občinska last, vedonu govori neresnico. Stare šole ni zidala ne rerkev ne občiua, temveč zidal jo je šnpnik ltlaž Potočnik s sodelovanjem cele župnije, vseh iup-Ijanov. Prvotno jc bila šola v kaplaniji, kjer ho brezplačno poučevali župnik, kaplan iu organist. Ko je prostor v kaplaniji postal premajhen, ju župnik Potočnik naprosil župljane za prispevke v denarju in stavbnem ina; rijalo (les). 8 temi prispevki vseli župljanov (ne samo šentviških občanu«) je sapnik itiežnijsko poslopje povečal in vzdignil v nad-tropje, kjer se je nastanila šola.. T« mežnijsko jio-lopjo je od pamtiveka v zemljiški kujigi zapisano na »mežnijsko nadarhinoc. 'ia lueinija torej ni last ne rerkve ne občine, tero-vcc mežuijske nudarbine. Ulitek od nje gro torej župnijskemu ecrkvcuiku, kateri od občinfit. Vid in Zgornja fciška nima niti pare plač«1, pač pa inn k be»i in prostovoljnim darovom prispeva cerkev, ki zato uporablja nekatere prostore v in-žniji za pouk v petju, za gestanko verskih in sedaj deloma tudi prosvetnih organizacij. V nadstropju in deloma tudi r pritličju ima 6edaj po posohni milosti stanovanjskega uradu stanovanje (8 sobe in kuhi-nja) na pol zastonj ljubljanska poslanca Snierdu. Kadar se bo ta belila, se bo stanovanje pripravilo ta drugega g. kaplana »li g. kateheta. Labko se pa tudi zgodi, da bosta organistovska iu cerkvenikova thuba ločeni; v tem slučaju bo pa tudi organistn treba skrbeti ta stanovanje
SOKA PRI MEDVODAH.
(O gasilnem društvu.)
Naš dopis o zadnji gasilski veselici je prizadete zadel v živo. Oglasili ho se po svoji navadi v »Domovini«, ki je najbolj umazan list na Slovenskem. Posebno ms sklicujejo na (dobrodelnost« Gasilnega društva. Ali je mar »dobrodelnost« v tem, da ste spremenili Gasilno društvo v airenturo liberalne stranke, da pošiljate v »Domovino« lažnive umazane dopise? Ali smatrate za »dobrodelnost« nasprotovanje do vseh naših organizacij, samo zato, ker ne trobijo v liberalni rog in zagovarjajo poštenost, da psujete poštene fante in može in jim grozite celo s silo? Ali je »dobrodelnost« to, da na vso moč pospešujete pijančevanje in podivjanost naše mladine? V ta namen prirejala plese in veselice, ki trajajo celo noč do belega dne, In se jo tudi že zgodilo, da je član društva drugi dan po veselici opoldne ležal v kroju ob cesti pijan. Občne zbore imate v gostilni,
Blanec Imperati v prepiru uslrelll tamo-Snjega fašistovskega voditelja Coscuza. Morilec je pobegnil,
s>
po katerih se pijančuje brez dovoljenja do ranega jutra. Kdor pa se ne more strinjati s tako (dobrodelnostjo«, ga proglasite za so-vra/.nika edinega »dobrodelnega« društva v 1'ari. In ali jc to »dobrodelnost«, da baranta-te, kakor se govori, z medvotlskimi Sokoli, da bi prirejali v Gasilskem domu igre, do-čini sto našim organizacijam vedno nagajali? — Taka je torej vaša »dobrodelnost«. Drugega pa niste prav ničesar storili. Če vam šo ul dosti, lahko navedemo še mnogo slučajev, takih, da bo svet občudoval vašo »dobrodelnost«. Če je vodnik Marijine družbo dekletom prepovedal sodelovati pri t&ki »dobrodelnosti«, je to ne saino njegova pravica, temveč dolžnost Zakaj ga pa niste tožili, kakor s'c mu pismeno zagrozili?
JEZICA NAD LJUBJANO.
(Odgovor.)
Domišljavi dopisnikar Kregar, ki po porazu pri občinskih volitvah por mesecev ni prišel do sape, žo zopet izziva in kliče na koralo. Naj no misli ta človek, da se bo gnojnica, iz njegove bez-nice, ik jo zopet tliva na vse, kar ne trobi v Žerjavov rog, le teh prijelo. Tudi s kmetijsko podružnico sc ne boste dolgo bahali. Na-.e kmetsko in delavsko ljudstvo je dovolj močno, da bo z vele-erhskimi izzivači primerno obračunalo. Ne bo vas rešilo nasilje, i.a katerega so v svoji onemoglosti rana-V.tc. Dobro veste, da vas je na*e ljudstvo že davno odklonilo in va* izključilo iz poštene slovenske družbe. Zato je za takšno ljudi škoda tiskarskega črnila, le I.Vajte in tulite! 8. februarja boste imeli priliko, da sc ponovno prepričate, da je vse vas« kričanje in lajanj« enako bevskanju psov brc; tob. — Zdravo!
STUDENEC PRI KRŠKEM.
(Dve novici.)
Dne 23. novembra se jc vršila pri oas vo-' lite v novega župnna, pri katcii je zmagaa ca celi črti S. L. S. Župan, kakor vti svetovalci, so odlični pristaši naše stranke. Nasprotniki bo popolnoma pcgoreli. — Na Martinovo nedeljo si oo dobili za našo župuo cerkev bronasti srednji zvon. Vlile so rta »Strojne tovarne in livarre« v Ljubljani. Ob ogromni udeležbi ljudstva ia je posvetil leskovaki dekan tf. Alojzij Kurent- Tako imamo iri broranle zvonove: ts (1015 k£), i (530 kg) in c (250 kg). Studen-r.ka iara je lahko ponosna, da ima sedaj tako
krasno ubrano tvonenjc.
SV. GREGOR.
(Shod.)
V	nedeljo dne 15. novembra je imel g. fikulj kljub neugodnemu vremenu dobro obiskan shod. G. poslanec je obrazložil sedanji politični položaj tako jasno, da je vnak spoznal kam se Ima postaviti 8. februarja ob volitvah. G. poslancevim besedam je navrgel K. abs. pravnik Lojze Oampa nekaj Iskrenih besed mladeničem v pobudo za slo-veruiko-narodno delo. Oh sklepu pa je gospod župan Iv. Marolt v Imenu občine izročil e. po.Jancu diplomo častnega občanstva v zahvalo za vse občini in župniji Sv. Gregor naklonjene dobrote ves čas njegovega 11 letnega poslanstva. Krasna diploma je zamisel In izvršitev g. prof. Jos. Pnngartnika v Kočevju. Shod in svečana podelitev diplome ljubljenemu poslancu je nas navdušila tako, da kdor ni z nami naj ne hodi k nam.
GODEAIC PRI 6KOFJI LOKI.
(Požar.)
V	sredo 19. novembra je nenadoma ob 8 dopoldne izbruhnil požar v hiši pns. Jakoba Rant. Ker je bilo pod streho veliko sena in protja, je ogenj zdivjal z vso silo ln takoj prodrl skozi streho. Toda kmalu so prihiteli sosedi In godeškl gasilci na pomoč In z nadčloveškim naporom rešili vsaj »podaje si«
dovje ln sosedno hišo. Kako je nastal požar se ne ve. — Škodo so cenili možje na 150 tiso« kron, posebno vsled malenkostne zavaroval, nino. Naj izrazim na tem mestu še posebno zahvalo gasilcem zlasti godeškim in vsem vaščanom iz Godešiča in Rateč, ki so nam prihiteli v sili na pomoč.
BEGUNJE PRI CERKNICI.
(Za krščanskega učitelja.)
Začetkom novembra je prišel od Sv. Vida na tukajšno šolo kot šolski upravitelj g. Alfred Vodo. pivec. Vse, kar res krščansko misli, se ga je razie-selilo. Nekaterim ljudem pa te takrat ni bil po volji. Bali so so njegov« vestnosti v šoli. Drugim ni ugajala njegova možatost, ko ni katoličan samo po imenu, ampak tudi po življenju. Zato menda je tudi romal njegov dekret relih štirinajst dni iz Lo. gatca k Sv. Vidu. Ljudstvu se je na mah priljubil, Stariši, kakor otroci to dobili zaupanje vanj. Ven. dar enkrat učitelj, ki bo t besedo in vzgledom podajal mladini krščansko vzgojo. Zelo je asregel tudi g tem, da je prevtel orglanje v cerkvi, kjer ie pozna njegova vešča roka. Pa, četudi je samo uutiru dolai In nobenemu krivice priiadjal, vendar ni bil všeč znanim svobodooiislerera. Zato naj bi bil kot ena prvih žrtev Pašič-Pribič«vič-2erjavove vlade prestavljen drugam. Pa tudi ljudstvo je pokazaio, kako ljubi tvojega učitelja. V enem dnevu je zbralo 198 podpisov družin, ki so za g. Vodopivca. Na. slednji dan pa je šla deputaeija sedmih mož na pokrajinsko upravo v Ljubljani, odposlala na ministrstvo prosveto protest proti premestitvi in napravila rekurs na kralja. Upanje je, da g. Vodopivcc ostane v Begunjah. Izmed i!9 družin, ki protesta niso podpisale, t!« lc dve podpis odklonile, drugih se ni prosilo, nekaterih ni bilo doma. Ker se liberalci izgovarjajo, da srno g. upravitelju po zvijači spravili v Begunje, povemo, da jo dobil to mesto na popolnoma pravilen način, namreč potoni razpisa, kot najstarejši prosilec, glede kakovosti pa nai-munj toliko vreden kot drugi. Verjamemo, liberalci bi radi dobili topet kakega orjunaša. Pa naj vodo, če jih dobijo šo deset, jim ne b-j nič pomaguno. Sicer pa se bliža 8. februar.
STIČNA.
(Ustoličenje novega opata.)
Staroslavni stiški samostan je dobil prvega slovenskega opata. Novoizvoljeni opat dr. P. A v -guštin Kostelec je bil v nedeljo 9. L m. t veliko slovesnostjo posvečen in ustoličen. Poste. če nje je izvršil ljubljanski knezoškof ob navtočno-s ti wcu opatov, med njimi generalnega opata celc-ga ristereijanskega reda dr. Kasijana Haid, visokih cerkvenih dostojanstvenikov, mnogoš.evilna duhovščine in odlične civilne gospod«. Vsa sloves, nost je pokazala, kako je P. Avguštin visoko spoštovan in priljubljen pri visok,h in nitkih. Ni ču-da: saj ga Je tama ljubezen. Z ljubeznijo vlada št«. rilno svojo samostansko družino, patre in brate; oh očetovski njegovi ljubetni te grejejo tlasti no-vinri in gojenci domač« gimnazije. Samostan ima namreo »uvod, t katerem podučaje in vtgojuje t« m;-,to leto povprečno po 30 dijakov ta mesečno plačo 100—400 K. V LJubljani plačajo ta slabo stanovanj« in brano 3000—4000 K. Koliko dobroto izk* tujo samostan tem revežem, ki s« brez njega ne bi mogli šolati! In p. Avguštin Je bil tisti, ki je prejšnjega opata Bernarda preprosil, da se ie v samostanu otvoril zavod m slovenski naraščaj. P. Avguštin je bil tudi tisti, ki je bil preproeil opata, da je za časa strašne vojne sprejel pod gostoljubno samostansko streho goriškega nadškofa s kanoniki, bogoslovje « profesorji in bogoslovci in mnogimi du-hovniki-begunci, vsega skupaj prvo leto S5 o«''1' Kdo mor« preceniti samo te dobre t o? In če vam še povem, da j« isti p. Avguštin vojno v samostanski rerkvi tb.ral it občin uboge begunce it Galicije ter jim v poljskem jeziku ozimno* nJ besedo božjo, jih neumorno gpovedoval in tolažil in njih otroke pripravil ta prvo sv. obhajil«, potem vidite, da ga je res sama ljubezen. KU*"®-inu stiškemu samostana pa čestitamo, da jo dobil v dr. P. AvgnStinu Kostelcu najboljšega in najvrednejšega opata. Bog ga živi na mnoga letal______
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke In bluie A. k E. SKABERNE LJubljana. Mestni Ui
STARI TRG PRI LOŽU.
(Umeščenje novega župnika.)
Po skoro poldrugolctnem oillaSanju smo lopet dobili novega žnpnika i. g. Jerneja Hafnerja. Dne 6. t m. so so ob določeni uri prihoda »brali pred lolo občinski odborniki t županom na čelu ter poleg šolske mladine vso našo eerkvene in posvetne organizacije, da sprojmo in pozdravijo svojega župnika, kateri je v spremstvu mnogih duhovnikov in Ivetnih prijateljev izstopil iz avtomobila prijazno odzdravljajoč na mnogo pozdrave. Takoj prihodnjo nedeljo pa se je vršila slovesna inštalacija, pri kateri nam je v lepem cerkvenem govoru predstavil novega gospoda župnika č. g. dekan Jos. Juvancc iz Cerknice. Vsi smo veseli novega gospoda župnika, kateri je radi svoje vljudnosti, vsestranske izobrazbe in delavnosti splošno znan in takoj ob prvem svoiem nastopu pokazal sposobnost voditelja Mi obsežne starodavno versko io politično probu-jenc župnije starotrške.
SV. TROJICA PRI MORAVČAH.
(Smrt vzor-moža.)
Dne 1. novembra je neizprosna smrt iztrgala iz aašo srede vzornega moža Martina Klapčiča, p. d. Mahkota iz Kokošcnj. Pokojni jo bil zvest pristaš Slovenske ljudske stranke in neumoren delavce v naših vrstah. Bil jo tudi član našega kat. prosvetnega društva na Vrhpolju od pričetka. Za izobra-žovalno del« «e jo zolo zanimal, ker je bil prepričan, koliko koristi ima mladina v naših katoliških organizacijah. Imel jc odločno besedo povsod in ni se bal javno kazati svojega prepričanja. Doma jo bil skrben gospodar in dober ofe svojim otrokom, katere jo tal zapustil šo nepreskrbljene. Dragi Martin, zapustil li nas, a upanje, da si odšel v boljše življenje, nas tolaži. Svetila ti večna luč!
PEŠATA.
(Požar.)
Proteklo sredo ponoči okrog eno ure nas jo zbudil ogromen požar valjčnega mlina na ."-tudi. Kot bi trenil so bili naši vrli gasilci na nogall ter to hiteli n svojo novo brizgalnico na pomoč. I)asi-ravno je Studa od nas p reve j oddaljena, vendar je naših dcvetnajslero gasilcev po preteku kratko pol Dre kot prvo ie prav pridno gasilo in reševalo na kraju nesreče. Na pomoč jim je prišlo tudi gasiloo društvo iz Domžal. Naši gasilci in njihova brizgulmi to ob tej priliki prav častno prestali ognjen krst. Izkazali so se vredno vsestranske pomoči, katere pa so tudi jalio potrebni, kajli društvo je se mlado, brizgalna šo neplačana, manjka gasilskega doma in te vse polno drugih potrebnih gasilskih stvari. Domače ljudstvo jih z vso vnemo podpira. Na fttudi so gasilci rešili sircr precej premoženja, vendar pa bo kljub temu dokaj škode.
VINO na debelo
raznih vrst se prodaja po konkurenčnih cenah — posebno za Gorenjce
v hotelu POŠTA na Jesenicah
Tam «• tudi k u p n j e | o In prodajajo razni DEŽELNI PRIDELKI.
3 ali 4 vajence
Huje it. 17 pri Kranju.
po dogovoru.
za čevljarsko obrt sprejme Jožel Bitenc, čevljar, — Učna doba in hrana 7097
Znižane cenci
Le dobro blago I
No nn79hito kl,PiU v0,nene '°Pic<?' j'm|Peiri<>
IvC |£U£<1IJI(C mod. telovnike, zavijačke, ofro-*kt jopice in kapice, dalje o i roške zimske oblckce « dečke in deklice, trikot srajcc In hlače, otroške skoke; double za površne suknje, velour za ženske plašče, razno sukno za moške in ženske obleke, odeje, blago za rjuhe in blazine, flanelaste rjuhe, belo, rujavo in pisano k o t e n i n o najboljše vrsle, razne barhente, svilene in volnene rule in šerpe, predpasnike, ženske in otroške, moiko in žensko Perilo vseh vrst last. izdelka, nogavice, kravate itd. PO JAKO NIZK I H CENAH pri
F. In I. GORIČAR »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Stev. 29. Le dobro blago 1	Znižane cenel
V. Kako bomo začeli?
. Temeljita preuredim nagega sadjarstva v trgovskem smislu ni lahka
stvar. Opraviti imamo z rastlinami, ki imajo dolgotrajno življenje. Zato se tako de o ne more izvesti na mah. Trajalo bo nekaj let, preden bomo dosegli v prejšnjem članku označeni smoter — e n o -t n e n a s a d e, ki bodo dajali enoten pridelek. Toda izvršilo se bo, ako se no delalo po enotnih načelih enotnem načrtu in vztrajno leto za letom. Takoj letošnjo zimo začnimo. Kdor zamudi zimo, zamudi celo leto.
Povedali smo že, da so pri nas edino jabolka trgovsko blago, ker v našem podnebju najbolje uspevajo in so v sadni trgovini že dobro upeljana. Odločimo se torej, da bomo odslej posvetili temu p r i ti e 1 k u vso. pozornost. Drugih sadnih plemen razen orehov vobče ne razmnožujemo, ampak rajši k r čini o. To naj velja za prvo in najvažnejše načelo v reformaciji našega sadjarstva.
Od tega načela bi bile izvzete kvečjemu in le deloma bližnje okolice večjih most in obrtnih krajev, kjer se leto in dan lahko na drobno prodaja vsakovrstno sadje na trgu.
Prav _ posebno svarimo pred razmnoževanjem č e š p e 1 j. 8 tem sadnim plemenom no bomo prišli dandanes nikamor, ker jih v jugu naše države pridelajo toliko, da jim suhe in v drugih izdelkih zaostajajo. Za tisto malenkost, ki jo moremo pri nas posušiti, ni treba mnogo drevja. Žganja pa imamo že itak preveč. Čas bi bil torej, da vendar že enkrat izginejo tiste starodavne češplje-ve goščave, ki jih je če toliko po naših vaseh in ki se kar same od sebe od roda do roda obnavljajo iz korenin, kakor plevel na njivi. Koliko rodovitnih jablan bi lahko rastlo na takih krajih!
H r u š e k gojimo le toliko, kolikor moremo tega sadu s pridom porabiti (loma. Moštnice rastejo na takih mestih, kjer ni za žlabtnejse sadje. Žlahtnih hrušek je pa za dom kmalu dovolj, ako jih ne moremo prodati ali posušiti.
Č r e š n j e se izplačajo le tam, kjer dobro uspevajo in no v bližini izdatna tržišča. Sadjarji iz takih krajev> se pa pritožujejo, da so stroški z obiranjem toliki, da je čisti dohodek jako majhen.
Poleg jabolk bi bili orehi izvrstno tržno blago in je razmnoževanje toplo priporočeno povsod, kjer uspevajo, zlasti tudi zaraditega, ker s tem sadnim drevesom ni nikakega dela in ker daje poleg sadu tudi 'es dober dohodek.
Ostala sa na plemena sploh ne hodijo v poštev v sadni trgovini v naših
krajih.	. .
Storimo to zimo vsaj prvi korak! Preglejmo sadovnjak od drevesa do dre-
vesa in poizberimo ter zaznamujmo vse isto drovje, ki ne daje in ni pričakovati, da bi katerikrat dajalo kakšen užitek, i otrebimo predvsem zapuščene češpeli-njake, odstranimo vse naselilo staro opešano drevje, ki je samo v napotje in v škodo sosednim drevesom. Vsekarje /a nič, ven iz sadovnjaka v drva — to naj bo prva točka našega načrta.
Jablanam prizauašajmo, tudi če so slabih sort ali nerodovitve. Ako so sicer zdrave in rastne, jih ni zavreči, ker se dajo z velikim pridom precepi t i.
Pri tem splošnem pregledovanju in trebljenju preudarimo katera sorta namiznih zimskih jabolk se v sadovnjake najbolje obnaša glede zdravja, rasti in rodovitnosti drevesa in glede trpežnosti sadu. Poizvedimo če dotična sorta uspeva tudi po sosednih sadovnjakih in ee je sploh razširjena po tistem kraju. To je važno, ker moramo stremiti za tem, da se bodo ene in iste sorte pridelovale daleč na okrog. Vsakega zavednega sadjarja dolžnost bi bila, da se najprej sam odloči in iz svoje okolice izbere nekatere sorte, ki po njegovem mnenju najbolje uspevajo. Tako bi dobili sčasoma določen in trden temelj za enotni sadni izbor.
Jesensko oranje.
Pozno jeseni preorjemo njive za spo-mladno setev, da postane zemlja vsled mraza bolj prikladna za prehranjevanje rastlin. V tem času namreč orjemo zemljo lahko prav globoko, ker jo tekom zime mraz zdrobi. Seveda morajo izorane njive ostati čez zimo v odprti brazdi, saj v tem času ni nikake nevarnosti, da bi se zemlja preveč osušila oziroma strdila, ker ne more voda tako hitro izpuhtevati, pa tudi zimske vlage ne primanjkuje. Globoko oranje in odprte brazde nudijo zraku in mrazu veliko površino za njih koristno delovanje, ki obstoja v drobljenju in razkroje-vanju zemeljskih delcev. Tudi spodnje plasti se temeljito prezračijo in premrznejo, kar pospešuje razkrojevanje In prepere-lost rastlinskih in živalskih ostankov in pomnožuje finočo zemlje. Ko zemlja pre-mrzne, se tembolj dvigne, čim več vode je v njej, postane bolj prožna, rahla in prhka kakor pepel. Tudi se v takem stanju ne zaliže tako lahko oziroma zaškorji. Plevel se z jesenskim oranjem skoraj popolnoma uniči.
Na zrahljani zemlji vzklijejo rastline enakomerneje, korenine se hitreje in bolje razvijajo, črpajo oftilo hrane iz svojega okoliša in jo dovajajo nadzemskim delom rastlin. To zopet boljše uspvajo, hitrejše rastejo, dozorijo prej in dajo obilnejši pridelek. Tudi preskrba zemeljskih plasti z vodo v dobi raste rastlin je v veliki meri odvisna od zimske brazde. Padavine so namreč poleti navadno prepičle, da bi mogle) kriti vso potrebo rastlin po vodi, zato
8
Stran 686
DOMOLJUB 1924
_5tov. 4fl
so te precej navezane še na zimsko vlago, ki je ostala v spodnjih zemeljskih plasteh. To je posebno važno za kraje, kjer po več časa ni dežja. Nezrahljana težka zemlja, steptana, se ne more napiti zimske vloge, ker ta kratkomalo iz površine odteče, ne da bi mogla prodreti v notranjost in se tam zbrati za poznejšo porabo.
Jeseni pravilno preorane zemlje ni treba spomladi ponovno orati, ampak zadostuje, če jo pripravimo za setev le z brano ali kuitivatorjera. S tem pridobimo veliko na času pri spomladni setvi, ko nam ga največ manjka. Taka njiva se tudi spomladi hitreje osuši po vrhu nego razorana, torej se jo lahko prej obdela.
Pri s pomladnem oranju zgubi zemlja veliko svoje vlage, kajti predno jo začnemo orati, se mora najprej dobro osušiti; in po oranju se mora zopet njena površina pre-sušiti, da nam omogoči setev. Spomladi zorana njiva je polna kep in neenakomer-nosti, ki provzročajo pretrganje vezi med gornjo in spodnjo plastjo potoni lasnic. To jo zopet krivo, da posetev ne more dobiti dovolj vode. Samo jeseni globoko preorana zemlja nam jamči smotreno uravnavanje vodne zaloge v korist rastlinam. S tem v zvezi se pa tudi gnojenje z umetnimi gnojili izplača.
Najprimernejši čas za zimsko oranje je november — december, v kolikor to vreme dopušča; deloma tudi že oktober. Prezgodaj pa ne smemo izvrševati tega dela, ker so potem zemlja se pred zimo, posebno če nastopi dolgotrajno deževje, preveč ule-že. V takih slučajih nam potem ne preostane drugega, kukor da moramo spomladi njivo ponovno izoratf, kar pa nikakor ni koristno. Pri jesenskem oranju je zemlja lahko bolj mokra, se tudi laliko malo maže, ker se pri tem nastale kepe tekom zime itak zdrobe vsled mraz;;. Da so poveča površina zemlje na zunaj in na znotraj, na katero naj vpliva mraz, vzamemo brazde bolj široke. Globoko pa orjemo 15—20 cm, pa tudi do 25 cm, posebno če pripravljamo zemljo za okopavine. Predvsem zahteva pesa globoko zorano -zemljo, ker se njene korenine, če zadenejo na neprodirno spodnjo zemeljsko plast, slabo razvijajo.
Strnišča moramo poleti le na plitko preorati, jeseni pa napravimo globoko brazdo. Tam, kjer hočemo plitko rodovitno plast poglobiti, je edino jeseni pravi čas za globokešje oranje, s katerim spravimo mrtvico na površje. Pozimi ta premrzne in se deloma razkroji, tako da postane bolj rodovitna. S pomlad no globoko oranje, s katerim bi Bpravili mrtvioo na vrh, bi več škodovalo kot koristilo. Kakor pa je globoko oranje prvi in glavni pogoj za povišanje pridelkov naše zemlje, tako moramo svariti pred naenkratkim pogloblje-njem zemeljske prsti, ker srpravimo preveč mrtvice naenkrat na vrh, ki bo začetkoma pridelke prej znižala nego povečala. Poglobljen je oranice naj se izvede polagoma, vmako leto le kvečjemu po pet centimetrov globine. Ta prst se bo zmešala s živioo, kar ne bo v kvar rastlinam. Oe je pa spodnja mrtva plast zemlje sploh slaba, potem je boljše, če jo samo zrahljamo s podzemnimi plugi, ne da bi jo spravili na vrh.
Jesenska brazda da na poe
mlad pol gnoja. Ta pregovor velja v vsakem slučaju, kaj« po jesenskem oranju nam zemlja dobro premrzne, kepe se zdrobe, plevel se uniči in mrčes se zamori. Zemlja se bolje razkraja, vsled česar se pomnožo redil ne snovi. S tem se prihrani tudi na umetnih gnojilih. Glavni uspeh leži pa v tem, da z jesenskim oranjem znatno zvišamo naše pridelke.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 24. t. m. Curih zaznamuje za naš dinar 7.50 centimov. Na domačih borzah stane povprečno: 1 svic. frank Din 13.85, 1 franc. frank Din 3.65, 1 lira Din 2.97—3.00, 1 češka krona Din 2.06, 1 zlata marka Din 16.60, 1 dolar Din 68, 1 funt šterling Din 319, 1 romunski lej 0.38 Din, 1 bolgarski lev Din 0.50. Za 1 dinar dobimo 1028 avstrijskih ali 1086 ma-žarskih kron.
g Kovanje niklastega denarja. Ministrski svet je sklenil kovanje niklaslega denarja. Nakovalo se ga bo za 200 milijonov dinarjev in sicer komade po 2, 1 in pol dinarja. Kovani denar bo služil namesto dosedanjega "raztrganega papirnatega denarja.
CENE.
g Tržišče z žitom. Kupčija z žitom se jo v zadnjem tednu nekoliko učvrstila posebno glede pšenice. Ponudba je malenkostna, ker pričakujejo kmetovalci zvišanja cen. Precejšno povpraševanje je po moki, ker so domači mlini vsled pomanjkanja vodo morali popolnoma ustaviti mle-tev. Koruza se vsled obilne letine ponuja po izredno nizkih cenah tako, da je dobiti naravno sušeno že po 170 do 180 Din fran-ko sremska postaja.
g Ljubljanska blagovna borza. Naslednje cene se plačujejo za blago, postavljeno v Ljubljano: pšenica domača Din 400, pšenica bačka 440; koruza nova, franko slavonska postaja Din 175, koruza umetno sušena, franko Postojna transit Din 275; oves bački, postavljen v Ljubljano, Din 340; laneno seme, fko Ljubljana Din 680 do 735; otrobi srednje debeli, fko Ljubljana Din 235; ajda domača črna Din 270, siva Din 250. Fižol ribničan Din 440, pre-peličar Din 490, mandolon Din 390, rjavi Din 410.
g Tržišče s sladkorjem. Konzumenti so še vedno založeni z blagom, ki so si ga nabavili po nizkih cenah, vsled tega ni nikakega povpraševanja po sladkorju. — Mnogo vplivajo na to mrtvilo tudi glasovi, ki predvidevajo bližnji padec cen, predvsem pa najnovejša vest, da je kmetijsko ministrstvo izdalo naredbo, po kateri mora državna tvornica izstopiti iz kartela. Sladkorni karte! notira danes za kristalni sladkor Din 13.85 ter Din 15.85 za kocke postavljen na sprejemno postajo pri odjemu celega vagona.
g Tržišče i lesom. Izvoz lesa v Italijo je v zadnjem času precej zadovoljiv, četudi se izvoznikom stavljajo na pot vsakojake ovire. Povpraševanje po stavbenem lesu III. vrste je posebno živahno, dočim I. in II. vrsta zaostajata. Če bo povpraševanje
po tem blagu napredovalo kakor dosedaj, morajo cene še nadalje porasti.
g Kupčija t umetnimi gnojili postaja bolj živahna. Cene so jim: apnov dušik Din 320, Tomasova žlindra Din 140, razkle. jena kostna moka Din 210, rudninski au-perfostat Din 110, kostni Din 150, kalijeva sol Din 1C0 .
g (.ospDilarf-ka itoi* l.Jtihljan« notlra ilcdHf« cene: O no jI In: Rudnttkl »upertostal 16% 133 Din; m/kaljena bela kostna moko 210 Din; Tomaževa žlindra 17/18% 140 Din; kalijeva sol 40/42* 1(50 Din. Krmila: Klajno apno 4.M) Din; lv nene tropine 4.r>0 Din; koruza zji krmo po najnižji dnevni ceni. Kmetijski »troji: Trierji («1 stilnlki) tvrdke Heid 2.700 tn 2.800 Din; mlatilnir« na roinl ln gepelnt pogon od 2.2U0 do 5.700; go-pelnl 7. t«. 21, 24 In 3« obrati od 2.(i0P do S.Vfl Din; slamoreznice za ročni pogon od 1.810 do BfiOO Din; reporeznic« x bobnom 4:xl Din. — Nadnlja vedno na razpolago: Sndnl mlini, travniSk* ia poljsko brane, kose, vodno žage. kovani žeblji, te.' tnice, bakreni kotli za iganjekubo, lopate, Mi-hati, acsalke, škropilnice, kosilnice in drugo. Ia-tereaeotou natančnejši cenik vedno M razpolaga.
23VINA.
g Ljubljanski živinski sejem 19. t. m. Ta sejem je bil slabo obiskan tako od kupcev kakor tudi od ponudnikov. Posebno je primanjkovalo debele živine, ki se vedno lažje odda. Zato tudi ni bilo nikake živahnosti v kupčiji in je večina glav ostala neprodana. Tudi znižanje cen proti poldnevu ni pomagalo. Pri prašičih in teletih ni pa bilo opaziti nikake spremembe v conah in je pričakovati, da se bodo sedanje cene obdržale. — Prigon je znašal: 253 konj, 13 žrebet, 81 volov, 79 krav, 2 teleti, 13 velikih prašičev in 84 prešičkov za rejo.
Cene za kg žive teže so notirale: Voli rejeni 12.50—13.50, voli za vprego Din 12 do 13, biki lažji Din 10—11, krave kloba-sarice Din 7—8, teleta težka debela Din 17 do 17.50, teleta laž.ia Din 15.75—16.50, teleta zaklana po kakovosti za 1 kg mrtve teže Din 20—22.50; prašiči peršutarji za kg žive težo Din 15.50—16.50, prašiči de-boli Din 17—18, prašiči zaklani po kakovosti Din 20—22.50; plemenski prašiči po starosti in kakovosti komad po Din 175 do 250.
g Mariborski svinjski sejem 21. t. m.
Prignanih je bilo 239 prašičev: Cene za komad: Prašiči 7—8 tednov stari 112.50 do 150 Din, 3—4 mesece stari Din 300 do 400, 5—7 mesecev 500 do 700 Din, 8—10 mesecev Din 750—900, 1 leto stari Din 1125 do 1350. Cene 1 kg živo teže Din 15—17.50, za 1 kg mrtve teže Din 20—23.75. Proda-nili je bilo 85 komadov. Kupčija bolj slaba.
RAZNO.
g Kako spoznamo pomanjkanje apna v Kemiji. Za kmeta je zelo važno spoznan pomanjkanje apna v zemlji že iz zunanjih pojavov, ne do bi mu bilo treba zatekati se k kemičnem preizkuševanju. Če n. p«"-opazi, da se v jarkih zbira voda, ki ima na vrhu kožico rjavo, svetlikajočo se v mavričnih barvah, in se ob Btraneh jarka seseda železna okra, potem sme z gotovostjo
Dobro in poceni
•o kupuj« v manufakturnl trgovini A. * E. SKABERNE — Ljubljana, Mostni Ui 1*
trditi, da tej zemlji primanjkuje apna. Ravno isto sledi iz tega, če dobi v zemlji že-lezovca. Tudi nekatere rastline nam povejo o pomanjkanju apna, ki bujno uspevajo na takih tleh; n. pr. kislica ali ščavje, poljska ivanjsčica, smrdljivi hlapček itd. Tisti zemlji, kjer se ta plevel bohotno razvija, gotovo primanjkuje apna.
g Kletarski tečaji. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo tečaje za kletarstvo, ki se naj prirejajo po raznih krajih naše države. V ta namen je ministrstvo že določilo potrebne kredite od dobička razredne loterije.
g Mišja nadloga. Po nekaterih krajih na Gorenjskem in v Prekmurju so se letos miši tako zaplodile, da se jo bati v prihodnjem letu velike škode na poljskih pridelkih. Trpela bo predvsem detelja in ozimno žito, kajti 8edaj ni mogoče ničesar ukreniti proti tem škodljivcem. Za prihodnjo pomlad moramo pač nekaj storiti, da vsaj del te zalege uničimo. V novejšem času so izumili nek strupen plin, ki ga spravijo v mišje luknje ter z njim umorijo miši in vso njih zalego. Ta plin se dobi v obliki jllora« patronov. ki se užgejo in s posebno pripravo spravi plin v luknje. Tako pokon-čevanje miši ima pa uspeh le tedaj, če ga izvaja cela občina, drugače se miši zopet naselijo na očiščenih njivah.
Kmetijsko posvetovanje.
(Dalje.)
0 rastlinskih škodljivcih in o sredstvih za njih pokončavanje je re-feriral kmet. svetnik Fran T r a ni p u š. Navajal je glavne živalske škodljivce, ki nam povzročajo največjo škodo na polju in travnikih, in sicer rujavega hrošča, žitnega hrošča in poljske miši. Pri zatiranju teh škodljivcev ne zadostuje samo samopomoč kmetovalcev, ampak tu morajo tudi država in krajevne oblasti poseči vmes, da se škoda vsaj omeji. Bolezenski škodljivci rastlin so pa predvsem rja, snetjavost in gniloba krompirja, ki pogosto izredno zmanjšajo pridelke. Te škodljivce zatiramo deloma z izbiro zdravega semenja, z uničevanjem bolezenskih trosov na zrnju in s škropljenjem proti boleznim, ki napadejo zelene liste. So pa tudi še druge bolezni, proti katerim se ne ve še leka. Zato potrebujemo v Sloveniji fitopatologični institut, t. j. zavod za raziskovanje rastlinskih bolezni. Pogoji z ta zavod bi bili tukaj v Ljubljani že jx>dani, manjkajo samo še primerni prostori.
Gnojenje in obdelovanje zemlje je očrtal tajnik kmetijske družbe inž. Rado Lah. Gnojila delimo v dve glavni skupini: organska in rudninska ali umetna. Med organska štejemo živinski gnoj, gnojnico, komport in zelene rastline. Glavna naloga umnega kmetijstva obstoja v tem, da ohrani vsa gnojila v polni moči, torej da ne izgube redilnili snovi. To dosežemo z dobrimi nepredirnimi gnojišči in gnojničnimi jamami in z umnim ravnanjem z gnojem in gnojnico. Posebne važnosti za gnojenje travnikov je komport, za vinograde pa zeleno gnojenje. Najhvaležnejšc delo države v tem pogledu je pač pospeševanje Ureditve umnih gnojišč in gnojničnih jam (Dalje glej v naslednjem stolpcu spoUa.i.)
GOSPODINJ®
PRVA POMOČ V NEZGODAH.
Kako lepo in prijetno je, ako se z vsakim jutrom začne v gospodinjstvu vsakdanje delo brez vsake ovire in ako ves dan poteče brez nesreče ali nezgode. Ako pa se kdajkoli pojavi v tem rednem delu kaka ovira, pa prav gotovo šo ni velika nesreča, ce je ta le slabo razpoloženje. Mnogo hujše je, ako se prigodi gospodinji ali komu izmed družine baš pri delu nesreča, n. pr. se rani, speče ali kaj podobnega. V takem slučaju je gospodinji treba dveh lastnosti: prvič, da se ne razburi, nego ohrani mirno kri; drugič pa, da so ji znana najpotrebnejša sredstva za nujno pomoč.
Prevelika boječnost pri malenkostnih nezgodah je pravtako neumestna kakor popolna brezbrižnost. Ako se n. pr. rani na roki ali kje drugje je treba najprej rano prav dobro izmiti, najbolje tako, da se voda vliva na rano. Vendar naj to čiščenje in izmivanje ne traja predolgo, nego samo toliko, da se rana izpere; drugače bi voda ovirala širjenje krvi, ki pa je prvi pogoj za zacelitev rane. Ako prihaja še kaj krvi iz rane, pritiskaj nanjo z notranjo stranjo čistega zloženega robca, da se rana ne onesnaži in morebiti zastrupi. Potem zaveži rano s čisto, belo krpo, da ne pride uma-zanost do nje. Zdaj se na rani začne sama po sebi delati hrasta, ki je najnaravnejše zdravilno sredstvo. — Odločno odsvetovati je polagan je pojčevine, kravjega blata i. dr. na rano s tem se rana prav gotovo onesnaži, začne se gnojiti, povzroča mnogo bolečin uli pa se cclo zastrupi kri. — Zavezano rano jo kolikor mogoče varovati mokrote, da se hrasta ne odmoči, nikoli se tudi ne smo odpraskati, ker se na ta način prične gnojiti. Nikoli se tudi ne dotikaj rane z roko, ki nikoli ni dovolj snažna, nego jo briši le r čisto, platneno krpico ali z nalašč zato kupljenim bombažem (bato). — Ako se ra-
8 primernimi podporami, kakor 6e je to že pred vojno vršilo v veliki meri in z najboljšim uspehom, v prvi vrsti od strani deželnih odborov, ki so to akcijo sami vodili. To koristno delo bi se dalo pospeševati tudi iz zdravstvenih ozirov s tem, da bi se za-branilo odtekanje gnojnice po cestah ali v potoke in razmetavanje gnoja po dvoriščih.
Samo s hlevskim gnojem hi kompostom pa ne bodemo nikdar dosegli popolnih pridelkov, ker odvzamemo našim kmetijskim posestvom več nego jim dodamo z domačim gnojem. Zato moramo dokupovati umetna g n o j i 1 a. Zal, da se pri nas sedaj po vojni teh še premalo uporablja. Da se naše kmetovalce pridobi, da bodo v večji meri segali po umetnih gnojilih, jim treba predvsem strokovnega pouka in potem pa izvedbo gnojilnih preizkusov z umetnimi gnojili, pri katerih se jim da gnojila brezplačno. To delo mora podpirati tudi država z nabavo umetnih gnojil. Dalje treba tudi uvesti kontrolo čez umetna gnojila, da imajo res zajamčeno, množino Jira-niluih snovi.
ms ali urežeš z nožem, s katerim si rezala meso ali snažila ribe, je zelo dobro, da pustiš odteči nekoliko krvi in v ta namen stisni nekoliko rano .Nato jo izoeri 8 kako razkuževalno raztopino n. pr. ocetno kislo glino (1 žlico na 1 kozarec vode); karbol in lizol je rabiti zelo razredčena z vodo, nikoli pa ne samega, ker sta strupena. —< Nato zaveži rano, kakor je bilo rečeno. .... Za obvezovanje ran naj bo v vsaki hiši na čistem kraju pripravljena, v lekarni kupljena obveza in bombaž. Obveza (gaz) se položi v več gub na rano, nanjo nekaj bombaža in čez vse zaveži platneno ruto. Vso rane, obveze in kar pride z njimi v stik je treba imeti v največji snagi.
Velika nevarnost je, ako se je pretrgala ali prerezala žila. Da se je to zgo* dilo, spoznaš po tem, ker kri ne teče počasi in enakomerno, ampak sunkoma špri-ca iz rane. Tu ne smeš zamuditi nobene minute, da ustaviš kri. To se zgodi, da ranjenec drži ranjeni ud visoko kvišku; v ta namen je najbolje, da se uleže, ker drugače se ga poloti omotica. Na rano mu pritisni čist zravnan robec, da se ustavi kri. Ako pa to dvoje ni ustavilo krvi, mu pod-veži ranjeni ud med rano in srcem z gumijevim trakom (naramnice, pas ali podob* no) in sicer kar se da trdo. Ako nimaš gumija, lahko rabiš v ta namen brisačo aH servijeto, ki jo zložiš v ozek, podolgast pas. Ker pa blago rado popusti, vtakni v zavezo klin, ključ ali kuhalnico in zasučl večkrat naokrog, da se zelo trdno zaje v meso. Naj te nikar ne plaši obledeli in mrzli ud, ker to se nprav hoče doseči a trdno podvezo, da ne pride kri do rane. Vendar si zapomni, da čez eno uro ne sme biti zavezano, ker bi potem ud popolnoma odrevenel. Ako si takoj, ko se je žila utrgala, poslala po zdravnika, zadostuje do njegovega prihoda to sredstvo. Vse drugq uredi potem zdravnik.
KURJEREJA.
Ljubljenke gospodinje so kokoši, dasl jih mora večkrat in prav temeljito zagovarjati nasproti možu-gospodarju. Gospodarji po veliki večini trdijo in tožijo, da jim kure delajo škodo na njivah, v kozolca, da zbrskavajo gnoj in da mu nastiljajo travo in drugo klajo s perjem, ki škoduje živini. Pritožujejo se tudi, da preveč požro in da sploh premalo zaležejo. Prepiri med sosedi radi kokoši tudi niso redki.
A kljub vsem tem slabim stranem kokoši jih imajo gospodinje rade, ker vedo, da so v gospodinjstvu neobhodno potrebne. Jajca so glavni dohodek kurje reje. In baS jajca so tečna in zdrava hrana in kot pridevek neštetim jedem, ki jih mora pripravljati gospodinja svoji družini, nenadomestljiva. Kako dobro je tudi, če ima debelo kokoš pripravljeno za zaklati tedaj, ako se priplazi bolezen v hišo. Lahka kurja juha se priporoča bolnikom in okrevajočim. Kaj pa o praznikih? Sorodnike in prijatelje kaj lahko povabiš na praznike, ko veš, da bol lahko obogatila prazniško mizo z okusna
IZDBRHZBI
r. i!
i)
Proč s slabim tiskom!
Nihče ne taji, da slabi ljudje slabo vplivajo na dobre. Saj odkod ima pregovor: »Povej in i, s kom občuješ in povem ti. kdo si« svojo veljavo in njemu podoben: »Eno gnilo jabolko pokvari celo skledo dobrih«. — Hujši kot slaba druščina pa so slabe knjige in listi. Zakaj slabi ljudje vplivajo pred vsem s slabim govorjenjem; toda taki pogovori trpijo samo nekaj časa in gredo mimo, pa naj bi bili še tako vsiljivi. Tudi zgubijo slabi pogovori svojo moč pogostokrat v dobrih, razgovorih. Drugače pa je 8 tiskano črko. Dočim beseda zbeži, črka ostane. Tako jc mogoče listati in stikati v knjigi in časniku, dokler se ti poljubi in ko je slab tisk zastrupil tebe potem pride lahko v roko še drugemu in tretjemu in nadaljuje svoje pogubonosno delo, dokler ne najde konca v plamenu.
Slab tovariš ima vedno nekaj pri rokah s čimer te inami. Hujši sta pa še slaba knjiga in časnik. Zakaj slab prijatelj vendarle ni vedno pri tebi; pridejo trenutki, ko se ga lahko znebiš. Drugače pa je pogosto s slabo knjigo ali časnikom. V svoji hiši ga imaš, na tvoji mizi leži. In ko te je enkrat omamil, te vedno vleče v svojo bližino. Na enem umazanem me-
in sočnato kurjo pečenko. Neredkokdaj je gospodinja v zadregi za denar, ki ga rabi v gospodinjske namene. Prav prileze se izkupiček za jajca, petelince in tudi debele kokoši. Tudi kokošje perje je potrebno v gospodinjstvu. Mehke blazine in tople odeje (tuhne) se napravljajo iz kokošjega perja. Da ima kurjereja dobre pa tudi slabe strani (po mnenju gospodarjevem), je razvidno iz opisanega.
Poglejmo bolj natančno, ali se kurjereja izplača ali ne. To je odvisno od razmer. Tam, kjer je dovolj prostora, da se kure lahko gibljejo, se kurjereja gotovo izplača. Ne pa tam, kjer je žival zaprta v tesnih kurnikih, da se ne more gibati, ne more brskati in se ne more v pesku, pepelu ali prsti kopati. Tu je kurjereja nebodije-treba in pa izguba. Kokoš, ki se prosto giblje, bolj nese in dobi sama take hrane, ki je potrebuje. Kokoši veliko požro, trdi gospodar. Res je. AH koliko zelenjadnih odpadkov, olupkov skuhanih in pomešanih z otrobi se porabi za kurjo hrano, ki ne stane veliko. Ker kuhana hrana posebno pozimi in sicer še gorka, je zelo dobra piča za perutnino. Koliko jedilnih ostankov, ki nič ne stanejo, se prileže kurjim želodcem. Izdatki za žito, ki jih imaš, se gotovo krijejo z dohodki za jajca, petelince in debele kure.
Pri kurjereji gospodinja ne bo obogatela. A prijetnost je imeti jajca in druge kurje dobrote doma za vporabo ob neštetih prilikah.
Kokoši delimo v več plemen. Jako važno je za gospodinjo, da pozna ta plemena.
S®
stu ti jo morda obviselo iz radovednosti oko in domišljija potem pa te vabi to mesto, da ga bereš drugič, beroš tret jič, 1)0roš desetič, duša pa pada v pregrobe. Ce bi osebno govoril s pisateljem takšne umazanosti, bi morda pri prvi priči prekinil ob njegovih pogovorih vsako na-daljno občevanje z njim, ne pa tako z njegovo knjigo, ki jo jemlješ zopet in zopet v roko. Sram te je morda jo drugim kazati, ni pa te sram, da jo sani na skrivnem bereš.
Slab tisk jo tembolj nevaren od slabih ljudi, ker današnje dni povsod naletimo nanj; na ulici in na železnici, v gostilni in delavnici, medtem ko so slabi ljudje v boljšo družbo ne upajo. Nevaren je tembolj, ker se nam VBiljujc v vsako-
4'aki obliki: tu ga intaš v obliki brošure, i jo dobi zastonj vsak, kdor jo le hoče in se tako priplazi tudi v roko onega, ki jo noče; tam te srečuje v obliki povesti, ki je morda kakih dvajset strani daleč pisana povsem dostojno, pa samo zato, da potem na naslednjih straneh toliko hujše udari čez vero in nravnost; tam ga zopet dobiš v obliki podlistka tega in onega časnika, da v toliko številnejših izvodih zastruplja cele množice. In da doseže svoj namen, porabi vsa sredstva: črke in vezava, slike in izdaja, preprosta za preproste ljudi in razkošna za izobražence. Na stotine peres dela noč in dan, bodisi zastonj ali denar ali prazno čast pogosto samo v ta namen, da ubijajo čednost, dn širijo pregreho, da podirajo vero, da zastrupljajo srca, da iztrebijo duha Kristusovega in zasejejo duha satanovega.
In sadovi takega tiskal Poglejte mladino, ki bero take stvari! Ali ji šo morete govoriti o spoštovanju in ljubezni do staršev, o ljubezni do domovine, o vzvišenih verskih zadevah? Ni še dolgo, ko je dejal moder Slovenec: «To, kar požira danes naša mladina in kar mladino požira, je slab tisk —«. Poglejte matere in očete, ki čitajo take stvari! Ali imajo še smisel za svoje stanovske dolžnosti, ali je v takih hišah še doma zakonska zvestoba in dobra vzgoja, ali še morete pri njih govoriti o skrbi za neumrjoče duše? Resnično! Kdor podpira slab tisk na en ali drug način, vrši najimenitnejše delo hudičevo. Zato bodimo pazljivi, kaj čitamo sami in prav posebno pazljivi na to, kaj čita naša mladina. Če je stvar le količkaj sumljiva, proč z njo iz naših hiš!
Kulturni bo) na Nemškem
v letih 1870—1885.
III.
Pa ne! Boj je divjal še nadaljnlh sedem let Zaplenili so cerkveno premoženje, izganjali in zapirali duhovnike, ki se niso hoteli vkloniti državni oblasti, ker se niso mogli. Sicer so jih podkupovali in jim obljubljali mastne plače, če se udajo. Toda od
tisočev jih Je bilo le bore ducat, ki ao so izneverili svojemu poklicu.
Nasprotno pa so podali nešteti prekrasne zglede odličnega spoznanja Cerkve, v prvi vrsti seveda škofje. Navedimo nekaj imen: l)r. Jnnez Jnniszewski (Posen) obsojen na 30.000 tolarjev kazni, na odstavi-tev in zapor 6 mesecev, Cybicho\vski (One. sen) obsojen na 9 mesecev zapora, nadškof dr. Pavel Mclcher (Kolin) obsojen na 40.000 tolarjev denarno globe, na 6 mesecev zapora, izgnan in odstavljen, dr. Matija Eber-liard (Trier) obsojen na 6 mesecev zapora in velikanske vsoto denarja, dr. Janej llrinkmann (Milnster) obsojen na 2 mesera zapora, grof Miecislav Halka v. Ledoho\vskl prebil v ječi več kot 2 leti, dr. Peter Blura (Luisburg) odstavljen in izgnan, dr. Henrik Ffirster (Breslau) izgnan itd. Vsega skupaj so ostali na svojih mestih le 4 škofje (Kulm, Ermland, Hildersheim, Osnabriick) in to radi starosti, ker so bili tako slabotni, da so jim prizanašali.
Ni čuda, če 60 bila v takih razmerah semenišča zaprta, škofovske palače opusto-senc, samostani zapuščeni in prazni.
Škofom so sledili nižji duhovniki. Za časa ministra dr. Faloka jih ni bilo nič manj kot 280 zaprtih po ječah. Mnogi so iskali prenočišča in hrane v zasebnih družinah med delavci in kmeti. In z duhovniki vred so trpeli navadni verniki. Več kot 700 župnij je bilo bres dušnega pastirja in mnogi so umrli brez svetih zakramentov, mnogi pa so morali zaradi svoje naklonjenosti za duhovniki v ječo.
Vsi duhovniki in verniki pa so ostali zvesti papežu namreč Piju IX. in Leonu XIII., ki sta jim pisala očetovsko tolažilna pisma in odlikovala s cerkvenimi odlikovanji po ječah zaprte spoznavalce za vero, pa tuai pri vladi poskušala vse, da se boj čim prej ublaži. Tako je še posebno Leon XIII., ko jo nastopil 1. 1878. kot papež, zastavil ves svoj vpliv, da neha preganjanje s častno zmago Cerkve. Prvo, kar je storil kot poglavar Cerkve, je bilo tolažiino pismo, v katerem jim daje upanje na boljše dni. In pismo je katoličane znova podžgaio: na stotine obrambnih društev so ustanovili in na tisočih shodih so se zbrali in v masah zahtevali, da se morajo majeve postave preklicati. Šlezijskl poslanec dr. Peters sam je predložil za preklic 80.000 nabranih podpisov. Razširili so časopisje tako, da so imeli svoj čas do 120 dnevuikov, ki so neumorno kljub kaznovanju in zaporom pisali neustrašeno za prostost Cerkve. Ljubljeni jetnik v ječi v Ostrovu, škof Ledo-chowski je celo od tu sestavil na vernike bodrilno pismo in poslal vladi oster protest zoper krivične postave. In resi Trud katoličanov ni bil zastonj. Dnevi zmage so sa jeli bližati sicer počasi, toda z gotovostjo.
Največ so pripomogle k temu nove dr-žavnozborske volitve, ki so strnile v stranki katoličanov — takoimenovanem centru — 106 poslancev tako, da je bila ta stranka najmočnejša. Pa tudi socialisti, ki so se začeli vedno glasneje oglašati, so spravili Bi9-marka, do tega, da je jel odnehati. Kmalu je sam iskal zvez z rimsko stolico in to s® je zgodilo 1. 1880., ko se je sešel s kardinalom Jaoobinijem v Gastajnu, kjer je popustil mnogo tega, kar je poprej hotel na
vsak način izpeljati. Vrnil je Cerkvi semenišče in dovolil, da se sinejo jx> večini vsi cerkveni redovi vrniti. Izpustil je iz ječe vse škofe in duhovnike. Pa tudi tam, kjer so sicer bile nezasedene škofovske stolioe, so prišli na veliko veselje vernikov novi škofje. Ne samo, da je Bismark dovolil, da se duhovniki zopet plačujejo iz državnih dohodkov, ampak Vnidhorst ga je vgnal tako daleč, da je bil pripravljen poravnati škodo, storjeno Cerkvi, v vrednosti 17 milijonov mark. Ni čuda, da je ob pogledu na te svoje neuspehe zaklical ves strt Bismark v državnem zboru: »Voditelji katoličanov so nepremagljivi.« In resi Vprav izborili voditelji in izbirna organizacija nemških katoličanov jc tisto, ob čemer so se razbile one zloglasne majove postave. V pivi vrsti pa je bil nepozabni Vnidhorst, ki jih je pripeljal do zmage. Ko je 1. 1891. ta rnož umrl, je bilo splošno žalovanje po vsej Nemčiji. Sožalna pisma so prihajala od prijatelje' in nasprotnikov in v znak s po- ! štcvanja je celo cesar Viljem položil venec ' na rakev bojevnika za katoliško stvar.
Ta zmaga pa je bila nov povod, da je katoliška Cerkev pričela še lepše se razvijati med Nemci in da je še današnje dni življenje nemških katoličanov tako lepo urejeno. P* ne samo Nemci: tudi Belgijci in Švicarji so nekako prav ob istem času dosegli prelepe zmage nad framasonstvom, ki jih je hotelo zadušiti. Danes pa smo morda v prvi vrsti mi in Čclii in Francozi na tem, *ato neustrašeno za našimi škofi in voditelji 7 boj za popolno zmago katoliške Cerkve tudi v naši državi. Boja sicer ne želimo, toda v prepričanju resnice o naši sv. Cerkvi, se g« tudi ne bojimo.
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
»Poslušajte no, mamica, počakajte no še trenutek I Žal mi je za Loto, zakaj Naglic jo spravlja samo ljudem na jezik, no, in"on je malo manj kot zaročen z Lizo.«
»S kom?«
»No, z Gorčevo Lizo. Oh, Meta, ali ne
veste lega?«
»Ali ste pijani?«
. >No> kaj pa je pri tem čudnega. Mislite, da je storil stari Matija kaj zastonj. Ni slabo špekuliral. No, in Henrik pač ne more drugače, saj ga Matija drži pokonci. Mamica,
no. počakajte vendar---šla je, bab-
nicak
„Orličevo" pismo staršem.
1.
Dragi starši!
Ne morete si misliti, kako so se mi oni dan hlačke tresle, ko se je raznesla novica, da so gospod Hudičevič prepovedali Orliče in Orličicel Kar sapo mi je zaprlo. Saj veste, jaz sem glasilo Orličev in Orličic, tako
rad jih imam in jim zmerom kaj čednega	, jfl fe, ^ , vedn0
povem, kako naj jim pa se zanaprej kaj 1__*_ *__^__
čednega povem, ko jih pa več ne bo, ko so J Jih gospod —ičevič prepovedali.
»Meta. kje ste pa bili tako dolgo?« »Ni pnsel.«
»Ni prišel? Ali je mogoče?«
»Ni ga bilo I Mogoče je pozabil.«
»Pozabil?«
»Lota, najboljše je. da sploh ne grem več dol. Nima pomena. Lahko me tudi kdo vidi. Danes me je videl brivec. Rekel je, da govore ljudje o tebi in Nagličevem Henriku, ki jo malo manj kot zaročen z Lizo.«
»Kaj?--S kom?--Meta! Oohk
»Kaj pa je, Lota, kaj kričiš?«
»Oh, moja noga — noga me tako bolil«
»Noga? Pa saj pravilno leži! No, veš kaj, najbolje bi bilo, če se ne bi sešla s Henrikom. To ne bo nič dobrega. Brivec ima prav, Henrik je Matijev dolžnik, hjemu se ima zahvaliti za vse.«
»Da! — Da, Meta! — Dovolj je!--
Spati hočem! Bodi sedaj čisto tiho, — tako silno sem trudna I«
Tam gori na Bukovju je Henrik Naglič pač videl Meto. Ob oknu je stal, gori v svoji sobi. Kot bi imel mrzlico, tako ga je stre-
se je zopet obrnil; parkrat je že držal roko na oknu, a ga ni odprl.
Tni-r!'0'^™' k° j?.<*lšla> se J'e vrgel na zofo. I ako silno je bd nesrečen. Zaničevanje proti samemu sebi se mu jo dvignilo v srcu. m bil rnoz, ni bil značaj, ni im»l nikake volje Zakaj ni šel? Zakaj ni vprašal Mete? /^akaj ni držal svoje besede?
Zakaj? Ni smel; bilo bi proti njegovi vesti. Iztrgati je moral to ljubezen iz srca; niti najmanjšega upanja si ni smel dajati.
Zakaj, bilo je nemogoče! Popolnoma nemogoče!
Dom, ki ga je še imel, bi izgubil, ono malo ljudi, ki so mu zvesti in pošteni, bi 6i odtujil, in tudi njim bi vzel dom.
Tako se je moral žrtvovati, sebe in
njo.
Njo? Ne, nje ne! Ona ni vedela ničesar o ljubezni. Ko bo noga ozdravljena,, bo zopet popolnoma zdrava.
Toda nesrečna je bila tudi ona, saj jo rekla.
Mladi fant je prebil noč, polno bojev.
Hitro in močno se je hotel zopet priboriti do pravičnosti in miru. Mladi, mehko-čutni fant! Ni vedel, kaj pomenijo taki boji, boji, ki jih bijejo vsi ljudje, razumni in mehkega srca, boji, katerim malokdaj sledi zmaga, ali pa čestokrat pozno, ko je za-dejanih že mnogo ran.
Za zajutrek mu je prinesla Liza kavo. Bila je nekoliko bledejša kot navadno, a obraz je bil prijazen, kot vedno.
Predno je šla ven, je rekla: v »Ko sem preje prišla iz cerkve, sem srečala Meto. Rgkla je, naj povem, da je bilo včeraj Loti zelo dobro, ponoči pa da je imela vročino.«
Henrik je zardel.
»Da — da, — hvala, Liza, — zelo I/o-bo mi je, da — da sem nekaj slišal!«
»Da in potem je še rekla, da zvečer ne bo več prišla dol, ker včeraj nisi prišel in ker bi jo lahko kdo videl.«
Mnogo sem tuhtal, kako bi se dalo kaj pametnega ukreniti. Najprej sem se poke-sal, da imam tako očitno in nevarno ime. Saj mora vendar moje ime vsakega gospoda —ičeviča zbosti v oči in v dušo! Zato seai 81 rekel: Kar ime bom spremenili Saj Jo še dosti drugih tičev na svetu, zakaj bi moralo biti moje ime ravno po tem nesrečnem orlu narejeno! In sem si zmislil drugo, prav zares lepo ime in sem zapisal na tablico kot nekdaj nemi Caharija: »Žerja-vič« je njegovo imel Stopil sem na noge, vrgel glavo pokonci in sem si dejal: Sedaj, ko imam takole lepo doneče In prav nič več nevarno ime, se pa grem precej pokazat tistemu gospodu, ki so sedaj pri nas v Sloveniji za H ud ičeviča. Prepričan sem, da me bodo veseli in bodo tudi v Belem gradu povedali, kako lepo in čedno sem se Poboljšal. Da bi sam šel v Beli grad, to ne Kr<\ premajhen aem še in predaleč je Beli-grad.
In tako sem mahal k tistemu gospodu, ki so sedaj v Ljubljani za —ičeviča. Naenkrat srečam znanega gospoda, ki služijo pri meni za brata Nardžiča. Čudno postrani so me pogledali. In ko so videli na tablici, ki sem si jo bil obesil okoli vratu, moje novo ime, so postale njihove oči kar strupene. Da bi nekolko panal te strupene oči, Bem jim hitro povedal, kako in kaj, kam grem in kako je vse to prišlo. Pa ni nič pomagalo, oči so ostale strupene kot bi gledal vame tisti kuščar, ki je med vsemi zelenimi kuščarji najbolj zelen. Potlej so me zagrabili za ušesa in so rekli: Vidi se ti, negoda, da si še mlad in neumen. Hajdi nazaj domov! — In so prijeli mojo tablico in treščili ob tla, da pri tisti priči ni ostala od »Žerjavica« nobena pika cela...
Doma so mi pa rekli: Ali res misliš, da Imajo pri najinih malih bratcih in sestricah prvo in zadnjo besedo —ičeviči in —rjavi? Bodi pameten in vedi, da imata ta dva sicer hude oči in grabežljive krem-
plje, besedo imajo pa starši najinih malik
in najini Orliči in Orličice bolj ljubijo besedo staršev kot se boje hudih oči in grabežljivih krempljev tujih gospodov. Torej, ti »Orlic«, vsedi se Li piši pismo staršem in jim povej, da nisi straho[>etec, da boš ostal, kar si bil, In jim reci, da naj sedaj še nalašč bolj pridno naročajo svojim malim tebe, namreč »Orliča«! Povej jim, da staneš za vse leto samo 10 Din in da se naročaš takole! Vzameš v roko dopisnico in napišeš na prvo stran: Uprava »Orliča«, Ljubljana, Ljudski dom, na drugi strani pa: Naročam »Orliča«. Potem pa svoj naslov. Denar pa pošlješ po položnici, ki Jo boš dobil.
Tako Je rekel. Jaz sem se pa vsedel in napisal svojo prvo pismo staršem. Sedaj Vas vse prav lepo pozdravljam in oatfti jam do prihodnjega pisma Vaš vdani Bog živil	- »OrličC
Henrik je strmel v deklico in ni bil zmožen izpregovoriti besedice.
»Hočeš še kaj kruha, Henrik?«
»Liza!«
Skočil je pokonci in jo prijel za roko. Deklica so je prestrašila in se umaknila nazaj.
»Liza! Ti si tako angelsko dobra, jaz pa sem nesrečen, slab človek!«
>Kaj je s teboj, Henrik? Ti vendar nisi slab! Kaj imaš?«
Spustil je njeno roko.
»Vem, nehvaležen sein, ne govori, vem! vsi ste dobri z menoj, in jaz —«
Zelo zardela je bila in zelo zmedena in je šla hitro ven.
Gledal je za njo. V tem trenutku je začutil v prsih visoko čustvo za njo. Vse bi žrtvoval zanjo, kar jo imel. Neizmerna hvaležnost ga je obšla, globoko sočutje.
Prinesla nni je poročilo od druge. Kako nesebično je bilo to bitje! On pa je mislil samo nase, vedno samo nase.
Drugače bo moralo biti, prijazen bo z vsemi, premagal bo sam sebe.
Kaj bo pač rekla Lena, če bo zvedela, da je naročil Meti? — Ničesar ni rekla, ko jo je srečal. Liza ni izdala ničesar. In bil je zopet bledi deklici hvaležen.
Sam je šel Matija Goreč ven na polje. Zelo počasi je hodil. Zdelo se je, kot bi nekaj v njem zamrlo. Stare, že davno pozabljene dobe se je spomnil, ko je bil še kot mlad rudar globoko pod zemljo in je mislil z tisoč mukami na svojo izgubljeno ljubezen. Pravtako mu je bilo sedaj pri duši. Pravzaprav je izgubljena ljubezen vedno izgubljena vera.
Kakšno upanje je še bilo zanj?
Pa ni mislil samo nase. Danes ali jutri bo položil svojo trudno glavo k počitku. Toda življenje drugih bo dolgo.
Neki človek ga je nagovoril — brivec.
»Matija,« je rekel priliznjeno, >ne vera, če hočeš z menoj govoriti. Naredil ti nisem pravzaprav nič, no, ampak ti veš —te
»Kaj hočeš od mene?«
»Matija, pravzaprav je težko povedati. Poglej, saj veš, da sem tedaj držal s Pre-kom —«
»Da, vem to!«
»Naravno, da si ml to zameril. Pa kaj hočeš, jaz sem res mislil, da je Prek popolnoma nedolžen in da se mu je zgodila krivica.«
Prenehal je in pogledal svojega spremljevalca. Toda ta ni zinil besedice.
»Da, sedaj pa —«
Matija ga je pogledal.
Brivec je znižal svoj glas.
»Trditi sicer nočem ničesar, človek mora biti zelo previden, toda saj ostane med nami.«
»Brivec, najboljše jo, da obdržiš svoje skrivnosti zase. Ničesar nočem vedeti.«
Brivec se ni dal motiti s to odločno odklonitvijo.
»Skrivnosti pravzaprav niso. Toda zaupno ti hočem povedati: ne čislam več tako Preka: ne verjamem več vsega. No, verjamemo lahko, kar hočemo — ali ne?«
Priprostemu, poštenemu možu so bila skrita namigavanja zoprna.
»Povej vendar, kaj hočeš od mene; kaj imas s Prekom, me ne zanima.« 3*
»No, no, ničesar nimam z njim. Toda to ti hočem povedati, da Prek zopet stremi za tem, da bi obe posestvi združil —«
»Kaj? Kako?«
Brivec je bil vesel, da je končno vendarle zbudil zanimanje svojega spremljevalca. Zato je rekel hitro: »No, Matija, meni se je vedno zdelo, da moram s teboj nekaj poravnati. Nekoč si rekel, da hoče imeti Prek obe posestvi; bil si kaznovan in ljudje so so veselili, no in jaz: veselil se siccr nisem, mislil sem pa le, Prek ima prav —«
»Zakaj zopet stare zgodbe?«
»No, povedati ti hočem: včeraj je rekel Prek v javni gostilni, da hoče spraviti skupaj obo posestvi.«
Goreč je obstal.
»Kako more to reči? Bukovje je v trdnih rokah.«
Brivec se je smejal zaupljivo.
Saj baš to pravim. Bukovje je v trdnih rokah, v dobrih rokah in kmalu bo poročil Nagličev Henrik tvojo hčer, in polom —?«
Brivec, to si prepovedujem! To nobenemu nič mar! Tega nočem slišati! — Razumeš?
Staremu možu se je tresel glas. Brivec pa je stal priliznjeno.
Da,- ne zameri, mar mi res ne gre, saj ne rečem nobene besede o tom, res, nobene besede, toda saj je samo ob sebi razumljivo —«
Kaj razumljivo? Kdo pravi to? Kdo moro to reči?<
\To da, ljudje govorijo, li si toliko storil za Henrika, in pametno je to.«
Ljudje! Ljudje nam niso nič mari, •— nič! Sedaj mi pa povej, kaj to pravzaprav pomeni, in kaj pravzaprav nameravaš?«
»No, torej ti povem naravnost: Prek se je včeraj javno bahal, da hodi Henrik za njegovo Tx>to.«
Goreč se ie vendarle nekoliko ustrašil.
Bahal? Kako bahal? Prek tega pač ne bi dovolil!«
KROJAŠKEGA VAJENCA »prejme takoj FR. ŠKRABEC, Ribnica — Dolenjsko.	7194
Lastni izdelek! Najcenejše Solidna cenel
in najboljše TEHTNICE
izdeluje STANKO PESJAK — KRANJ.
Poizkusile!	_Prepričajte sel
Vsakovrstne pile in rašpe
DOBRO POPRAVLJA, pa tudi stare za nove zamenja I. FIGAR, pilarski mojster — Ljubljana, Hrenova ulica štev. 19.	7323
r. z. s o. z. v Ljubljani
Mestni trg St. 6
ker trna že nad
10,000.000 Din
jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice ln tekofii račun ' obrestuje najugodneje.
^ ^
□DDHnCSin[7CERRD
_-m
NAPOLEON IN ŽENSKE.
Napoleon je imel v občevanju z ženskami zelo čudne navade; včasih se je dal voditi tudi samo od trenutne razpolože-nosti.
Na nekem dvornem plesu je bila tudi gospa Regnault, lepa in tisti večer prav po-sebno okusno napravljena dama. Cesar je bil slabe volje; motril jo je od nog do glave, lepa je bila, a baš to ga je jezilo. Sled-njič ji je porogljivo rekel: »Gospa, ali veste, da se zelo starate?« Za trenutek je bi-la sicer osupnjena, a se je brž zavedla in je s prijaznim nasmehom odgovorila:
»Opazka Vašega Veličanstva bi me zelo bolela, če bi bila v tistih letih, da bi se vsled tega vznemirjala.« Vsi so s pogledi odobravali ta odgovor in cesar je šel vznevoljen naprej.
Nekoč so bile povabljene na dvomi bal žene onih mestnih svetnikov, ki sicer niso imele vstopa na dvor. Neko ženo je vprašal: »Kaj dela Vaš mož?« — Hotel je seveda vprašati, kako mu gre, kaj dela kot občinski svetnik itd. — Ona mu je pa dobesedno odgovorila: »Sukno dela, Veličanstvo.« — Neka dvorna dama se je precej glasno norčevala, slišavši ta odgovor; cesar se je pa hitro obrnil k nji in jo je poučil: »Madama, če bi morali ljudje poslušati Vaše blebetanje, kakor ga moram žali bog večkrat jaz, bi imeli pač več vzroka za smejanje, kakor ga imate pa Vi sedaj.«
Nerad je Napoleon videl, če je kdo brez njegovo pomoči prišel naprej in jo kaj pomenil. Na dvornem balu je videl nekoč gospo Cordon, duhovito soprogo enega najbolj bogatih pariških bankirjev. Ta je bil postal bogat brez cesarjeve pomoči in to je Napoleona Jezilo. Stopil je k dami in jo je precej zadirčno nagovoril: »Vi ste gospa Cordon?«
»Da, Veličanstvo.«
»Vi ste zelo bogati?« -
»Da, Veličanstvo, osem otrok imam.«
Cesar, kojega tedanji prvi zakon je bil brez otrok, se je ugriznil v ustnice in je umolknil.
V drugi koalicijski vojski (1799 do 1802) je Napoleon pri obedu govoril z neko mlado damo. Hotela je biti duhovita, govorila je o slovstvu in umetnosti ln je obsipala Napoleona z najrazličnejšimi Ia-skavostml. Slednjič je vzkliknila: »Kaj more biti človek še na svetu, če ni general Bonaparte?«
»Dobra hišna gospodinja,« je odvrnil Napoleon.
Ta je zaslužila tak odgovor; splošno je bil pa Napoleon vsled svoje jeze na ena samo, na gospo Stael, napram ženskam krivičen. (Te dogodbice beremo v 3. zvezku »Zgodovinskih anekdot«.)
SVAK.
Grški kralj Jurij in angleški krajij Edvard VII. sta bila svaka. Ko je bil ta se
princ Wales — prestolonaslednik —, torej pred letom 1901, sla šla skupaj k predstavi slavne Sare Bernhairdt, ki so jo v Londonu oboževali; umrla je leta 1923. Med odmorom jo žel princ s kraljem na oder in pa je predstavil slavni umetnici. Potem se je obrnil princ k drugi umetnici, Sara ie pa govorila s kraljem in ga je imenovala zmeraj lo »gospode.
Ko je šla Ilernliardtova potem nazaj v oblačilnico, io je neki tovariš ustavil in ji rekel: »No, kako ste se pa kaj zabavali s kraljem?«
»S katerim kraljem?«
»No, z grškim kraljem, ki je šel pravkar proč.«
>To je bil grški kralj?« In hitro |e »topila pred princa Wales, ki je še zmeraj
!;ovoril s tovarišico, ter mu je rekla: »To o izdajstvo, princi Zakaj mi pa niste povedali, da ie bil pospod, ki ste mi ga predstavili, grški kralj?«
»Saj sera vam povedal, da je moj svak!«
»Vaš svak! Kako naj pa vem, kdo je vaš svakk je vzkliknila in šla jezna proc. Ta se mu je pa prikupilal Kajti tudi če bi ne bila vedela, kdo je svak angleškega prestolonaslednika, bi bila morala vsaj vprašati, če jc že enkrat slišala besedo j
In ki So tudi pd Vaj ob vsaki priložnosti
pokazalo svoje bolečine olajšaioče dcistvo. je: LEKARNARJA FELLEHJA ELSA-FLUID. Vrelec močil U »koz 26 let izkušen in pri-ljubljeni Znotiaj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnjenje pri revmatičnih bolečinah in v vseh slučajih, kjer jc mamJa potrebnal Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobro za oči, ušesa, zobe, glavo, usta in grlol Z zavojnino in poštnino stanejo:
1	paket • 6 d vojn. ali 2 special. stekl. 62 Din
2	paketa s 6 dvoin. in 2 special. stekL 96 Din
3	pakeU e 12 dvojn. in 2 special. »teki. 130 Din
6	paketov • 18 dvojn. In 6 special. stekl, 240 Din
Naročila točno naslovi'.i na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar
T Slabiči Donji Elsatrg 16 Hrvatska.
Za nadopolnltev paketa se še priporoča: EI.7.A-SVKDSKE KAPLJICE za želodec, ki pospešujejo prebavo. ELZA-ZAGORSKI SOK proti kašlju in bolečinam v prsih.
svak-.
ZELO NERODNO.
Na Turškem se posvetujejo o novih j postavah. Neki poslanec je vse preštudiral j in napisal dolgo poročilo. In to poročilo mu Jo nekdo ukradel ter mu uničil trud več mesecev. Razpisali so, da tat ne bo prav nič kaznovan, če bo dal rokopis nazaj. Tat seveda ni mislil, da bo dobil stvari, ki nimajo zanj prav nobenega pomena. Nismo brali, ali je rokopis vrnil ali ne.
LAKAJ GRE VSAKDO po manafaktnrno blago ▼ trgovino MIH. LAPUH v SkoIJo Loko, Spodnji
bg? — Zato, ker )e najcenejša trgovina na Gorenjskem. Kdor ac verjame, pa naj poskusil
Uolanni poltenih staršev, t dobrimi (priče-VdJClILd vali. ki ime »Melje do PEKOVSKE •brti. •prejme m takoi. Vsa oskrba v hiši. Naslov mojstra pove uprava »Domoljuba« pod Itev. 7133.
Pozor!	Pozor!
Najboljše in najcenejše
kupite MANUFAKTURNO BLAGO, kakor SUKNO »«eh vr«t. HLACEVINE. KOTENINO, SIFONE In
druge krojaško potrebščine pri
Ivan Kos
8FEDNJA VAS ST. I (Podbrez|e) — Goirenfcko. -* Krojači In »Ivilje poseben popusti
Sprejme se tudi J®" UČENKA. _
i Pekovski vajenec
se spreime z vso oskrbo. Kje, pove upravništvo »Domoljuba« pod številko 7230.
Pl*\li HJuHDP se na veliko posestvo v M 71 11 iClUCU ljubljanski okolicii vajen mora biti vsega poljskega dela ter trezen, vesten in priden. • Ponudbe na upravo lista pod »Hlapec 7369«.
200-300 vagonov bukovih DRV - cepanic,
povsem zdravih, »uhih, sečnje 23/24, od t3 cm cepilne ploskve naprej, I m dolgih, 39* KUPIMO iranko vagon JESENICE, proti bančnemu akreditivu. — Brzoponudbe a« VORSIČA nasled., MARIBOR, Slomškov trg Itev. 16.	7381
NE ZAMUDITE
poslati v zameno LANF.NO PRED1VO za domaJe platno ali pa pustite stkati Iz lastne preje platno. Iz »predene volne pa sukno v tkalnici »KSOSNA« v LJUBLJANI, ZRINSKEGA CESTA 6.
ftaianlloT
Najcenejše prodaja trgov, v Kranfu, Adolf KERN, na »Uckselru«. Pri odjemu cele vreče: Moka ban. « ° 24.60 K. št. t 23 K, št. 3 19.50 K; koruza 10.80 K, otrobi debeli 10.70 K, drobni šp. 8.60 K moka za krmo 11 K, tol drobna 12.50 K. petrolej liter 23 K, Franckova kava pol kg 45 K, »ladkor-kocke 68 K, sipa 58 K, ter vse cenejše pri meni.
Se Vam priporočam za obilen obisk _Spoštovanjem ADOLF KERN.
Tvrrika F. faidia i
raiurclflG ii tilom tiHitUi
Priporoča omare z ladelc' in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, m o-droce, žimnice, žičnike, »tole, mize. »ploh vso hišno opruvo dobite le v
v lloffljani, Sv. r etra Gesta 17
po najnižjih cenah.
Uirsfta posofilnica r.mi
Ljubljana. Kralja Petra Irg S
obrestuje hranilne vloge po 8°|o.
Večje In stalne vloge po dogovoru najnaodne)«. Jamstvo za vloge znaia čez Din I.KOlCOO —. Popoln- nia varno naložen omar I
ftt

pofarl, n-Hnl Ii Dell
1 MM" ura
< CospDsoEtshB cesta It. 1 flolfova ulica St. IZ.


*

Pišite po cenik na
!J TEKSTILB AZ AR S
v Ljubljani, Krekov trg 10, L nadstr. Tam kupite
OSTANKE
blaga za obleke in perilo skoro za polovično ceno. - Prodajamo vsako sredo in soboto. - Razpošiljamo s pošto vsak dan.
--	Om mm pri nakupu miauli Murne«« blaga v prvi vrsti
Opominjamo Vas,	na tvrdko lenasi & gerkhan v uubuani
«*VHO DOiL.,	-........«1* —.....te« ruta, plati, svilnata ruta.
snano najbolje moško sukno.	1	--1
KORUZO
Ltohliana.
novo, zdravo, po 10 K za kilogram se dobi pri FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta »t. 36.
>«a|bul|U Šivalni slrojl in kolesa
za rodbinsko in obrtno rabo vedno v zalogi
edino pri l05ip P^CHRC
ob vodi btl2u PrcScrnovcqa spomenike.
stotrm potrcbSCme 10 šivl!ie. kroiaCc, fevl|«r|e In sedlarje
(inlantenia ln vse firr.bnn hlaoo.
Suhe GOBE in FIŽOL
kupujemo. Ponudite nam blago ali pa S pilile za cene. - SEVER & KOMP, tiSL Ljubljana Vfoltova ulica 12. 56M
Nad 120 milijonov kron f
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. - Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da io uredim, ako se sploh da. — L)r. Ivan CERNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6 (Ljudske posojilnice poslopje).
Tudi Vi
hočete Vašega soproga presenetiti z lepim in	koristnim božičnim darilom. - Najbolj koristno	bo-:-: žično darilo je PISALNI STROJ	:-:

RIKA

ZA PISARMSKO IN PRIVATNO PORABO. — Tudi na ugodne mesečne obroke!
THE REX Co, Ljubljana,
GRADIŠČE 10.
Priporoča se tvrdka	a
R.MIKLAOC, Ljubljana
Llvilivi ni. - Mtttia al. - Pred SMi
pri nakupu
snknenega in modnega blaga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
NASLOVE
oddajalcev in odiemalccv stanovanj, trgovskih In obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hi§, posestev in premičnin dobite proti
mali odškodnini pri »POSREDOVALCU«, Ljubljana, Sv. Petra c. 23
NepremočUivo ggmjg USNJE
se izdeluje in prodaja pri tvrdki PODGORŠEK a BOLH AR, usnjarna — Vir-Domžale. 6302
cT"
iT? SHSab Ct-i I' S?.5ESH-TCTc! 5 db -- 5 ES i

barve. Črnilo, tone. hit. emolle. ui
COPlCe in zajamčeno čisti llmfJ. S najboljše kakovosti nudi	ru
medic- umi m 1
jjj MariDor Ljuoliana Novi Sad k
S podružnica centrala	skladišče [d
JJj	Tovarno	K
Ji Ljubljana -- Medvode. Sj
^sasasasas ds aras a s?1thshs asas asasa^
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgov, e železnino,
LJUBLJANA u Valvazor|ev trg ll«T. 7|
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želet. nine ter tudi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT, po nizki ceni.
SUKNO
kamgarn in ševjot za možke in ženske obl«. ke, belo. pisano inru-javo platno, cefir.hla-čoviuo, tlskanino in razno mantifakturo, kupita naiceneie in v velikanski izbiri v novo urejeni ia pre-Zidani veletrgovini B. Stermeckl, Celje, St 332. — Ilustrova nt cenik za čevlje, klobuke obleko, perilo. odeie, lasoatrii nike. britve in tisoče drugih predmetov se pošljo vsakemu zastonj 1 Vzorce proti odškodnini! Trgovci eugros cenet
f>
SALONIT
€€
so izdelajo v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborilo kakovost. „Salonit" jo za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope.
Froračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
„SPLIT"
d. d. za cement Portland, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.
NatcendSe strešno krltlcf
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
preie VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu ^nudijo v poljubni množini, tako] dobavno, najboljša 'preizkuScna modele strešnikov, g eno ali dvema ca režama, kakor tudi bobrovcev (biber) ln
m zidno opeko m
Na željo se pošlje takoj popis In ponndba!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzolav.: Cospobanka.
Račun poitaega čekovnega urada za Slovenijo	v laStni palači (vis 4 ViS hotela „Union").	Račon poMn.J« č.kovne«. urada v Zajrtbu
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital ln reserve skupno nad K 60,000.000*-, vloge nad K 600,000.000*-'
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shramba za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vloine knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerikanskl oddeleki Direktna zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. w PooblaSfen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Josip Oostinčar v Ljubljan'
Tiska Jugoslovanska tiskarn«.