Domoznanski oddelek 35 HAJDINčAN 2007 352(061) COBISS 0 j^tn občinski ^sPet Hajdina^ Stipan Radoslav Simo, :ifS tl ‘ |e jJu E * 1 mg Jemc- gr mvT^mr? m -wf Sk>»* *«4IlX*\: . * ' ^g: - ^ Ztijbi Ju mi mL : j Foto: Mohorko Društvo žena in deklet občine Hajdina vabi na razstavo ročnih del, posvečeno prazničnemu velikonočnemu času. Razstavo bodo odprli na velikonočno soboto, 7. aprila, ob 11.30 v dvorani DU Hajdina (pri cerkvi sv. Martina). Razstava ročnih del bo na ogled tudi na velikonočno nedeljo 8. aprila, od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, in na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, od 9. do 18. ure. Vljudno vabljeni! J, HAJDINČAN je glasilo občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko Viktor Gojkovič prejel Steletovo nagrado za življensko delo Čestitamo Viktorju Gojkoviču - letošnjemu dobitniku Steletovo nagrade za življenjsko delo. Nagrado za vrhunske dosežke na področju restavratorstva je Viktor Gojkovič , akademski kipar in restavrator, častni občan občine Hajdina, že dobitnik dveh Steletovih priznanj in Glazerjeve listine, prejel na slovesnosti v ljubljanski Narodni galeriji, 2. aprila, opoldne, tam pa mu je čestital tudi hajdinski župan Radoslav Simonič. Foto: TM ito: TM Županov uvodnik Bralke in bralci glasila občine Hajdina - Hajdinčana o LL Danes, ko pišem ta uuodnik, je ponedeljek, včeraj pa je bil 25. marec - materinski dan. Vem, da boste drage matere in žene to prebrale šele čez nekaj dni in upam, da še ni prepozno, da vam ob tej priliki še napišem naslednje: Hvala za vse dobro in za potrpljenje z nami - z nami, ki še imamo to bogato srečo, da jo lahko delimo z vami. Zal se velikokrat te in bogastva zavemo šele takrat, ko to izgubimo. Sreča in bogastvo sta nam darovani. Tudi 8. marec »dan žena« je že za nami. Nekateri pravijo, da sta se tudi ta dva praznika skomercializi-rala kot večina ostalih. Da, ali pa ne! Vse je odvisno od okolja, od družine in nenazadnje od vzgoje. Vprašanje in odgovor si torej naj zastavi vsak zase, vsaka družina zase ... Nekateri naši Vaški odbori ali društva, v naseljih so ta praznika izkoristili za srečanja, za kakšen kulturni dogodek, čestitke in zahvalo. Skupno s člani občinskega sveta vam k minulima praznikoma čestitam z željo, da naj vse dobre želje in misli, izrečene ob teh prilikah trajajo čim dalj časa, če ne kar do naslednjih praznikov. Sicer pa ljudje radi kaj hitro pozabimo, se zgovarjamo na obremenjenost službe, vsakdanjih problemov in poiščimo vsemogoče izgovore. Nič ni narobe, da nas spoštovane žene in matere med letom kdaj pa kdaj spomnite na ta naravna dejstva. Nekateri to že počnete ... V občini Hajdina smo pa že krepko zakorakali v začrtane smernice tega leta in novega mandata. Pred občinskim svetom je sprejem proračuna za tekoče leto in leto 2008. Planirana je višina prihodkov okrog 2,5 mio EUR-ov za posamezno leto. Odhodki so planirani nekoliko višje in predvideva se tudi manjše zadolževanje. Ker pa nam v tem trenutku niso poznana vsa finančna orodja na prihodkovni strani (posredne in neposredne vzpodbude - razpisi), bomo med letoma te spremembe usklajevali s Spremembami proračunov (rebalansi). Zraven tki. z zakoni in predpisi predpisanih zakonskih obveznosti proračuna nam bo nekaj ostalo še za investicije v najrazličnejša področja lokalne samouprave. Da pa ne bi v uvodniku porabil veliko že skopo odmerjenega prostora, bom poprosil uredništvo, naj v nadaljevanju objavi kratke, jedrnate in čim širšemu krogu razumljive cilje za obdobje 2007 - 2010. Smotre in pot pa bomo na sejah občinskega sveta predstavljali časovno različno, odvisno od posameznih projektov. V teh prvih dveh, treh mesecih so se v naši občini odvijali občni zbori naših društev. Večinoma so bili dobro obiskani, člani in ostali smo na njih aktivno sodelovali, spoznavali slabe in dobre plati njihove organiziranosti in delovanja. Sledijo še občni zbori ZKD, ŠZ in drugih, katerih letnih poročil in programov za naprej še niso pripravili. Poročila in programi zvez pa običajno temeljijo na že opravljenih občinskih zborih njihovih članov - društev. Na samem infrastrukturnem področju, trenutno potekajo dela v naselju Draženci pri ureditvi središča naselja (s prestavitvijo vaške kapele) in pri ureditvi zobozdravstvene ambulante v stavbi PSC Hajdina. Pričakujem, da bosta obe naložbi zaključeni do 1. maja. Naša trenutna največja investicija »ureditev pločnika in javne razsvetljave« (900 m) ob mariborski cesti na Sp. Hajdini od meje z MO Ptuj do OŠ Hajdina, pa bo predvidoma zaključena do 31. junija. PO sprejemu proračuna za leti 2007 in 2008 pa se bodo pričeli javni razpisi oz. zbiranje ponudb v skladu z zakonom o javnih naročilih za projekte iz prvega dela te proračunske finančne perspektive. Letos bo verjetno v času med 10. aprilom in 10. majem izšla še ena številka Hajdinčana, ki bo prinesla skupek najrazličnejših javnih razpisov, proračunskih in drugih obvestil, predstavitev članov občinskega sveta, nadzornega odbora, odborov, komisij, vaških odborov in drugih aktualnosti iz naše občine. Pred nami je že čas velike noči, nato dan upora proti okupatorju in prvomajski prazniki. Kot leta doslej bomo tudi letos v soboto, 31. marca, organizirali čistilno akcijo v naši občini. Najtesneje bomo sodelovali z OŠ Hajdina, OŠ Breg in lovci LD Boris Kidrič Hajdina in LD Ptuj. Akcijo bodo skupno z Odborom za varstvo okolja in urejanje prostora po posameznih naseljih organizirali vaški odbori z društvi iz naselja in številnimi občani. Akcija se bo pričela na vnaprej določenih zbirnih mestih posameznih naseljih in bo vodena s strani predsednikov vaških odborov. Po končani akciji se dobimo ob 11.30 v Lovskem domu na Zg. Hajdini, kjer bomo naredili krajši rezime akcije, spregovorili o čistoči (ali nečistoči) v naših naseljih, pa tudi o posameznih več let trajajočih neuspešnih poizkusih odprave nekaterih »črnih« točk oz. nezglednih primerov posameznih naših občanov in širše. Spoštovane občanke in občani, glede na navedeno in glede na to, da nas ne bo sram povedati, od kod smo doma, vas vabim, da se v soboto zberete na zbirnem mestu ne glede na starost in vreme. (Vreme bo! Lepo ali manj lepo). Veliko naših občanov se sprehaja, kolesari in me opozarja na najrazličnejše nepravilno odložene odpadke v naši občini. Veliko teh opozoril pa slišim ravno od tistih, katerih nikoli ne vidim na čistilni akciji. Bodimo vzgled tudi pri delu, ne samo pri kritikah in opozorilih, čeprav so te v okolju skoraj vedno upravičene. Vedeti pa morate, da župan in člani občinskega sveta nismo tisti, ki hodimo naokrog in raznašamo smeti in odpadke! Onesnaževalce, ki jih v naravi zasledimo, vljudno opozorimo, da smetijo najprej ostalim, na koncu pa še najbolj sebi. Torej pri odlaganju smeti bodimo vzor najprej sebi, da nas bodo tudi drugi upoštevali. Če pa opazimo kaj resnega, nemudoma pokličimo inšpektorico za varstvo okolja Sabino Jupič, tel. št. 748 29 92. Varovanje okolja namreč ni le pravilno odlaganje in pobiranje najrazličnejših smeti in odpadkov na nepredpisanih mestih odlaganja. Varovanje okolja je tudi in predvsem varovanje naše podtalnice in zraka. Nenazadnje ali celo primerno je tudi varovanje živali in rastlin v okolju, studenčnice, ribnika v Dražencih, obrežja Drave, odvodnega kanala in drugo. Pri varovanju okolja bomo uspešni šele takrat, ko nam bo vse to prišlo v podzavest in naše vsakdanje življenje. Prihajajoči prazniki bodo lepši, če bo naše okolje čistejše, ljudje prijaznejši in nasploh počutje nas in narave skladnejše. Se veliko vsega je za zapisat. Letos bo izjemoma v času okrog 1. maja izšla še ena »izredna« številka Hajdinčana. V njej bodo objavljeni najrazličnejši razpisi in še kakšne druge aktualnosti tega časa. Vendar nikakor ne morem mimo tega, da že danes ne napovem, da je letošnji prejemnik Steletove nagrade za življenjsko delo, za vrhunske dosežke na področju restavratorstva naš vaščan, občan in 1. častni občan občine Hajdina VIKTOR GOJKOVIČ. Akademskemu kiparju in restavratorju Viktorju Gojkoviču bo nagrada Slovenskega konservatorskega društva podeljena v ponedeljek, 2. aprila, ob 12. uri na slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani. Na slovesnost nas je povabljenih tudi nekaj iz Hajdine. Nagrajencu v imenu občine Hajdina ISKRENE ČESTITKE. Več o tem pa v prihodnji številki. Želim vam vesele velikonočne praznike, čestitam k prazniku dneva upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela. Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina april 2007 HAJDINČAN Program dela in razvoja občine Hajdina za obdobje 2007 - 2010 Program je razdeljen na VIII. poglavij po prednostnem vrstnem redu s krajšimi obrazložitvami. I. VARNOST OBČANOV IN EKOLOGIJA - Nadaljevanje izvedbe prometne, signalne in druge infrastrukture. Vse v smeri povečane preventive in varnosti v cestnem prometu (pločniki razsvetljava, prehodi) in v skladu s smernicami Sveta za varstvo in preventivo v cestnem prometu. - Povečanje osveščanja občanov za zmanjšanje najrazličnejših kriminalnih dejanj, odvisnosti od droge in drugih škodljivih vplivov predvsem s poudarkom na mlajši generaciji in v skladu s smernicami Varnostnega sosveta. - Nadaljevanje najrazličnejših postopkov in del na področju vodovarstva. Nadaljevanje izgradnje kanalizacije in zamenjava še obstoječih vodovodnih salonitnih cevi. Iz razvojnih programov, ki smo jih pripravljali vse od leta 2000 dalje, bi občina Hajdina v naslednji finančni perspektivi oziroma v obdobju od 2007 do 2011 naj pridobila: - 918 mio SIT nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. - 353 mio SIT nepovratnih sredstev države Slovenije preko RRR - K temu 1.271 mio SIT težkemu vložku nepovratnih sredstev bomo morali iz občinskega proračuna zagotoviti še nekaj manj kot 200 mio SIT lastnih proračunskih sredstev. Ocenjujem, da bo ta znesek za cca 1200 mio SIT prenizek, saj iz izkušenj dobro vem, kako je umno gradbene jarke in nastala zemeljska dela izkoristit, da se položi v zemljo še vsa ostala infrastruktura - na odsekih, kjer je to možno. - S prihajajočo Uredbo o vodovarstvenem režimu in Naturo 2000 bo v naši občini poskrbljeno za boljše vodovarstvo in ohranjanje narave na območju med odvodnim kanalom HE Zlatoličje in strugo reke Drave. - Vsled tega bo na teh področjih potrebna pri kmetijski proizvodnji večja usmeritev v biološko pridelavo, kmetom pa z državnimi subvencijami, ki jih prinašata Odlok in Natura 2000, nadomestiti morebitne izpade dohodka. V sklopu Uredbe in Nature 2000 organizirati »okrogli mizi« o kmetovanju na kmetijskih površinah in drugem razvoju občine na površinah opredeljenih v I. in II. vodovarstvenem območju in na območju Nature 2000. - Nadaljevati z izgradnjo kolesarskih poti in umestiti del državne kolesarske poti od Malečnika do Gruškovja v naši občini (Zlatoličje ob kanalu - do meje z Mestno občino Ptuj). - V območju NATURE 2000 urediti vsaj eno sprehajalno poučno pot. - Izgradnja zbirnega centra za ločene odpadke v občini Hajdina. II. PRIČETEK IN ZAKLJUČEK IZGRADNJE ODSEKA AC SLIVNICA - GRUŠKOVJE IN ODSEKA HC SLOVENSKA BISTRICA - PTUJ - ORMOŽ V RAZDOBJU 2006 - 2010 (2009) Skupno z ostalimi občinami ob trasi oblikovati strokovno skupino, ki bo bdela nad vsemi določbami gradbenega dovoljenja; prav posebno nad tistimi, ki zagotavljajo zahteve okoljske zaščite in čim manj moteče življenje naših občanov. V občini smo imenovali Komisijo za odnose z V programu del občine je tudi ureditev središča v vasi Draženci, kjer so dela že od pričetka leta v polnem zagonu. Foto: TM HAJDINČAN april 2007 DARS-om, katera bo svoje delo opravljala v navezi s Komisijami v občinah ob trasi Slivnica - Draženci. III. GOSPODARSTVO - Največje možno sodelovanje lokalne skupnosti z investitorji zabaviščnega parka Megalaxija na Zg. Hajdini. Gospodarsko in ekonomsko zaposlitveno gledano je za lokalno skupnost daleč najbolj sprejemljiv tisti investitor (družba), ki gradi na lastnem zemljišču, z lastnimi sredstvi in zaposluje tukajšnje prebivalstvo. Investitor namerava v investicijo vložiti nad 100 mio EUR-ov in zaposliti nad 400 ljudi. Sinergija takšnega gospodarsko - turističnega subjekta je prav neverjetno velika in široka za ostale gospodarske panoge (kmetijstvo, storitvene dejavnosti, gostinske in prenočitvene zmogljivosti in drugo). Zaposlitvene ugotovitve: Prednosti: velike možnosti zaposlitve sedanjih brezposelnih, prezaposlitve tistih naših občanov, ki so sedaj zaposleni v oddaljenih krajih in slabo plačanih delovnih mestih. Stanje brezposelnosti v občini Hajdina: - 1999 - 260 brezposelnih - 30. 12. 2005 - 160 brezposelnih (124 Ž, 36 M) - 30. 06. 2006 - 124 brezposelnih (86 Ž, 38 M) Op. Stanje brezposelnosti je med najnižjimi v statistični regiji Podravje - proti koncu leta se vedno nekoliko dvigne. - Nadaljevali bomo z iskanjem možnosti širitve proizvodno-storitvene podjetniške cone v Slovenji vasi, Dražencih in na Zg. Hajdini (skupno z občino Kidričevo). - Moralno in drugače nadaljevali s podporo najrazličnejšim projektom storitveno proizvodnih projektov na območju občine. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OSTALO - Skrbeti za nadaljnji razvoj dejavnosti v naših društvih, njihovega premoženja in njihove infrastrukture (prednostna menjava salonitne ali drugače dotrajane kritine na objektih). - Ohranjati in nadgrajevati odnose z OS Hajdina in OŠ Breg, župnijo Hajdina, institucijami skupnega pomena, knjižnico Ivana Potrča, VVZ, OŠ Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami, glasbeno šolo in drugimi. - Ohraniti skrb za pokopališče Hajdina. Izgradnja žarnega dela pokopališča, urediti prostor za ločevanje odpadkov, dokončanje pohodnih poti, izgradnja navčka, asfaltiranje krožne ceste okrog pokopališča in ureditev parkirišč. - Dokončanje okolice PSC Hajdina. - Dokončane zobozdravstvene ambulante. - Pripraviti vse potrebno za odprtje podru- $ m žnične lekarne. - Poiskati zakonske in druge možnosti za odprtje prodajalne s spominki oziroma izdelki naših Društev žena in gospodinj. - Nadaljevali bomo sodelovanje s Karitasom Hajdina, organizacijo Rdeči križ in drugimi humanitarnimi organizacijami. - Večji poudarek predšolski vzgoji, dijakom in študentom. V. LOKALNA SAMOUPRAVA - Sprejeti spremembe Statuta in med drugim opredeliti naloge, pravice in dolžnosti VO. - V čim večji meri upoštevati predloge in pobude VO. VI. POPULACIJA PREDŠOLSKIH OTROK IN STAREJŠIH OBČANOV - Za predšolske otroke zgraditi vrtec pri OŠ Hajdina. Za potrebe vrtca in OŠ Hajdina (igralne površine, igrišča, sprehajalne poti, trim steza, parkirišča in drugo), dokupiti primerne oziroma razpoložljive površine zemljišča. Slednjega prostorsko in infrastrukturno opremiti. - Za starejše občane do konca leta 2010 izbrati prostor, kupiti primerno površino zemljišč, urediti prostorske spremembe, izdelati projekt, prostor infrastrukturno opremiti in v letu 2010 razpisati koncesijo za izbiro najugodnejšega ponudnika za Med prioritetnimi naložbami v občini je tudi dokončanje del in odprtje zobozdravstvene ambulante v PSC Hajdina. april 2007 HAJDINČAN izgradnjo Doma za starejše občane s primerno kapaciteto in vsebino za občane občine Hajdina in izven. VII. INFORMIRANJE - Aktualno ažurirati spletno stran občine Hajdina. - Glasilo Hajdinčan ni namenjeno tekočim aktualnostim - dnevnim novicam, temveč naj bo tudi v bodoče zbir dogodkov iz najrazličnejših področij življenja in dela v Občini Hajdina, od ene do druge izdaje. - CATV Gerečja vas - informiranje naj poteka kot do sedaj. Nujno prioritetno vključiti preostali del Sp. Hajdine. VIII. PLANIRANJE - Do konca leta 2008 se pripravijo smernice srednjeročnega plana razvoja občine Hajdina za razdobje 2010 - 2014. - Do konca leta 2008 se pripravi dolgoročna strategija razvoja občine Hajdina. Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina Dokončanje pločnika z JR ob mariborski cesti od meje z MO Ptuj do OŠ Hajdina. Foto: TM TERMINSKI PLAN VEČJIH INVESTICIJ V RAZLIČNA PODROČJA RAZVOJA S KRATKO FINANČNO OBRAZLOŽITVIJO LETO 2007 - Dokončanje središča v naselju Draženci - Dokončanje in odprtje zobozdravstvene ambulante v prostorih PSC - Hajdina - Dokončanje pločnika z JR ob mariborski cesti od meje z Mestno občino Ptuj do OŠ Hajdina - Pričetek in dokončanje II. faze obkanalske ceste Hajdoše (most) - Slovenja vas (most) - Nadaljevanje ureditve okolice PSC - Nakup zemljišča pri OŠ Hajdina za potrebe bodočega otroškega vrtca - Pričetek izgradnje kanalizacije (primarne) in zamenjava salonitnih vodovodnih cevi po projektih Konzorcija za zaščito podtalnice (2007-2011 ali 2012) - Pričetek del in aktivnosti za ureditev križišča in pločnikov na državni cesti Hajdina - Majšperk na odseku gasilski dom Hajdina - križišče Školiber (pričetek 2007/zaključek 2008) - Izgradnja dela JR in položitev NN vodov v naselju Skorba - Nakup zemljišča ob pokopališču Hajdina za potrebe širitve in ureditve okolice pokopališča Hajdina - Izgradnja žarnega dela na pokopališču Hajdina - Izgradnja zbiralnice za ločene odpadke pri pokopališču Hajdina za potrebe pokopališča Hajdina - Iskanje možnosti za sofinanciranje Javni razpisi (npr. reg. spodbude, posredne) in druge možnosti za nadaljevanje izgradnje sekundarne kanalizacije v občini (2007-2010) - Spremembe prostorskega plana občine Hajdina LETO 2008 - Nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo otroškega vrtca pri OŠ Hajdina - Menjava stavbnega pohištva na starem delu OŠ Hajdina - Pričetek aktivnosti za nakup zemljišča za potrebe bodočega doma starejših v občini Hajdina (2008 -20120) - Izgradnja JR ob Mariborski cesti na odseku OŠ Hajdina -Hajdoše (kapela) - Izgradnja Centra za zbiranje ločenih odpadkov za potrebe občanov občine Hajdina - Prekritje vaških in gasilskih domov, športnih objektov (salonitne plošče, dotrajana opeka) v občini LETO 2009 - Izgradnja otroškega vrtca pri OŠ Hajdina, izgradnja igrišč, igralnih in drugih površin ter parkirišč s prometno ureditvijo za potrebe vrtca in OŠ Hajdina - Prekritje strehe na starem delu OŠ Hajdina. - Asfaltiranje in preplastitve občinskih cest in javnih poti LETO 2010 - Izvedba JR za podelitev koncesije za izgradnjo Doma starejših v občini Hajdina - Izgradnja sekundarnih vodov kanalizacije v občini FINANČNA OBRAZLOŽITEV Vse v odvisnosti od možnosti letnih proračunov - investicijska sredstva, od uspešnosti prijav na JR (posredne in neposredne), odločitve na občinskem svetu in drugih dejavnikov s področja javnih financ. ZAKLJUČEK Program dela in razvoja občine Hajdina za razdobje 2007-2010 je kratek in predvideva prioritetna, nujna investicijska vlaganja s področja komunalne infrastrukture, okolja in prostora,družbenih dejavnosti in občinskega premoženja. Področje gospodarstva in kmetijstva bomo prilagajali sprotno po dejanskih prilikah in zmožnostih. Javne finance kot sestavni del lokalne samouprave so »žive finance« in se bodo spreminjale in oblikovale sprotno z vsakoletnim proračunom oz. njegovimi spremembami (rebalansi). Radoslav Simonič, župan občine Hajdina HAJDINČAN april 2007 Z zasedanja Občinskega sveta 3. redna seja občinskega sveta v januarju V mesecu januarju se je občinski svet sestal na 3. redni seji, kije bila 11. januarja 2007, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Zapisnik 2. redne seje 2. Sklep o imenovanju stalnih delovnih teles občinskega sveta občine Hajdina: - Odbor za finance in občinsko premoženje - Odbor za družbene dejavnosti - Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo - Odbor za komunalno infrastrukturo - Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora - Statutarno pravne komisije - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPVCP 3. Sklep o imenovanju v svet zavoda Osnovna šola Hajdina 4. Sklep o imenovanju v svet zavoda Glasbena šola Karol Pahor 5. Sklep o imenovanju komisij 4. redna seja občinskega sveta v februarju V mesecu februarju se je občinski svet sestal na 5. redni seji, ki je bila 15. februarja 2007, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji se je potrdil zapisnik 3. redne seje občinskega sveta občine Hajdina. Sprejeti so bili: - Sklep o razveljavitvi sklepa o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s katerim se razveljavi Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja št. 032-1-1/2006, ki je bil sprejet na 1. redni seji dne 9. 11. 2006, in sklep št. 032-1-2/2006, sprejet na 2. redni seji dne 13. 12. 2006. - Sklep o razveljavitvi sklepov o imenovanju nadzornega odbora, odborov, komisij in predstavnikov v svet zavodov, s katerim se razveljavijo že sprejeti sklepi o imenovanju nadzornega odbora, odborov, komisij in predstavnikov v svet zavodov. - Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s katerim se imenuje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- Utrinek z zasedanja občinskega sveta Foto: Črtomir Goznik nja v sestavi Slavko Burjan, Hajdoše 53/a, kot predsednik in članici Dragica Meglič, Skorba 23 in Danica Hernec, Zg. Hajdina 42/a. - Sklep, da se o predlogu proračuna za leto 2007 in leto 2008 opravi javna razprava, ki se prične 16. 2. 2007 in traja do vključno 5. 3. 2007. Člani občinskega sveta so obravnavali še naslednje točke: - Predlog Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2007 - Predlog Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2008 - Delovno gradivo Statuta občine Hajdina - Delovno gradivo Poslovnika Občinskega sveta 5. redna seja občinskega sveta tudi v februarju V mesecu januarju se je občinski svet sestal na 5. redni seji, ki je bila 27. februarja 2007, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Zapisnik 4. redne seje 2. Sklep o podaljšanju javne razprave o predlogu proračuna za leto 2007 in leto 2008 do vključno 9.3. 2007 3. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora občine Hajdina 4. Sklep o imenovanju stalnih delovnih teles občinskega sveta občine Hajdina, in sicer: - Odbor za finance in občinsko premoženje - Odbor za družbene dejavnosti - Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo - Odbor za komunalno infrastrukturo - Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora - Statutarno pravna komisija - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPVCP 5. Sklep o imenovanju v svet zavoda Osnovna šola Hajdina, 6. Sklep o imenovanju v svet zavoda Glasbena šola Karol Pahor 7. Sklep o imenovanju komisij, in sicer: - Komisija za odnose z Dars-om - Komisija za projekt Konzorcija za zaščito podtalnice - Komisija za projekt Megalaxia 6. redna seja Občinskega sveta občine Hajdina V mesecu marcu se je občinski svet sestal na 6. redni seji, ki je bila 28. marca 2007, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Zapisnik 5. redne seje, 2. Odlok o proračunu občine Hajdina za leto 2007 3. Odlok o proračunu občine Hajdina za leto 2008 4. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Hajdina za leto 2006 5. Odlok o spremembi Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine Hajdina 6. Sklep o soglasju k ceni socialno - varstvene storitve pomoči družini na domu, s katerim daje občina Hajdina soglasje k ceni socialno-varstvene storitve pomoči družini na domu v višini 3,96 evrov na efektivno uro, ki jo je predlagal Center za socialno delo Ptuj. 7. Soglasja k delovni uspešnosti direktorja in ravnateljev javnih zavodov, soglasja k delovni uspešnosti so se podelila ravnatelju OŠ Hajdina, Glasbene šole Karol Pahor, Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj, in direktorici Zdravstvenega doma Ptuj. Občinski svet se je seznanil s: - Porevizijskim poročilom o popravljalnih ukrepih pri reviziji o pravilnosti poslovanja občin v delu, ki se nanaša na požarno varnost v letih 2001 do 2005, - Trendi varnostnih pojavov na območju občine Hajdina v letu 2006. Občinska uprava april 2007 HAJDINČAN Predsedniki in člani vaških odborov Če kdo te vpraša, »s kod s' pa ti doma« ... Naselje DRAŽENCI Anton KAUČEVIČ - predsednik, Draženci 29/a Zdenka GODEC - članica, Draženci 21/d Anton KIRBIŠ - član, Draženci 78/a Anton CESTNIK - član, Draženci 21/b Dušan ČERNENŠEK - član, Draženci 34/a Naselje GEREČJA VAS Marjan ROZMAN - predsednik, Martin TURK - član, Štefan LUKAS - član, Magda INTIHAR - članica, Franc DREVENŠEK - član, Gerečja vas 57 Gerečja vas 6 Gerečja vas 73 Gerečja vas 9/a Gerečja vas 39 Naselje HAJDOSE Vladimir ABRAHAM - predsednik, Hajdoše 66/a Janko ŽUMER - član, Hajdoše 66 Hilda BEDRAČ - članica, Hajdoše 43 Leopold VALH - član, Hajdoše 8/a Alojz BEDRAČ - član, Hajdoše 67/a Naselje SLOVENJA VAS Franc ŠKRINJAR - predsednik, Angela MLAKAR - članica, Henrik ŠLAMBERGER - član, Rudi SAGADIN - član, Miran CVILAK-član, Slovenja vas 47/a Slovenja vas 58 Slovenja vas 11 Slovenja vas 35 Slovenja vas 27 Naselje SKORBA Zlatka STRMŠEK - predsednica, Skorba 36/c Damjan MEGLIČ - član, Skorba 23 Franc HAZIMALI - član, Skorba 26 Janko TURNŠEK - član, Skorba 29 Terezija MIRKOVIČ - članica, Skorba 36/b Naselje SP. HAJDINA Ivan MAHER - predsednik, Aleš MENHART - član, Frenk VRBNJAK - član, Ivan AMBROŽ - član, Franc ZUPANIČ - član, Sp. Hajdina 17/b Sp. Hajdina 73/a Sp. Hajdina 66 Sp. Hajdina 14/a Sp. Hajdina 25 Naselje ZG. HAJDINA Roman ŠTUMBERGER - predsednik, Zg. Hajdina 182 Franc PLAVEČ - član, Zg. Hajdina 132/a Franc VOGRINEC - član, Zg. Hajdina 67 Zlatko KONDRIČ - član, Zg. Hajdina 17 Jože KAMPL ml. - član, Zg. Hajdina 104/č ¥ judje se trudimo, da JL^imamo lepo vzdrževane hiše, skrbimo za urejenost svoje okolice in veseli smo, kadar se ob njej ustavljajo mimoidoči obiskovalci. Kaj pa izven naših ograj? Ali to več ni naša okolica? Veliko ljudi pozabi, da mora biti urejen celoten kraj, v katerem živimo in da je kdaj pa kdaj potrebno očistiti tudi okolico izven svojih dvorišč in poskrbeti za obnovo že obstoječega, ki je last vseh vaščanov. Z veseljem omenimo ime svojega kraja, ko nas tujec vpraša: »Od kod si pa ti doma?« saj vemo, da je kraj lepo urejen in da smo k temu pripomogli tudi mi. K urejenosti vasi, kot tudi vsem dogajanjem na vasi pa v veliki meri prispevata složnost in dobra volja ljudi. Šele ko to dosežemo, so vidni uspehi. PREDSEDNIK VAŠKE SKUPNOSTI GEREČJA VAS SAM POSKRBEL ZA NOVO PODOBO ZAJŠKOVE KAPELE In po složnosti so dobro znani vaščani Gerečje vasi, kar nam iz leta v leto tudi dokazujejo. Na osrednji prireditvi ob 8. prazniku občine Hajdina so že drugič prejeli priznanje za najlepše urejeno vas. Na to so zelo ponosni in trudili se bodo, da bo vas še lepša. Zajškova kapela v Gerečji vasi naj bi bila obnovljena do velike noči. HAJDINČAN april 2007 Pred bližajočimi se velikonočnimi prazniki niso poskrbeli le za čiščenje svojih domov, poskrbeli so tudi za celotno vas, predsednik vaške skupnosti Marjan Rozman pa se je odločil, da v lastni režiji poskrbi za lepši izgled vaške - Zajškove kapele. Z delom je že pričel, rad pa bi ga dokončal do »žegna-nja«, ko bo blagoslov velikonočnih jedi, ki poteka vsako leto v tej kapelici. KAPELICA V DRAŽENCIH -UREJAJO VAŠKO SREDIŠČE Za lepši izgled svojega kraja so poskrbeli tudi v Dražen-cih, za kar ima velike zasluge domačin in svetnik občine Hajdina gospod Ivo Rajh. Odločili so se, da uredijo središče vasi, katerega jedro je vaška kapelica. Vaško središče je bilo do sedaj bolj športnega značaja, zato so športno igrišče prestavili za dom krajanov, kapelico pa v sredino krožišča. Na zelenico okoli kapelice bodo postavili klopi, za lepo urejene cvetlične gredice pa bodo poskrbele dra-ženske gospodinje, ki so zanje skrbele že do sedaj. Seveda je potrebno še veliko dela, preden bo vaško središče v celoti dokončano in urejeno. Najprej bi radi dokončali kapelico vsaj do takšne faze, da bi lahko blagoslov velikonočnih jedi bil že v njej. Trudijo se in upajo, da jim bo to tudi uspelo. Uspelo jim bo še več, saj imajo prave ljudi na pravem mestu in počasi se bodo uresničile tudi želje ženskam iz Društva gospodinj, ki imajo ob svojem znaku - kmečka peč s kruhom, zapisan slogan: »Se mnogo na vasi potrebno bo storiti, da življenje vredno bo živeti!« JL Povsem nova pa je tudi podoba središča vasi Draženci, kjer so kapelico predstavili na bolj primerno mesto. Foto: JL 1. MAREC - SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE Na Hajdini letos osrednji dogodek Spodnjega Podravja ^Xbčina Hajdina je bila na zadnji februarski dan gostiteljica letošnje proslave ob svetovne dnevu Civilne zaščite za območje Spodnjega Podravja, na kateri sta zbrane nagovorila hajdinski župan Radoslav Simonič in namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel, ki je v svojem nagovoru med drugim spomnil, da naravne nesreče in mikrokli-matske spremembe spreminjajo svet. Dervodel je zbranim dejal, da živimo v izredno dinamičnem času, polnem sprememb in najrazličnejših dogodkov, ko smo vedno bolj odvisni od naravnih in drugih nesreč. Na mnoge žal ne moremo vplivati, je poudaril Dervodel ter dodal, da pa se premalo zavedamo, da je za veliko večino teh nesreč kriv prav človek s svojim neodgovornim odnosom do narave. Mikrokli-matske spremembe so pričele spreminjati svet in povzročajo vedno nove, hujše naravne nesreče. Vse večji in težje obvladljivi so požari, vse hujši vetrovi, tajfuni, orkani, vse debelejša in vse bolj uničujoča je toča, vse več pa je tudi poplav, ki so Utrinek s prireditve. Foto: Martin Ozmec (Štajerski tednik) april 2007 HAJDINČAN posledica segrevanja ozračja. Da so te nesreče postale del našega vsakdana, je še spomnil Dervodel, zato jih po njegovem moramo znati vgraditi v naše življenje, moramo se z njimi seznaniti in se usposobiti, da jim bomo čim bolj kos in da bomo sposobni posledice čimprej omiliti in odpraviti. V nadaljevanju je Dervodel dejal, da so na Upravi za zaščito in reševanje v minulih dveh letih precej spremenili celotno zakonodajo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in jo uskladili tudi s sodobnimi trendi. Sicer pa se je vsem reševalcem, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja ob tej priložnosti toplo zahvalil za njihovo nenehno pripravljenost, humanost in požrtvovalnost ter jih pozval, da s poslanstvom nadaljujejo s prav takim zanosom in strokovno usposobljenostjo. Na slovesnosti sta poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje Drago Klobučar in vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS Jože Korban pripadnikom in sodelavcem CZ v znak zahvale za njihovo humano delo podelila žlahtne znake CZ. Bronasti znak CZ so prejeli Marjana Cafuta, Branka Gagič, Emil Senčar, Jožef Kancler, Darko Skok, Marjan Kokol in Dragomir Murko Srebrni znak CZ: Ida Stibler, Janez Irgl in Zvonko Glažar Zlati znak CZ: dr. Darinka Fakin in PGD Središče ob Dravi TM MARJANA MAHORIČ DOBITNICA PLAKETE CZ Slavnostni gost na Hajdini Branko Dervodel je v imenu URSZR plaketo CZ letos izročil Ptujčanki Marjani Mahorič, ki je že vrsto let pogumna in zelo požrtvovalna članica PGD Ptuj. za seboj pa ima že več kot 1600 intervencij in pravi, da še ne odnehala kar tako. Spoštovane pripadnice in pripadniki CZ, reševalci in reševalke, vsem vam še posebej iskrena čestitka ob tako pomembnem dnevu, ko se zavedamo tudi dejstva, da lahko računamo na vas, na vašo srčnost in vaše izkušnje. Hvala vsem za nešteta hrabra dejanja in hvala vsem tistim, ki pogosto ostajate neopaženi, zelo dobro pa poznate in spoštujeta načela, da je človeku v stiski treba pomagati vedno in povsod. Hvala iz srca! ZVONKO GLAŽAR - DOBITNIK SREBRNEGA ZNAKA CZ RS Aktivno deluje kot poveljnik civilne zaščite občine Hajdina in hkrati opravlja funkcijo poveljnika Območne gasilske zveze Ptuj. Njegova funkcija pri izvrševanju nalog civilne zaščite je prerasla povprečno izvajanje nalog pri preprečevanju nesreč, zaščiti pred naravnimi nesrečami in pomoči ob nesrečah ter pri sanaciji posledic ob nesrečah. Ves čas je zelo aktivno sodeloval na področju izvajanja ključnih strategij in taktik v primeru ureditve prostora in naselij za zaščito in reševanje v občini Hajdina. V času svojega udejstvovanja je vzpodbujal preventivno delovanje. Z njegovim nadpovprečnim vložkom v delu civilne zaščite se je bistveno povečala operativnost in učinkovitost celotnega sistema varstva pred naravnimi nesrečami v občini Hajdina. Zaradi njegovega prepoznavnega dela v civilni zaščiti občine Hajdina ga je župan predlagal za priznanje CZ. V občini ob slovenskem kulturnem prazniku U ot vsako leto je tudi tokrat lXZveza kulturnih društev občine Hajdina organizirala proslavo, tokrat v gasilskem domu Slovenji vasi. V tem naselju zato, ker se vsako leto srečujemo v drugem naselju občine, slavnostni govornik na proslavi pa je bil župan Radoslav Simonič. »S PRAZNOVANJEM KULTURNEGA PRAZNIKA SLOVENCI IZRAŽAMO SVOJ ODNOS DO KULTURE, DO NARODNOSTNE IDENTITETE« JE V NAGOVORU POUDARIL ŽUPAN SIMONIČ Odnos do kulture, do narodove ^besede in do kulture širše je še posebno pomemben za manjše narode in za narodnostne manjšine, ki živimo ali živijo v družbi večjih narodov oziroma narodnostnih skupnosti. Ta praznik državne, lokalne in druge institucije izkoristijo, da izrazijo pohvalo in čestitajo vsem kulturnim delavcem. Na državni ravni izberejo najvidnejše predstavnike kulturnega življenja iz preteklega ali polpreteklega obdobja in jim ob tej priliki izrečejo pohvale in izročijo priznanja. Letošnja dobitnika Prešernove nagrade sta skladatelj in pianist Janez Matičič ter dramski in filmski igralec Radko Polič - Rac. Bit razvoja in obstanka slovenske kulture v skoraj vsak dan spremenjenih pogojih življenja je v nas samih. Navsezadnje je bistvo v kulturi naših medsebojnih odnosov in zgledu mlajšemu rodu. Iz leta v leto se srečujemo z vse starejšo populacijo na področju kulture v občini. Zato se ob priliki letošnjega kulturnega praznika obračam na mlajši rod, da del svojega prostega časa namenijo tudi kulturni dejavnosti, in sicer tisti, ki jih veseli. V naših društvih vas bodo starejši z veseljem sprejeli v svoje vrste in vam nudili vso potrebno pomoč. Mladi, storite to čimprej, kajti jutri bo mogoče že prepozno, da ne bi naša kulturna dediščina, naša lokalna identiteta ali zelo lepa naša narečna slovenščina in drugo potonilo v pozabo. Na državi je naloga, da ohrani sloven- sko kulturno identiteto, na nas v občini Hajdina pa je, da obdržimo sedanje stanje in ga v naslednjih letih še nadgradimo. Za vse do sedaj opravljeno delo na kulturnem področju v naši občini se zahvaljujem prav vsem, ki ste temu področju dodali svoj prispevek, mlade pa vabim k sodelovanju. Prav tako se zahvaljujem občanom, ki obiskujete najrazličnejše prireditve v občini, kajti aplavz za vložen čas in trud je najlepša zahvala in priznanje za delo kulturnikov. Zahvaljujem se ZKD - Hajdina za opravljeno delo v minulem obdobju, ob kulturnemu prazniku pa čestitam vsem vam, ki se s kulturo v naši občini ukvarjate, kot tudi vsem občanom naše občine.« (Objavljamo le povzetek nagovora župana R. Simoniča ob letošnjem 8. februarju.) V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Hajdina, Ula Šegula, ljudske pevke KPD Hajdina in KD Skorba, svoje pesmi so brale Olga Vidovič, Terezija Golob in Marija Markovič. S frajtonarico je zaigral in še zapel član Štajerskih frajtonarjev, KD Hajdoše, Zajc Sandi. Zapeli so tudi pevci MoPZ PGD Hajdoše. Predsednik Zveze kulturnih društev Ivan Ogrinc se je zahvalil vsem nastopajočim in prav vsem, ki v naši občini delujejo v raznih sekcijah, teh občanov je okrog tristo. Zahvalil se je tudi vsem, občinskim organom in županu, ki kulturno dejavnost finančno podpirajo, saj prav s tem omogočajo vedno bolj kvalitetne programe v naših kulturnih organizacijah. Po sklepu, Upravnega odbora ZKD občine Hajdina, naj bi vsako leto ob kulturnem prazniku podelili priznanja za vestno delo, v kulturni dejavnosti občine, sekcijam ali pa posameznikom. Na letošnji proslavi so priznanje prejeli Ljudske pevke KPD Hajdina, ob 10-letnici prepevanja in ohranjanja slovenske ljudske pesmi, Alfonz Strnad, predsednik KD Hajdoše, za uspešno delovanje Štajerskih frajtonarjev, ter Ljudske pevke, KD Skorba ob 10-letnici prepevanja in ohranjanja slovenske ljudske pesmi. Priznanja je podelil, predsednik Zveze kulturnih društev občine Hajdina Ivan Ogrinc in vsem dobitnikom priznanj zaželel veliko uspešnega dela tudi v bodoče. TM april 2007 PREGLEDNIK KULTURNIH DOGODKOV SKORBA Januar 2007 Odrasla gledališka skupina je s komedijo T. Partljiča »Gospa poslančeva« gostovala v različnih krajih izven naše občine. Ljudske pevke so pele na Hajdini na prireditvi »S pesmijo v novo leto« in v Sloveniji vasi ob luščenju bučnic. Februar 2007 Kulturno društvo je izpeljalo redni občni zbor, Ljudske pevke so sodelovale v oddaji Fonoteka na RTV Maribor, gledališka skupina pa je gostovala v različnih krajih in še tretjič v domači dvorani v Skorbi. Marec 2007 Otroška gledališka skupina je z igrico »Zakaj kokoši živijo na zemlji« premierno igrala na Območni reviji otroških gledaliških skupin na Grajeni in na domačem odru ob proslavi materinskega praznika. Ljudske pevke so pele na Hajdini na občnem zboru Društva žena in deklet ter na promociji kasete in CD-ja ljudskih pevcev KPD Hajdina. Člani kulturnega društva so pripravili proslavo ob materinskem prazniku. HAJDINA Januar 2007 Ljudske pevke in pevci so peli na prireditvi »S pesmijo v novo leto«, obeležili pa so tudi 10. obletnico delovanja ljudskih pevk. Marec 2007 Moški pevci so pripravili promocijo kasete in CD-ja v dvorani upokojencev na Hajdini. HAJDOŠE Januar 2007 Člani kulturnega društva so organizirali že tradicionalni po-novoletni koncert na ptujskem gradu z naslovom »Štajerska frajtonarica«. Februar 2007 V tem mesecu so člani pripravili letni občni zbor društva. Marec 2007 KD Valentin Žumer je organiziralo izlet v Planico na ogled svetovnega prvenstva v smučarskih skokih. DRAŽENCI Januar 2007 Člani dramske sekcije so premierno postavili na oder Črno komedijo avtorja Petra Shaferja. Marec 2007 V mesecu marcu so člani kulturnega društva skupaj z ostalimi društvi in vaškim odborom pripravili proslavo ob materinskem prazniku. ZKD HAJDINA Februar 2007 Zveza kulturnih društev je izvedla proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila v Sloveniji vasi. Marec 2007 V tem mesecu je zveza izpeljala redno letno skup- ščino. april 2007 HAJDINČAN Na Hajdini dobrodelni kulturni večer za pogumno Mojco Sagadin obrodil sadove Želim si, da bi bil to večer, na ^katerem bi bili vsi srečni,« je v pozdravnem nagovoru dejala ljubiteljska slikarka Cecilija Bernjak, pobudnica za dobrodelni kulturni večer v marcu, ki ga je izpeljala ob pomoči prizadevnih članov KPD Stane Petrovič Hajdina. Bila je to še ena od priložnosti, ko so ljudje lahko darovali za pogumno najstnico Mojco Sagadin iz Kungote, ki jo čaka zahtevno zdravljenje v Ameriki. Ob tej priložnosti je slikarka Bernjakova na ogled postavila kar nekaj svojih všečnih likovnih del, izkupiček od prodaje pa v celoti podarila Mojci Sagadin in njeni družini. Mojca v družbi s pevko Sany iz Zavrča, ki je s svojim nasmehom in glasom osvojila publiko na Hajdini. Foto: TM Nobena stuar ne naredi čloueka močnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je storil za nekoga najboljše, kar je zmogel. Bernjakova, po novem Hajdinčanka, pa v svojem uvodnem nagovoru ni mogla mimo Hajdine in njenih ljudi, za katere pravi, da so izredno pozitivni, okolje tukaj pa da jo zelo sprošča in ji daje energije za ustvarjanje. Tako kot za marsikaj v življenju se je tudi za projekt prodajne razstave odločila povsem mimogrede, saj je enostavno začutila, da mora dati slike v svet, z velikim veseljem pa želi pomagati pogumni Mojci in njeni družini. »NI NAS STRAH, SAJ IMAMO OKROG SEBE VELIKO PRIJATELJEV, KI NAS SPODBUJAJO IN NAM VLIVAJO UPANJA ...« Slikarko in prav vse, ki so kakorkoli pomagali pri dobrodelni prireditvi, je nagovoril tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je ob tej priložnosti Mojci znova zaželel uspešno zdravljenje z željo, da bi uspešno prebrodila vse življenjske mejnike. Malo presenetljiv in hkrati čudovit pa je bil kratek HVALA VSEM ZA POMOČ A&R Cartl, bar Club Carocan, bar Ena zvezda, bar Venezia, frizerski studio Violeta, mesnica Turnšek, cvetličarna Vesna. Franc Rihtarič ml., Vrtnarstvo Zupanič, Spela Huzjan, Gorazd Dobnik, Majda Korošec, Nataša Stum-berger, Matija Brodnjak, Andrej Kokol in Družba radio-tednik Ptuj. Za pogostitev so poskrbele: Ljudske pevke s Hajdine, Društvo žena in deklet občine Hajdina in Mojčina mama Magda Sagadin. nagovor Mojčinega očeta Ivana, ki je dejal, da pri njih bolezen traja že 12 let, pa vendar jih ni strah, saj se zavedajo, da imajo okrog sebe veliko prijateljev, ki jih spodbujajo, podarjajo tople besede in vlivajo upanja. Za vse to so Sagadinovi še kako hvaležni, saj Mojci želijo zares najboljše. Prav vsak evro pa gre za njeno zdravljenje v Ameriki, ki je že čisto blizu. VSAK JE PODARIL DELČEK SEBE Mladi hajdinski kulturniki Sanja in Anja Muršec, Leja Topolovec, Urška in Rok Stum-berger, Katja Markež in Sebastijan Dobnik so poskrbeli za prijeten program, nastopile so tudi hajdinske ljudske pevke, harmonikar Timi Sitar in mlada pevka Sanela Ožinger- Sany iz Zavrča, bili pa so tudi taki, ki so dodali svoj sponzorski prispevek. In kot je ob koncu dejala Sanja Muršec, vsak je podaril delček sebe, za lepšo in svetlejšo prihodnost Mojce Sagadin. TM Svojo prvo sliko je Cecilija Bernjak predala Romanu Stumbergerju, aktualnemu hajdinskemu kletarju. Mojca s slikarko Cecilijo Bernjak, očetom, sestro, prijatelji in Sanjo Muršec, ki nas je skozi kulturni večer popeljala z nekaj življenjskimi mislimi, sama pa v priprave vložila veliko truda, ker je želela in želi pomagati oboleli Mojci. E3 HAJDINČAN april 2007 Mlada gledališka ekipa se predstavlja z malce drugačno komedijo ^Pgledališko igro Črna komedija £aangleškega avtorja Petra Shaf-ferja seje takoj po novem letu (natančneje 20. januarja) na odru vaškega doma Draženci uspešno predstavila mlada domača ljubiteljska gledališka skupina. Predstava nikakor ni burka v pravem pomenu besede, temveč malce drugačna komedija v stilu angleškega humorja in s pridihom grotesknosti, je razbrati že iz gledališkega lista. Občinstvo je bilo navdušeno, tudi na gostovanjih pa so igralsko ekipo z režiserjem Aljažem Godcem več kot odlično sprejeli. Mladi režiser KD Draženci, ki smo ga na odru že lahko videli, se je tokrat prvič spoprijel z režiserskim delom in mnoge prav gotovo presenetil. Ob sebi je uspel zbrati mlado ekipo gledaliških navdušencev, zanimivo, skoraj vse igralce brez posebnih odrskih izkušenj, ki pa jim je še pred 40. vajo uspelo pripraviti več kot dobro premierno uprizoritev. Po njej je Aljaž Godec dejal, da se kot režiser zaveda določenih napak, ki jih bodo do prihodnjih gostovanj, načrtujejo jih tudi širše po Sloveniji, prav gotovo izpili in dodelali. Pohvalil je tudi igralsko ekipo, saj so po njegovem predstavo zelo korektno odigrali in jih bo po njegovem v prihodnje še mogoče videti blesteti. In ker je to amaterska gledališka skupina, ji lahko oprostimo tudi majhne napake, ki pa jih občinstvo mnogokrat spregleda, seveda pa si zaslužijo vse čestitke za trud in neizmerno voljo po gledališkem ustvarjanju. Mlada igralska zasedba KD Draženci pred novimi odrskimi izzivi LETOŠNJA PREDSTAVA POSVEČENA TUDI 10-LETNICI KULTURNEGA DRUŠTVA Z igro Črna komedija, ki je že mnogo let nazaj ob premierni uprizoritvi v Narodnem gledališču v Londonu doživela velik uspeh, so se draženski gledališčniki resno spoprijeli. Gledališko delo z malce nenavadnim naslovom se jim je zdelo dovolj drugačno od istih predstav pred leti, ki so v Dražencih že doživele velik uspeh pod vodstvom različnih režiserjev; od Alojza Matjašiča do Milana Čemela. Godec pravi, da predstava ni burka in da tega tudi niso hoteli, komedija pa temelji na sofistici- ranem, inteligentnem humorju, s čimer so želeli porušiti bariere, ki sojih vsi postavljali s prejšnjimi komedijami. Vse dosedanje veseloigre in komedije, če malo pobrskamo po spominu, so bile bolj preproste in morda manj zahtevne, ob letošnji 10-let-nici KD Draženci pa so v društvu želeli tudi nekaj drugačnega in s tem prepričati občinstvo. Potem ko jih je že sprejelo domače občinstvo in tudi tisto na gostovanju, pa je po besedah Godca njihov osnovni namen dosežen. Tudi sam scenarij ima v sebi nekaj posebnega, spekter raznolikega humorja, v osnovi pa naj bi bil kritika družbenih in ljubezenskih odnosov, kritika karakterjev. A ko se izklopijo luči in nastane tema, šele takrat se razkrije pravi karakter vseh sodelujočih, torej njihova prava podoba, in kar vabijo, da se jim pridružite v temi. Čestitka celotni ekipi in želimo jim novih uspehov na odrskih deskah! TM Utrinek iz predstave na domačem odru. Foto: Srečko Trstenjak V ČRNI KOMEDIJI NASTOPAJO Benjamin Mavrin (Damijan Zagoršek), Karmen Perko (Tanja Godec), gospodična Furlanova (Viktorija Petrena), polkovnik Perko (Danijel Noterzberg), Viktor Varga (Aljaž Godec), Lea (Katja Svenšek), Ivan Menjalo v (Samo Kozoderc), Aleksej Nikolov (Aleš Prapotnik). Režiser je Aljaž Godec, Elvira Janžekovič in Mateja Feguš sta šepetalki, za glasbo pa skrbi Matjaž Godec. april 2007 HAJDINČAN Terezija Golob iz Dražencev predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Moje rime TJrva misel o tem, da bi nekoč Sl izdala zbirko pesmi, se je Tereziji Golob iz Dražencev porodila pred več kot petimi leti, ravno v času, ko je bil v Mariboru na obisku papež Janez Pavel II. Potem so se pesmi kar rojevale ena za drugo in nabralo se jih je za celo zbirko, ki je luč ugledala še pred koncem lanskega leta. V domačem kraju so zbirko pesmi svoje vaš-čanke že javno predstavili in pesnici s tem še polepšali božično-novoletni čas, mi pa smo jo obiskali na njenem domu v Dražencih. V zbirki Moje rime lahko povsem na koncu preberemo tale drobec iz avtoričinega življenja: »Med šivanjem se ji že dolga leta rojevajo misli različnih rim, katere je sproti zapisovala, a komaj sedaj uspela zapisati na enem mestu - v prijetni knjižici. Terezija je po značaju vesele narave, tragedij ne mara. Piše preprosto, a v vsaki njeni pesmi je nekaj resnice. Trenutno življenje ji omogoča, da počne to, kar si sama najbolj želi, med tem je tudi branje.« BABICA, KI ZNA ŠIVATI, PEČI ODLIČEN KRUH, IMA RADA ROŽE IN ZELIŠČA, OBOŽUJE BRANJE Življenje Terezije Golob, ki od lanske jeseni nosi že sedem križev, še zdaleč ni bilo lahko. A njena neverjetna dobra volja, veselje do življenja in misel, da je nekje nekdo, ki bo z veseljem prebiral tudi njene preproste rime, ji je dalo volje do ustvar- PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE TEREZIJE GOLOB Na predstavitvi pesniške zbirke se je zbralo veliko domačinov in drugih, program pa so popestrile še Gmajnarice iz Hajdoš, ženska vokalna skupina Fortuna DPD Svoboda Ptuj in domači otroci ob spremljavi instrumentov. Zanimiva pa je bila tudi razstava izdelkov, ki so jih otroci izdelali v poletnih in zimskih otroških delavnicah. Domače društvo gospodinj je poskrbelo za sladke dobrote po prireditvi. Saška Serec janja. Poklic šivilje, ki se mu še danes tu in tam rada posveti, ji nikoli ni bil dovolj, Terezija se je z veliko vnemo posvečala svojim šestim vnukom, zmeraj se je dobra znašla v kuhinji, zato ni naključje, da je za svoj domači kruh prejela tudi že kipec kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij, tu so še rože, pa zdravilna zelišča in branje, brez katerega ne mine njen vsakdan. PESEM MATERI JE ŠE ZMERAJ TEREZUINA NAJLJUBŠA V pesniški knjižici, h kateri naj bi ji veliko vzpodbud dala tudi hajdinski župan Radoslav Simonič in predsednik zveze kulturnih društev v hajdinski občini Ivan Ogrinc, pa je Tereziji uspelo zbrati natanko 80 pesmi, nekaj pa jih je še prihranila morda za drugo zbirko, za katero prav tako ne skriva želja. Tudi v občinskem glasilu Hajdinčan je objavila nekaj svojih pesmi življenja, že 20 let pa ostaja zvesta domačim gasilcem, saj jim vsako leto za koledar podari nekaj izbranih verzov. Tudi naslov za zbirko Moje MATERI Najlepšo pesem pojem materi, ki je vzgojila otroke tri. Ponosna je bila na njih, v dejanju, v mislih je bila pri njih. Lepo jih mati je učila, kruha v roke jim je delila. Za kruhek se pokrižajte in Bogu se zahvalite. Prišli so otroci v resna leta, vsak si svojo gnezdo spleta. Z veseljem jih je gledala, Bogu jih je priporočala. Vsi po vrsti so odšli, materi so se zahvalili. Bog blagoslovi mati vas, ki skrbeli ste za nas. Terezija Golob Terezija Golob je na naslovno stran svoje knjige uvrstila še lilije, njej najljubše rože. Foto: TM rime je bil Terezijina ideja, saj, kot sama pravi, so ji rime od nekdaj najbolj pri srcu in zdi se ji, da se na tak način tudi najlažje izpove. Piše preproste pesmi, take, kot je ona sama, še vedno pa ji je najbolj pri srcu pesem Materi, ki se ji zdi tako zelo posebna in enkratna. Za manjše popravke Terezijinih pesmi je poskrbela slavistka Ida Markež, stiskali pa so knjižico v Ptujski tiskarni, v Terezijinem domačem kraju so ji ob izdaji in predstavitvi priskočili na pomoč v kulturnem društvu in društvu gospodinj. Vsem, pravi, da je zelo hvaležna, ne bo pa pozabila svojih domačih, prijateljev, znancev in krajanov, ki so se z veseljem odzvali na njeno povabilo in v prazničnem decembru z obiskom počastili »rojstvo« njene prve zbirke pesmi. Terezija je prepričana, da je to dokaz, da jo imajo ljudje radi in to je čudovit občutek, zanjo nikoli pozabljen in tudi zaradi tega je sedaj še bolj srečna. In če bo zdravje, če bo volja, potem bo napisala pesmi še za eno knjižico, obljublja Terezija, ki ji idej in časa za pisanje še zdaleč na bo zmanjkalo. Gospe Tereziji Golob tudi naša čestitka! TM HAJDINČAN april 2007 NA HAJDINI ŽE TRADICIONALNA PRIREDITEV »S PESMIJO V NOVO LETO« in jubilejnih 10 pevskih let hajdinskih jrajlic ¥ Tdvorani gasilskega doma na Haj-V dini so prvo soboto v novem letu znova posvetili lepi slovenski pesmi in že tradicionalnemu druženju ljudskih pevcev in pevk pod naslovom S pesmijo v novo leto. Druženje je pripravilo KPD Stane Petrovič Hajdina, ob tej priložnosti pa so nazdravili še majhnemu jubileju - 10-letnici delovanja skupine ljudskih pevk s Hajdine, poznanih tudi po imenu haj-dinske frajlice. Med obujanjem spominov je bilo slišati, da so se pevke na Hajdini prvič dobile na skupnih vajah sredi decembra 1996 in to na pobudo Ljube Cafuta in Maksa Kampla. In takrat se je začelo zares, saj so že takoj januarja 1997 imele svoj prvi javni nastop na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Zavrču. Pevke so potem postale neraz-družljive in v desetih letih skupaj nanizale natanko 226 nastopov. Med njimi nekateri še posebej izstopajo, kot denimo tisti pred leti v slovenskem parlamentu, ko so Ob 10-letnici hajdinske pevke zbrane skupaj, z njimi pa tudi gospa Ljuba Cafuta, ki s pevkami zaradi težav z zdravjem zadnje leto več ni vadila in nastopala. Uspeha se je veselila skupaj z njimi. se srečale tudi s takratno prvo damo Slovenije Štefko Kučan, nastopile so tudi ob odprtju svetovne razstave jaslic v Ljubljani, pa na bralnih uricah z Manco Košir, vse do danes pa so ljudske pevke s Hajdine s pesmijo pospremile vrsto kulturnih in drugih pomembnih občinskih prireditev ter dogodkov. Prav na vse so ponosne in jih imajo skrbno zapisane v kroniki, kjer tudi piše, da so nekaj let nazaj izdale prvo in za zdaj edino kaseto in zgoščenko, vse pesmi, kijih prepevajo, pa so zares ljudske, izvirne in nekatere že skoraj iz pozabe vzete. Za ohranjanje ljudskih pesmi je v skupini vrsto let skrbela Ljuba Cafuta, ki se je spomnila še mnogih iz svojih mladih dni, pa tudi Marta Sitar in ostale pevke so kje izbrskale kako in jo prinesle s seboj na vaje. Zanimivo je tudi, da se vsak teden dobivajo na vajah, in to kar pri Marti Sitar na Zg. Hajdini, saj ob pesmi najdejo Hajdinske pevke rade nastopajo povsod tam, kjer je veselo, tudi čas za prijeten so pa tudi ponosne na priznanje Zveze kulturnih društev v pogovor in iskreno občini Hajdina, ki so ga prejele ob letošnjem slovenskem prijateljstvo, kulturnem prazniku. Foto: TM PEVKE TUDI DOBITNICE GALLUSOVIH ZNAČK Za dolgoletno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti je Petrovičeva hajdinskim pevkam podelila tudi jubilejne Gallusove značke: Ljuba Cafuta in Karolina Korošec sta prejeli srebrni Galulusovi znački, Marta Sitar, Rozika Cestnik, Marijana Veronek in Olga Nahberger pa so dobitnice bronastih Gallusovih značk. NAJ »PRIDE IZ POZABE« ŠE KAKA LJUDSKA Za dosedanje zavzeto delo pri ohranjanju kulturne dediščine se jim je na jubilejni prireditvi posebej zahvalil hajdinski župan Radoslav Simonič ter jim zaželel, da iz pozabe »potegnejo« še kako pesem, Viktorija Dabič, predsednica društva Zreli vedež, pa se je pevkam zahvalila za njihove nastope na skupnih druženjih in jim obenem ob pesmih zaželela še veliko radosti in veselja. Pevkam sta posebej čestitala še predsednik DU Hajdina Anton Cestnik in predsednik KPD Hajdina Dejan Šlam-berger, Nataša Petrovič, vodja sklada za kulturne dejavnosti na Ptuju, pa je pevkam poleg iskrenih čestitk zaželela še veliko pevskih srečanj in novih priložnosti, ko bodo spet podeljevali jubilejne značke. Slavljenkam - ljudskim pevkam s Hajdine so se na prireditvi S pesmijo v novo leto še pridružili: ljudske pevke iz Skorbe, Štajerski koledniki, pevke podeželske mladine Ložnica, mešani pevski zbor iz Gere-čje vasi, ljudske pevke iz Sel, ljudski pevci s Hajdine, pevke Druge pomladi iz Kidričevega, ljudski pevci iz Grajene, ljudske pevke iz Sestrž, Gmajnarice iz Hajdoš, pevke DPD Svoboda Ptuj, Uroš Sagadin in v velikem številu še cerkveni pevski zbor fare sv. Martina na Hajdini. TM april 2007 HAJDINČAN Ljudski pevci s Hajdine imajo svoj prvi glasbeni projekt Sedem pevcev, ki preprosto radi prepevajo in pesmi podarjajo tudi drugim. Foto: A. Cestnik |^4Tetod Matjašič, Anton Zajšek, i.”S.Janko Kirbiš, Janez Topolovec, Franc Koren, Janko Letonja in Maks Kampi so člani pevske druščine s Hajdine in marca letos so se v svojem kraju ponosno predstavili tudi s prvim glasbenim projektom, izdali so zgoščenko in kaseto z naslovom Veselite se prijat'li. Na glasbenem izdelku je 12 ljudskih pesmi in vse te pevci simbolično podarjajo svojim zanamcem z željo, da ljudska pesem ne bi nikdar zamrla. Prva druženja ob pesmi so pričeli leta 1993, takrat jih je bilo še devet, vmes so se člani malo zamenjali, od nekaterih so se tudi poslovili za zmeraj, a skupina je na srečo ohranila trdno vez in sedaj so se ustalili, glasovno se kar ujemajo. Tako pravi Maks Kampi, ki je nekakšen duhovni oče in vodja skupine, tisto bolj strokovno plat pa so v zadnjem obdobju prepustili gospe Silvi Kajtezovič. Z njenim prihodom se je v skupini tudi kaj spremenilo, nam zaupa gospod Maks, predvsem je gospa Silva med pevce vnesla nekaj več reda in zavzetosti, skratka, vzela jih je v roke in slišati je, da zdaj pojejo veliko bolj z občutkom. Za skupna druženja so si pevci izbrali četrtke, ko se dobijo v kulturni dvorani na Hajdini in tam kujejo načrte za vse nove in nove nastope, pa pevska srečanja, ki jih še posebej radi obiskujejo. Denimo, letos so se uvrstili na Območno revijo pevcev ljudskih viž, skozi leto pa bo prav gotovo še veliko nastopov, pravi naš sogovornik, ki ga še posebej veseli, da jim pesem lepša in bogati dneve v jeseni življenja. In da bo tako ostalo, se bodo še trudili, s prav posebno voljo pa ohranjali ljudsko pesem. Poskušali bodo poiskati nekaj zares starih pesmi v svoji okolici, izvemo v pogovoru z Maksom Kamplom, ki je zelo vesel, da so nekaj pesmi uspeli posneti v čisto pravem studiu in bodo za večno ostale zapisane na traku. V LETU 2008 BODO PISALI 15. OBLETNICO DELOVANJA SKUPINE In že v letu 2008 bodo pevci znova praznovali, takrat 15. obletnico delovanja skupine, letos, ob izdaji kasete in zgoščenke, pa so si nekateri že prislužili posebne -jubilejne Gallusove značke. Za 10 let prepevanja je značko prejel Maks Kampi, za 5 let pa Anton Zajšek in Metod Matjašič, Janko Kirbiš pa si je jubilejno Gallusovo značko že prislužil pri moškem pevskem zboru Talum Kidričevo, kjer še zmeraj prepeva. Ljudskim pevcem DU in KPD Stane Petrovič sta ob izdaji kasete čestitala tudi hajdinski župan Radoslav Simonič in predsednik DU Hajdina Anton Cestnik, promocijo pa so s pesmijo in čestitkami obogatili mnogi pevski prijatelji iz domače in sosednjih občin. Hajdinskim pevcem iskrena čestitka. TM Kulturni napovednik SKORBA HAJDINA April 2007 Otroška gledališka skupina bo gostovala v različnih krajih, na Ptuju in še kje, Ljudske pevke bodo sodelovale na prireditvi »Z ljudskimi pevci« in izvedle kulturni večer s promocijo kasete in CD v Skorbi. April, maj, junij 2007 Ljudski pevci in pevke bodo sodelovali na rednem letnem občnem zboru ter se v teh mesecih udeleževali raznih prireditev pri pevskih prijateljih v in izven naše občine. HAJDOŠE DRAŽENCI April 2007 V tem mesecu bodo organizirali intenzivne vaje za obe skupini Štajerskih fraj-tonarjev, in sicer na Debelem Rtiču. Štajerski frajtonarji pa bodo gostovali v Burkhausnu v Nemčiji, kjer bodo gostili harmonikarje iz vse Nemčije in od drugod. April 2007 V mesecu aprilu bodo člani kulturnega društva pripravili redni letni občni zbor in si zadali nove smernice za tekoče leto. Pripravila: Saška Serec HAJDINČAN april 2007 Gerečjevaščanke zimske urice popestrile s plesom Zbrani na plesnih vajah. Foto: Jožica Lešnik v •genske iz Gerečje vasi so zimske Mature razgibavanja, ki so ga vsa leta do sedaj obiskovale v telovadnici OS Hajdina, zamenjale s plesnim tečajem in k temu pritegnile tudi svoje može. t S tečajem, ki je potekal v gasilskem domu v Gerečji vasi, so pričele 16. novembra 2006 in ga zaključile 22. februarja 2007. Za veliko prizadevnost in izjemne plesne rezultate sta predsednica Društva žena in deklet Anica Drevenšek in plesni mojster Aleksander Glatz vsakemu plesnemu paru podelila diplomo. S tem je bila plesnemu paru podeljena tudi pravica za javno nastopanje. Ker je zanimanje za plesni tečaj zelo veliko, bodo meseca novembra z njim nadaljevale. Ali radi plešete tudi vi? Pridružite se jim. JL POMLAD PRIHAJA Ko luna zjutraj se poslavlja, vzhajajoče sonce svoj pohod pripravlja. Sveže, sončno jutro se ponuja in prvo spomladansko cvetje se prebuja. Drobcen iz prsti pokuka zvonček, nežno belo glavico dviguje, v prisluhih glas zvonjenja se že čuje. Zraven drobna rumena cvetka, trobentica, skupaj bosta pomlad naznanila. Trava zeleni, drevje že brsti, veselo ptički žvrgolijo, se kukavica še oglasi. Za vse to narava poskrbi, brez strahu, pomlad prihaja, pomlad je tu! Malo se sprehodi naokrog, zaživele igre vaških so otrok. Vsako dvorišče, vsak travnik zaživi saj tudi v nas se življenje prebudi. V naravi je veliko lepote za oko in veliko koristi za utrujeno telo. Naužij čisto svežega, sončnega se zraka, saj veliko lepih, toplih dni nas čaka! Marija Markovič MAMA Z vonjem cvetja je obdana moja mama, je kot ptica v vetru razigrana, kot svetilka, ki v življenju sveti, je kot reka, ki v toku zna vse sprejeti. Poslanstvo njeno zna živeti, pod srcem trka ji skrivnostni cvet, življenje novo je podarila, dete prvič nežno poljubila. Svet narave je spoznala, dete nežno je pestovala. Nikoli niso prazne njene roke, dajala jim je dobrote. Začeli so se temni dnevi, nihče si jih ne želi. Ni več roke, ki bi dajale ni roke, ki bi ljubezen vračale. Svetilka začne ugašati, reka začne usihati, njene moči pojenjajo, mami solze oči zalivajo. Terezija Golob april 2007 HAJDINČAN Košicenbal in materinski praznik v Slovenji vasi KOŠICENBAL, KO JE BILO ZABAVE ZA CEL VEČER IN ŠE DLJE ^^lanice društva žena in deklet občine Hajdina so januarja letos znova poskrbele za odlično zabavo na vasi, saj so vendarle pripravile še en Košicenbal in nanj povabile staro in mlado. Povabilu so se odzvali mnogi na vasi in v občini, pogrešale pa so župana in še koga od pomembnejših na lokalni ravni. Poleg vaškega predsednika Franca Skri- Kako so znova luščili bučnice ... Na balu je bilo veselo in zabavno; Berta Šlamberger in Ignac Skaza sta uprizorila skeč. Foto: M. Zemljarič njarja je zbrane nagovorila še občinska svetnica Jožica Sijanec, v imenu hajdin-skega društva žena in deklet, organizatorjev torej, pa Marta Sitar in Angela Mlakar. V Slovenji vasi so v prijetnem zimskem večeru spet luščili bučnice, ki so jim letos dodali še fižol in koruzo, delo pa več kot pohvalno opravili. Tudi peričkali so se, vmes si pripovedovali šale in tudi zapeli, tako kot je to bilo nekoč na košicenbalu. Za smeh in dobro voljo sta poskrbela še domačina Berta in Ignac, ki sta se dobro vživela v kratek skeč »Vaška lubezn«, s pesmijo pa so druženje na balu obogatili še ljudski pevci in pevke s Hajdine, za svečnico pa so zapele ljudske pevke iz Skorbe. In tisti, ki so bili na balu, so povedali, da je bilo zares lepo in da tega za nobeno ceno ne želijo zamuditi spet prihodnje leto. In organizatorice so že obljubile, da s tradicijo nadaljujejo in Košicenbal zagotovo bo. TM MAMAM OB PRAZNIKU IN Z NJIMI DELILI SREČNE TRENUTKE NA PROSLAVI V SLOVENJI VASI ¥ Jaški odbor (VO) Slovenja vas je V na predvečer materinskega praznika v domačem kraju ob pomoči društev in nasploh prizadevnih krajanov pripravil že tradicionalno proslavo. Posvetili so jo mamam, babicam in Moja mamica je najboljša od vseh na svetu ... HAJDINČAN april 2007 Pisani šopki za mamice, babice ... Predsednik VO Slovenja vas Franc Škrinjar se je posebej zahvalil Silvi Hajšek, ki je skupaj z otroki poskrbela za prijeten in zares všečen kulturni utrinek. Foto: TM vsem tistim, ki jih imajo radi in nanje na praznični dan niso želeli pozabiti. Zbrane v dvorani gasilskega doma v Slovenji vasi je naprej nagovoril vaški predsednik Franc Škrinjar in izrazil prav posebno veselje, da je na druženje prišlo veliko domačinov. Zahvalil seje prav vsem, ki so pomagali pri pripravi proslave in druženja, še posebej pa OS Hajdina, otrokom iz Slovenje vasi in gospe Silvi Hajšek, ki je skupaj z otroki pobrskala po knjigah in jih naučila nekaj čudovitih točk. Najmlajši so imeli osrednjo vlogo in z dobrim razpoloženjem želeli očarati še posebej mamice, ki so jim peli in recitirali najlepše pesmice, igrali in še uprizorili kratko zgodbico o prigodah vodnega inštalaterja, ki pa je izzvenela precej šaljivo. Slišati je bilo, da so mame tako enkratne, lepe in prijazne, da so zelo srečne, če jim otroci kaj podarijo za materinski praznik, skratka, da so najboljše mame na svetu. Za konec pa so prav vsem mama podarili še majhne šopke, ki jih je naredila domačinka Dragica Vegelj, otroci pa so jih odnesli v prave roke in mamam za njihov praznik čestitali od srca. TM Proslava ob materinskem dnevu tudi v Drazencih ¥ Tprijetnem, prazničnem vzdušju novi vaški predsednik Anton Kau- so ženske lepo postregli, ves popoldan pa V so na materinski dan, 25. marca čevič. so se trudili za dobro razpoloženje in pri- v domu vaščanov Draženci posebne Društva v vasi in vaški odbor, ki je bil tudi jetno vzdušje. Tudi čiščenje je bilo v njiho- pozornosti bile deležne mame, pokrovitelj kulturno-zabavnega dogodka, * * v'h rokah, zato jim vse čestitke za dobro babice, skratka vse prisotne žene in so pripravili prijetno proslavo, za prav pose- opravljeno delo. dekleta. Zbrane je posebej pozdravil bno presenečenj pa so poskrbeli moški, saj TM Nastopili so najmlajši iz Dražencev. Foto: Vesna Mohorko Kulturni program je bil za vse ženske veliko presenečenje april 2007 HAJDINČAN Koranti zaplesali županu in v pozdrav pomladi ^^kupini korantov TeDe korant kluba Draženci-Turnišče in tistih s Hajdine sta se tudi v letošnjih pustnih dneh oglasili pri prvem možu haj-dinske občine. Sprejem je bil prvič na platoju pred PSC Hajdina, na pustni torek pa so se tam oglasile še maškare iz OS Hajdina. Koranti so simbolno odplesali svoj tipični ples, pozdravili župana in mu ob izročitvi simboličnega spominka izrekli tudi nekaj vzpodbudnih besed. Med temi je bilo slišati, da mu želijo dobro vodenje občine, ki naj bo v zadovoljstvo vseh občanov, uspehov in dobrih odločitev na vseh področjih. Sicer pa koranti, ki naj bi poleg zlih duhov preganjali zimo, letos niso imeli posebej težke naloge. Taprave zime sploh ni bilo, zato jim tudi pomladi ni bilo treba preveč klicati, so pa »sejali« dobro voljo in nasploh odlično razpoloženje povsod tam, kjer so nastopili. Ni kaj, do prihodnje zime in pusta jih bomo pogrešali. TM Sprejem prvič na platoju PSC Hajdina. Foto: TM Voščilo županu in majhna pozornost, ki je ne gre prezreti. Ta norčavi pust tudi v Gerečji vasi ¥ Tzadnjih letih se v predpustnih V dneh pojavlja vedno več kurentov in drugih pustnih likov, ki naj bi vsak na svoj način opravljali svojo poslanstvo. Tako v Gerečji vasi norčavo in veselo vzdušje v predpustnih dneh nikoli ne mine brez kurentov, ruše in oračev. Ljudje se najbolj razveselijo kurentov, ki odganjajo zimo in vse slabo ter v hišo prinesejo veliko dobrega. Takoj za njimi so orači, ki ponazarjajo obredno oranje in Priprava voza in kap za orače. Foto: JL sejanje ter kličejo dobro letino. Letos so v vasi na pobudo predsednika vaške skupnosti Marjana Rozmana organizirali starejšo skupino oračev, kjer je najstarejši »konj« že dopolnil 60. let. Skupino oračev je sestavljalo šest konjev, dva kurenta, pokač, Mica in godec. Pred samo odpravo po vasi je bilo potrebnega veliko dela, saj so si sami izdelovali oblačila, plug in rože iz papirja, česar še marsikatera ženska ne zna. Na pustno nedeljo so orali od hiše do hiše po vsej vasi, kar dokazu- jejo tudi fotografije, ogledali pa smo si jih lahko tudi na našem internem kabelskem programu. Pusta je konec in upajmo, da so kurenti res pregnali zimo, ki pa kot kaže nikoli ne »prizanese«. In kakšna bo letina? So orači priklicali dobro letino? Počakajmo na jesen, sedaj pa na delo, saj če v zemljo nič ne damo, iz nje tudi nič ne dobimo. JL Tako so zaorali orači in zaželelil dobro letino. HAJDINČAN april 2007 V' Prispevki OS Hajdina ^Za nami je mesec marec, mesec, fctposvečen mamam, letos cvetoč mesec, pa tudi poln presenečenj, saj nam je postregel še z zimskimi razmerami, ki so jih izkoristili naši šestošolci in se podali v zimsko šolo v naravi. Prazničen je bil tudi februar, saj smo s kulturnim praznikom počastili našega umetnika in prešerno zastavili program, predan ustvarjalnim zamislim naših učencev in glasbenih ustvarjalcev. Ne smemo izpustiti še veselega pusta, ki smo mu poklonili tehniški dan in se lepo našemili. Tako napravljeni smo se predstavili tudi širši javnosti in se podali na občino, kjer so nas prijazno sprejeli in pogostili. V tem mesecu smo tudi pridno tekmovali v znanju in v tujem jeziku usvojili dve srebrni in tri bronasta priznanja. Marec je bil posvečen Cankarju, pa matematiki, fiziki in ... Ob tem si pridno nabiramo znanje, saj deveto-šolce maja čakajo nacionalni preizkusi znanj, Hjadinčane torej iz slovenščine, matematike in tujega jezika. Poizkušajo pa se tudi kot raziskovalci, saj smo nadarjenim učencem nekateri mentorji ponudili pomoč ob nihovih izzivih, in jih podprli pri raziskovalnih nalogah iz etnologije in sociologije. Ustvarjalci so se od nekdaj radi igrali z besedami in jih posvečali svojim najljubšim. Zato so si izmišljali skrivna pesniška in prozna sporočila. Svoje nežne izpovedi so vpletali med črke in z njimi presenečali in razveseljevali. Rime že stoletja kraljujejo na nebu vsakega naroda, saj so njegovo jeikovno ogledalo. Zato najprej pričarajmo na papir prav te. Zamišljeno gledam v dneve pretekle Zamišljeno gledam v dneve pretekle, ko otroci smo še bili, polni smeha, veselja in čisto brez vsake skrbi. Cele dneve smo se zjutraj igrali, včasih jokali pa spet smejali. Pod zlatim soncem smo se podili, skrivali in se lovili. Potem pa prišla je šoOla in s sabo prinesla je nove skrbi. Kot bi včeraj bilo, se še spomnim prvega dne in naših široko odprtih, prestrašenih oči. A kaj kmalu smo se sprijaznili in nove izzive sprejeli, čeprav smo z učenjem in nalogami kar precej preglavic imeli. Pa ne samo v šoli, ampak tudi med sabo, saj smo morali poskrbeti tudi za zabavo. Učitelje in drug drugega smo vztrajno jezili, a na koncu smo se ponavadi vsi veselili. Bila so prijateljstva, bile so ljubezni, bile so včasih prave, pa tudi zaradi testov zaigrane bolezni. Velikokrat smo na hodniku stali in »ta velike« opazovali. In čeprav smo si zmeraj želeli biti glavni, si nismo nikoli mislili, da bomo tako hitro »devetarji« postali. Ali jih prepoznate? Foto: A. Novak in D. Kobale april 2007 HAJDINČAN Mamicam smo ob njihovem prazniku pripravili presenečenje. Foto: Učiteljice prve triade OS Hajdina Sedaj smo učenjakov prava četa, a spomin na lučke v očeh in na vsa pretekla leta mi na ustnice vedno nariše nasmeh. Polona Glažar, 9. r. Pesem Od nekdaj se ve, da lepo oblečene Hajdošanke so bile, a bolj modne od hajdinske Milene nikjer nisi videl nobene. Se znala naličit' in uredit', napudrat, sfrizirat in nohte nalakirat. V petek popoldne je prva na šolskem plesu sedela ter čakala devetarja vesela. Kasneje pride postaven maneken, Milena poskoči, a on ji reče: »Poglej se Milena, ko se boš umila in pričesko uredila, boš postala moja mila.« Kisla Milena skoz vrata zbeži, na skuter se vsede in v neznano zdrvi. Lea Topolovec, 8. b Moja mami Moji mami je ime Jolanda. Dela v banki v Mariboru. Vsako soboto je prosta in rada počisti hišo. Ima lepe rjave oči in dolge lase. Ko ima prosti čas, rada kolesari in hodi na sprehode. Razveseli me, ko mi pusti igrati računalnik. Rada ima rože. Timotej Cebek, 2. r, Moji mamici je ime Kristina. Moja mamica dela na banki. Ima rjave, dolge lase, oči ima tudi rjave. Doma skrbi za mene in hišo. V prostem času igra z mano karte. Zelo me ima rada. Zelo me razveseli, ko pride iz službe. Jaz jo imam rada. Nika Vukovič, 2. r. Moji mamici je ime Suzana. Moja mami dela v OS Cirkulane - Zavrč. Mami ima ijave lase in beš pramene. Ima modre oči, je visoka. V prostem časurada hodi na sprehod. Vem, da me ima rada. Zelo rada pa tudi poskrbi zame in za mojega brata. Rada ji pomagam očistiti avto pa tudi pomiti posodo. Bilo je nekoč V drugem razredu smo pri spoznavanju okolja obravnavali temo Bilo je nekoč. Spoznavali smo igre in delo otrok nekoč in ob tem zbirali različne predmete ter z njimi naredili razstavo. Nuša Petek, 2.r. Učiteljica Olga Serdinšek z drugošolci Pri projektu Bilo je nekoč. HAJDINČAN april 2007 Lutkarji se bodo predstavili V pozni jeseni prejšnjega leta smo začeli lutkarji pripravljati novo igrico. Pripoveduje o miški, ki se ji je zlomil zob, ko je želela zlomiti lešnik. Obupana miška je našla v gozdu pomoč. Njen zobek je na koncu predstave zopet cel. Igrico o miški bomo premierno predsavili našim najmlajšim obiskovalcem v nedeljo, 15. aprila ob 16. uri. Vabimo vas, da pridete in si predstavo ogledate. Upamo, da boste uživali. Mentorica D. Serdinšek Igralcem - animatorjem se je letos pridružila še ena Katja - Katja Rudolf, ki je nad delom v sekciji prav tako navdušena. Vsi, (od leve) Katja Rudolf, Monika Brodnjak, Nina Bedrač in Katja Bedrač z veseljem vadijo. Pravijo, da se na vajah zabavajo. Foto: D.S. v Prispevki učencev OS Breg Moj vsakdan (Opis življenja osebe) Odločil sem se, da bom opisal samega sebe, ker se mi zdi, da se najbolje poznam. Ime mi je Denis, pišem pa se Tuschek. Obiskujem Osnovno šolo Breg na Ptuju. Hodim v 7. b in sem star 12 let. Imam tri brate in eno sestro, ki jih imam zelo rad. Med tednom se zbujam ob 6. uri, včasih tudi ob 7. uri. Ko se zbudim, pozajtrkujem, si umijem zobe in se odpravim v šolo. V šolo me pelje mama, sestra ali grem na avtobus. V šoli se učimo, pišemo in počnemo še veliko drugih zanimivih stvari. Iz šole odidem ob 13. uri ali pa ob 14.40, ko pride po mene mama ali pa grem domov z avtobusom. Ko pridem domov, imam kosilo in naredim domačo nalogo, če jo imamo. Potem grem k prijateljem, se vozim z motorjem ali kolesarim, no, včasih pridejo moji prijatelji tudi k meni in počnemo vse mogoče stvari. Zvečer rad igram računalniške igrice, spat grem okrog 22. ure. Med vikendom seveda spim mnogo dlje. Včasih tudi do 12. ure, ampak se pogosto tudi prej zbujam, ker se med tednom tako navadim. Ko se zbudim, pozajtrkujem kot ponavadi in grem ven, kjer se igram s prijatelji. Ob 12. uri imamo kosilo, po kosilu grem igrat igre. Zvečer grem spat ob 23. uri. Med počitnicami delam podobne stvari kot med vikendom, samo da imam takrat več časa. V prostem času sem, kot ste že ugo- tovili, rad med prijatelji, lovim ribe, igram nogomet in počnem še druge stvari. To je bil opis mene in mojega življenja in upam, da vam je bil všeč. Denis J. Tuschek, 7. b, OŠ Breg Vsakdan moje sestrične (Opis življenja osebe) Odločil sem se, da bom opisal življenje moje sestrične. Ime ji je Nuša Stopar. Stara je 13 let in obiskuje 8. razred osnovne šole. Živi v Ljubljani. Med tednom se zbudi izredno slabe volje, saj jo čaka šola. Ko se uredi, se odpravi v šolo. V šolo se vedno odpravi peš, saj ima do šole le nekaj deset metrov. Pouk se ji vsak dan začne ob 7. uri in konča ob 13.35. Ko se v ponedeljek vrne iz šole domov, se pripravi na glasbeno šolo, ki se ji prične ob 14.30 in konča ob 16. uri. Ko se vrne domov, poje kosilo in se odpravi na trening košarke, ki se ji začne ob 17. uri in konča ob 18.30. V torek ima prost dan. Lahko se uči in bere. Seveda tudi brska po internetu in igra računalniške igrice. V sredo ima enak popoldanski urnik kot v ponedeljek. V četrtek popoldan pa ima ob 16.30 trening badmintona. Trening traja do 18. ure. V petek popoldan pa ima verouk, ki se ji prične ob 15. uri in konča ob 16. uri. Ko opravi vsakodnevne obveznosti, ima prosti čas, seveda pa ne pozabi na učenje in domačo nalogo. Med vikendi se zbuja izjemno dobre volje. Ko pozajtrkuje, gre v soboto in nedeljo na jutranji sprehod po Ljubljani, ko se vrne domov, pa jo na mizi čaka kosilo. Po kosilu se ponavadi uči ali pa naredi domačo nalogo. Ko opravi vse obveznosti, pa brska po internetu ali bere knjige. Ob 20. uri ponavadi izklopi računalnik ali odloži knjigo, kajti zelo rada gleda filme. Spat se odpravi pozno, prepozno. Med počitnicami se Nuša zbuja zelo različno, ko pozajtrkuje, vadi violino. Violino vadi približno eno uro na dan. Ker ni pouka, se ji ni potrebno učiti, zato dela vse, kar si zaželi. Z družino se velikokrat kam odpravi. Velikokrat pridejo za nekaj dni k nam. Med počitnicami pa Nuša prebere celo skladovnico knjig. Med prazniki skoraj vedno pridejo k nam na obisk. Ko je Nuša pri nas, pa spi najmanj do 10. ure. Ko pozajtrkuje, ponavadi vadi violino. Po igranju violine se ponavadi spet odloči, da bo brala knjige. Ko poje kosilo, ponavadi brska po internetu, seveda na mojem računalniku, če je vreme lepo, se pa Nuša popoldan odloči za sprehod. Ko pa pride s sprehoda, jo čaka večerja. Po večerji pa so spet na sporedu njej tako ljubi filmi. Spat se odpravi ob 22. uri. Nušin vsakdanjik med tednom je precej naporen, zato ji ne zavidam. Vendar bi lahko bilo še veliko huje. Klemen Petek, 7. b, OŠ Breg april 2007 HAJDINCAN Konstruktivistične pesmi učencev OS Breg V E I A 56 POLETJE & MATE Zvesti prijatelji c> pč ,eS je sveže Sanje slovenskih^ Novi časi, Bf« nasil)a Pokop komunizma Grožnja Afganistan p % v © Utopija vlad 0 j prihodnost ^ Odpuščanje smrti presenečenje pomoč , kazni \tt Porušeni6 slovo 1 Izgube V RITMU ČASA O v<^ d^oJPrijatelj ali sovražnik? ^o° g % MOJA ZGODBAi ^ a ižL*^':" i %siuaJ° TU NISMO SAMI >tyxrLVY KWUČ po -SREČE Cii^LELf BREZ SLUŽBE JE DOLGČAS POTOVANJA Prainlkkare - UTRINKI IZ ŠOLSKIH KLOPI f - - <&> Skriti zakladi »v^£r I g t f9 8 |l u]Lč]UlilLi prepoved ano HAJDINČAN april 2007 Utrinki iz vrtca Vijolica ¥ Tzgojiteljice iz vrtca Vijolica so pridno zbirale foto-V grafije, da vam otroci pokažejo, koliko novega so spoznali, se naučili in kako zelo so se zabavali. jfigjggi^gggpr i r V pustnem času smo imeli v vrtcu Vijolica »pižamabal« za vse otroke in vzgojiteljice. Imenitno smo se zabavali. Nasmejani in zadovoljni otroci s palačinkami, ki sta jih spekli babici Jelka in Majda. Dober tek! V počitniškem času so se otroci iz oddelka 4-6 in 5-6 let udeležili plesnih dejavnosti v okviru projekta »Hura, prosti čas«, ki so potekale v dvorani Mladika. V oddelku 2-3 leta je z vzgojiteljicama Magdo in Nado potekalo srečanje s starši v pravljičnem kotičku s pravljičarko Liljano. Starši in otroci so po vsebini zgodbe ustvarjali pobarvano pravljico. april 2007 HAJDINČAN V skupini 3-4 leta so se z Blanko in Binco pogovarjali o zdravi prehrani. Na travniku so nabirali regrat in si pripravili regratovo solato, ki je otrokom zelo teknila. V naši skupini, kjer so otroci stari 4-5 let, smo se odločili, da bomo enkrat tedensko opazovali spremembe v naravi. Tako se vsak ponedeljek odpravimo na dolg sprehod. Pot nas vodi od enote Vijolica, do železniške postaje Hajdina ter nato ob železnici skoraj do nadvoza. Na poti opazujemo vrtove, gredice, drevesa, gozd, njivo in travnik. Včasih se odpravimo tudi do krajinskega parka Turnišče, s seboj ne pozabimo vzeti malice. Na Turnišče smo se odpravili nabirat zvončke. Uživali smo v beli preprogi in iz grl se nam je razlegla pesem o zvončkih. Mimogrede smo si ogledali še posledice neurja - padlo je veliko in mogočno drevo. Raziskovali smo in ugibali, zakaj se je podrlo. Vsak teden nestrpno čakamo, kdaj je na vrsti naš opazovalni dan. Vzgojiteljica Danica in Tamara se zelo veseliva teh dnevov. V kulturnem tednu smo se igrali »knjižnico«. Z izkaznico smo si izposojali knjige. V pustnem času smo se naučili z Darjo novo pesmico -Tra-lala, hopsasa, pustne smo šeme ... OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 4. redni seji dne 15. 2. 2007 sprejel Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03 in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 4. redni seji dne 15. 2. 2007 sprejel SKLEP SKLEP o razveljavitvi sklepa o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o razveljavitvi sklepov o imenovanju nadzornega odbora, odborov, komisij in predstavnikov v svet zavodov 1. člen Razveljavi se Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja št. 032-1 -1 /2006, ki je bil sprejet na I. redni seji dne 9.11. 2006 in sklep št. 032-1 -2/2006, sprejet na 2. redni seji dne 13. 12. 2006. 2. člen Ta razveljavitev sklepa začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032-1-1/2006-1 Hajdina, dne 15. februarja 2007 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ 1. člen Občinski svet občine Hajdina sprejme Sklep, da se razveljavijo sklepi o imenovanju nadzornega odbora, odborov, komisij in predstavnikov v svet zavodov. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032/2006 Hajdina, dne 15. februarja 2007 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 24. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 4. redni seji dne 15. 2. 2007 sprejel SKLEP o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 1. člen Imenuje se Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Hajdina v naslednji sestavi: 1. Slavko Burjan, Hajdoše 53/a - predsednik 2. Dragica Meglič, Skorba 23 - članica 3. Danica Hernec, Zg. Hajdina 42/a - članica 2. člen a. Mandatna doba imenovanih članov traja, dokler traja mandat sedanjega Občinskega sveta Občine Hajdina. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032-1-1/2007-1/2 Hajdina, dne 15. februarja 2007 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 39. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 5. redni seji dne 27. 2. 2007 sprejel SKLEP o imenovanju Nadzornega odbora Občine Hajdina I. člen Imenuje se Nadzorni odbor Občine Hajdina v naslednji sestavi: 1. Zupanič Ivan, Gerečja vas 56/a - član 2. Bedrač Janez Zg. Hajdina 9 - član 3. Cestnik Anton, Draženci 21 /b - član 2. člen Mandatna doba imenovanih članov nadzornega odbora traja, dokler traja mandat sedanjega Občinskega sveta Občine Hajdina. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032-3/2007 Hajdina, dne 27. februarja 2007 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 25. in 26. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03 in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 5. redni seji dne 27. 2. 2007 sprejel SKLEP o imenovanju stalnih delovnih teles občinskega sveta občine Hajdina I. člen V Odbor za finance in občinsko premoženje se imenujejo: 1. Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a - predsednik 2. Jožica Šijanec, Slovenja vas 61 /c - članica 3. Slavko Burjan, Hajdoše 53/a - član 4. Ivo Rajh, Draženci 24 - član 5. Ivan Brodnjak, Hajdoše 32 - član 6. Karl Svenšek, Gerečja vas 4 - član 7. Ivan Vegelj, Slovenja vas 61 /d - član 2. člen V Odbor za družbene dejavnosti se imenujejo: 1. Jožica Šijanec, Slovenja vas 61 /c - predsednica 2. Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a - član 3. Dragica Meglič, Skorba 23 - članica 4. Danica Hernec, Zg. Hajdina 42/a - članica 5. Zdenka Godec, Draženci 21 /d - članica 6. Jožica Lešnik, Gerečja vas 20/b - članica 7. Ivan Ogrinc st., Skorba 35 - član 8. Branko Kokol, Gerečja vas 20c - član 3. člen V Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo se imenujejo: 1. Ivan Vegelj, Slovenja vas 61 /d - predsednik 2. Ivo Rajh, Draženci 24 - član 3. Danica Hernec, Zg. Hajdina 42/a - članica 4. Ivan Brodnjak, Hajdoše 32 - član 5. Martin Drevenšek, Gerečja vas 36 - član 6. Milan Brodnjak, Zg. Hajdina 56 - član 7. Janko Kelc, Zg. Hajdina 204 - član 8. Ivan Brlek, Draženci 99 - član 4. člen V Odbor za komunalno infrastrukturo se imenujejo: 1. Ivo Rajh, Draženci 24 - predsednik 2. Jožica Šijanec, Slovenja vas 61 /c - članica 3. Ivan Vegelj, Slovenja vas 61 /d - član 4. Slavko Burjan, Hajdoše 53/a - član 5. Henrik Šlamberger, Slovenja vas 1 1 - član 6. Janko Malinger, Gerečja vas 79 - član 7. Alfonz Strnad, Hajdoše 43/a - član 8. Milan Pavlica, Draženci 3 1 - član 5. člen V Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora se imenujejo: 1. Ivan Brodnjak, Hajdoše 32 - predsednik 2. Stanko Kokot, Zg. Hajdina 37 - član 3. Ivan Vegelj, Slovenja vas 61 /d - član 4. Janko Merc, Zg. Hajdina 100/b - član 5. Anita Polanec, Hajdoše 28/a - članica 6. Anica Drevenšek, Gerečja vas 39 - članica 7. Karl Fridl, Zg. Hajdina 50/a - član 8 Zvonko Glažar, Hajdoše 62 - član 6. člen V Statutarno pravno komisija se imenujejo: 1. Janko Merc, Zg. Hajdina 100/b - predsednik 2. Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a - član 3. Jožica Šijanec, Slovenja vas 61 /c - članica 4. Karl Svenšek, Gerečja vas 4 - član 5. Stanko Kokot, Zg. Hajdina 37 - član 7. člen V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPVCP se imenujejo: 1. Slavko Burjan, Hajdoše 53/a - predsednik 2. Boris Kozenburger, Skorba 65/a - član 3. Karmen Jerenko, OŠ Hajdina - članica 4. Daniel Pavlica, Draženci 3 l/a - član 5. Marjan Rozman, Gerečja vas 57/a - član 6. Alojz Bedrač, Hajdoše 67/a - član 8. člen Mandatna doba imenovanih članov traja, dokler traja mandat sedanjega Občinskega sveta Občine Hajdina. 9. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032/2006 Hajdina, 27. 2. 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03 in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 5. redni seji dne 27. 2. 2007 sprejel SKLEP o imenovanju komisij 1. člen V Komisijo za odnose z Dars-om se imenujejo: 1. Franc Mlakar, Skorba 5 l/c - predsednik 2. Drago Štrafela, Skorba 40/a - član 3. Ivo Rajh, Draženci 24 - član 2. člen V Komisijo za projekt Konzorcija za zaščito podtalnice se imenujejo: 1. Ivo Rajh, Draženci 24 - predsednik 2. Anica Drevenšek, Gerečja vas 39 - članica 3. Zlatko Kelenc, Sp. Hajdina 14l/a - član 3. člen 2. V komisijo za projekt Megalaxia se imenujejo: 1. Janko Merc, Zg. Hajdina 100/b - predsednik 2. Andrej Tkalec, Zg. Hajdina 122/a - član 3. Ivan Brodnjak, Hajdoše 32 - član 4. Dejan Slamberger, Zg. Hajdina 106 - član 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 600-1/2006-1/2 Hajdina, dne 27. 2. 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Številka: 032-10/2006-1/2 Hajdina, dne 27.2.2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 5. redni seji dne 27. 2. 2007 sprejel SKLEP o imenovanju v svet zavoda osnovne šole Hajdina I. V svet zavoda osnovne šole Hajdina se imenujejo: 1. Franc Mlakar, Skorba 51 /c, 2. Jožica Lešnik, Gerečja vas 20/b, 3. Jožica Šijanec, Slovenja vas 61 /c. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 5. redni seji dne 27. 2. 2007 sprejel SKLEP o imenovanju v svet zavoda Glasbena šola Karol Pahor 1. V svet zavoda Glasbena šola Karol Pahor se imenuje Ivan Brodnjak, Hajdoše 32. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 600-2/2006-1/2 Hajdina, dne 27.2.2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ ' . V ustvarjalni delavnici smo s Tamaro izdelovali slikanice. Skozi pogovor o mamicah smo spoznali moderno mamo - pogovor o mamici v oddelku najmlajših malčkov od 1 - 2 let. Vzg.: »Kaj dela tvoja mama?« ... Tišina ... Vzg.: »No, pa mi povejte, kdo kuha kosilo?« Sara : »Ja, ati!« Vzg.: »Kdo pa pere perilo?« »Babi,« reče Jasna. Vzg.: »Kdo pa lika?« »Babi, ati ...« se oglasijo malčki. Vzg.: »Ja kaj pa dela mami?« »V službo gre, pa spi,« pove Sara. Ob kulturnem prazniku so vzgojiteljice nastopale otrokom in pripravile čudovit program. Podarite danes nekomu vsaj en nasmeh! Nič vas ne bo stal, temveč vam bo obogatil dušo in srce! Zbrala: Danica Hotko Uredila: Saška Serec april 2007 HAJDINČAN Hajdinčanke na skupščini slovenske Europa donne : T>o lanskem predavanju predsed- Ml niče Europa donne prim. Mojce Senčar in podpredsednice prim. Gabriele Petrič Grabnar na Hajdini se nas je k tisočšeststotim pridružilo tudi 30 članic iz naše bližnje okolice, v glavnem tudi članic Društva žena in deklet občine Hajdina. Vse za članarino 8 EU prejemamo 4 krat letno Novice Europa donna, revijo za zdrave in bolne. S svojim članstvom podpiramo prizadevanja v svetu (40 nacionalnih organizacij iz večine evropskih držav s sedežem v Milanu) in doma za to, da bi ženam in dekletom, ki so zbolele za rakom dojke, omogočili kar najboljše možnosti za pravočasno odkrivanje te vse pogostejše bolezni, pa tudi čimboljše pogoje v času njenega zdravljenja. ED se aktivno vključuje v prizadevanja onkoloških bolnikov, da bi kar najhitreje dočakali začetek dela v novih prostorih Onkološkega inštituta, o čemer smo zadnje čase lahko spremljali številne razprave v medijih. Udeležencem jubilejne skupščine smo ob deseti obletnici delovanja ED v Sloveniji čestitale tudi v imenu članic in župana iz občine Hajdina ter prenesle obljubo, da bomo tudi v bodoče skrbeli, da bi se članstvo v tej organizaciji še povečalo, saj so rezultati njenega dela vsak dan vidnejši. Pritegniti pa bomo poskusile tudi morebitne sponzorje in donatorje, ki bi lahko pogrešali kakšen EUR in ga namenili za to, da se bo mamotomu, roloskopu, 14 nega-toskopom za 14 slovenskih bolnišnic, napravi za CT v Kliničnem centru, za ultrazvok v novomeški bolnišnici, v bližnji prihodnosti pa tudi v mariborski, pridružila še kakšna sodobna medicinska aparatura, ki bo pomagala odkrivati bolezen takrat, ko je še v začetni fazi in je upanje v ozdravitev še največje. Slika desno zgoraj: “Izguba boja za zdravje čaka vsakogar izmed nas. Kako pregnati strah in pomisleke ob zavedanju minljivosti? Kako dragi osebi, ki se poslavlja od življenja poleg lajšanja telesnih bolečin ohranjati kakovost življenja na dostojanstveni, človeka vredni ravni? Kako nuditi duhovno oporo bolnikom in svojcem?” Uvodni temi osmomarčevskega srečanja na skupščini Europa donne - predavanju zdravnice Urške Lunder, direktorice Zavoda za razvoj paliativne oskrbe, ki je odgovorila na ta in še mnoga druga vprašanja, je z zanimanjem prisluhnila tudi naša osemčlanska delegacija. (Zahvaljujemo se Avtohiši Dominko, ki nam je omogočila prevoz!) Slika levo spodaj: Dve izmed najpomembnejših soustanoviteljic Europa donne, prim. Marija Vegelj Pirc (desno) in prim. Mojca Senčar med branjem Peticije, naslovljene na Ministrstvo za zdravje, ki smo jo podpisale vse prisotne članice. Z njo pozivamo MZZ, da sprejme dokončni načrt presejanja, do konca maja imenuje sekundarni center za zdravljenje raka po evropskih smernicah, poveča skrb za vse bolnike z rakom in do konca septembra 2007 usposobi za vselitev prostore Onkološkega inštituta. Slika desno spodaj: V neuradnem delu smo pokramljale s Slovenko leta 2005, prim. Mojco Senčar in prim. Gabrielo Gr.abnar-Petrič. Za vse udeleženke lanskega srečanja in bralce Hajdinč-ana sta naročili lepe pozdrave, ob slovesu pa smo si obljubile, da se bomo zagotovo še srečali. Predlagam, da bi to bilo 29. sept. letos v Mariboru, ko bodo tamkajšnje članice ED organizirale prvi Tek za upanje. Udeleženci se bodo lahko odločili za tek ali hojo na dva, štiri, osem ali deset km. Denar, zbran s startnino na tem in teden dni kasneje organiziranem že četrtem teku v Ljubljani, bo namenjen nakupu ultrazvočne naprave za pregled dojk za bolnišnico v Mariboru, ki tovrsnte aparature še nima, a jo nujno potrebuje. Naprava stane 40.000 EUR. Za tiste, ki bi želeli prispevati svoj delež, objavljamo št. računa, odprtega pri Probanki Maribor 251009706207188 - namen ultrazvok. Vse zainteresirane članice in tudi tiste, ki bi se želele včlaniti v vrste Europa donne, vabim, da pokličejo na 040 258 964 (Silvestra Brodnjak) in se bomo dogovorili o soudeležbi. Tekst in foto: Silvestra Brodnjak HAJDINČAN april 2007 Novoizvoljeni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi o izdelavi programov varnosti cestnega programa za občino Hajdina Slavko Burjan tudi v prihodnjih štirih letih ostaja predsednik SPVCP občine Hajdina ^^redi marca so se na svoji prvi ^7redni seji sestali člani novoizvoljenega SPVCP občine Hajdina, ki ga še naprej vodi Slavko Burjan. V imenu župana je zbrane pozdravil podžupan Karl Svenšek, povabilu na pogovor pa so se odzvali tudi Franc Kozel, predsednik in koordinator SPVCP v Sp. Podravju, Jože Lah, ravnatelj OS Hajdina, Boris Kozenburger in Igor Levstik iz policijske postaje Ptuj, interese krajanov Skorbe pa je na pogovorih zastopala občinska svetnica Dragica Meglič. Tokratna seja SPVCP je namenjena predvsem pogovoru o pripravah na letošnje šolsko in medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, katerega gostiteljica je letos prav občina Hajdina. Zbrani so dosegli skupen dogovor, da bo tekmovanje mladih kolesarjev in voznikov koles z motorjem v petek, 11. maja, s pričetkom ob 13.30 v prostorih OS Hajdina, kjer bo najprej kratek sprejem z nagovori in kulturnim programom, potem pa bo sledil teoretični in praktični del tekmovanja, še posebej zanimivi bosta vožnja po poligonu in hajdinskih cestah. PRI ŠKOLIBRU NA ZG. HAJDINI BO SEMAFORIZIRANO KRIŽIŠČE Sicer pa so se na prvi seji pogovarjali tudi o izdelavi programov o varnosti cestnega prometa za občino, ki je pravzaprav nuja in ga nalaga evropska zakonodaja. Kot je poudaril Burjan, gre za nek splošen dokument, ki ga mora imeti vsaka lokalna skupnost, v njega pa naj bi bil uvrščen program prometne varnosti od 2007 - 2011. Občina Hajdina naj bi tak dokument dobila že kmalu, je obljubil Burjan, z njim se bo moral seznaniti tudi občinski svet, o podrobnosti pa želijo seznani še občane. Prav ti v občini vedno znova opozarjajo na nevzdržne razmere v prometu, ne samo zaradi gostote prometa, na katerega so se že tako navadili, temveč ponekod tudi zaradi pomanjkanja prometne signalizacije, vsaj tako naj bi bilo v Skorbi, menijo, kjer bi moralo biti več cestnih ovir, s katerimi bi vsaj malo umirili dobesedno podivjane voznike predvsem na občinskih cestah. Da je varnost v prometu bistvenega pomena, se je strinjal tudi Franc Jelen, referent za infrastrukturo, ki se skupaj s sodelavci in strokovnjaki trudi, da bi bilo na terenu drugače, bolj varno, pa velikokrat to ni lahko. Med drugim je potrdil, da naj bi pri Skoli-bru na Zg. Hajdini kmalu zasvetili semaforji, ampak zaenkrat le začasni, tiste prave pa bi namestili že prihodnje leto, vsaj tako je bilo obljubljeno v zadnjih pogovorih s predstavniki Direkcije za ceste RS, ki so obiskali tudi Hajdino. Franc Kozel se je poleg omembe najrazličnejših cestnih ovir, o katerih tudi v naši okolici vse bolj razmišljamo, dotaknil še ene zanimive evropske teme. V okviru OZN in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri EU je namreč nastal 1. globalni teden prometne varnosti (23. do 29. 04) in SPVCP RS je že pripravil vrsto aktivnosti, s katerimi želi doprinesti k zmanjšanju žrtev prometnih nesreč. 1. globalni teden prometne varnosti je namenjen predvsem večji varnosti mladih na cestah, v njegovem okviru pa se bodo odvijale dejavnosti na štirih glavnih področjih. Prvo od teh je projekt Premlad.si, s katerim imajo mladi do 29. 03. 2007 priložnost, Info: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, 01 300 91 70, spv.drsc@gov.si, www.vozimo-pametno.si. da s pomočjo interneta oblikujejo predloge za učinkovite ukrepe za varnost prometa. O vseh predlogih bo teklo tedensko glasovanje na internetu, ki bo podprto tudi z nagradami za sodelujoče in glasovalce. Med najboljšimi desetimi bo strokovna komisija izbrala dva predstavnika mladih, ki bosta 23. in 24. aprila 2007 zastopala Slovenijo na posebnem zasedanju OZN v Ženevi. ULICE NAJ BI ZA EN DAN ZAŽIVELE KOT PROSTOR ZA IGRO IN USTVARJALNOST, MORDA TUDI NA HAJDINI V sklop dejavnosti spadata tudi projekt Ulice otrokom (s katerim želijo spodbuditi izvajanje ukrepov za umirjanje prometa v okolici šol in vrtcev in po celotni Sloveniji za en dan za promet zapreti veliko ulic ter jih nameniti za igro in dejavnost otrok) in konferenca Mladi in promet (23. 04. 2007), hkrati pa vabijo organizacije in združenja, da sodelujejo ali celo sami pripravijo svoj projekt na to perečo tematiko, je med drugim povedal Kozel, ki si obenem močno prizadeva, da bi se k temu projektu priključila tudi občina Hajdina. TM april 2007 HAJDINČAN PLANINSKI IZLETI PD HAJDINA ZA LETO 2007 - Kulturna pot 1. Potrča in M. Murka - Pohod po poteh Pohorskega bataljona - Vincekov pohod - Mrtvice reke Mure (Črnci - Radgona - Črnci) - Peca (Matjažev zimski pohod) Januar Torek; 2.1. Sobota; 13.1. Nedelja; 21.1. Februar Nedelja; 4.2. Sobota; 10.2. Marec Petek; 2.3. - Občni zbor PD Hajdina v Slovenja vasi Nedelja; 18.3. - Šmohor (Malič - Gozdnik) Sobota; 24.3. - Haloze ob meji Sobota; 31.3. -Boč April Ponedeljek; 9.4. - Velikonočni pohod (Oplotnica - Črno jezero) Sobota; 14.4. - Štampetov most (po slapovih Pekla) Sobota; 21.4. - Slijeme - Hrvaška Maj Nedelja; 6.5. Sobota; 12.5. ■ Mangart Nedelja; 20.5. Sobota; 26.5. Junij Nedelja; 10.6. Nedelja; 17.6. Sobota; 30.6. Julij Sobota; 7.7. Sobota-nedelja; 21-22.7. Avgust Sobota-nedelja; 4-5.8. Sobota-nedelja; 11-12.8. Sobota-sreda; 18-22.8. Nedelja; 26.8. September Sobota; 1.9. Sobota; 8.9. Sobota; 15.9. Sobota; 22.9. Oktober Nedelja; 7.10. Sobota; 20.10. November Petek; 2.11. - Polhograjski dolomiti (Grmada - Tošč - Govejek -Osovnik) - Tradicionalni - Čez goro k Županu (Podlehnik -Strajna) - Golica ali Haloze - Haloška planinska pot (Donačka gora - Jelovice) Veliki Snežnik - Srečanje planincev Slovenije Andrejev dom - Smrekovec - Golte Podlehnik - Ravna gora ■ Kamniške alpe ■ Triglav ■ Triglavska jezera ■ Austrija (Izvir Mure - Obertauern) ■ Avguštin - Pohorje (Snežni stadion - Belvi - Mariborska) - Dan podravskih planinskih društev (Ruška koča) - Raduha - Snežna jama - Pohorje - Kope - Krvavec - Kalški greben - Šutna - Kozjak (Sveti Urban - Tojzlov vrh - Žavcerjev vrh) - tradicionalni - Nočni pohod na Donačko goro ob prazniku Občine Hajdina Sobota; 3.11. - Martinov pohod po Ormoških goricah Sobota; 10.11. - Levstikova pot (Litija - Čatež) Nedelja; 25.11. - Čemšeniška planina December Sobota-nedelja; 1-2.12. - Dežela refoška - Primorska Sobota; 15.12. - Haloze Sreda; 26.12. - Zaključek leta društva na Donački gori Prijetno počutje in varen korak vam želi PD Hajdina! Jože Majerhofer - 041/326/915, Jakob Kokol -031/806/678, Ivan Ladinek - 031/528/104 Delovno srečanje hajdinskih planincev in podelitev priznanj Člani PD Hajdina na Osankarici (13. I. 2007) ¥ Tzačetku marca so se na rednem 6. občnem zboru V srečali tudi člani PD Hajdina in povabljeni gostje, med njimi tudi domači župan Radoslav Simonič, predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja Tone Purg, predsednik PD Maribor in Daniel Hengelman, predsednik meddruštvenega odbora markacistov. Jože Majerhofer, predsednik PD Hajdina, je v svojem poročilu o delu društva v preteklem letu dejal, da so bili lani še posebej aktivni pri organizaciji pohodov, zvrstilo se jih je lepo število - kar 24, skupaj pa se je pohodov udeležilo preko 330 pohodnikov. Ob tem se je zahvalil mnogim, ki so jim pomagali pri sami organizaciji izletov in sicer Jakobu Kokolu, Ivanu Ladineku, Jožetu Vohu in Silvestru Pernatu, pa tudi občni Hajdina, športni zvezi Hajdina in seveda županu Radoslavu Simoniču, ki jih je dobro postregel, ko so ga obiskali v Halozah. Majerhofer je izrazil še vso zahvalo planinskima društvoma Ptuj in Maribor, s katerima dobro sodelujejo in se skupaj družijo na nekaterih pohodih, in zaključil, da upa, da bo tako ostalo tudi letos, ko so si v društvu zadali novih načrtov in pripravili bogat spisek pohodov za vsak mesec posebej. In še letošnji dobitniki planinskih priznanj: Lidija Terbulec, blagajničarka v PD, župan Radoslav Simonič, že pred tem pa so priznanji za uspešno sodelovanje podelili PD Ptuj in PD Maribor na njihovih občnih zborih. TM Med letošnjimi dobitniki planinskih priznanj sta bila tudi župan Radoslav Simonič in Lidija Terbulec april 2007 HAJDINČAN V' Novi predsednik Športne zveze je Sandi Mertelj lVATag. Stanko Glažar je vodil IT JL Športno zvezo Hajdine od njene ustanovitve, leta 1999, pa vse do letošnjega leta, ko je nepreklicno odstopil. Pod njegovim vodstvom je SZ uresničila številne svoje cilje, nastala so nova športna društva, povečala se je množičnost, ob že tradicionalni panogi, nogometu, pa so se razvili tudi še nekateri drugi športi. SZ Hajdina je poskrbela tudi za organizacijo številnih športnih prireditev, ki so bile namenjene tako najmlajšim, kakor tudi popolnim rekreativcem. Tudi po zaslugi njenega predsednika je marsikatera občina delovanje SZ Hajdina prikazala kot vzorčen primer organiziranosti športa na lokalni ravni. Člani SZ Hajdine so na izredni skupščini kmalu izbrali naslednika mag Stanka Gla-žarja; to je s skoraj soglasno podporo vseh društev, ki so včlanjena v SZ Hajdina postal dosedanji sekretar zveze Sandi Mertelj. Novemu predsedniku bo pri delu pomagal Gorazd Ledinek, ki bo opravljal dela tajnika in blagajnika. Vaš predhodnik mag. Stanko Glažar je odstopil zaradi slabega posluha za šport v občini Hajdina. Kako komentirate to? S. Mertelj: “Posluh za šport s strani občine Hajdina vsekakor ni bil najboljši. Višina sredstev za redno dejavnost je že nekaj let nespremenjena in ne omogoča nemotenega delovanja posameznih društev, kaj šele nadaljnjega razvoja teh društev. Problem je tudi v transparentnosti sofinanciranja športne infrastrukture, ki je praktično do sedaj potekala mimo kriterijev SZ, te odločitve pa sta dosedaj praviloma sprejemala le župan in občinski svet. Navedena dejstva so torej pripeljala g. Glažarja do njegovega odstopa, ta odstop pa bi sedaj moral za sabo potegniti določene pozitivne učinke. Vsekakor si želimo, da se pri sestavi proračuna občine za leto 2007 upoštevajo ugotovitve in priporočila SZ, prav tako pa se mora občina aktivneje vključiti v sofinanciranje določenih ključnih projektov SZ v prihajajočem obdobju. Predvsem pa je pomembno, da se pri sofinanciranju športne infrastrukture upošteva prioritetni plan investicij, ki so ga je sprejeli člani UO ŠZ Hajdina. Naj še omenim, da so določena zagotovila s strani župana že bila obljubljena, predvsem glede infrastrukture, močno upam, da ne bo ostalo le pri obljubah.” Kakšno je po vašem mnenju stanje športa v občini Hajdina? S. Mertelj: “Glede na majhnost naše Sandi Mertelj občine vsekakor ne moremo pričakovati vrhunskih rezultatov naših ekip in športnikov na nivoju države, pa vendarle je potrebno poudariti, da določeni potenciali obstajajo tudi v naši občini. Predvsem je razveseljiva množičnost v športu, kar je osnovni pogoj za dvig kvalitete. Kot pa sem že omenil, za nadaljnji razvoj športa v občini je vsekakor zelo pomemben tudi posluh občine za šport. Določeni projekti so namreč lahko zelo dobro pripravljeni, Nenehno se srečujemo s samimi nasprotji. Nasprotja so različne narave - od estetskih, zdravstvenih, nasprotja našega političnega sveta, partnerska in še mnoga druga. Vendar največja in najbolj ekstremna nasprotja so zagotovo vremenska, saj so naravna nihanja praktično nepredvidljiva in že malce smešna. Se včeraj je bilo zunaj dvajset stopinj, že naslednji dan zapade sneg in se ohladi za 23 stopinj. Belo sicer paše na belo, hočem reči, da se cvetoča drevesa lepo skladajo z belo odejo, vendar ta skladja niso ravno pretirano posrečena. Zadnje čase nas mediji bombardirajo z informacijami o globalnem segrevanju, na drugi strani pa so si mnenja raznih strokovnjakov in klimatologov nasprotujoča, saj mnogi menijo, da so ekstremni vremenski pojavi normalna stvar na našem planetu in se v nekih obdobjih morajo pojavljati. Morda. Jaz vem le to, da se mi je lansko hudo neurje, ki smo ga doživeli junija, vtisnilo v spomin in nimam prav nobene želje, da bi se še kdaj srečala s takšno udarno močjo narave. Vendar napo- dobro vodeni s strani strokovnih kadrov, pa vendarle se vse začne in konča pri financiranje teh projektov. Z aktivnejšo vlogo občine pri tem v sodelovanju s SZ lahko zagotovo pričakujemo nadaljnji razvoj športa v naši občini.” Katere bodo prednostne naloge na začetku vašega mandata? S. Mertelj: “Med prednostne naloge zagotovo spada v veliki meri Otroška nogometna šola občine Hajdina za otroke, stare od 6 do 12 let, ki že deluje od avgusta 2006. Otroci so namreč tisti naš največji potencial, na katerega je potrebno največ “staviti”. Projektu bomo zagotovo namenili veliko pozornosti, pri tem pa pričakujem tako soglasje vseh nogometnih klubov iz občine, kakor tudi staršev teh otrok. Za še večji pozitivni učinek te šole pa bo potrebno večje sofinanciranje občine. Seveda pa bomo nadaljevali z organiziranjem že uveljavljenih prireditev, kot so najuspešnejši športniki občine Hajdina, športne prireditve ob prvomajskih praznikih in občinskem prazniku, poletne šole za zapolnitev prostega časa najmlajših ... Želim si tudi v bodoče dobrega sodelovanja z OU. Prepričan sem, da bo potekalo na konstruktivni osnovi ter da bomo s skupnimi močmi pripomogli k nadaljnjemu razvoju športne dejavnosti v občini Hajdina." Vir: Štajerski tednik vedi klimatologov niso nič rožnate, saj bodo neurja vse hujša in tudi tornadi več ne bodo nobena izjema. V Nemčiji so jih lansko leto zabeležili kar osem. Sicer pa se je letošnja pomlad, čeprav bela, že zares pričela in nas že nekaj časa razveseljuje s svojim cvetenjem in svežim regratom. Da pa je zares prišla, pa lahko rečemo tudi zato, ker se nas je polotila pomladanska utrujenost. Pravijo, da ta sploh ne obstaja in daje le v naših glavah. Mislim, da nam malo lažnive tolažbe nič ne škodi, še posebej kadar govorimo o čiščenju, pospravljanju in drugih opravilih. Se nobeno delo se ni naredilo samo in je počakalo na pridne roke, tako bo tudi letošnje. Sami poskrbite zase in za svoje zdravje in počutje. Naredite nekaj zase, pa čeprav se vam velikokrat ne ljubi. Včasih je dovolj le to, da se zleknete pred televizor, si vzamete kakšno dobro knjigo ali le v tišini počivate. Veselo pisanko! Saška Serec Poskrbimo za zdravo in dobro počutje april 2007 HAJDINČAN Podelitev priznanj najboljšim športnikom v občini Hajdina 1 TObčini Hajdina so bili med prvimi, ki so organizirali V podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem. S to tradicijo so vztrajali do danes, saj se zavedajo, da je športna aktivnost zelo pomemben člen družbe. Njihovi tekmovalci in tekmovalke ter seveda športi delavci so bili skozi vso minulo leto 2006 aktivni. Zato je prav, da so najboljši, najbolj zavzeti in delovni tudi nagrajeni. Tudi letos so priznanja podelili posameznikom, klubom in zaslužnim delavcem. Samo prireditev so popestrile hajdinske mažo-retke, plesna skupina Power Dance iz OS Hajdina, učenci in učenke OŠ Hajdina. Na koncu prireditve sta župan občine Hajdine Radoslav Simonič in predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Mertelj predala priznanje bivšemu predsedniku ŠZ Hajdina Stanku Glažarju za minulo delo, kot prvemu predsedniku hajdinske športne zveze. Priznanja najboljši mladi športniki občine Hajdina so prejeli: Denis Drevenšek, Saniela Ferš, Miha Metličar, David Murko, Marko Panikvar, Blaž Peklič, Tibor Pernarčič, Timotej Petek, Rok Širovnik in odbojkarska ekipa starejših dečkov OŠ Hajdina. Priznanja v kategoriji najboljših ekip so prejeli: v kategoriji mlajših cicibanov (selekcija od 6 do 8 let): NK Skorba; starejši cicibani (selekcija od 8 do 10 let): NK Gerečja vas; starejši dečki (selekcija od 12 do 14 let): NK Slovenja vas; kadeti (selekcija od 14 do 16 let): NK Slovenja vas; mladinci (selekcija od 16 do 18 let): NK Hajdina; člani: NK Gerečja vas; mali nogomet: NK Hajdina; veterani: NK Hajdina; tenis: tenis klub Skorba. Priznanja zaslužnih športnih delavcev so prejeli: Jože Kosar (ŠD Hajdina), Ivan Ladinek (Planinsko društvo Hajdina), Ivan Ornik (ŠD Gerečja vas), Srečko Šilak (ŠD Hajdoše), Franc Škrinjar (ŠD Slovenja vas) in Zvone Hasemali, kolesarski maratonec iz Hajdine. Priznanja za izjemne rezultate v letu 2006 so prejeli: Tilen Abraham, Tamara Kmetec, Maja Trlep, Tina Haložan, Rebeka Korošec, ekipa Kluba hajdinskih mažoretk - mlajša in starejša skupina, ekipa Kluba hajdinskih mažoretk - srednja skupina, Blaž Jazbec, Timotej Petek in Žiga Zupanič Vir: Štajerski tednik Zaslužni športni delavci 2006 Župan Radoslav Simonič (levo) in predsednik ŠZ občine Hajdina Sandi Mertelj (desno) sta predala priznanje dosedanjemu predsedniku ŠZ mag. Stanku Glažarju. Najboljši posamezniki 2006. Fotografije: Matija Brodnjak HAJDINČAN april 2007 Novi predsednik ŠD Gerečja vas je Stefan Lukas T^a izredni seji UO ŠD Gerečja 1^1 vas, ki je bila v petek, 2. 3. 2007, je med drugim prišlo do spremembe na mestu predsednika društva. Dosedanjega predsednika Jožeta Panikvarja je zamenjal Štefan Lukas. Gre za človeka, ko ga vsi ljubitelji nogometa s tega področja zelo dobro poznajo. Med drugim je eden izmed najbolj zaslužnih članov društva in je bil ustanovitelj kluba, ki je začel delovati leta 1967. V ta namen bo po končanem spomladanskem delu nogometnega prvenstva slovesna prireditev ob 40-letnici društva, ki pa naj bi jo dopolnili s tekmami oz. turnirjem nekaterih uglednih slovenskih in hrvaških prvoligašev. Novi predsednik društva je za svoje tesne sodelavce izbral naslednje ljudi: za podpredsednika kluba je bil izbran Janko Malinger, za sekretarja kluba Stanko Paveo, za blagajnika Elvis Vajda. Ostale člane upravnega odbora pa bodo določili na prvi naslednji seji. Generalni sponzor kluba še naprej ostaja transportno podjetje Unukš-ped, d. o. o., na čelu s Francem Unukom. Novi predsednik si je med poglavitnimi cilji zadal boljšo organizacijo kluba, med tekmovalnimi cilji pa tudi, da bi se članska ekipa, ki tekmuje v štajerski nogometni ligi, v doglednem času uvrstila v 3. SNL. Pri mlajših selekcijah, ki tekmujejo v okviru MNZ Ptuj (U-8, U-12 in kadeti), pa si želi v prvi fazi pridobiti perspektivni strokovni kader in privabiti čim več mladih igralcev, ki imajo veselje do nogometa. V načrtu je tudi posodobitev športnega parka - ureditev slačilnic, zaščitne ograje in sanacija glavnega travnatega igrišča. Vir: Štajerski tednik Novi predsednik NK Gerečja vas Unukšped Štefan Lukas V TK Skorba zadovoljni z doseženim ¥ Tletu 1999 so teniški entuziasti v Skorbi ustanovili Sicer pa so v tem kratkem času obstoja kluba bili zelo aktivni, V teniški klub Skorba. Njihova skupna želja je bila, da saj so do sedaj izvedli šest šol tenisa za mlajše, kar si štejejo v se povežejo v športu, ki so ga igrali po okoliških igriščih, veliki plus, saj so osnovnih elementov te igre naučili veliko mladih Minuli teden so izvedli volilno konferenco, kjer so pre- fantov in deklet. Njihovo članstvo je razmeroma veliko, saj je gledali delo v minulem obdobju in izvolili novo vodstvo. 45 članov vključenih v letni in zimski ligi tenisa, 52 pa je mlaj- Novi (stari) predsednik je postal Franc Mohorko, pod- ših igralcev in igralk, ki nastopajo ob prazniku občine Hajdina, predsednika pa Martin Šlamberger in Edi Dobnik. kjer potrjujejo pridobljeno znanje iz šol tenisa v letih 2001-2006, ki se izvaja pod pokroviteljstvom Športne zveze občine Hajdina. Kot primarne naloge v letu 2007 pa so si zadali organizacijo šole tenisa za igralce in igralke do 12 in 15 let starosti, šolo tenisa za starejše ženske in moške, nastop v ligi Poetovio 2007 (dve ekipi), nastop v zimski ligi tenisa 2007-2008, organizacijo turnirjev za dečke in deklice do 12. in 15. leta, turnir za igralke nad 20 let in moški turnir za igralce nad 25. letom starosti. Za zaključek so navedli misel, da je tenis lep šport, ki pa ima v naši sredini premalo pomena kot rekreativna panoga. To bodo poskušali postopoma spremeniti. Prva skupina, ki je obiskala teniško šolo TK Skorba Vir: Štajerski tednik april 2007 HAJDINČAN 21. občni zbor PGD Draženci kot uvod v letošnjo slovesno predajo novega gasilskega vozila Natanko 27. decembra lani je na platoju PSC Hajdina župan Radoslav Simonič z gasilci PGD Draženci nazdravil v »družbi« novega vozila. ¥ TDražencih so se sredi febru-V ar j a tamkajšnji člani in članice PGD Draženci sestali na rednem 21. občnem zboru, na katerem so po že ustaljeni proceduri pregledali delo v preteklem letu in predstavili načrte za leto 2007. Posebej je gasilce in goste v Dražencih pozdravil župan Radoslav Simonič, pridružila pa sta se mu tudi občinski poveljnik in podžupan Janko Merc in podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec. Karl Furek, ki še ostaja predsednik društva, pa v svojem poročilu med drugim omenja, da so lansko leto skoraj vse sile usmerili v zbiranje finančnih sredstev za nabavo tako težko pričakovanega gasilskega vozila., ob tem pa ni pozabil omeniti še občine Hajdina, občinskega poveljstva in OGZ Ptuj, ki so jim pri tem bili v veliko pomoč. Lani so uspeli kupiti podvozje avtomobila, do konca leta pa so imeli narejeno tudi že nadgradnjo ter v gasilski garaži novo vozilo z vso pripadajočo opremo. Le nekaj dni pred koncem leta so bili z novim vozilom povabljeni k županu Radoslavu Simoniču, kjer so skupaj nazdravili novi pridobitvi. Predsednik Furek je prepričan, da je to za vas in nasploh za gasilstvo v občini pomemben napredek, še posebej če se omeni 19 let staro orodno gasilsko vozilo, ki pa kljub letom še dokaj dobro služi društvu in ga želijo ohraniti v voznem stanju. SLOVESNA PREDAJA NOVEGA GASILSKEGA VOZILA BO 30. JUNIJA Potem ko so se že lani v Dražencih posvetili obnovi društvenih prostorov, so marca letos s tem nadaljevali in gasilskim Predsednik Furek in do zdaj že prejšnji poveljnik Gajič sta se z zahvalo posebej oddolžila domačinki Tereziji Golob. garažam privoščili nekaj svežine, ob tem pa niso pozabili na druge naloge kot tudi ne na redna izobraževanja, tekmovanja in nasploh gasilske dogodke v občini in območni zvezi. Da je bilo leto povprečno, a po nekih dejanjih izstopajoče, med vrsticami pove predsednik, ki se zelo veseli letošnjega 30. junija, ko bo v Dražencih veliko slavje ob predaji in krstu novega gasilskega vozila GW1, s katerim lahko prepeljejo tudi do 500 litrov vode, omogoča pa tudi gašenje s peno. A načrtov imajo v društvu še kar nekaj, med dmgim se bodo po strokovni plati vsak mesec dobivali na že vnaprej dogovorjenih vajah. Začeli so v marcu s prikazom pravilnega gašenja z gasilnimi aparati, aprila so se posvetili dihalnim aparatom, v začetku maja jih čaka pregled hidrantnega omrežja, v juniju bodo preizkusili upravljanje s peni-lom, julij bodo posvetili prikazu odvzema vode iz naravnega zajetja in trodelnemu napadu, avgusta jih čaka prikaz notranjega napada, septembra pravilno gašenje s cevi, oktobra, ko je mesec varstva pred požari, se nameravajo posvetiti znova pregledu hidrantnega omrežje, november bo V mladih je bodočnost, tako pravijo tudi v PGD Draženci, kjer so letos v svoje članske vrste sprejeli tri dekleta. Foto: Studio 2M HAJDINČAN april 2007 posvečen dimniškim požarom, december pravilni uporabi radijskih zvez, januar 2008 pa prikazu vezanja vozlov. PREDSEDNIK OSTAJA FVREK, NOVI POVELJNIK JE ROBI LAH Sicer so na občnem zboru potrdili tudi dele novega vodstva; predsednik še naprej ostaja Karl Furek, novi poveljnik je Robi Lah, ki je zamenjal Dejana Gajiča, novi podpoveljnik je Aleš Drevenšek, strojnik pa Slavko Krošl. PGD Draženci ima trenutno 50 članov; od tega 16 operativcev, ostali pa so člani, ki pomagajo, ter pionirji in pionirke, ki se uspešno udeležujejo tudi gasilskih tekmovanj. Na občnem zboru so slovesno podelili tudi priznanja in zahvale: - za 10 let dela v gasilstvu sta priznanji prejela Sandi Jagarinec in Slavko Krošelj, - za 20 let je priznanje prejel Milan Feguš, - posebno zahvalo društva za dolgoletno dobro sodelovanje pa sta predsednik in poveljnik društva podelila domačinki Tereziji Golob. TM 53. občni zbor PGD Hajdoše ¥ Tsoboto, 27.1.2007 so se v gasil-skem domu PGD Hajdoše zbrali gasilci na 53 občnem zboru. Prisotni so bili predstavniki gasilskih društev iz občine Hajdina in sosednjih občin. Tudi letos so se občnega zbora udeležili gasilci iz PGD Rasinja (Hrvaška). Iz poročil, ki so jih podali predsednik Janez Vidovič, poveljnik Jože Teskač in blagajničarka Zdenka Repe, smo slišali, da je bilo društvo v letu 2005 zelo aktivno. Naj omenim le najpomembnejše aktivnosti. V začetku leta so gasilci v kletnih prostorih gasilskega doma uredili zračnike, da so omilili vlago v prostorih. V aprilu je moški pevski zbor pripravil koncert. V juniju je društvo organiziralo gasilsko tekmovanje za pokal Hajdoš in Pokal Gasilske zveze Slovenije. 9. in 10 junija je v Žalcu potekalo državno tekmovanje, kjer so tekmovali gasilski veterani. Pevski zbor je sodeloval Predsednik PGD Hajdoše Janez Vidovič Poveljnik PGD Hajdoše Jože Teskač, župan Radoslav Simonič in predsednik NO pri GZS Štefan Vidovič na vsakoletnem srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije v Novem mestu. V društvu so organizirali gasilski piknik. V mesecu decembru sta moški pevski zbor in gasilsko društvo organizirala kulturni večer v spomin na preminulega prvega pevovodja Valentina Žumer in pevca Janeza Glažarja. V poročilu je bilo povedano, da je imel pevski zbor med letom 55 vaj in 19 nastopov. Najmlajši gasilci so svoje znanje pokazali na kvizu, ki ga je pripravila komisija za delo z mladino pri OGZ Ptuj. Na državnem kvizu, ki je bil 25. novembra 2006 v Dravogradu, sta sodelovali dve ekipi. Med letom je tekmovalo 5 desetin. Veliko dela so imeli mentorji desetin: Stanko Glažar, ki je veteransko desetino popeljal na državno tekmovanje, mentorji pri članicah A in članih A: Ivan Brodnjak, Franc Zupanič in Branko Tominc, mentor članov B Ivan Glažar; za najmlajše pa sta skrbeli mentorici Hilda Bedrač in Zdenka Brodnjak. ČESTITKE DOBITNIKOM PRIZNANJ Priznanje OGZ Ptuj sta prejela Marjan Horvat in Stane Žumer. Dobitniki priznanj društva so: Jože Drnikovič, Stanko Vogrinec, Jani Polanec in člani ekipe starejših gasilcev: Ivan Furek, Stanko Glažar, Anton Glažar, Franc Vidovič, Janez Ornik, Jelko Žumer, Janez Vidovič. Plaketo veteranov sta prejela Jelko Žumer in Franc Vidovič. Tudi operativno sposobnost so gasilci pokazali na požaru v Skorbi. Občni zbor so pozdravili župan občine Hajdina Rado Simonič, poveljnik poveljstva občine Hajdina Janko Merc in predsednik območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič. MV april 2007 HAJDINČAN 36. občni zbor PGD Slovenja vas Letošnji dobitniki priznanj in plaket z vodstvom društva in predstavniki OGZ Ptuj. S Tzačetku februarja so se na V rednem občnem zboru sestali tudi člani PGD Slovenja vas, ki so preteklo leto uspešno zaključili, predvsem pa ostali gasilci v pravem pomenu besede. Občino Hajdina je na delovnem srečanju zastopal podžupan in občinski poveljnik Janko Merc. “Tudi v letu 2006 smo člani gasilskega društva Slovenja vas poskrbeli, da so se izvedle vse vnaprej skrbno planirane dejavnosti, izvajali smo operativne in preventivne dejavnosti na področju požarne varnosti ter ostali glavno gibalo in središče vaškega družabnega življenja na vasi. Zame je sicer največji uspeh to, da imamo znanje, pripravljenost in opremo za nudenje pomoči ob vsakem trenutku. Gasilci si ne želimo požarov da bi prikazali našo usposobljenost, pač pa usposobljenost nadgrajujemo drugje, na mesečnih vajah, tečajih ter gasilskih tekmovanjih,” je takoj na začetku občnega zbora povedal predsednik PGD Slovenja vas Aleš Burjan. Sicer pa je bilo aktivno skozi leto precej. Vsak mesec se je v društvu kaj dogajalo. Slovenjevaški gasilci so skupaj z vaškim odborom in društvi uspešno pripravili tudi nekaj prireditev, družabnih srečanj in akcij, med njimi tudi čistilno, v mesecu juniju pa so organizirali 4. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Slovenje vasi, dobro pa so se tekmovalci PGD Slovenja vas odrezali na nekaterih drugih gasilskih tekmovanjih in zbirko pokalov še obogatili. V društvu pa so se lotili tudi prenove doma, zamenjali so okna in vrata, nekaj prenove je doživelo tudi orodjišče, ob koncu leta pa so uspeli kupiti še nekaj opreme za gasilsko dvorano. NA DELOVNIH AKCIJAH ZBRALI PREKO 250 PROSTOVOLJNIH UR Aleš Burjan se je v svojem poročilu dotaknil tudi svojih ožjih sodelavcev in se vsakemu posebej zahvalil za pomoč in vestno delo, zahvalil pa se je tudi občini Hajdina, občinskemu poveljstvu in območni zvezi za pomoč v preteklem letu, izpostavil pa je še delovne akcije, na katerih so uspeli zbrati preko 250 prostovoljni delovnih ur. In kot je bilo razumeti Burjana, tudi letos ne bo nič manj dela; plan je narejen, v društvu potrjen in želijo ga izpolniti, spet veliko delati na področju izobraževanja, izpopolnjevanja, nabave nove tehnike, želijo si dobrih rezultatov z gasilskih tekmovanja, predvsem pa želijo gasilci biti zraven na vsakem vaškem dogodku in pomagati po najboljših močeh. VELIKO DELA TUDI V OPERA TIII O operativnem delu PGD Slovenja vas pa je spregovoril poveljnik Franc Klemen, ki je takoj na začetku poudaril, da požara v vasi ni bilo, pa tudi na kakšnem drugem niso sodelovali, edina intervencija je bilo črpanje vode je bila v industrijski coni v Slovenja vasi. To pa seveda ne pomeni, da smo počivali, vsaj večina ne, je pojasnil Klemen, ki je v poročilu tudi omenil, da so imeli lani 12 rednih mesečnih vaj, pa vajo izredne vsebine z navodilom za posredovanje pri dekontaminaciji v primeru ptičje gripe, preverjanje znanja, kjer smo sodelovali z članskima desetinama A in B ter pionirji. V mesecu novembru pa še pregled usposobljenosti operativne enote z stani poveljstva OGZ Ptuj in poveljstva občine Hajdina.Za nalogo pa smo dobili dimniški Posebno priznanje gasilske zveze je prejel tudi predsednik PGD Slovenja vas Aleš Burjan. | I f 7 Slovenjevaščan Rudi Čelan je dobitnik posebnega priznanja domačega gasilskega društva. Foto: Uroš Matjašič HAJDINČAN april 2007 požar. Uspešnost gasilcev ob intervenciji je odvisna tudi od zaščitne opreme gasilca, usposobljenosti gasilske tehnike in gasilskega orodja. Zato so v letu 2006 za zaščito gasilca nabavili nekaj dodatnih kosov oblačil in dodatkov, vzorno so skrbeli za vso opremo in tehniko, z novimi načrti in željami pa so pričeli tudi leto 2007. Z velikim navdušenjem pa je poveljnik razglasil novico, da imajo v društvu dva nova gasilska častnika Ignaca Skazo in Mirana Pleterska ter obema v imenu društva posebej čestital. TM Posebej pa so na občnem zboru čestitali nekaterim članom, ki so prejeli priznanja in plakete: - priznanje gasilske zveze 3 st. Mihael Vegelj - priznanje gasilske zveze 2 st. Aleš Burjan - gasilski veteran Henrik Šlamberger - priznanje društva Peter Mlakar - posebno priznanje društva Rudi Čelan - bronasta plaketa društva Ludvik Matjašič - bronasta plaketa društva Franc Metličar 76. občni zbor PGD Gerečja vas: izobraževanje prednostna naloga tudi v prihodnje Gasilci v Gerečji vasi so podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim članom. ¥ TGerečji vasi so se 3. marca na 76. občnem zboru V sestali člani in članice PGD Gerečja vas in pregledali delo v preteklem letu. S svojo pesmijo je srečanje popestril mešani pevski zbor Gerečja vas, za pogostitev pa so poskrbele ženske, članice Društva žena in deklet. Predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik je v svojem poročilu o delovanju društva v lanskem letu povedal, da so izšolali nekaj svojih članov, nabavili nekaj dodatne opreme ter se vključevali v skupne akcije in naloge poveljstva v občini Hajdina in OGZ Ptuj. Skozi leto so opravljali razna vzdrževalna dela, čistili okolico in bili aktivni ob raznih dejavnostih. Dobro sodelujejo z vsemi društvi na vasi. Lani so v vasi imeli tudi večji požar, kjer so spoznali, kako pome-ben je pravilen pristop in način gašenja kot tudi sama varnost pri delu, zato bodo tako kot do sedaj tudi v prihodnje dajali velik poudarek izobraževanju prostovoljnih gasilcev v PGD Gerečja vas. SVEČANA ZAOBLJUBA NOVIH ČLANOV, ZASLUŽNIM GASILCEM PA PRIZNANJA IN POHVALE Gasilci se zavedajo, da je pomemben mladi kader. Na občnem zboru so med svoje vrste sprejeli tudi 6 novih članov - pionirjev. Svečano zaobljubo so podpisali naslednji mladi člani - pionirji: Aljaž Nahberger, Tilen Kolarič, Žan Emeršič, David Peer, Sprejem mladih članov - pionirjev v PGD Gerečja vas Miha Malinger, Jure Drevenšek. Gasilci so ob tej priložnosti vsem aktivnim kot tudi podpornim članom podelili kar nekaj zahval, priznanj in odlikovanj. Priznanje za uspešno opravljen tečaj o ptičii gripi sta prejela Rado Kaisersberger in Sebastijan Pungračič, tečaj za strojnika pa so opravili: Stanislav Požgan, Tadej Klep, Uroš Nahberger in Uroš Paveo. V gasilca I. stopnje so napredovali: Darko Emeršič, Boštjan Sagadin, Boris Kaisersberger, Uroš Paveo, Uroš Nahberger, Tadej Klep, Bojan Račič. Za dolgoletno aktivno delo v gasilski organizaciji so prejeli priznanja: Uroš Paveo, Uroš Nahberger, Mojca Požgan, Rok Kaisersberger, Miha Lešnik, Milan Kaisersberger in Darko Emeršič, priznanje za dolgoletno podporno članstvo v gasilski organizaciji Franc Karo in Franc Drevenšek, gasilsko odlikovanje II. stopnje Marjan Drevenšek in Miroslav Zupanič, plaketo gasilskega veterana pa Franc Kaisersberger. Priznanja sta podelila poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar ter član predsedstva OGZ Ptuj Franc Bezjak. Poveljnik PGD Gerečja vas Sebastijan Pungračič in predsednik društva Ivo Lešnik sta podelila tudi priznanja za požrtvovalno delo v gasilski organizaciji. Priznanja so prejeli: Stanislav Požgan, Slavko Pesek, Tadej Klep, Uroš Nahberger, Uroš Paveo in Anton Vindiš. JL april 2007 HAJDINČAN 95. občni zbor PGD Hajdina: pridobivanje podmladka bo ena od osrednjih nalog društva T^rvo soboto v februarju so na Hajdini posvetili že 95. K občnemu zboru domačega gasilskega društva, ki se lahko pohvali z uspešnim in strokovnim delom tudi v preteklem letu. Zbrane na občnem zboru je nagovoril župan Radoslav Simonič, med gosti pa so bili med drugim še Peter Vajnberger in Ivan Bezjak iz OGZ Ptuj, ravnatelj OS Hajdina Jože Lah, s pesmijo pa so druženje obogatile hajdinske ljudske pevke. Predsednik PGD Hajdina Frenk Vrbnjak je v svojem poročilu o delu v preteklem letu med drugim omenil, da so se člani upravnega in nadzornega odbora sestali na petih sejah, ostale člane pa o vsem redno obveščali na mesečnih vajah, ki jih na Hajdini izvajajo vsako zadnjo soboto v mesecu. Lani so bili aktivni povsod, tako v domači občini Hajdina kot tudi na slovesnostih, posvetih in drugih akcijah v Območni gasilski zvezi Ptuj, katere člani so. Posebej so se posvetili učencem OS Hajdina in pripravili srečanje mladih z gasilci, na katerem so jim predstavili vlogo gasilca in razpoložljivo tehniko. Sicer pa je Vrbnjak posebej izpostavil pomanjkanje mladih v gasilskih vrstah, saj tudi na Hajdini zadnja leta opažajo, da mladino gasilstvo vse manj zanima, zato si bodo v društvu letos še posebej prizadevali, da v članske vrste pridobijo čim več mladih. “GASILEC BREZ USTREZNEGA GASILSKEGA ZNANJA JE LE POLOVIČEN GASILEC” Med letošnjimi nalogami je Vrbnjak omenil tudi zamenjavo kritine na gasilskem domu, pri čemer računajo na finančno pomoč občine, sicer pa so že do občnega zbora uspeli obnoviti znameniti bar v domu, ki je zdaj povsem drugačen in ob priložnostih spet vabi goste, da ga obiščejo. Dela pa bo letos nasploh veliko, je omenil Vrbnjak, ki je v plan zapisal še ureditev sirene na Zg. Hajdini, vzdrževanje opreme v gasilskih prostorih, vzdrževanje opreme in tehnike v gasilskem domu, izvajanje rednih gasilskih vaj, izobraževanje članstva, ki je ena od temeljnih nalog društva, poudaril pa je še nabavo osebne zaščitne opreme in izvajanje VUU HAJDINA [L fi CM J jp^jl J ijjM j Tki E MA H. fBHMG m Dobitnik zlate plakete društva je Mirko Kondrič operativnih in preventivnih nalog, sicer pa bo pridobivanje podmladka tako letošnja osrednja naloga PGD Hajdina. Posebej je čestital tistim članom, ki so uspešno zaključili izobraževanje, tečaj za strojnika in tečaj za nosilca IDA, ob tem pa posebej poudaril, da je gasilec brez ustreznega gasilskega znanja le polovični gasilec. In še dobitniki plaket in priznanj: • srebrno plaketo je prejela Milena Gojkovič, ■ zlato plaketo društva Mirko Kondrič, ■ Boštjan Korošec in Matjaž Podhostnik sta dobitnika društvenega priznanja, • priznanje za 10 let v gasilskih vrstah: Mateja Sagadin, Gregor Ambrož, • priznanje za 20 let v gasilskih vrstah: Franci Kancler, Branko Vrbnjak, Maja in Franja Vogrinec, Suzana Horvat, Peter Ogrizek, ■ priznanje za 30 let dela v gasilskih vrstah pa sta prejela: Rudolf Nahberger in Marjan Repič. TM Milena Gojkovič je letošnja dobitnica srebrne gasilske plakete. Marko Cartl in Gregor Auer sta pridobila naziv strojnik in na občnem zboru prejela posebni “potrdili” za uspešno opravljeno izobraževanje. Foto: Studio 2M HAJDINČAN Delo Policijske postaje Ptuj v letu 2006 V letu 2006 je bilo delo Policijske postaje Ptuj na področju kriminalitete v znamenju gostejšega prijavljanja premoženjske kriminalitete, ki po naši oceni ni le posledica povečanja števila kaznivih dejanj zoper premoženje, kot so vlomi, roparske in drzne tatvine, temveč tudi intenzivnejšega obveščanja ljudi, kako ravnati, če so oškodovani. Ugotavljamo, da so kazniva dejanja zoper premoženje tesno povezana s kriminaliteto na področju zlorabe prepovedanih drog. Ugotavljamo pa še, da smo v tem času beležili manj kaznivih dejanj kot v primerjalnem obdobju lanskega leta. Na področju dela po cestnem prometu smo med drugimi nalogami sodelovali s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občinah /v občini Hajdina zelo uspešno deluje/ in komisijami za tehnično urejanje prometa. Pogosto, ob posamezni prometni problematiki, smo sodelovali z vzdrževalci cest, CP Ptuj ter Komunalnim podjetjem Ptuj. Sodelovanje s temi organi je bilo na zelo visokem strokovnem nivoju. KRATEK STATISTIČNI PREGLED VARNOSTNIH TRENDOV NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA: Na območju Občine Hajdina je bilo zaznanih 74 dejanj z elementi kaznivega dejanja, preiskanost na območju Občine Hajdina pa znaša 58.62 %. Podrobnejši pogled v strukturo pokaže, da so poleg tatvin in velikih tatvin številčno najbolj zastopana še kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari ter goljufije. Statistika dogajanja na področju Zakona o prekrških zoper javni red in mir nam pokaže, da smo na območju občine Hajdina obravnavali 33 kršitev s tega področja ali za 31% manj kršitev kot leta 2005. Na območju Občine Hajdina se je v letu 2006 zgodilo 167 prometnih nesreč. Beležili smo eno prometno nesrečo z najhujšo posledico ter 68 prometnih nesreč, ki so imele za posledico telesno poškodbo. Od tega so bile 3 osebe hudo telesno poškodovane, 65 oseb pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Zgodilo pa se je tudi 98 prometnih nesreč, ki so imela za posledico samo materialno škodo. S področja preventivnih dejavnosti smo v letu 2006 policisti PP Ptuj nadaljevali s projekti, začetimi v letu 2005, in sicer Zberi pogum in povej, Ne pozabite na varnost - varnost starejših, Varna šolska pot in še veliko več preventivnih akcij. Namen vseh dejavnosti v skupnost usmerjenega policijskega dela je bilo približevanje naših policijskih storitev ljudem in zagotavljanje stalne navzočnosti policistov, zlasti vodij policijskih okolišev, med ljudmi, s čimer smo poskušali prispevati k povečanju njihove varnostne zavesti in občutka varnosti. KURJENJE V NARAVI? Glede kurjenja v naravnem okolju, pa ponovno podajamo pojasnilo, da je za ukrepanje po občinskem odloku občine Hajdina pristojna Komunalna inšpekcija /kazen od 417 EURO naprej/. Igor LEVSTIK VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA POLICISTI april 2007 SEŽIGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V NARAVI JE PREPOVEDANO IN KAZNIVO Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče ni le zadeva, opredeljena z občinskim odlokom, ampak skrb vsakega posameznika za ohranitev čistega in zdravega okolja. Občani, ki se želijo znebiti odpadkov s sežiganjem, ker je to za njih najhitrejše in najcenejše, pozabljajo na slabe in nevarne strani tega početja. S smradom in dimom vznemirjajo druge občane in škodujejo njihovemu zdravju. Pogosto ogenj, ki uide nadzoru, povzroči ogromno škodo, tako na premoženju tistega, ki je zakuril, kot na premoženju njegovih sosedov. Sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno je po 7. alineji 38. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 111/2005) PREPOVEDANO. Z odlokom so za nepravilno ravnanje predpisane tudi globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo, pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in samostojnega podjetnika posameznika 417,30 EUR ter za pravno osebo 1.460,53 EUR. Globo je mogoče izreči le v inšpekcijskem postopku, ki ga izvede komunalna inšpektorica. Postopek se lahko uvede na podlagi ugotovitev inšpektorice, lahko pa tudi na podlagi obvestil občanov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več potrebno bati, da se bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Občani, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, lahko komunalne odpadke, vključno z odpadki iz vrtov in zelenic, brezplačno oddajo v ZBIRNEM CENTRU RAVNANJA Z ODPADKI GAJKE vsak delovni dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (zimski čas) ali od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (letni čas). Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani sežigajo komunalne odpadke na prostem in če ugotovi prekršek, takoj na kraju prekrška izda in vroči kršitelju plačilni nalog z globo. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih sežiganja odpadkov na prostem. Prijavo lahko sporoči vsakdo na komunalno inšpekcija Skupne občinske uprave, Mestni trg 1,2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 92. Sabina JUPIČ komunalna inšpektorica HAJDINČAN april 2007 OBČNI ZBORI DRUŠTEV ŽENA, DEKLET IN GOSPODINJ V OBČINI HAJDINA V kroniko zapisale še eno uspešno leto delovanja Ajdi so se v lanskem letu članice Društva gospodinj Draženci veliko posvečale in z njo doživele hvalevreden uspeh. ¥ Tobčini Hajdina aktivno delujejo V kar štiri društva, ki so jih ustanovile ženske z namenom ohranjanja domačnosti, obujanja starih kmečkih običajev in kulturnega življenja na vasi. Meseca februarja in marca so potekali občni zbori vseh obstoječih društev v naši občini, kjer so posamezna društva predstavila svoje dosedanje delo ter naredila plan dela za naprej. Iz poročil, ki so bila podana na občnih zborih društev, lahko razberemo, da se je v društvih pridno delalo skozi vse leto. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec je na 7. rednem občnem zboru podala poročilo o delu društva v lanskem letu, kije bilo za njihovo društvo prav posebno leto, saj so obeležile 10. obletnico obstoja društva in izdale tudi zbornik. V lanskem letu so izvedle precej zanimivih stvari: sodelovale so na različnih prireditvah v občini in izven nje, se izobraževale, kuhale, pekle, skrbele za urejenost svojih domov in celotne vasi, organizirale kar nekaj strokovnih ekskurzij med katerimi je bila tudi ekskurzija v Rim, se lotile projekta na temo Vse o ajdi, ki so ga zaključile z razstavo, skrbele za družabno življenje na vasi in izpeljale vsakoletno že tradicionalno tekmovanje društev v izdelavi domačih rezancev, kjer navezujejo prijateljske vezi med društvi v občini in izven nje. Tudi letos so se že peto leto zapovrstjo odzvale povabilu na dvanajsto tradicionalno prireditev »Žetev zlatega klasja« na Stari gori, ki jo organizira društvo kmečkih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici in si prislužile 3. mesto. Povedati moramo, da so si v vseh teh petih letih sodelovanja prislužile že dva krat 2. in dvakrat 1. mesto. Tudi v Gerečji vasi, kjer so tekmovale v kartanju -paver šnops, so si priigrale 2. mesto. Veliko tudi kolesarijo in planinarijo, v zimskih mesecih pa so vzdrževale kondicijo ob treniranju odbojke in razgibavanju na OŠ Hajdina. ZADNJEGA MARCA NA SEJMU V LJUBLJANI, V NOVI SEZONI PA PROJEKT GLINA Letos, 31. marca, bodo obiskale sejem Turizem in prosti čas na gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bodo tudi same sodelovale in se predstavile z ročno izdelavo rezancev in pripravo razstave izdelkov iz svojih delavnic ter pokušino jedi, sodelovale pa bodo tudi na ptujskem gradu v času razstave Dobrote slovenskih kmetij z razstavo Vse o ajdi in tako s ponosom zastopale občino Hajdina. Draženskim gospodinjam pač idej nikoli ne zmanjka. Letos se bodo lotile projekta na temo GLINA, s katerim bodo pričele 22. aprila na dan Zemlje in bo potekal skozi vso leto. Kaj o glini bodo raziskovale, pa si bomo lahko ogledali novembra, ko bodo na svojem gospodinjskem večeru pripravile tudi razstavo. Draženčanke so se zadnjega marca uspešno predstavile tudi na ljubljanskem sejmu Turizem in prosti čas. Foto: TM HAJDINČAN april 2007 Luščenje fižola - akcija Društva žena Hajdoše Dobra južina po luščenju fižola DRUŠTVO ŽENA HAJDOŠE Na občnem zboru Društva žena Hajdoše je predsednica društva Anica Žumer povedala, da so v preteklem letu dale velik poudarek na druženju in poglabljanju svojega znanja, saj jih želja po doživetjih in spoznavanju okolice nenehno žene k uresničitvi zadanih ciljev. Imele so kar nekaj strokovnih ekskurzij, daljših pohodov, kolesarjenj in pripravile več družabnih srečanj, med katerimi je bilo zanimivo avgustovsko srečanje, ko vsako leto skupaj proslavljajo god njihovih An in Anic, letos pa so zraven tega proslavljale še dva okrogla jubileja svojih članic. Rade priskočijo tudi druga drugi na pomoč. Letos se je 23 članic društva zbralo pri Anici Tekmec in ji pomagalo pri trebljenju buč. Rade tudi pečejo in kuhajo, skrbijo za urejenost svojih domov in vasi in so vedno pripravljene priskočiti na pomoč ostalim društvom v vasi. Skupaj z ostalimi društvi so pripravile razstavo ročnih del v pros- torih občine Hajdina, ogledali pa smo si lahko tudi samostojno razstavo ročnih del njihove članice Ksenije Majehofer, ki svoje izdelke razstavlja tudi drugje po Sloveniji. Dolge zimske noči so si krajšale z ročnimi deli in domačo ffešmijo, tedensko pa redno hodile na telovadbo. Letos se bodo še naprej izobraževale in nadgrajevale svoje znanje ter izmenjevale izkušnje na tečajih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah, pohodih, veliko bodo kolesarile in skrbele za družabno življenje na vasi. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS »Izobraževanje, druženje, ohranjanje starih običajev - SONČNICA, cvet, ki se vedno obrača za soncem, polna rodnih semen - naš zaščitni znak, to je naše društvo« je v uvodnem govoru, pred začetkom uradnega dela občnega zbora društva žena in deklet Gerečja vas, povedala predsednica društva Anica Drevenšek. Iz poročila, ki ga je podala predsednica o delovanju društva v lanskem letu, je bilo razvidno, da se članice veliko izobražujejo, hodijo na izlete, rade kuhajo in pečejo, se urijo v izdelovanju različnih ročnih izdelkov, organizirajo različne prireditve, praznovanje, sodelujejo na prireditvah v občini in izven nje, veliko pa se ukvarjajo z urejanjem svojih domov kot tudi celotne vasi. Zraven svoje ekskurzije na zamejsko Koroško so se udeležile tudi ekskurzije v Rim, ki so jo organizirale Draženske gospodinje. Veliko truda in dela so vložile v pripravo in izvedbo prireditve Košnja trave nekoč in projekt Bučijada, kjer so same pridelale veliko število različnih sort buč in bučk. Vesele so, kadar se lahko srečajo s članicami iz ostalih društev naše občine in izven nje, zato so novembra organizirale tekmovanje v kartanju, kjer so bile tokrat najboljše domačinke. Sodelovale so z učenci OS Hajdina pri pripravi jedi iz buč in izdelavi bučnega aranžmaja ter na okrogli mizi - Eko šola, v Termah Ptuj na Buča festivalu z bučnim aranžmajem, ki gaje izdelala članica Magda Izdelava svilenih vrtnic - Društvo žena in deklet Gerečja vas. Foto: JL Izdelki članic Društva žena in deklet Gerečja vas april 2007 HAJDINČAN Intihar. Udeležile so se kuharskega tečaja v Škofji Loki, katerega organizacija je bila v rokah Podeželskih žena iz Dornave. Tečaj je vodil priznani kuhar Andrej Golja. Rade kolesarijo in hodijo v planine, v zimskih meseci pa so igrale odbojko v OŠ Hajdina in se razgibavale s plesom v domačem gasilskem domu. Ponosne so na svoj mešani pevski zbor, ki bo v letošnjem letu izdal svojo prvo kaseto, saj zastopa njihovo vas na vseh prireditvah v vasi in občini. V naslednjem letu jih čaka veliko dela. Kar so začele v preteklem letu, bi rade ohranile, zato se že pripravljajo in iščejo nove ideje o izvedbi prireditve Košnje trave nekoč in že imajo zbrana semena še več različnih sort buč in bučk za Bučijado. V planu imajo kar nekaj projektov, ki bi jih v tem letu rade izpeljale. To jim bo tudi uspelo, saj kar si zadajo, to tudi uresničijo. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Prvo soboto v mesecu marcu so članice Društva žena in deklet Občine Hajdina imele svoj redni občni zbor, na katerem so pripravile pregled dogajanj v lanskem letu in postavile nove smernice za bodoče delo. Predsednica društva Marta Sitar je povedala, da so v lanskem letu izvedle kar nekaj zanimivih stvari njihova velika želja pa je ohraniti družabno življenje na vasi, zato so meseca septembra izvedle že peto tradicionalno trganje in »kožuhanje« koruze, ki jo same pridelajo. Obudile so tudi stari kmečki običaj luščenje »košic«. Tudi bučna semena so pridelale same. Seveda ne smemo pozabit na Miklavževo večerjo, kjer se mize šibijo od najrazličnejših dobrot. Rade tudi zapojejo, saj so vse njihove članice pevke skupine Ljudskih pevk iz Hajdine. Znanje so si pridobivale na tečajih in predavanjih o kuhanju, zdravju, se urile v ročnih spretnostih in sodelovale na prvem buča festivalu v Termah Ptuj kot tudi na 1. ženskih kmečkih igrah v Spodnji Ščavnici pri Gornji Radgoni, kjer so seveda tudi zmagale. Avgusta so v Podčetrtku na izboru za Mlado kmetico leta 2006 navijale za svojo kandidatko Danijelo Zajšek. NOVA PREDSEDNICA JE MARIJA PULKO, KI JE ZAMENJALA PRIZADEVNO MARTO SITAR Letos so v Društvu žena in deklet občine Hajdina potekale tudi volitve. Dosedanjo predsednico Marto Sitar je zamenjala Marija Pulko, ki je že podala okvirni plan dela za naprej in kot smo slišali, tudi letos ne bodo počivale. V planu imajo številne tečaje in predavanja o zdravju, kuhanju in vrtnarjenju, strokovne ekskurzije, kmalu pa bodo začele saditi in obdelovati svojo njivo s koruzo in bučami, da bodo lahko ponovno izvedle ličkanje koruze in luščenje Kožuhanje - ena izmed akcij Društva žena in deklet občine Hajdina. Foto: TM bučnih semen. Tako bodo poskrbele za prijetno druženje vseh društev v naši občini. Novi predsednici želimo veliko novih idej in uspeha pri delu. O delu društev žena, deklet in gospodinj smo vas čez leto sproti obveščali, njihove ročnodelske izdelke pa smo si lahko ogledali tudi v prostorih občine Hajdina, kjer so redno skrbele za lepo pripravljene razstave. Pripravila: Jožica Lešnik Lovska družina »Boris Kidrič« ¥ etošnji občni zbor naše družine .Ltsovpada s stoletnico lovstva na slovenskem, kajti pred sto leti natanko 16. oktobra 1907 je bil ustanovni občni zbor v Ljubljani. Njegov namen je bil izražen v 3. točki pravil: združevati slovenske lovce, delovati za povzdigo lova na Slovenskem ter skrbeti za strokovno izobrazbo svojih članov. Ko je dr. Ivan Lovrenčič v imenu pripravljalnega odbora predstavil program društva, je med drugim dejal: »Hočemo varovati slovenski značaj naše dežele in prisiliti tujca, da spoštuje slovenski značaj tal, kjer se lovi. Naša dolžnost je, da se tudi kot lovci zavedamo svoje narodnosti, svojega jezika .Če sem narodnjak, sem povsod, tudi na lovu. Ta datum lahko povsem upravičeno štejemo za začetnico organiziranega slovenskega lovstva oziroma lovske organi- zacije na slovenskem, katere korenine so zagotovo še starejše. Danes je v slovenski lovski organizaciji 23.000 članov, ki so organizirani v 411 lovskih družinah in preko področnih zvez v Lovsko zvezo Slovenije. Le-te upravljajo skoraj 90 odstotkov lovnih površin, preostali del pa so narodni parki in gojitvena lovišča, ki vedno bolj pridobivajo naravovarstveno poslanstvo. Med člani je 70 odstotkov delavcev in uslužbencev, 10 odstotkov kmetov ter 20 odstotkov iz dmgih dejavnosti oziroma upokojencev. V tem obdobju se je nenehno skrbelo za strokovno izobrazbo za kulturo lovcev in zato smo upravičeno ponosni na glasilo »Lovec«, ki izhaja v nakladi 24.000 izvodov in ga dobiva vsak lovec. Prva številka te priljubljene številke je izšla leta 1910, kmalu po ustanovitvi slovenske lovske organizacije. Leta 1971 je bila ustanovljena »Zlatorogova knjižnica«, ki se je v teh dve desetletjih uveljavila s številnimi knjigami na visoki strokovni in estetski ravni. Pripravlja se tudi zahteven »slovenski lovski slovar«, ki bo velika pridobitev za lovstvo in za slovensko kulturo nasploh. V okviru lovstva deluje foto-kino kljub Diana, lovski muzej v Bistri, številni pevski zbori in zbori rogistov, v katerih deluje čez 600 pevcev in rogistov. Zanimiva bi bila razstava živih umetniških izpovedi v sliki in besedi. Organiziranost naše lovske družine sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ko je čas narekoval novo organiziranje lovskih družin in lovske zakonodaje. Leta 1946 v mesecu juliju so se na območju naše lovske družine ustanovila okrajna zakupna lovišča: Slovenja vas,, Hajdina in Sv. Lovrenc na Dravskem polju (sedaj Lovrenc na Dravskem polju) in lovišče Kungota. Na pobudo Okrajnega lovskega sveta in višjih organov lovstva v Sloveniji ter lovcev navedenih lovskih družin naj bi se manjše lovske družine povezovale, da bi nastala večja lovišča, primerna za gojitev divjadi Člani lovske družine v maju 2001 so se na ustanovitvenem zboru v mesecu februarju 1950 združili: okrajni zakupni lovišči Slovenja vas, (starešina Jože Ilec) in Hajdina (starešina Stanko Zupanič iz Spodnje Hajdine »g. Jošt«), Se istega leta so na predlog lovcev iz Strnišča (sedaj Kidričevo) priključili lovišče Kungota, vodil jih je Anton Kokol) in z odlokom Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo še polovica okrajnega zakupnega lovišča Lovrenc na Dravskem polju (starešina je bil Dominik Ivančič). Na takratnem zboru lovcev so imenovali novo vodstvo lovske družine Hajdina: Jože Ilec -starešina, Dominik Ivančič- namestnik starešine, Ivan Lajh - tajnik, Jože Lamberger -gospodar in Franc Kancler - blagajnik. Prvega julija 1951 je bil sprejet pravilnik o internem poslovanju in izvajanju lova in imenovano novo vodstvo: starešina Mirko Zupanič, tajnik Jože Vratič, gospodar Franc Kancler in blagajnik Jurij Cestnik. Sklep okrajnega ljudskega odbora je za lovsko družino ustanovitveni akt in kmalu bomo praznovali 60 let obstoja. Na letošnjem občnem zboru smo imenovali novo vodstvo za naslednja štiri leta: starešina Stanko Zupanič - Hajdoše, tajnik Primož Turnšek, gospodar Franc Turnšek in blagajnik Roman Svenšek. V prihodnosti lovstva bomo sledili stališčem lovske organizacije, ki so dobro naravnane, ki dajejo jamstvo za obstoj divjadi.Po splošnem prepričanju večine slovenskih lovcev bo v prihodnosti čedalje manj poseganja med divjad s puško in čedalje več preventivnih ukrepov v okolju kjer divjad živi.Obstoj lovstva bo pogojevala le tista dejavnost, ki bo bistveno prispevala k zmanjšanju negativnih učinkov človekovih posegov v prostor.Divjad je naravno in kulturno bogastvo, zato uživa zakonsko zaščito. Ohranitev divjadi je pomembna in v današnjih časih zahtevna naloga, ki jo morajo izpolnjevati le dobro organizirani in strokovno usposobljeni ljudje z veliko mero zagnanosti in dobre volje,ljubezni do narave in živali. Brez tega si skrbi za ohranitev divjadi in naloge upravljanja lovišč ne moremo niti * zamisliti. Za to nalogo je v celoti usposobljena slovenska lovska organizacija, ki je že doslej dosegala zavidljive uspehe in požela obilo priznanj domače in zlasti mednarodne strokovne javnosti. Slovenski lovci smo z delom narodnega bogastva, ki nam je bilo zaupano v upravljanje, v resnici dobro gospodarili in to bogastvo s svojim denarjem in s svojim delom, brez finančne pomoči družbe pomembno povečali. Te naloge v nobenem primeru ne bi smeli prenesti na tuje organizacije oziroma tujce. Smo tudi proti uvedbi pretirane zakupnine, ki ni združljiva z osnovnim namenom lovstva, ki je v načelu naravovarstvena in ne pridobitna dejavnost. Vsa sredstva, pridobljena z gospodarjenjem v lovišču se morajo namreč vrniti v lovišča. Soglašamo pa, naj o vrsti in številu divjadi v prostoru skupaj odločajo lovci in drugi uporabniki prostora, zlasti gozdarji in kmetijci, pa tudi naravovarstveniki in predvsem občine ali drugi oblastveni organi. Ti naj nadzirajo izvajanje zakona, usklajujejo interese uporabnikov prostora in po potrebi tudi arbitrirajo in intervenirajo, če ne pride do uskladitve ali če je ta v nasprotju z ekološkimi in drugimi zahtevami. V tem duhu je potekal naš občni zbor, na katerega smo zelo ponosni, ponosni smo, da smo zaupano narodno bogastvo obogatili s svojim denarjem (članarina) in delom (vsak član je opravil 34 obveznih delovnih delavnih ur, ki smo jih vgradili v lovišče in ustvarjanje življenjskih pogojev za divjad). Spomnili smo se tudi našega preminulega člana g. Antona Vogrinca iz Hajdoš in z enominutnim molkom počastili njegov spomin. Izčrpna so bila poročila članov upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije, ki ima najmanj dela, in april 2007 HAJDINČAN to že nekaj let zapored, saj še vedno velja znani rek »Kjer ni tožnika ni sodnika.«. Manj smo zadovoljni s staležem divjadi, saj opažamo, da ta že nekaj časa stoji ali je v upadanju. Zelo smo zaskrbljeni nad prevelikim povozom srnjadi, saj ta znaša že skoraj polovico planiranega odstrela (cca 70 kosov), zajec je v rahlem porastu, fazan drži na enaki ravni, odstrel izvajamo predvsem na vloženem, ki ga vzgojimo v voljeri, jerebica je po vložitvi že pokazala nekaj vzpodbudnih rezultatov, ki pa so v zadnjem času nekako splahneli, je zaščitena že nekaj let, raca mlakarica je zanimiva lovna divjad, ki ima v našem lovišču predvsem razširjen življenjski prostor.V velikem porastu opažamo predatorje, predvsem lisico, kune, jazbeca in kanje, predvsem pa sive vrane in srake, ki so se razmnožile preko vseh dovoljenih meja na račun varstvene dobe. Opravili smo tudi volitve, ki so potekale prvič po postopku,da smo predlagali in potrdili mandatarja - starešino družine na posvetu lovcev in mu zaupali, da si sestavi upravni odbor, da si izbere tiste ljudi, ki jim zaupa in ki jih bo potrdil občni zbor, kar se je tudi gladko in brez zapletov zgodilo. Izbira ni bila težka, saj si je bivši starešina Vlado Zupanič izbral odlično delovno in zaupanja vredno ekipo, ki nadaljuje delo in velika škoda je, da zaradi bolezni ni mogel dokončati zaupanega mandata. Člani upravnega odbora in vsi lovci se mu za opravljeno delo z največjo možno mero zahvaljujemo in mu obljubljamo, da bomo nadaljevali njegovo pot in želimo, da si čimprej opomore in nam s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga obogateti naše poslanstvo. Izredno smo bili počaščeni, da so se našega občnega zbora udeležila g. Sven-šek Karel -podžupan občine Hajdina, ki je naše lovce in goste prisrčno pozdravil in upravičil župana g. Rada Simoniča, ki je bil službeno zadržan ter se aktivno vključil s svojo diskusijo k obravnavanim temam in nam ponudil vso pomoč pri vseh tistih projektih in akcijah, ki bi pomenile izboljšanje življenjskih pogojev za divjad in ljudi. Predstavnik ZLD Ptuj g. Gačnik je po prisrčnem pozdravu občnega zbora nadaljeval načete teme varstva divjadi, lovske zakonodaje, koncesij in zaključil, da smo edino lovci tisti, ki s svojim znanjem, voljo in sposobnostjo lahko največ naredimo, da bodo naši vnuki in pravnuki še slišali oglašanje fazanov, jerebic in da jim ne bo treba naših domačih in divjih živali spoznavati po živalskih vrtovih. Na koncu smo sprejeli plan dela za naslednje leto, potrdili finančni plan in ker razprav po poročilih in planih za nasled- nje leto ni bilo, zaključili občni zbor. Sledila je večerja z ženami in prijateljicami lovcev ter ob prijetni glasbi ples vse do jutranjih ur. Pred visoko lovsko divje sodišče smo privedli mladega lovca Luka Korošca, ki se je že ves čas imel za pravega lovca, tako da je imel velečastni in od vse lovcev najbolj spoštovan in nikdar zmotljiv višji divji tožilec veliko dela s težko obtožnico, kajti po uradni dolžnosti ga mora temeljito očistiti, da bi bil sposoben za krst. Z dobrim zagovornikom in dosti znanja je Luka premagal vse obtožbe, tako da rabelj ni kaj dosti posredoval. Starešina ga je krstil in tako je Luka postal enakovreden član zelene bratovščine in bo uspešno nadaljeval lovsko poslanstvo svojega dedka in pradedka. Ponosni pa smo tudi, saj imamo še tri lovske pripravnike, ki prav zdaj obiskujejo tečaj za lovski izpit in enega kandidata za lovskega pripravnika. Lepo smo se imeli! Kot vidimo se nam kar hitro približujejo velikonočni prazniki, zato izkoriščam priložnost, da vsem občankam in občanom Občine Hajdina in Kidričevo zaželim veselo praznovanje prihajajočih praznikov v družinskem krogu in debelo pisanko. Starešina lovske družine Stanko ZUPANIČ Člani lovske družine z najdaljšim stažem HAJDINČAN april 2007 Letna konferenca strojnega krožka »Posestnik« T/ onec februarja se je na redni Zmletni konferenci sestal Strojni krožek »Posestnik«. To stanovsko in interesno združenje v svojih vrstah združuje napredne gospodarje, ki na svojih kmetijskih gospodarstvih koristijo in nudijo mnoge vrste storitev s kmetijsko mehanizacijo. V uradnem delu so v poročilih najprej posvetili pozornost opravljenemu delu v preteklem letu. Ugotovili so, da je za njimi uspešno leto, da so dejavnosti potekale v skladu z lani sprejetim planom dela. Finančno je krožek v preteklem letu posloval pozitivno, kandidirali so na razpis MKGP za dodelitev finančne podpore interesnemu in stanovskemu združevanju. Izvedli so dve strokovni ekskurziji v tujino, in sicer v Švico ter na Hrvaško in Srbijo, sodelovali na državnem tekmovanju oračev v Sobetincih, na prikazih in demonstracijah kmetijske mehanizacije, priredili strokovna predavanja, pridobili različna potrdila in izjave (Varnost in zdravje pri delu ...). Medse so povabili ugledne goste, a se jih je nekaj opravičilo, saj so bili zadržani iz različnih razlogov. G. Drago Grabar iz italijanskega podjetja MaterMacc je nato v nadaljevanju nazorno predstavil program setvenih priključkov, univerzalnih setvenih strojev, ki jih proizvajajo v Italiji. Le-te odlikuje univerzalnost in natančnost setve, bistvo teh priključkov pa je v hitrem in enostavnem menjavanju setvenih elementov, ki omogočajo setev domala vseh vrst semena. Na voljo je široka paleta opreme in izvedb izdelave, po besedah g. Grabarja pa vsak priključek izdelajo individualno, po željah in potrebah ali zahtevah kupca. Sejalnico je bilo mogoče videti tudi na demonstracijskem prikazu 27. marca na posestvu Srednje kmetijske šole Ptuj v Turnišču. Strojni krožek omogoča svojim članom cenejšo izvedbo tehničnih pregledov za traktorje v sodelovanju s PA, Petovia avtom Ptuj. 25. in 26 aprila 2007 bo v Slovenski Bistrici organiziran obnovitveni izobraževalni tečaj za EU standard Varnost in zdravje pri delu, 15. in 16 oktobra 2007 pa bo enak tečaj potekal še v Lenartu. Pregled škropilnih naprav bo tudi letos organiziran v sodelovanju s Srednjo kmetijsko šolo Ptuj po terminskem planu, ki ga bo na krajevno običajen način v medijih objavil izvajalec testiranj. Za svoje člane strojni krožek še naprej sprejema naročila za nabavo zaščitne delovne opreme - kombinezonov, popuste lahko člani s člansko izkaznico uveljavljajo tudi pri podjetjih Agrocenter Kranjc, TEVE, Kmetijstvo Polanec ... V okviru plana dela za leto 2007 v strojnem krožku načrtujejo strokovno ekskurzijo v Avstrijo, kjer bi si med drugim radi ogledali tudi elektrarno na bioplin. V obdobju zadnje dekade meseca maja pa nameravajo odriniti na še eno strokovno ekskurzijo, in sicer na Nizozemsko. V poletnem obdobju, izven delovnih konic, bi radi izvedli še družabno srečanje s športnimi igrami s strojnim krožkom Ormož, saj s slednjim zelo dobro, vzorno sodelujejo, kar nenazadnje potrjuje tudi redna, izmenična prisotnost predstavnikov na letnih konferencah. Beseda je tekla še o finančnih nadomestilih iz naslova Tovarne sladkorja Ormož, tekoči problematiki in predlogih za boljše in uspešnejše delovanje strojnega krožka Posestnik. Ker bo naslednje leto volilno leto za funkcije in imenovanja v Strojnem krožku, je predsednik g. Anton Zemljak vse prisotne pozval, da v obdobju do naslednjega občnega zbora razmislijo o primernih kandidatih, tudi za predsednika, saj daje, tako Zemljak, po nekaj mandatih pod njegovim vodstvom čas za spremembo tudi na mestu predsednika. Jože Murko, KGZ Ptuj Kmetijska svetovalna služba mm Demonstracijski prikaz sejalnice na posestvu Srednje kmetijske šole. Foto: TM april 2007 HAJDINCAN Obiskali smo Antona Kaučevica, uspešnega gojitelja športnih golobov pismonošev in »lastnika« državnega naslova Antona Kaučevica zmotimo pri njegovem vsakdanjem delu - hranjenju golobov, pri tem pa mu je v veliko pomoč tudi družina. T^rvič je Antonu Kaučeviču iz Ml Dražencev, danes članu društva športnih golobov Kompas s sedežem na Ptuju, uspelo osvojiti državni naslov v prvenstvu športnih golobov pismonošev leta 1993, potem se kar sedem let ni odločil za ponovno sodelovanje, a pred leti ga je spet zamikalo in lani je s svojim »lepotcem« znova osvojil naslov prvaka. Uspeh pripisuje dobremu občutku, kvaliteti in povrhu še malo športni sreči. Sicer pa se pri Kaučevičevih že vrsto let ukvarjajo z gojiteljstvom prav golobov pismonošev in pri tem so neverjetno uspešni, pa ne samo oče Anton, temveč po njegovih stopinjah gre tudi starejši sin Peter, ki prav tako sodeluje na tekmovanjih. (O tem smo v Hajdinčanu že pisali pred leti!) O tem, koliko truda, dobre volje in srečne roke moram imeti uspešen gojitelj golobov pismonošev, ki so mimogrede v nekaterih državah po svetu neverjetno cenjeni in prinašajo dober zaslužek, Anton rad pove, ob tem pa ne pozablja poudariti, da je v Sloveniji še to zmeraj ljubiteljska dejavnost, neke vrste šport, ki pa zahteva celega človeka in tudi precej denarja. In prav pri denarju se marsikdaj rado zatakne, saj če želiš uspeti tudi na tekmovalnem področju, pravi Anton, potem moraš imeti celo družino zdravih golobov izbranih pasem, jih pravilno hraniti in se z njimi veliko ukvarjati, šele nato lahko računaš na uspeh. »VELIKA ČAST JE ŽE, DA SI V OSPREDJU, S TEM JE TVOJ TRUD POPLAČAN« Pri Kaučevičevih izvemo, da so v tekmovalni sezoni sodelovali na skupaj 13 tekmah, za prvenstvo pa se po pravilih šteje le deset tekem in eden od pismono- šev mora na vseh tekmah skupaj zbrati najboljši seštevek, šele nato lahko postane prvak. Že veliko prej, preden se tekmovanja sploh pričnejo, pa se Anton posveti treningom doma, začne pa pri 20 kilometrih in nato kilometrino le še stopnjuje. Sicer pa je lansko prvenstvo pričel s kar 100 pismonoši in zaključil s šestdesetimi. Pri opisu podrobnosti, kako denimo poteka te vrste tekmovanje in kako na koncu vedo, kdo je bil najhitrejši, naš sogovornik pojasni, da je danes že vse računalniško urejeno. Goloba ob vzletu in vrnitvi domov zazna računalnik, ki vse dobro zapiše in tako tudi pridejo do izredno natančnih izračunov. Zmagovalec ob zaključku prvenstva v dar prejme le poseben pokal, denarne nagrade seveda tukaj ni, pa tudi Anton je ne pričakuje, saj pravi, da je to že velika čast, da si v ospredju, da je tvoj trud poplačan, pa še najhujšo konkurenco v Sloveniji si uspel premagati. Tekmovanja bodo še naprej velika strast Antona Kaučeviča in pri tem ne vidi prav nobenih ovir. Se naprej se bo s prav posebno ljubeznijo posvečal svojim golobom, ki mu v življenju ogromno pomenijo in še sreča, da ga pri tem podpira njegova družina, ki je pismonoše že zdavnaj vzljubila. TM Golobice smo ujeli zbrane v svojem golobnjaku. Foto: TM HAJDINČAN april 2007 PREJELI SMO ODSEK DRŽAVNE CESTE MAJŠPERK - PTUJ V NASELJU ZG. HAJDINA (PREKO PROGE) VSE BOLJ NEVAREN ZA UDELEŽENCE PROMETA: ZAKAJ IN KDO JE ODGOVOREN? Zgodilo se je leta 2004 - na 13. redni seji občinskega sveta občine Hajdina 9. junija smo na osnovi zahtev iz Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v republiki Sloveniji obravnavali Program varnosti cestnega prometa v občini Hajdina. Kot takratni predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občine Hajdina (do 5.5.2005) sem pripravil imenovani program, ki je aktualen za občino in obsega izhodišča in elemente za izboljšanje varnosti cestnega prometa na republiških in lokalnih cestah, ki potekajo skozi ali v naseljih občine Hajdina. Med predlogi za rešitve izboljšanja varnosti v cestnem prometu na državnih cestah sem med ostalim obdelal tudi regionalno cesto R2 -432- odsek ceste na Zg. Hajdini (slika), kjer sem v točkah definiral: 1. 7.2.2 Na samem odseku v naselju se mora vzpostaviti režim prometa z ločilno črto (V - 1) kot ločitev dvosmernih vozečih površin na smerni vozišči in kratko prekinjeno črto (V- 4) za vključevanje vozil s stranskih cest oziroma individualnih priključkov. 2. 7.2.3 Pri vhodu v naselje Zg. Hajdina (preko proge) iz Kidričevega se pred križiščem javne poti 829640 (meja občine Hajdina) postavita na skupen drog prometna znaka za omejitev hitrosti (50 KM II - 30) in znak šolska pot (600 x 600 mm). Župan je po moji obrazložitvi Programa in razpravi članov občinskega sveta, zavzel stališče: »Župan daje ta program v vednost, ko pa bodo vse vasi obdelane, takrat pa se da program v potrditev in bo veljal kot osnova za nadaljnje izvajanje smernic za ukrepanje Odboru za komunalno infrastrukturo!« Ker se v SPVCP nismo strinjali s takim neodgovornim stališčem župana, smo na 2. redni seji dne 17. julija 2004 sprejeli stališče: »Prisotni se strinjamo z izdelanim Programom varnosti cestnega prometa v občini Hajdina. Za izvedbo pilotskega projekta ureditve prometnih razmer v naselju Zg. Hajdina (preko proge) pa se predlaga, da se pristopi k realizaciji predlaganih rešitev.« Rezultat navedenih stališč župana in SPVCP po več kot dveh letih pa je spoznanje: - da ostalih vasi ni nihče obdelal, ker župan ni bil sposoben po vaseh pridobiti »trojk«, - stališče SPVCP pa je za župana neobvezujoče, sicer bi poskrbel za realizacijo. Na 25. redni seji občinskega sveta 29. septembra 2006 sem postavil pisno vprašanje: »Realizacija projekta Program varnosti cestnega prometa v občini Hajdina za naselje Zg. Hajdina (preko proge)? Kdaj? »Odgovor (po urgenci 9.11.2006) sem prejel 8.12.2006 in glasi: »Program varnosti CP v občini Hajdina za naselje Zg. Hajdina - preko proge bo obravnaval SPVCP na prvi naslednji seji - predsednik SPVCP« Pa smo spet na začetku - v juliju 2004! Nesreča s smrtnim izidom, ki seje zgodila 31.10.2006, kakršne sem se osebno najbolj bal in vseskozi opozarjal - šlo naj bi celo za dvojno prehitevanje - mora končno prebuditi odgovorne v občini in SPVCF) da bodo uresničili navedeni program. Za realizacijo naj v pomoč služi opredelitev v Zakonu o varnosti cestnega prometa, ki definira: »Zaradi izboljšanja varnosti cestnega prometa lahko občina predlaga upravljavcu državne ceste v naselju prometno ureditev na tej cesti ...« 20.3.2007 Viktor Markovič PREJELI SMO KAKO DO NOVE OBČINE HAJDINA LETA 1994 K pisanju tega članka me je vzpodbudila decembrska številka glasila »Hajdinčan« oziroma njegov članek Na veliki rojstnodne-vni zabavi - Predstavljamo dobitnike priznanj, zahvalne listine in županova nagrajenca. Na 10. strani - pri obrazložitvi Priznanje župana Jožetu Rozmanu iz Skorbe - je žal napaka, katere kot eden izmed zagovornikov za novo občino Hajdina ne morem prezreti: ne drži izjava piscev navedenega članka, ko pravijo, »daje bil leta 1991 v občini Hajdina (takrat je bilo zraven še naselje Kungota) uspešno izveden referendum za samostojno občino Hajdina, kar pa je takratna aktualna politika onemogočila in razdelila Hajdino. Naselje Kungota se je dodelilo občini Kidričevo, ostala naselja pa strpala v tki. PČ Hajdina pod okvir MO Ptuj.« Drži pa, da je Državni zbor RS na seji dne 8.4.1994 sprejel Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, dne 26.4.1994 pa ta odlok spremenil, kjer je pri občini Ptuj pod 196. referendumsko območje za ustanovitev občine Hajdina obsegalo naselja: Zg. Hajdina, Kungota pri Ptuju, Spodnja Hajdina, Slovenja vas, Skorba, Hajdoše, Gerečja vas in Draženci. Na tej seji pa je Državni zbor sprejel tudi Odlok o razpisu referenduma za ustanovitev občin, ko je odločil, da se glasovanje na referendumu izvede v nedeljo, 29.5.1994. Referendum se je zgodil in na Hajdini uspel pri 66,1 % udeležbi volivcev z 50,6 % ZA in 46,2 % PROTI novi občini Hajdina; več kot 50 % ZA je bilo izglasovano na Zg. Hajdini, Gerečji vasi in Kungoti pri Ptuju (54,6 %). Kljub pozitivnemu rezultatu referenduma so svoje odigrali »nasprotniki« nove občine Hajdina, ki so s pritiski na poslance uspeli preprečiti njeno ustanovitev Zadnjo možnost na Državnem zboru je izkoristil poslanec Janko Vindiš iz Kungote pri Ptuju, ki je z amandmaji zlobiral poslance; manjkal je le en glas (31:32)! Ostala je le še pobuda KS Hajdina na Ustavno sodišče za oceno ustavnosti Zakona (ZLS), ker ne ustanavlja občine Hajdina, temveč naselja iz referendumskega območja uvršča v mestno občino Ptuj oziroma občino Kidričevo. Ustavno sodišče je na seji 9.11.1994 odločilo, »da bodo po konstituiranju novih občin posamezna naselja ali več naselij v eni ali več občinah, kolikor bodo izpolnjevala pogoje za ustanovitev svoje občine ali če se bodo želela izločiti iz občine in priključiti drugi občini lahko začela postopek po 14. ali 15.členu ZLS, ki omogočata izločitev dela občine in priključitev k drugi občini ali ustanovitev lastne občine ...« Vse lepo in prav, so dejali ljudje, ki jim je tako ali drugače vseeno, kaj se dogaja v naši demokratični republiki - pravni in socialni državi? Priključitev Kungote pri Ptuju k občini Kidričevo leta 1994 je odgovor temu - po 139. členu Ustave »se občina ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine. Prebivalci oziroma volivci tega naselja so se odločili za Hajdino, »krojači« v državnem zboru so jih priključili k občini Kidričevo! Za konec pa še moja dobronamerna pripomba pri prejetem priznanju: pričakoval sem, da bo vsaj v enem stavku omenjeno tudi ogromno delo in sodelovanje pokojnega Alberta Brenko-viča, ki je bil nosilec strokovnega dela - Jožetu je bil pri vseh aktivnostih za novo občino prvi svetovalec in izvajalec! 20.3.2007 Viktor Markovič april 2007 HAJDINČAN Vloga Slovenske Demokratske Stranke v občini Hajdina v novem mandatu Na letni konferenci 00 SDS Hajdina dne 24. februarja 2007 smo v Izvršilni odbor ter Nadzorni odbor izvolili nove člane; prav tako je bil imenovan novi predsednik ter tajnica in blagajničarka 10. Ob tej priliki se za vloženo delo in uspehe iskreno zahvaljujemo dosedanjemu vodstvu. Naše glavne aktivnosti vtem mandatu bodo usmerjene v tvorno sodelovanje in vključevanje v delovanje občine za dobrobit vseh občank in občanov, pri tem pa stremeti k doseganju višjih razvojnih ciljev, seveda, če bo vodstvo občine želelo izkoristiti ponujene potenciale. K sodelovanju želimo tudi vzpodbuditi mlade, ki bodo delovali v okviru Slovenske demokratske mladine, organizirane v obliki sekcije pod okriljem 00 SDS. Ker pa so bile v zvezi z vključevanjem naših članov v občinske odbore in komisije nekatere napačne razlage, v nadaljevanju podajamo kratko pojasnilo glede naših stališč glede sodelovanja v občinskih delovnih telesih. Na jesenskih lokalnih volitvah 2006 ste občanke in občani v občini Hajdina izglasovali Slovenski demokratski stranki 3 svetniška mesta v Občinskem svetu. Kmalu po končanih volitvah so se pričela oblikovati delovna telesa v občini in na pobudo župana na 1. seji občinskega sveta smo dne 14. novembra 2006 vodstvu občine Hajdina posredovali predlog vključevanja članov naše stranke in svetniške skupine v delo občinskih odborov in komisij -kot smo izvedeli kasneje, smo v pisni obliki edini posredovali tak seznam. Pri tem smo upoštevali: - strokovno usposobljenost in izkušnje predlaganih kandidatov - delež stranke - število glasov in svetniških mest na osnovi rezultatov lokalnih volitev Predlog je obsegal delo naših članov v obliki vodenja vsaj dveh odborov ter članstvo v različnih odborih in komisijah, glede na volilni rezultat 2006 pa smo prepričani, da bi nam pripadalo tudi mesto podžupana, za katerega smo predlagali ustrezno strokovno kompetentnega kandidata. Po številnih usklajevanjih smo podoben predlog članov v pisni obliki (ponovno edini) vodstvu občine podali še enkrat -16. februarja 2007. Na osnovi izjav župana na spoznavni seji v novembru 2006, da pri oblikovanju odborov in komisij ne bo dovolil kadrovanja na osnovi političnih in strankarskih usmeritev, smo tudi primerno sestavili naš predlog za sestavo odborov in komisij ter pričakovali, da ga bo župan s ciljem uspešnega sodelovanja z dobro in strokovno kompetentno ekipo tudi podprl. Vendar se je kmalu izkazalo, da so člani odborov in komisij imenovani le na osnovi edinega kriterija - pripadnost vodilni stranki v občini, ostalim pa so bile dodeljene le “drobtinice". Člani ene pomembnejših komisij (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) so bili imenovani nepravilno in v nasprotju z zakonskimi določili glasovanja, kar je povzročilo, da so ostali odbori in komisije bile imenovane šele konec februarja 2007. Seveda ne želimo podcenjevati sposobnosti delegiranih članov ter predsednikov odborov in komisij, vendar smo prepričani, da bi vsakdo, ki želi gospodarno ravnati z neko organizacijo, v delovne skupine posameznih področij imenoval člane na osnovi prej določenih meril, s katerimi lahko dovolj zanesljivo zaupa kompetenci posameznika. Teh meril vsekakor pri omenjenem kadrovanju ni bilo. Glede na to, da se je v času usklajevanj za sestavo in vodenje odborov in komisij na osnovi predloga župana in stranke SLS izoblikoval predlog, v katerem naši člani niso zasedali ustreznih mest glede na strokovne pristojnosti posameznikov in volilni rezultat, mi pa ocenjujemo, da je v tem primeru možnost vplivanja oz. odločanja enak, kot v primeru, da nismo vključeni, smo se v 00 SDS odločili, da se člani stranke in svetniške skupine SDS v tem mandatnem obdobju ne vključijo na liste odborov in komisij kot njihovi člani. Seveda pa bo svetniška skupina na sejah občinskega sveta in ob ustreznih dejavnostih tvorno sodelovala in podprla vse predloge, ki bodo prispevali k razvoju in napredku občine Hajdina ter njenih prebivalcev. Predvsem pa se še vnaprej zavzemamo za popolnejše ažurno obveščanje občank ter občanov v Občini glede aktualnih dogajanj in obravnavanj pobud ter vprašanj na Občinskem svetu, kot tudi podpiramo oz. želimo strpen dialog v dobro vseh nas. Marjan Leber Občankam in občanom Občine Hajdina želimo vesele velikonočne praznike ter obilo užitkov ob velikonočnih pisankah in ostalih dobrotah. OO SDS HAJDINA HAJDINČAN april 2007 IZJAVA ZA JAVNOST (OO SD HAJDINA) Poslanstvo Socialnih demokratov(SD) je oblikovanje močne lokalne skupnosti predvsem na področju gospodarskega razvoja našega kraja, infrastrukture in kvalitetnega preživljanja prostega časa vseh generacij, da bi dosegli hitrejši in enakomernejši razvoj občine Hajdina ter višjo kakovost življenja vseh občank in občanov naše lokalne skupnosti. S tem namenom smo v odbore občine predlagali strokovnjake, ki bi lahko svoje znanje in bogate izkušnje uporabili za osnovanje boljše razvojne vizije občine Hajdina, ne glede na politično pripadnost. Žal pa nekateri v občinskem svetu še vedno gledajo preveč na lastne interese in interese strank, ne pa v dobrobit naše lokalne skupnosti in niso odprti za konstruktivne predloge in pobude. Zato smo se v občinskem odboru Socialnih demokratov(SD) občine Hajdina odločili, da ne bomo sodelovali v odborih in drugih komisijah občinskega sveta, ker smo mnenja, da mora delo v odborih temeljit na strokovnih odločitvah in ne na osnovi politične pripadnosti, kajti gre za občutljiva področja, kjer lahko vsaka nepremišljena poteza pomeni veliko škodo. V občini Hajdina se bomo Socialni demokrati(SD) še naprej vneto zavzemali za: • Dejavno preživljanje prostega časa mladih v skupnih prostorih, ki bi se nahajali v novem poslovno-stanovanjskem centru ali kateri drugi primerni lokaciji. • Prostovoljno organiziranje in delovanje mladinskih interesnih združenj, v katerih mladi ne bodo le izvajalci, ampak jih bodo tudi aktivno sooblikovali. • Reševanje brezposelnosti mladih, predvsem s vzpodbujanjem mladih za samozaposlovanje z razpoložljivostjo informacij, sistemom poklicne pomoči in svetovanjem mladim podjetnikom in mladim kmetom. • Večjo moč odločanja krajevnih skupnosti in višjo stopnjo sodelovanja ljudi pri odločanju v krajevnih skupnostih. Uroš Gojkovič predsednik OO SD Hajdina Občankam in občanom občine Hajdina želimo vesele velikonočne praznike in vesel praznik dela 1. maj. Občinski odbor SD Hajdina SLS. Slovenska ljudska stranka Čar velikonočnih praznikov naj Vas vedno napolnjuje z upanjem, da je življenje nekaj enkratnega, vam daje veder pogled v prihodnost. Želimo Vam vesele velikonočne praznike, polne upanja, ljubezni in družinske sreče. SLS, občinski odbor Hajdina V petek, 13. aprila, ob 18. uri v Termah Ptuj (Apart hiša), vam bomo predstavili: - usposabljanje za pilota prosto letečega balona, - usposabljanje za ostalo osebje v balonarstrvu, - XI. Mednarodni balonarski praznik in XIII. Državno prvenstvo Slovenije v letenju s toplozračnimi baloni. Dogodka bosta potekala med 25. in 29. julijem v Termah Ptuj. Več informacij, najdete na: bulonarski-kl ub-ptuj. si kontakt: balanarski. kiub.ptuj@antis. net, Branko Ambrožič, GSM: 041 918 125 •"* >v'» Balonarski klub Ptuj vabi na dan odprtih vrat PTU/ |F :t;-V ' > ■.V .. . . ; > - V hvaležen spomin UMRLI OD 1. 12. 2006 1. Marija MURKO, Draženci 85, roj. 25.5.1923, umrla 12.12.2006 2. Roza BRAČUN, Gerečja vas 60, roj. 28.7.1924, umrla 31.12.2006 3. Tomaž VUKOVIČ, Zg. Hajdina 194, roj. 3.12.1983, umrl 2.2.2007 4. Sergeja ŽUMER, Hajdoše 5/b, roj. 25.1.2007, umrla 6.2.2007 5. Marija KISELJAK, Gerečja vas 46, roj. 5.5.1923, umrla 5.3.2007 6. Franc KANCLER, Sp. Hajdina 38, roj. 21.8.1924, umrl 12.3.2007 7. Marija REPEC, Hajdoše 61, roj. 17.5.1912, umrla 15.3.2007 april 2007 HAJDINČAN Hajdinski upokojenci s skupnim izletom proslavili dan žena in materinski praznik ¥ e nekaj dni pred materinskim E-^praznikom so se člani DU Hajdina podali na skupni izlet na Madžarsko v Lenti, med potjo so si ogledali še Babičev mlin v Veržeju, v Trnovski vasi pa so druženje zaključili veselo ob zvokih Štajerskega obmejnega tria. Upokojenke so bile tokrat deležne posebne pozornosti. Anton Cestnik, predsednik DU Hajdina, pa med bližnjimi dogodki posebej izpostavlja 55. občni zbor društva, ki bo 20. aprila v Skorbi. Tudi letos bodo na druženju podelili zahvale za 20, 25, 30 in 35 let članstva, podeljenih pa bo tudi kar nekaj priznanj za večletno aktivno sodelovanje v organih društva kot tudi priznanja Pokrajinske zveze in priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije. Zato povabilo članom DU Hajdina, da se v aprilu udeležijo občnega zbora. TM DU Hajdina občankam in občanom vošči vesele velikonočne praznike, Utrinka z veselega druženja in praznovanja marčnih ženskih praznikov. Foto: obilo miru in veselja. Cestnik HTi ^ ' iiife'v .m*s jr ^ HAJDINCAN april 2007 Zlata poroka zakoncev Kiseljak iz Gerečje vasi ll^inilo je 50 let, ko sta vsa i.’E.mlada in polna življenja ter velikih pričakovanj izrekla svoj življenjski »da« na Hajdini takratna mladoporočenca Avguštin Kiseljak in Angela, z dekliškim priimkom Kaisersberger. V njunih mislih je bilo takrat veliko načrtov ter pričakovanj, katere sta želela ustvariti skupaj, težka in odgovorna je bila njuna skupna življenjska pot. Zlati ženin Avguštin se je rodil 19. maja 1931 v Gerečji, zlata nevesta Angela pa 20. maja 1937 prav tako v Gerečji vasi, poročila pa sta se 23. februarja 1956 na Hajdini. Ustvarila sta si dom in družino, trdna volja, vera in povezanost so jima ohranili življenjsko moč in trdnost v njunih 50. letih skupnega življenja.V zakonu so se jima rodili trije otroci: Janez, Dušan in Majda, na jesen življenja pa ju razveseljujejo še vnuki Goran, Tomaž, Tara, Kaja in Spela, na katere sta zelo ponosna. Civilni obred zlate poroke je v cerkvi sv. Martina vodil župan Radoslav Simonič, svečani zapisnikar je bil Janko Vegelj, ki Zlatoporočenca Kiseljak iz Gerečje vasi je slavljencema izročil tudi posebno darilo občine - spominsko sliko farne cerkve, s pesmijo je slavje obogatil Uroš Sagadin, cerkveni obred poroke pa je opravil farni župnik naddekan Marijan Fesel. Župan Simonič je zlatoporočencema ob tej priložnosti zaželel še mnogo zdravih let v zakonu, čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvu. TM Zlata poroka zakoncev Koren iz Hajdoš S Tcerkvi sv. Martina na Hajdini V sta konec lanskega leta v krogu domačih in prijateljev zlato poroko slavila zakonca Franc in Ana Koren, roj. Gojcic, iz Hajdos. Za zlatoporočenca ju je svečano razglasil župan Radoslav Simonič, darilo občine jima je izročil svečani zapisnikar Andrej Tkalec, s pesmijo pa so ju pozdravili Štajerski koledniki. Svečani cerkveni obred zlate poroke je opravil farni župnik naddekan Marijan Fesel. Zlati ženin Franc se je rodil 11. februarja 1934 v Gerečji vasi, zlata nevesta Ana, z dekliškim priimkom Gojčič pa 15. julija 1930 v Trničah, zakonsko zvezo pa sta pred 50. leti sklenila v Staršah. Skupen dom sta si Korenova ustvarila v Hajdošah, v zakonu imata tri hčerke: Miro, Nado in Sonjo, veselje in radost v njun dom prinašajo vnuki Boštjan, Tomaž, Maja, Jernej, Rok in Matjaž, družinsko harmonijo pa jima dopolnjujejo trije moški stebri-zeti: Darko Kranjec, Zvonko Majcen in Miran Smolinger. Kaj vse se jima je uresničilo v teh, zanju prav gotovo kratkih 50. letih, vesta najboljše le onadva. Težave in neprijetnosti njunega dolgega, a plodnega skupnega življenja sta potisnita v ozadje, spominjajta pa se predvsem svojih lepih, bogatih izkušenj in najlepših trenutkov družinskega življenja. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke in dobre želje na njuni poti. TM Zlatoporočenca Koren iz Hajdoš Velikonočno veselje ■^Tič kaj udobno se ne počutimo, ko nas Cerkev v postnem času kar naprej spodbuja k spravi, spokornosti, k spreobrnjenju, h kesanju. Zeljo, da bi postali »popolni, kakor je naš nebeški Oče«, najraje uspavamo. Želeli bi ostati, kakršni pač smo, in celo Boga silimo, naj nas sprejme take. Ta krilatica postaja ponekod že kar nekakšen molitveni obrazec. Predvsem pa smo naveličani besed, kot so sprava, mir, edinost, spreobrnjenje in kesanje. Mnogi ljudje sploh ne slišijo klica postnega časa, mnogi se prav nič ne zmenijo za to, da je včasih le potrebno malo pobrskati po svojem življenju in narediti neke vrste »inventuro«, kjer človek pregleda svoje »zaloge« in hkrati poskuša ugotoviti, kaj manjka njegovemu življenju, da bi bilo bolj polno, predvsem pa osrečujoče za druge. Najlažje se je prepustiti toku časa in živeti kot živi večina. Čas pa teče in tako se človek kar naenkrat znajde pred praznikom velike noči. In kaj naj počne s tem praznikom? Nanj se ni pripravljal, zato mu velika noč ne pomeni prav nič drugega kot kak drug praznik npr. božič - priložnost za obdarovanje, za jedačo, izlet v naravo, metanje petard in morda še za poležavanje, ker je praznike pač treba izkoristiti. Kje je tukaj velikonočno veselje? Kje je smisel velike noči, ki kipi od veselja ob Jezusovem vstajenju? Morda bo kdo dejal, da danes nimamo veliko razlogov za veselje. Ob vsem, kar se dogaja, kar doživljamo, kar nas, po napovedih takšnih in drugačnih »prerokov« čaka v prihodnosti, se zdi, da se veselje res odmika. Vse prevečkrat se nam srce krči v bolečini in razočaranjih. Vse prevečkrat do vratu tičimo v skrbeh in dvomih. »Nič ne kaže, da bo bolje,« ugotavljajo tudi optimisti. Kako potem sploh še kdo more govoriti o velikonočnem veselju? Spoštovani! Velikonočno veselje je drugačno. To ni veselje, ki ga doživljamo ob veselih plateh življenja. Nič nima skupnega z veseljem, ob katerem človek marsikaj pozabi. Nič nima skupnega z veseljem, v katerem človek išče sebe. Velikonočno veselje je čisto nekaj drugega. Upa si pogledati v oči vsemu: bolečini, trpljenju, razočaranju, dvomu, celo obupu. Upa si pogledati povsod: v obupane družine, v osamele domove, v ločene zakone, v bolniške postelje in invalidske vozičke, celo v ječe in taborišča. Zanj potrebujemo le veliko nesebičnosti in zelo močno vero. Velikonočno veselje si upa pogledati celo smrti v oči, saj se opira na življenje onstran smrti. Velikonočno veselje je svetlo kakor zarja, ki šele naznanja prihod jutra. Velikonočno veselje nam je bilo podarjeno z veliko nočjo, zato je to najčistejše veselje, ki obstaja na svetu. Velikonočno veselje je neuničljivo. In prav tega in takega veselja bi rad, ne samo ob letošnjih velikonočnih praznikih, ampak vsak dan, želel sebi in vam. Cenjene bralke in bralci našega lokalnega glasila! Uresničitev veselja, ki žari iz Jezusovega vstajenja, bo mogoče izpolniti, če se bomo potrudili slediti besedam neznanega avtorja, ki pravi: »Bog sam nam daje vero, toda ti moraš biti njena priča. Bog sam nam daje upanje, toda ti ga moraš posredovati dalje. Bog sam daje ljubezen, toda ti moraš pomagati ljubiti. Bog sam daje mir, toda ti moraš sejati edinost. Bog sam daje moč, toda ti moraš obupanca dvigniti. Bog sam je pot, toda ti jo lahko drugim pokažeš. Bog sam je luč, toda ti lahko storiš, da sveti v vseh očeh. Bog sam je življenje, toda ti lahko storiš, da zacveti življenjska radost. Bog sam zmore nemogoče, toda ti lahko napraviš, kar je mogoče. Bog sam zadostuje sebi, tebe pa potrebuje!« Naj Vstali Gospod napolni vaša srca z veseljem! Marijan Fesel