NOV INFORMACIJSKI SISTEM GOZDNEGA GOSPODARSTVA Urejeno, organizirano in dobro vodeno podjetje potrebuje sprotne informacije o dogajanjih in poslovanju. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je v preteklem obdobju uporabljalo informacijski sistem, ki je temeljil na obdelavi podatkov v centralnem računalniku tipa VAX in MIKRO VAX. Ta je bil povezan s terminali KOPA, ki so bili nameščeni v posameznih strokovnih oddelkih na upravi podjetja in na obratih. Sedanje potrebe po kvalitetnih in hitrih informacijah so prerasle zmožnosti dosedanjega sistema obdelave podatkov. Odločili smo se za nov projekt informacijskega sistema, ki omogoča sprotno in enkratno vnašanje podatkov o poslovnih dogodkih tam, kjer nastajajo. Nov informacijski sistem temelji na programu DIRIS, ki smo ga za naše potrebe razvili skupaj z zunanjim sodelavcem in odličnim strokovnjakom na področju računalništva g. Jarilom Lavrenčičem. Program DIRIS je namenjen planiranju proizvodnje in sprotni obdelavi podatkov o poslovnih dogodkih v proizvodnji. Omogoča tudi vse obdelave na področju komerciale vključno z obračuni odkupov lesa in fakturiranjem. Velika prednost programa DIRIS je, da omogoča kvalitetno vodenje proizvodnje in istočasno daje vhodne podatke za računovodsko-knjigovodske in finančne obdelave. Te omogoča program EDICO, ki smo ga kupili od istoimenskega podjetja iz Ljubljane. Programa DIRIS in EDICO pa dajeta osnove za "direktorski informacijski sistem, ki bo v končni obliki služil kakovostnemu vodenju dobro organiziranega Gozdnega gospodarstva, lastninsko preoblikovanega v delniško družbo. Za obdelavo podatkov na osnovi opisanih treh programov smo kupili osebne računalnike pri podjetju KOPA iz Slovenj Gradca. Ti računalniki so nameščeni na vseh obratih in organizacijskih oddelkih na upravi podjetja in povezani v mrežo, ki omogoča medsebojno komuniciranje ter pretok podatkov in informacij. Pri teh povezavah prek telefonskih linij se še pojavljajo zastoji, ki pa se bodo zmanjšali s posodabljanjem TELEKOMA in novimi sodobnimi telefonskimi centralami. Pričakujemo, da bodo te omogočile veliko hitrejše in boljše prenose podatkov kot sedanje zastarele naprave. Strokovni delavci v podjetju, ki oblikujejo in zbirajo podatke so odgovorni za sprotno vnašanje podatkov v računalniški sistem. Od njihove natančnosti in vestnosti bo v veliki meri odvisno, kako učinkovit bo novi informacijski sistem. Sodelavcem zaupam, da bodo to nalogo opravili profesionalno na visoki strokovni ravni. Od novega informacijskega sistema pričakujemo sprotno oblikovanje informacij, za kvalitetno vodenje podjetja, za znižanje stroškov in za povečanje dobička. Hubert Dolinšek Foto: F. Jurač GOZDARSTVO V v CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE Z uvedbo nove lokalne samouprave je iz štirih koroških občin nastalo kar 10 novih: Mislinja, Slovenj Gradec, Ravne-Prevalje, Črna, Mežica, Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje in Ribnica-Pod-velka. Na področju urejanja infrastrukture, še posebej gozdnih cest in posegov v gozdni prostorje reorganizacija napovedala kar precej dodatnih administrativnih in tudi operativnih nalog. Za lažje razumevanje specifičnosti problema na Koroškem je potrebno povedati, da je regija (ki, razen dela občin Podvelka-Ribnica in Radlje spada pod Območno enoto Slovenj Gradec Zavoda za gozdove Slovenije) gozdnata krajina. Povprečna gozdnatost je 64%, v posameznih koroških občinah pa presega 70%. Značilna pokrajina celkov - samotnih kmetij in manjših hribovskih zaselkov terja tudi razvejano mrežo gozdnih cest, ki imajo poudarjen javni značaj. Na območju OE Slovenj Gradec je 1970 km gozdnih cest, od tega jih 1532 km odpira in povezuje zasebne gozdove, 426 km jih poteka po državnih gozdovih in 11,4 km cest je speljano po lastništvu drugih (cerkev, razne skupnosti, železnice ipd...). Ob tako razvejani mreži gozdnih cest se največkrat postavita naslednji vprašanji: Kako in kdo ceste v/ilržuje? in Kako je urejeno financiranje vzdrževalnih in drugih del na gozdnih cestah? Kako in kdo vzdržuje gozdne ceste? Zavod za gozdove pripravi letne in operativne plane (zima, pomlad, poletje, jesen) glede na potrebe na terenu in finančne vire - plani so usklajeni z možnostmi in interesi občin. Planirana dela izvaja v okviru občine na javnem razpisu izbran izvajalec. V letu 1996je bilo za letno vzdrževanje na vseh občinah izbrano Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, za zimsko pa še Gozdarska zadruga Slovenj Gradec za občini Mislinja in Slovenj Gradec in posamezniki v občini Črna na Koroškem. Dela nadzirajo in prevzemajo delavci Zavoda za gozdove. Ker seje z reorganizacijo gozdarstva, nato pa tudi občin, precej spremenilo, verjetno ne bo odveč zapisati kako poteka financiranja vzdrževanja. Financiranje je ločeno glede na lastništvo in glede na vire. Glede na izvajanje zakona o denacionalizaciji lahko govorimo o treh kategorijah gozdne posesti: - zasebni gozdovi - gozdovi z obveznostjo vračanja po zakonu o denacionalizaciji (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) - državni gozdovi (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS). V gozdovih z obveznostjo vračanja stroške vzdrževalnih del 100% pokriva proračun RS. Sredstva za g.c. v državnih gozdovih zagotavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in proračun RS. V zasebnih gozdovih poteka financiranje večji del iz treh virov: 1) Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki jo plačujejo lastniki gozdov na osnovi kataster-skega dohodka iz gozdnih zemljišč (6,9%). Ta Od marca lani je Centralno lesno skladišče organizirano kot proizvodna enota komerciale. Tako vsa prodaja teče preko komerciale. Proizvodna dela na skladišču vodi Božo VRHNJAK, ki se je na CLS zaposlil leta 1982. Najprej je bil vodja profilne linije, pozneje nekaj let vodja oddaje, od marca lani pa je vodja na skladišču. Predstavlja nam CLS. "Centralno lesno skladišče je bilo postavljeno za krojenje, beljenje in sortiranje gozdnih sortimentov z namenom, da se lesna surovina iz koroške krajine koncentrira v Otiškem vrhu. Debela linija je začela poskusno obratovati leta 1972 in je bila ena prvih v takratni državi. Upravljali sojo štirje delavci, ki so bili organizirani v okviru takratnih skupnih služb. Že naslednje leto se je na liniji zaposlilo nekaj novih delavcev, leta 1974 pa so se že organizirali v samostojno enoto. Tanko linijo smo pognali 1975 leta, takoj naslednje leto pa še pro-filno linijo. Takrat je nastalo veliko novih delovnih mest. Do leta 1984 je bilo na CLS zaposlenih med 40 in 49 delavcev. V tem obdobju smo skoraj vso lesno maso iz regije vozili v Otiški vrh in jo tu obelili, skrojili in sortirali. Letno smo obdelali med 70.000 m3 in 90.000 m3 lesa. Večji del hlodovine so potem prevzele žage LESNE, ki pa so imele svoje zahteve po sortiranju debelin. Tako smo leta 1986 modernizirali linijo in zadostili potrebam denar se zbira na prehodnem računu Agencije za plačilni promet in po deležih v uredbi o pristojbini mesečno nakazuje na občine. Deleži posameznih občin so izračunani na osnovi dolžine g.c., vzdrževalnega stroška in rabe izven gozdarstva. Opomba: Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pripravlja v sodelovanju z Zavodom za gozdove spremembo uredbe, ki bo vključevala plačevanje pristojbine tudi za pravne osebe in pa selektivno višino - % glede na potrebe po občinah. 2) Republiški proračun: Ker je po zakonu o gozdovih omogočena javna uporaba gozdnih cest (razen na odsekih, kjer Zavod za gozdove v sodelovanju z občinami določi poseben režim prometa - zapore, delne omejitve prometa...) država sorazmerno glede na delež javne rabe sofinancira vzdrževanje. 3) Občine: Delež sofinanciranja občin količinsko ni opredeljen. V pristojnosti občin je, da presodijo kakšne so njihove potrebe in možnosti za sofinanciranje vzdrževanja gozdnih cest. Na Koroškem ima večina občin velik Božo Vrhnjak žag. Tudi drugi kupci so bili znani: Imont Dravograd je kupoval drogove, Videm Krško celulozo, ostalo pa TIP Otiški vrh in Lepenka Prevalje. Maloprodaja je bila organizirana preko trgovine Pameče po vseh republikah bivše Jugoslavije. Prodajali smo jim predvsem tanki in drobni tehnični les. Kapacitete linije so še vedno: - tanka linija 22.000 m'1 letno, - debela linija 50.000 m3 letno, - profilna linija lahko razreže 25.000 m3 letno. posluh za problematiko vzdrževanja gozdnih cest. Postavljena shema financiranja za Koroško pomeni, daje sistemskih virov premalo in da je sofinanciranje občin pri vzdrževanju gozdnih cest bistvenega pomena. Gozdne ceste na Koroškem imajo zelo poudarjen javni značaj in so vitalnega pomena za povezovanje hribovskih kmetij in zaselkov z urbanimi središči. Kar 70 % gozdnih cest odpira vsaj dve kmetiji. Zato je v 1.1996 delež občin znašal 29% glede na vlaganja na g.c. v zasebnih gozdovih in krepko presega državno povprečje. Glavna posebnost vzdrževanja gozdnih cest na Koroškem so veliki stroški zimskega vzdrževanja (redno pluženih je ca. 1500 km g.c., povprečno 10 pluženj v letu), labilnost geološke podlage (veliko škod po neuijih in spomladanski odjugi) in zahteve po nadstandardu zaradi prevozov otrok v šole in vsakodnevne vožnje mleka in ljudi na delo. Milka Medved, dipl. ing. gozd. Hinko Andrejc, dipl.ing.gozd. Branko Krajcer To so kapacitete ene izmene, v najbolj produktivnih letih pa smo delali v dveh in tudi v treh izmenah. Po letu 1991 so se tržne razmere za nas bistveno spremenile. Na skladišče je pritekalo vedno manj lesa, ker kupci niso priznali več stroškov beljenja in tudi ne stroškov prevozov hlodovine na skladišče. Tudi prodaja lesa na terenu je vplivala na zmanjšanje kapacitet na CLS. Kupci niso več stalni in imajo različne zahteve po vrsti, kvaliteti, debelini in dolžini sor-timentov. Vzporedno s tem so se ukinjala delovna mesta, zmanjševalo seje število zaposlenih. Tako nas je sedaj med letom zaposlenih poprečno 15; 7 delavcev na skladišču, 4 v režiji, dva delata na gojitvenih delih v PE Črna in PE Radlje in 2 invalida, za katera ni dela. Debela linija je konzervirana že dve leti, sicer pa je bilo lani še 23.000 m3 prevzema oz. prometa z lesom. Največji promet je bil v mesecih od aprila do septembra, v ostalih mesecih pa manj. Sedaj je tudi delo na skladišču drugačno. Vso hlodovino sortiramo strojno. Najbolj rentabilna je tanka linija, kjer ves les obelimo, skrojimo in sortiramo po kla-sah. V lanskem letu smo na profilni liniji predelali 5.400 m3 okroglega lesa, zaradi razmer na trgu pa so nam ostale velike zaloge celuloznega lesa, ki se je na skladišču slabšal in kvaril. Tehnologija, kije sedaj na skladišču, je že zastarela. V bodočnosti bi morali razmišljati tudi o tem, da bi obnovili profdno linijo oz. postavili novo, da bi lahko zadovoljili vse potrebe kupcev. Ostalo mehanizacijo - strojni park -imamo razmeroma dobro (3 nakladalce VOLVO, 1 nakladalec ULT 160 in 1 traktor s hidravljičnim dvigalom). To so stroji Jelka Knap Kriiovnik kvalitetnih znamk in dobro vzdrževani, zato imajo tudi daljšo življenjsko dobo." — • — Mož, ki se spozna na vsako delo na CLS je prav gotovo Branko KRAJCER. Tu seje zaposlil že v času izgradnje skladišča, leta 1972. O tem in o svojem delu pravi. "Za mene je bil to velik izziv, saj sem se takrat še razmeroma mlad srečal z novim tehnološkim procesom in napravami. Nove naprave so poleg elektrikarskega in ključavničarskega dela zahtevale še znanje s področja elektronike, pnevmatike in hidravlike. Naša lupilna linija je bila ena izmed prvih v Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji in je zato bilo potrebno vložiti veliko truda, da smo premagali začetne težave. Lahko rečem, da sem v vseh teh letih živel in rasel s centralnim lesnim skladi- ščem, zato mi danes ni vseeno, kaj se dogaja v gozdarski proizvodnji. Želim si, da bi se stvari v gozdarstvu razumno rešile tako, da bi naše linije služile namenu. Predvsem pa si želim, da bi z novo investicijo v žagarsko proizvodnjo naredili korak naprej in s tem izboljšali poslovanje in pridobili kakšno novo delovno mesto, ki smo jih prej izgubili zaradi zmanjšanja obsega del v gozdarstvu." — • — Nepogrešljiva delovna moč je, kot na vseh ostalih poslovnih enotah, tudi na CLS vodja knjigovodskih in tajniških del. To je Jelka KRIŽOVNIK, ki je po letu 1994 ostala sama v pisarni. Jelka seje zaposlila na CLS leta 1973 kot administratorka in knjigovodja. Takrat so bile v pisarni tri delavke. Od leta 1991 do 1994 sta bili še dve, po tem pa je ostala sama. V teh letih so se spreminjala tudi dela. Tajniških in administrativnih del je bilo vedno manj, največji poudarek pa je na CLS na pripravi dokumentacije in evidencah pri prevzemu in prodaji lesa. CLS se od drugih enot razlikuje tudi po tem, daje tudi veliko telefonskih klicev in osebnih kontaktov s strankami, ki kupujejo les. Sedaj, ko v podjetju uvajamo nov računalniški sistem informacij, je še s tem več dela, ko je treba vzporedno delati še po starem. Jelka pravi, da je dobro, da se uvaja sedaj, v zimskih mesecih, ko je manjši promet in manj priprav dokumentacije. Prijetno pa je tudi, ko pridejo kupci, ko promet teče in se neprestano nekaj dogaja. Kljub obremenitvam ima tako človek občutek, daje potreben i n da delo dobro teče. 1 1 Sortiranje hlodovine na CLS Kot je večini bralcev Viharnika gotovo znano, se Gozdno gospodarstvo ukvarja tudi z odkupom lesa, bodisi na panju ali ob kamionski cesti. Poleg odkupnih pogojev in cen za vse vrste gozdnih sortimen-tov lastnike lesa in gozdne posestnike zanimajo številna vprašanja, ki se največkrat nanašajo na trenutne razmere na lesnem trgu, pogosto pajim odkupovalci postrežemo še z nasveti o načinih krojenja, razvrščanja, merjenja in deponiranja lesa. Pogostejša so vprašanja ljudi, ki ne prodajajo in izdelujejo lesa prav pogosto ter tudi t.i. novopečenih gozdnih posestnikov. Pravimo, daje "navada - železna srajca". Številna opravila postajajo žal - tudi v gozdu - vse bolj rutinska. Pred odhodom v gozd pa se splača posvetovati tudi o trenutnih posebnostih, ki vladajo na lesnem trgu. Takšne "osvežitve" so lahko dobrodošle za slehernega lastnika lesa in nanje bi poizkušal na kratko opozoriti. Spregovorimo najprej o napakah lesa. Da bi dobili iz posekanih dreves čim boljše sortimente in zanje čim več iztržili, krojimo in prežagujemo debla dreves tako, da napake izločimo ali ublažimo njihov kvarni vpliv. Napake, ki ostajajo na sortimentih pa poleg debeline in dolžine sortimentov vplivajo na njihovo kakovost in s tem določajo njihovo vrednost oz. prodajno ceno lesa. Opisal bom najpogostejše napake lesa, ki odločneje vplivajo na razvrstitev sortimentov v posamezne kvalitetne razrede in s tem na oblikovanje odkupne cene. Vrste napak lesa Napake lesa imajo dvojni izvor. Po eni strani izvirajo iz same narave t.j. iz rasti drevesa, po drugi pa so povzročene v zvezi s podiranjem in izdelavo sortimentov. Grče (veje) ima vsako drevo, tudi ob pravilni in nemoteni rasti, le nekatere več druge manj. Med rastjo pa lahko na drevo učinkujejo še razni zunanji vplivi (veter, mraz, vročina, poškodbe i.p.), ki povzročajo, da se drevo nepravilno razvija in se tako navzame še drugih napak lesa kot so nepravilna zgradba lesa ali nepravilna oblika debla. Človek pa lahko pri delu poškoduje deblo in tudi pozneje pbvzroči še druge posledice, če s posekanim lesom ne ravnamo pravilno (npr. okužbe po glivicah in poškodbe po insektih). Napake okroglega lesa lahko razdelimo v tri skupine: 1. napake oblike 2. napake strukture 3. napake zaradi zunanjih vplivov Napake oblike 1.1 Ko ničnost Koničnost debla pomeni padec premera po njeni dolžini. V večji meri nastopa pri nepolnolesnih deblih in v zgornjem delu debla. Koničnost zlasti vpliva na izkoristek lesa pri žaganju hlodov, še posebej pa je "moteča" pri drogovih in tehničnem lesu. pad premera , .v . pad premera koničnost = -—r—-------- Koničnost 1.2. Krivost Krivost pomeni odstopanje od poteka preme osi debla. Lahko je enojna ali dvojna, delna ali pa poteka po vsej dolžini sortimenta. Vpliv krivosti na kakovost ocenjujemo s primerjavo z dolžino sorti- menta. Pri nekaterih sortimentih npr. drogovih ugotovimo krivost v praksi tako, če spojnica obeh središč čel ne pade ven iz kosa lesa. krivost = — • 100 Krivost po vsej dolžini 1.3 Ovalnost Ovalnost je napaka oblike, ko obli kos ni okrogel, ampak je ovalen. Deblo je pogosto ovalno in nepravilnega prečnega preseka, zato praviloma merimo dva premera. Bolj moteča je pri boljših kosih lesa. ovalnost = 100 D ■ d D ~ Ovalnost debla ali sortimenta 1.4. Zlebatost Pri žlebatosti obod oblega kosa lesa ni pravilen, ampak je vžlje-bljen. Sem štejemo tudi vraslo skorjo. Na korenovcih žlebatosti ne štejemo za napako, saj pri predelavi lesa odpade. Pogosto se žlebatost bonificira z zmanjšanjem komercialnega premera sortimenta. žlebatost = • 100 Žlebatost Napake strukture 2.1. Grče Grče so najpogostejše in najbolj odločilne napake lesa. So ostanki vej v deblu in povzročajo okoli sebe v lesu nepravilno zgradbo lesnega tkiva ter tako slabijo tehnične lastnosti lesa. Na spodnjih delih debla se žive veje z rastjo drevesa posušijo in odpadejo, medtem ko v krošnji na deblu rastejo žive veje. Pri iglavcih poznamo tako zrasle grče (od živih vej) in nezrasle grče od suhih vej. Z rastjo v debelino drevo zarašča ostanke vej, vendar poteka ta proces pri iglavcih drugače kot pri listavcih. Pri iglavcih se suhe veje lomijo tik ob deblu in štrclji praviloma ne gnijejo, pri listavcih pa začno gniti pogosto še preden odpadejo in se lomijo ob deblu. Pri listavcih razlikujemo tako zdrave grče - od živih in grče slepice - od odpadlih vej. b) prečni presek Grče in njihov vpliv na odklon lesnega tkiva Slepice ločimo po položaju na deblu na: - gnile ali nagnite grče na površini - bule (odebelitve; tu so slepice tik pod površino) - slepice v notranjosti (opazomo jih le po bradavici ali t.i. kitajskih brkih na lubju) Tako nezrasle grče (iglavci) kot tudi slepice (listavci) so hujša napaka od zraslih oz. zdravih grč, saj pri izdelkih nezrasle grče lahko izpadejo, za gnilo slepico pa ostane luknja. GRČE zdrava zarasla grča iglavci zrasla nezarasla grča SLEPICE slepica - gnila slepica - pod ali nagnita grča površino bula listavci zdrava grča slepica v notranjosti bradavica kitajski brki globoka slepica g = r-r Vpliv grč na kvaliteto sortimentov se ocenjuje v kombinaciji glede na njihovo vrsto, velikost in številnost. Pri iglavcih se šteje vpliv venca grč enako kot vpliv posamezne grče. (Venec grč so vse grče, ki sc pojavljajo v pasu na deblu v širini 15 cm). Velikost grč se pri nekaterih sortimenlih listavcev ocenjuje tudi v povezavi z njegovim premerom. Razporeditev grč na deblu je bolj ali manj pravilna, po vrsti in velikosti so razporejene v pasove po višini debla. Tako se nezrasle grče in slepice pojavljajo pretežno v spodnjih delih, zrasle in zdrave grče pa na zgornjih delih debel oz. v krošnji. ekscentričnost srca = ■ 100 Ekscentričnost srca 2.2 Ekscentričnost srca Ekscentričnost srca je odmik stržena od geometrijske osi oblega kosa lesa. Pomeni tudi različno širino branik, ki niso krožne oblike temveč so eliptične. Takšna debla so pogosto tudi ovalna in imajo reakcijski les. Takšna nepravilna zgradba lesa povzroča napake predvsem kvalitetnejšim kosom hlodovine. 2.3 Dvojno srce Dvojno srce je napaka, ki nastane, ko zrasteta dve debli. Kadar se pojavi na čelu zaradi prerezane rogovile ali vej, ne sega globoko v sortimenl. Takrat ne govorimo o dvojnem srcu. Zaradi dvojnega srca je potek branik nepravilen tako dolgo, dokler sc nista debli toliko zrasli, da so sc branike spojile in postale skupne za obe srci. dvojno srce = napaka srca = -3- • 100 d Dvojno srce 2.4. Kolesivost Kolesi vost ali krožna razpokanost je odstopanje lesa vzdolž letnic na včeji dolžini in je vidna na čelu sortimenta. Nastale zaradi skokovitih razlik v hitrosti rasti debla in je pogost predvsem pri jelki. Kolesivost je lahko popolna ali delna ter enojna ali dvojna. Kolesivost delna kolesivnost popolna kolesivnost 2.5 Zavitost lesnih vlaken Je odklon poteka rasti lesa od vzdolžne osi drevesa. Spoznamo jo po poteku drobnih razpok na plašču olupljenega drevesa ali po poteku žlebov na plašču. Določa se z odklonom vlaken od vzdolžne osi na dolžini enega metra. Zavitost je posebej moteča pri boljših sortimentih. zavitost = • 100 Zavitost 2.6. Neprava črnjava Je napaka srca in je najpogostejša pri bukvi (rdeče srce). Od prave črnjave se razlikuje po tem, da ne poteka po letnici in je nepravilnih oblik. Razlikujemo: - zdravo nepravo črnjavo (svetlo) - temno obrobljeno (mrazno) nepravo črnjavo - zvezdasto (plamenasto) nepravo črnjavo Prva je samo estetska, drugi dve pa sta že tehnični napaki. Kvarni vpliv na uporabnost se ocenjuje v primerjavi s premerom kosa. r k zdrava svetla temno obrobljena, k------d------ neprava črnjava mrazna neprava črnjava zvezdasta , . , plamenasta napaka srca = A + D • ^ ■ 100 Neprava črnjava 2.7 Kompresijski les Kompresijski les se tvori v deblu predvsem zaradi stalnih neugodnih zunanjih vplivov na drevo kot so npr. stalni vetrovi ali večje strmine. Odziv drevesa je tvorba debelejših pasov kasnega lesa, ki jih uporabniki lepšega lesa še posebej "dobro" poznajo. Zanimivo, nekdanji JUS za klasiranje sortimentov kompresijskega lesa, kot tudi smolin, ni upošteval. kompresijski les debelejši pasovi kasnega lesa Kompresijski les 2.8 Nepravilna notranja zgradba lesa Do te napake pride le v določenih primerih zaradi neenakomerne rasti drevesa v debelino. Zveriženost lesnih vlaken (zlasti tistih na korenovcu) je ponekot zaželjena le zaradi estetskih učinkov npr. pri furnirjih listavcev), sicer pa je to napaka. neenakomernost širine branik število branik na centimeter Nepravilna notranja zgradba lesa 2.9 Razpoke Razpoke so napake lesa, ki nastanejo zaradi notranjih napetosti v deblu ali zaradi zunanjih vplivov na sortiment. Razpoke so pretežno zunanje na čelih in na površini sortimentov zaradi sušenja lesa ali udarcev, in notranje zaradi napetosti v lesu. Slednje štejemo za napake le, kadar segajo do plašča sortimenta (t.i. zimavost). Razpoke se pri izmeri lesa običajno bonificirajo z zmanjšanjem komercialne uporabe dolžine sortimenta. RAZPOKE križna pokline NOTRANJE RAZPOKE mrazna razpoka, zimavost zvezdasta (ne šteje za napako) Razpoke Gniloba, rjavost, modrina 3.2 Rovi žuželk Rovi žuželk so poškodbe, ki jih povzročajo lesarji ali ličinke drugih žuželk na predolgo in nepravilno skladiščenih izdelanih sor-timentih. Pogosto mušičavost in črvivost nastopata hkrati. Mušičavost, črvivost 3.3 Mehanične poškodbe Mehanične poškodbe so različnih izvirov, predvsem od udarcev zaradi strele na plaščih sortimentov. Pogoste poškodbe so tudi zaradi strele, sončnih opeklin, raznih zarez in poklin pri spravilu. Pri izmeri lesa se te poškodbe bonificirajo glede na obliko in mesto poškodbe. Napake zaradi zunanjih vplivov 3.1 Rjavost, modrina, piravost, gniloba Rjavost in modrina sta pri iglavcih začetna stadija gnilobe in lahko sčasoma preideta v gnilobo. Podobno je pri listavcih piravost začetek trohnobe oz. gnilobe. Opazi se po pojavu temnih pik in kasneje tudi svetlih pik na čelih sortimentov. deska piravost Piravost Te napake se pojavljajo v srcu ali kot temnejše lise in prameni segajo od oboda kosa k strženu. Gniloba se opazi s spremembo barve, teže in trdnosti lesa. Njen kvarni vpliv se veča z večjim premerom in globino. rane od udarcev poškodba pri spravilu lesa razpoka zaradi strele rana od podiranja, sončna opeklina Mehanične poškodbe Brane Sirnik KMETIJSTVO Prispevek je namenjen kmetom in pol-kmetom oziroma rejcem živine, katerim ni poznan Zakon o veterinarstvu. Vse klavne živali, katerih meso je namenjeno zajavno potrošnjo t.j. prodajo, morajo biti zaklane v registrirani klavnici, ki ima kontrolno veterinarsko številko, dodeljeno obratu s strani Veterinarske uprave R Slovenije. Na Koroškem je to KPZ MESNINA v Otiškem vrhu, ki ima zagotovljeno stalno veterinarsko službo Veterinarskega zavoda Slovenije, izpostava Dravograd. Ne glede na namen uporabe mesa - četudi je meso namenjeno izključno za lastno gospodinjstvo - morata biti goveja živina ter odstreljena divjad veterinarsko pregledani pred zakolom in po njem oz. po odstrelu. To pomeni, da se govedo kolje v klavnici, veterinarski pregled na domu pa se lahko opravi samo v primeru, da so izpolnjeni predpisani pogoji in da se govedo (divjad koljeta) obdelujeta izključno za potrebe lastnega gospodinjstva. V tem primeru opravi pregled veterinarska služba lokalne veterinarske postaje. Veterinarski pregled mesa in drobovine se zahteva tudi pred in po zakolu vseh obolelih živali, katerih obolenja ne izključujejo klanja živali ter za vse v sili zaklane živali (primeri nesreč-zlomi, krvavitve, zadišitve). Takšne živali se lahko koljejo oz. obdelujejo v klavnici na podlagi veterinarskih napotnic, ki jih izda veterinarska služba veterinarske postaje. Imetniki si morajo za zdrave živeli, kijih odpremljajo v klavnico, na veterinarski postaji pridobiti zdravstvena spričevala. Iz navedenega sledi, daje pri kopitarjih in parklarjih dovoljeno na domu brez omejitev klati prašiče, koze in ovce, ki ne kažejo opaznih znakov obolenj in katerih meso je namenjeno izklučno za potrebe lastnega gospodinjstva. Izvajanje zakona v navedenih zahtevah je pomembno zato, da se omejijo širjenjažival-skih kužnih bolezni ter okužbe in obolenja potrošnikov mesa s povzročitelji bolezni, še posebej s paraziti. Kazni za prekrške niso majhne, tako v denarnem smislu kot v smislu neljubih posledic, ki lahko spremljajo "črne zakole". Mag. Nada Kumprej, dr. vet. med., svetovalka direktorja Veterinarske uprave RS veterinarska inšpektorica, Enota Dravograd Vodja odkupa, Ljuba Kranjc, predstavlja proizvodne rezultate največjih proizvajalcev mleka. SREČANJE NAJVEČJIH PROIZVAJALCEV MLEKA TOKRAT PRI KOROŠCU V PODGORJU Kar v navado je že prišlo, da se na svečnico srečajo največji proizvajalci mleka iz Mislinjske doline pri enem izmed njih. Letošnja meja je bila pri 100.000. litrih oddanega mleka v letu 1996, gostitelj pa je bila kmetija Korošec v Podgorju. Prisotni so bili tudi predstavniki Mlekarne Maribor, ki odkupuje mleko s tega področja, predstavniki Ledine Slovenj Gradec, ki je organizator tega odkupa na terenu ter predstavniki hranilnice HKS iz Slovenj Gradca. Letos sta se srečanja udeležila tako novi direktor Mle- karne Maribor g. Bogdan Vračko, kot tudi prejšnji g. Alojz Zajšek, ki vedno rad poudari, da ga na proizvajalce mleka v Mislinjski dolini vežejo najlepši spomini. Na srečanju je vodja odkupa g. Ljuba Krajnc predstavila proizvodne rezultate največjih proizvajalcev in še posebej poudarila, da so se predvsem ti kar hitro prilagodili na nove zahteve po pravilniku o kvaliteti oddanega mleka. Seveda ni manjkalo tudi kritičnih besed, predvsem kar se tiče odkupne (nadaljevanje na 7. strani) Vsi udeleženci srečanja pri Korošcu (nadaljevanje s 6. strani) cene mleka ter dosedanje slabe vladne politike, ki pelje našega kmeta v slabo ekonomsko stanje in s tem povzroča vse večje opuščanje kmetijske proizvodnje predvsem na hribovskih kmetijah. Srečanje je kljub temu potekalo v vedrem razpoloženju, v nadaljevanju tega članka pa vam predstavljamo proizvodne rezultate največjih proizvajalcev mleka, torej tistih, ki so presegli že omenjeno letno proizvodnjo 100.000 litrov. Kot zanimivost naj navedemo še to, da so vsi kmetje, ki oddajajo mleko Mariborski mlekarni preko Ledine Slovenj Gradec, v letu 1996 skupaj proizvedli 8.960.699 1 mleka, kar je za 2,3% več kot leto poprej. Mirko Tovšak Bivališče 1996 1997 || L Cvetka Verčkovnik Podgorje 44 277.116 245.296 31.820 13 2. Franc Gams Šmartno 10 241.594 231.075 10.519 4,5 3. Milan Štumpfl Podgorje 81 190.062 181.721 8.341 4,5 4. Peter Klančnik Podgorje 46 170.034 200.460 -30.434 -15,2 5. Miha Klančnik Podgorje 46 a 164.318 169.259 -4.941 -3 6. Ivan Prednik Vrhe 10 146.112 140.497 -4.345 -2,9 7. Jože Krevh Podgorje 87 140.440 113.481 26.959 -23,7 8. Ivo Smrekar Podgorje 6 139.205 132.485 6.720 5 9. Robert Kac Šmarska 22 138.341 131.449 6.892 5,2 10. Branko Krenker Podgorje 88 131.990 111.014 20.976 18,9 11. Franc Korošec Podgorje 48 121.848 113.748 8.100 7,1 12. Franc Juvan Stari trg 215 120.110 112.972 738 6,3 13. Viktor Konečnik Vrhe 9 119.099 212.144 -221.045 -46,2 14. Peter Popič Raduše 16 114.027 110.924 3.103 2,8 15. Janez Gams Stari trg 30 108.653 97.198 11.455 11,8 16. Marjana Popič Raduše 6 108.014 86.430 21.584 24,9 17. Stanko Legnar Podgorje 26 101.105 85.675 15.430 18 18. Alojz Krivec Podgorje 86 100.124 93.079 7.045 7,5 MOJA MISEL Samo tisti, ki trpi, ve, kaj je trpljenje. Samo tisti, ki trpi, bi dal vse - za trenutek -mirno življenje. Nasloni se na drevo, ne misli nič. Skloni sc nad rožico reci ji: "Kako lepa in čvrsta si." Ostanimo takšni tudi mi v veselju in žalosti. Ladka Sovič MINLJIVOST Ko se povzpnem na najvišjo točko občine Mislinja, se v prelepem sončnem dnevu poleg zdravih dreves pokaže tudi takšno, ki ni moglo kljubovati bolezni ali neugodnim pogojem rasti. Suši se, vendar je lepo tudi v obdobju, ko trohni in se počasi blini v prah. R. Jeromel POMEN SADOVNJAKOV IN PREHRANSKA VREDNOST SADJA V Društvu podeželske mladine Slovenj Gradec smo pod okriljem Andragoškega centra iz Ljubljane organizirali študijski krožek na temo stari sadovnjaki. V krožku smo zbrani mladi gospodarji kmetij z isto željo, da ohranimo naše sadovnjake, polne starih sort. Pomen sadovnjakov se nam kaže iz zelo širokega spektra. Poleg osnovnih dobrin, ki nam jih vsako jesen ponudi sadovnjak, tudi ohranja kulturno krajino podeželja in daje vasem lepši videz. V času potreb po povečevanju dohodka na kmetiji so nam lahko stari sadovnjaki kot dopolnilna dejavnost, vir dodatnega zaslužka. Dandanes videvamo na podeželskih travnikih in senožetih stare, visoko debelne sadovnjake. Običajno rastejo na slabših in težje dostopnih rastiščih. V naši Mislinjski dolini so težji klimatski pogoji, ki niso primerni za intenzivne sadne na-sade.Tukaj ne uspeva vinska trta. Prav zaradi tega seje v tem delu Slovenije ohranilo največ starih sort sadnega dravja, ki so primerne tudi za predelavo sadja v sadni sok, v sadjevec ali v žganje. Ti stari sadovnjaki, ki povezujejo naselje z obdelano površino imajo tudi druge prednosti. Njihov vpliv na okolje je ugoden, ker čistijo ozračje, zmanjšujejo moč vetra in ohranjajo naravni videz krajine. Globoke korenine teh dreves varujejo zemljo pred erozijo in zadržujejo vlago v njej. Njihova velika prednost je tudi naravna odpornost na bolezni in škodljivce. Ohranja se ravnotežje, ki omogoča življenje naravnim sovražnikom škodljivcev, kot so to ogrožene vrste žužkojedih ptic, pikapolonic, čebel, krvavkinih najezdnikov in drugih. Živinorejci poznamo tudi vrednost paše, ki jo živalim poleg zelo potrebne sence nudijo ti sadovnjaki. Govore nam o naših prednikih in z njimi vzpostavljamo stik z našimi zanamci. PREHRANSKA VREDNOST SADJA S spremembo načina dela in življenja ljudi so se spremenile tudi prehranske navade. Tako danes ne uživamo več toliko kalorične hrane. Pri izbiri nizkokalorične hrane se kaže vrednost sadja. Tako npr. 1 kgjabolk vsebuje 2100 kj energije. Sadjeje dodatek k vsakdanji hrani. Za pravilno ravnotežje hranilnih snovi, ki jih človek zaužije na leto, naj bi bilo 80 kg v sveži ali predelani obliki, kot so sokovi, suho sadje, kompoti, kupe. Z redni muzi vanjem sadja skrbi mo za dobro prebavo in boljše počutje. Sadje ima še tudi druge dobre strani. Grizenje in žvečenje sadja utrjuje dlesni in jih masira. Kisline in encimi, ki se pri tem izločajo uničujejo tudi škodljive mikroorganizme v ustih in s tem preprečujejo zbono gnilobo. HRANILNE SNOVI V SADJU Ogljikovi hidrati So pomemben vir energije in so glavni delež v prehrani, najpogostejše so moka, sladkor, krompir in riž. Odvečni ogljikovi hidrati se nalagajo za rezervo v obliki maščobe, zato ni priporočljivo uživati preveč moknatih jedi in sladkorjev v obliki saharoze. Dokazano je, da je najlažje prebavljiv in fiziološko razgradljiv sladkor, ki je v sadju. To sta sadni in grozdni sladkor. Da pokrijemo potrebe po sladkorjih priporočamo 10 g sladkorja na dan. To količino pokrijemo, če zaužijemo eno polovico do tri četrtine jabolka oziroma 70 g hrušk. Beljakovine Prehrana z beljakovinami in aminokislinami je izrednega pomena. Pomembno je, da telesu priskrbimo esencialene aminokisline. Od njih je odvisno skladno delovanje telesnih organov in celotnega organizma. Tako organizem dnevno potrebuje od enega do 3,5 g beljakovin na kg telesne teže. Od tega naj bi bilo vsaj polovico beljakovin živalskega izvora, saj imajo te beljakovine za 1,4 boljšo biološko vrednost. Preostali del beljakovin naj bi zaužili iz drugih surovin. Bogato na beljakovinah je lupinasto sadje, najdemo pa jih tudi v vseh semenih drugih sadnih vrst. Maščobe Maščobe predstavljajo za telo vir energije. V njih so raztopljeni vitamini in druge snovi. Danes zaužijemo preveč masti in olj. Tako povprečno potrebuje naše telo 50 do 60 g maščob dnevno. Že precej več maščob pa zaužijemo le s porabo masti za izboljšanje okusa, sitosti in peke. Odvečno maščobo telo obdrži podobno kot ogljikovi hidrati. To je vzrok številnim boleznim krvnega sistema, slabim počutjem in manjši delovni storilnosti. Voda Za človekovo prehrano je voda zelo pomembna, saj je telo izloči dnevno približno 1,5 litra Sadje vsebuje povprečno 72 do 85% vode, jedrca lupinarjev pa 12 do 23%. Rudninske snovi Telo jih potrebuje za gradnjo in obnavljanje telesa. Tako dobiva iz sadja mineralne snovi v biološko idealni in zelo lahko sprejemljivi obliki, ki uravnavajo tudi reakcijo kislosti krvi, za človekov organizem so pomembne rudninske snovi: Na, K, Ca, P, Mg, Fe, Mn, J, Co, Si, Zn, Al, Az... Najlažje dobimo rudnine iz svežega sadja. Vitamini Vitamini imajo biokatalizatorsko vlogo pri številnih procesih v organizmu. V sadju so od vitaminov predvsem zastopani A, C, D in B kompleks. Veliko C vitamina vsebuje predvsem črni ribez. Vitamin A je najbolj zastopan v rumeno - oranžno obarvanem sadju. Veliko D vitamina pa je v zelenkasto obarvanem sadju. B-kompleks najdemo v semenih vseh sadnih vrst. Sadne kisline Sadne kisline delujejo blagodejno na boljšo in lažjo prebavo, ker pospešujejo delovanje prebavnih žlez. Med sadne kisline sodijo jabolčna, vinska, citronska in jantarna. Sadne kisline z vitamini imajo antiseptično delovanje. Surova vlakna To so neprebavljivi del sadja in ugodno vplivajo na raztezanje in krčenje prebavnega trakta. Pektinske snovi Pektinske snovi so v nedozorelih sadežih, z zorenjem jih je vse manj. Zelo so pomembne za zdravljenje obolenj prebavnega trakta. Pri prebavi preide pektin v koloidno obliko in nanj se na površini teh koloidov vežejo različne strupene snovi, ki nastajajo v organizmu. V njem se koloidi ne prebavijo, ampak se izločijo iz organizma, zato nekateri pektin imenujejo metlo organizma. Na ta način naj bi sadje preprečevalo nastanek poapnenja žil, visokega krvnega pritiska, mozoljev in izpuščajev na koži. Tanin Tanin zaznavamo po trpkem okusu. Tanin-skih snovi je največ v nedozorelem sadju, v zrelem ga ni. Te snovi vezane z beljakovinami se vsedajo na dno in tako se sadjevec bistri. Barvila Barvila najdemo v celičnemm soku mesa in kožice plodov. Zelena barva izhaja iz klorofila, rdeča iz antociana, rumena iz karotenoida in ksantofila. Barve so vabljive in vzbujajo tek. Aromatične snovi Sadje ima veliko aromatičnih snovi. Le te vzbude pri človeku refleksno in pospešeno izločanje snovi, potrebnih za dobro prebavo. To velja za slinovke v ustni votlini in druge žleze v prebavnem traktu. V sadju je približno 0,01% do 1% aromatične snovi. Voščene snovi Najdemo jih na površini plodov. Te snovi varujejo sadež pred vodo, vlago, napadom bolezni in škodljivcev. Encimi Razgraditev hranil v organizmu je mogoča le s sodelovanjem fermentov ali encimov. So izredno pomembne organske snovi, ki omogočajo številne spremembe v plodovih. Posebej pomembni so pri oblikovanju in dozorevanju sadežev. Vse to so naši argumenti, da že od lanske spomladi zbiramo ustne in pisne informacije o starih sortah sadnega drevja, pripravili pa smo tudi veliko fotografij in diapozitivov, s katerimi smo spremljali fenofaze kar okrog 30-ih različnih sadnih sort, katerih večine nismo zasledili v raznorazni literaturi. Več o jabolkah in hruškah, kot so gospodičnica, medenka, pu-trovka, teki, ledrovka, belka,... pa boste lahko prebrali v prihodnjih številkah te revije. Vsekakor pa smo odprti za kakršnokoli dopolnitev morebitnih intuziastov, ki jim je v veselje poznavanje in ohranjanje starih sort, da bi Sčasoma lahko iz dokumentiranega gradiva prešli na praktična cepljenja in tako konkretno ohranili to sadno drevje za zanamce. Marija Vaukan, dipl. inž. kmet. Andragoški center Republike Slovenije TRAGEDIJE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Četrtega junija letos bo minilo 26 let, kar je blizu Glažute strmoglavilo avstrijsko športno letalo cessna 150 OE AVW, v njem pa sta našla smrt pilot 42-letni Karl Zenz in njegov 13-letni sin Karl. Po treh dneh vztrajnega iskanja so letalo našli gozdni delavci Franc in Stanko Založnik ter danes že pokojni Stanko Uršej. Bilo je četrtega junija leta 1971. Bil je torek popoldne, ko je nad mislinjskim Pohorjem divjalo neurje in temni oblaki so dali vedeti, da bo neurje zelo hudo. Prav v tem času pa je čez Pohorje hotelo preleteti avstrijsko športno letalo cessna 150 OE AVW, kije bilo na poti iz Benetk v Avstrijo. Zaradi neurja je letalo zagotovo izgubilo višino in je z višine okoli 130 metrov treščilo na tla v gosto poraščen gozd blizu Glažute. Za izginulim letalom se je za tem izgubila sleherna sled in nihče ni vedel, kje in kako je letalo strmoglavilo. Letalo pričeli iskati Potem, ko seje dodobra zvedelo, da seje nekje na Pohorju ali pod Uršljo goro in Smrekovcem med potjo iz Italije v Avstrijo izgubilo avstrijsko športno letalo, je takoj stekla akcija iskanja pogrešanega letala. V akcijo so se vključila avstrijska letala in helikopter, v akcijo iskanja pa seje vključila domala vsa Slovenija, vendar dva dni vztrajnega iskanja ni prineslo nič novega. Z iskanjem so nadaljevali tudi tretji dan. Pripravili so načrt, da bi spravili na noge vso mladino, gasilce, vojsko in delavce na tem področju. Območje 150 km2 so nameravali prerešetati korak za korakom, pojasnjuje vodja iskalne akcije. Iz Avstrije je potem pripotovala žena pogrešanega pilota in dva sorodnika. Brezupno čakanje in negotovosti so na izmučenih obrazih teh ljudi zapustili vidne sledi. Prosili so in rotili, naj jim pomagamo najti kakršnokoli sled za možem in sinom. Ob novici, da sta mož Karl in sin mrtva, je Žena in mati skrušeno sedla na štor Iskali so tolažilnih vesti, ki jih ni bilo, četudi je bilo iskanje v naj večjem razmahu. Letala so vzletala z vseh štajerskih letališč. Preiskovala so vsa območja severno od Save. Prizadevni piloti so križarili v radiusu od 150 do 200 metrov od zore do mraka. Pristajali so le toliko, da so dopolnili gorivo in zopet vzleteli. Uspeha pa ni bilo, četudi so se poganjali za ceno lastne nevarnosti v sleherno pohorsko globačo in krš Plešivca. Do prizorišča nesreče je bilo treba krepko pešačiti Stanko Založnik: "Od tega tragičnega dogodka bo letos minilo 26 let. Tudi po toliko letih kaj takega ne morem pozabiti..." Našli razbitine Motorji helikopterjev so zarohneli, posadki sta dobili nove naloge. Eni sta se pridružila tudi brat pogrešanega avstrijskega pilota in njegov spremljevalec. Helikopterji so vzleteli in se kmalu izgubili za ozelenelimi globačami pohorskih gozdov. V kotu je vsa skrušena in objokana vendar ohrabrena ihtela žena pogrešanega pilota. Komandirji so si zapisali zadnja navodila in vnašali podrobnosti v karto. Čez uro, dve bo na nogah tri, pet, desettisoč ljudi. Tedaj pa je planil v sobo ves zasopel miličnik in povedal, da so nekje v mislinjski grapi neki gozdni delavci našli razbitine letala. Vse je hitelo k avtomobilom in proti Mislinji. Tukaj je bilo kot v čebelnjaku. Ves trg je bil na nogah. Vprašanja so deževala, trije koščeni holcarji, toda kleni kot pohorski dren, so kazali v mračne pohorske gozdove nad Mislinjo. Cesta seje strmo in vijugasto zajedala v hrib. Kakih 16 km smo že prevozili, na vsakem koraku pa so bili vse očitnejši sledovi, dokler kakih 500 metrov pod mestom, kjer je treščilo, nismo otrpnili kot oka-meneli. Iz spomina ni mogoče iztisniti prizora, ki ga je videlo oko. Ob trhlem hlodu golo truplo pilota. Ta človek je v zadnjih minutah, morda tudi urah, prestajal tanta-love muke. Zgoraj na štoru je strta hropla, neobčutna za okolico, žena. To je bil njen mož Karl Zenz in tam nekje ob razbitinah lctalaje njen sin 13 letni Karl. Obstopili smo jo, besede utehe pa so nam neizgovorjene zamrle na ustih. Vedeli smo, da zakaj takega ni utehe. V času iskanja so letala in helikopterji nič kolikokrat preletela področje Glažute. In lahko bi letela do izčrpanosti, pa ne bi odkrila tega tragičnega dopustniškega poleta. Zelena preproga pohorskih gozdov seje razgrnila le za hip, daje v sebi pogoltnila cessano 140 OE AVW, potem pa se je vrnila v en sam zeleni log. Z DOBRO VOLJO IN PESMIJO NA DELO V GOZD Zimski, posebno predbožični in novoletni čas je najprimernejši za obiske pri prijateljih in sodelavcih ter za obujanje spominov na dogodke, ki smo jih včasih skupaj doživljali. Taki razgovori so nam v razvedrilo in v spodbudo in pomagajo premagovati vsakdanjo enoličnost. Po takih razgovorih se počutimo močnejši in srečnejši ter spet smo pripravljeni premagovati razne tegobe, kijih srečujemo vsak dan. Pravijo, da vsak človek v življenju doživi toliko stvari, da bi o njem lahko napisali celi roman. To je nenehni boj za obstanek, od mladosti do starosti. Nekateri so v tem bolj uspešni, drugi Razbito športno letalo cessna 150 OE AVW Naključje gozdnih delavcev Tretjega dne vztrajnega iskanja izginulega letala pa je njegovo najdbo rešilo naključje. Gozdni delavci, Stanko Uršej, danes že pokojni, ter Franc in Stanko Založnik so se po napornem "šihtu" odločili, da bodo v svojem sektorju, kjer so delali, teren nekoliko pregledali. Sli so v strelce in po načrtno zasnovani poti je Franc Založnik naletel na razbitine letala. "Ne moreva vam povedati, kakšen dogodek je bil to za nas. Razbito letalo, ne daleč ob njem pa truplo sina Karla, spodaj niže pod cesto pa golo truplo pilota Karla Zenze," se še danes živo spominjata Franc in Stanko Založnik. Na počitnice vBenetke 42-letni Karl Zenza in njegova žena sta imela v Avstriji večji lesnoindustrijski obrat in zaradi obilice dela v družini Zenza nikoli niso imeli dovolj časa za letni oddih. Tistega usodnega leta 1971 pa se je Karl Zenz le odločil za enotedenske počitnice s sinom Karlom v Benetkah. To pa zaradi tega, ker je sin tisto leto končal osnovno šolo kot odličnjak. Dobro se spominjam, ko je žena in mati pokojnega pilota in sina pripovedovala, da je pred tem imela slabe slutnje okoli počitnic v Italiji. Govorila je tudi o delovni zavzetosti, ker vse do takrat nikoli nista bila s štirimi otroki na dopustu. Takrat pa seje polet končal tragično in boleče tako za družino, kot tudi za nas, ki smo vse to videli in sočustvovali. Foto in tekst: F. Jurač Franc Založnik, drugi z leve, še danes rad pripoveduje svoji družini, kako je našel pogrešano letalo na Siklarici blizu Glažute manj, a vsi se moramo sprijazniti z usodo in življenjem, v kateremm smo se znašli. O takih stvareh smo se pogovarjali z Mirkom Arehom, našim upokojenim sodelavcem in njegovo ženo Martino, ko sem ju malo pred božičem obiskal na njuni domačiji v Starem trgu. Mirko je doma na starodavni Šanclnovi domačiji na hribu nad Starim trgom, kjer se je tudi rodil, preživel mladost, si ustvaril družino, in kjer uživa tudi svojo trdo zasluženo pokojnino. Pravi, da kadar stopi pred svojo hišico, kjer sedaj s svojo ženo stanuje, se mu njegov rojstni kraj z okolico odpre kot na dlani, dogodki in spomini iz njegovih mladih let pa se zvrstijo pred njim, kot da bi jih še enkrat doživljal. Od tuje hodil v šolo v Slovenj Gradec, preživljal svoja fantovska, vojaška in partizanska leta, se poročil in tudi dočakal pokojnino. Ker sem našega Mirka začel spoznavati šele po vojni, bi rad v kratkem opisal, kako sva se poznala in pozneje srečevala in bila dolga leta sodelavca na gozdnem obratu Slovenj Gradec. Njegov lik in življenje pa je lepo opisal ob njegovi 80-letnici njegov znanec in prijatelj Rok Gorenšek, v drugi številki Viharnika leta 1983, ko ga je ob tej priliki obiskal. Spominjam se prvega srečanja z Mirkom, prvo zimo po vojni, ko je takoj po novem letu zapadlo veliko snega, daje bila cesta iz Slovenj Gradca do Suhega dola skoraj neprehodna in neprevozna. Takrat ni bilo razen preprostih lesenih plugov nobene mehanizacije za čiščenje in odstranjevanje snega s cest. To je bilo treba storiti ročno z lopatami ali pa s preprostim, težkim in okornim lesenim plugom, katerega je moralo vleči več parov močnih konj, včasih, če je bilo veliko snega, tudi po 5 parov ali pa še več. Cesta iz Suhega dola pa do Plešivca pa je bila včasih zaprta po več dni zaradi velikih snežnih plazov, ki so pri grmeli iz obeh strani strmega Kaštelskega jarka. Takrat smo morali vsi gozdni in žagni delavci pustiti svoje redno delo in prebili visoke plazove ter prebivalcem Plešivca odpreti pot do mesta. Tisto zimo je bilo v Plešivškemm gozdnem revirju precejšna količina izdelanega lesa, katerega so posekali nemški vojni ujetniki že poleti in v jeseni 1945 leta. Ta les je moral zaradi velikih "planskih" zadolžitev čim prej iz gozda na žago Suhidol in potem naprej do drugih naročnikov, pa tudi za izvoz. Zato je gozdni obrat v Slov. Gradcu organiziral čiščenje in pluženje ceste iz Slovenj Gradca do Suhega dola tako, da je s svojimi konji in konji ostalih Slovenjegrad-čanov, ki so tudi drugače vozili za njih, odstranil sneg s ceste, kolikor je bilo mogoče. Tako seje kmalu po novem letu tisto (nadaljevanje na 12. strani) (nadaljevanje z 11- strani) zimo odpravila kolona konjskih vpreg, vpre-ženih v velik leseni snežni plug, iz Slovenj Gradca proti Suhemu dolu. Na čelu kolone je bil Mirko Areh s svojim parom lepih in močnih konj. To je bilo težko in garaško delo za konje in ljudi. Treba je bilo počivati skoraj na vsak kilometer in pot, dolga okrog 10 kilometrov, je trajala včasih tudi od 4 do 5 ur. Nazaj grede je potem bila pot seveda lažja. V Suhem dolu je bila že od nekdaj gostilna, takrat sta jo imela še stara Andrej in Frančiška Podojsteršek, ded in babica od današnje lastnice Mojce Balek. Bila sta gostoljubna človeka in ni jima bilo žal malice in par litrov vina za utrujene voznike in nekaj sena za upehane konje, da so bili pripravljeni za pot nazaj do Slovenj Gradca. V prostorni in topli gostilniški sobi so se vozniki kmalu odpočili, se ogreli in razživeli in ni bilo dolgo, pa se je že slišala vesela pesem in razne šale, ki so si jih pripovedovali iz "furmanskega" življenja. Mi smo takrat delali na suhodolškem lesnem skladišču in ko smo slišali veselo razpoloženje iz bližnje gostilne, smo se jim kmalu tudi mi pridružili. Središče vesele druščine pa je bil ravno Mirko Areh, ki je znal lepo peti in je imel vedno neizčrpno zalogo raznih ljudskih šal, da si ga lahko ure in ure poslušal brez prestanka. Čeprav je Mirko s svojimi konji vozil že pred vojno iz Plešivca za takratnega lastnika Skubica, je bilo to vendar moje prvo srečanje z njim. Pozneje, ko sva oba z Mirkom pričela redno delati v gozdu za gozdno upravo, sva se pogosteje srečevala, vendar mi je iz tistih prvih let dobro v spominu še eno srečanje. Bilo je v jeseni leta 1949, ko seje ženil naš revirni vodja v Plešivcu Maks Konečnik -Škofov Maks iz Trobelj s Pavlo Nabernik -Planšakovo Pavlo - hčerko gozdnega delavca Nabernika iz Plešivca. Ker je bila nevesta Pavla prijateljica in sošolka moje žene, sva bila na ohcet povabljena tudi midva. Svatovščina je bila pri kmetu Molaku v Zgornjem Razboru, ker je bila Molakova gospodinja sestra neveste Pavle. Spominjam se, da je takrat, že popoldne, po poroki in kosilu Mirko pripeljal s konji in "kolesljem" iz Slovenj Gradca muzikante. Bili so to "Štirje kovači" čisto iz prve zasedbe, od katerih se spominjam še samo klarinetista Maksa, ki pa je takrat še igral harmoniko. Mirko je potem tudi ostal na svatovščini in je s svojim petjem, vici in pripovedovanjem zabaval svatovsko družbo vso noč, ko je poskrbel za svoje konje. Po tistem, ko je Mirko prihajal v Plešivec s konji zaradi pre-vlake in prevoza lesa, sva se srečevala skoraj vsak dan. Bil je najstarejši med vozniki in vsi so ga radi imeli in spoštovali, ker je bil vedno dobre volje in pripravljen za razgovor in šalo. Nemalokrat sije tudi na svoji poti na delo v gozd zapel. Ko so v gozd prišli traktorji za prevlake in prevoze, pa so Mirka prestavili na lesno skladišče v Šlovenj Gradec, kjer je delal pri sortiranju lesa ter nalaganju in odpremi vagonov. Tudi Mirkovo ženo Martino sem po- tem kmalu spoznal na enem izmed žegnanj na Uršlji gori. Uršlja gora je bila skoraj vedno podružnica starotrške fare, tako da so te slovesnosti opravljali starotrški župniki in njihov cerkveni pevski zbor. Mirkova žena je bila vedno dobra pevka in članica sta-rotrškega cerkvenega zbora, ki je bil zaradi dobrih in izvežbanih pevcev eden izmed najboljših daleč naokoli. Pozneje smo bili z Mirkom in njegovo ženo še dostikrat skupaj v veseli družbi na raznih izletih in ob drugih prilikah in vedno je bilo veselo. Vsega tega se Mirko in njegova žena še dobro spominjata in se rada pogovarjata o tistih časih in dogodkih. Pravita, da živita srečno v bližini svojih sinov in vnukov in si želita samo še zdravja za naprej. Tega jima želimo tudi mi, njegovi sodelavci in prijatelji. Rudi Rebernik )|c3|c)|c)|c)|c9|e)|e)|c)|c)|c3|c3|e)|c)|c)|e)|c)|e3|e$3|e3|e SREČANJE MISLINJSKIH SVETNIKOV V tednu pred pustno soboto so se na pobudo Milana Časa, občinskega svetnika, zbrali pri njem doma še ostali svetniki in delavci občine Mislinja. Namen tega srečanja je bil sproščen klepet, ne glede na strankarsko pripadnost. Gostitelj je zbrane pogostil z domači ko-lino.Pobuda o takih srečanjih je bila kar na mestu, saj družabnega življenja povsod manjka in je takšno druženje kar primerna oblika ter vzpodbuda ostalim svetom na Koroškem in drugod po Sloveniji. Rado Jeromel m KMETIJSTVO Gospodarjenje na kmetijah Pri svojem delu daje kmetijska svetovalna služba velik poudarek različnim oblikam izobraževanja kmetov. V preteklosti so se zelo uveljavila različna predavanja, ki jih organiziramo predvsem v zimskih mesecih, ko imajo kmetje na voljo več časa. Predavajo svetovalci, specialisti in različni zunanji sodelavci. Udeležba je za naše razmere precejšnja in se v zadnjih letih nekoliko povečuje. V eni zimi obišče tako organizirana predavanja med 200 in 300 kmetov. Teme izbiramo tako, da bi jim lahko pomagali reševati kar največ aktualnih problemov. Menim, da smo tudi z ustreznim izborom tem za izobraževanje kmetov delno pripomogli k napredku kmetij v preteklosti. Ti rezull.iii se kažejo v povečanih pridelkih na njo in travnikih, povečani prireji mleka na kmetijah in po kravi, hitri in relativno uspešni prilagoditvi bistveno strožjim kriterijem v prireji mleka in še kje. Seveda bi bilo napak, če bi uspehe pripisovali le tem kratkim predavanjem. Vendar pa so na tak način številni kmetje prišli do mnogih zanimivih informacij, idej in rešitev, ki so jih potem dogradili z lastnimi izkušnjami, nasveti svetovalcev in drugih strokovnjakov, ki na tem področju delajo. Predavanja imajo kot oblika izobraževanja predvsem informativno vlogo. Z izobraževanjem v manjših skupinah, ki poteka več dni, pa omogočimo kmetom, da problematiko bolje osvojijo. Lažje obravnavamo praktične primere s kmetij, informacije pa bolj prilagodimo potrebam slušateljev. Tako pridobljeno znanje je v praksi lažje uporabiti. V preteklosti je bilo izobraževanje usmerjeno v tehnološka znanja, saj je bilo pomembno čim več seveda tudi ustrezno kvalitetno pridelati, za prodajo pa je tako ali tako poskrbel nekdo drug. Manj pomembno je bilo tudi znanje s področja vodenja kmetij, saj je visoka inflacija pogosto pomagala prebroditi tudi neupravičene in nesmotrne investicije na kmetijah. Spremembe v družbi močno vplivajo tudi na kmetijstvo in vedno bolj je na kmetiji pomembna funkcija vodenja obrata. Danes kmet ni več le delavec, ampak tudi tehnolog, komercialist, računovodja in direktor na kmetiji, za poslovanje katere vedno bolj odgovarja sam. ustreznih znanj in zavedanja sc odgovornosti pa večini kmetov zelo primanjkuje. Zato smo želeli v okviru kmetijske svetovalne službe pripraviti izobraževanje kmetov v manjših skupinah, v katerih bi se lahko podrobneje posvetili posameznim temam in jih obravnavali tako, da bi pridobljeno znanje kmetje lahko samostojno ali s pomočjo svetovalcev uporabili za načrtovanje in spremljanje dela na kmetijah. S temi izhodišči smo pripravili program petdnevnega seminarja z naslovom "Gospodarjenje na kmetiji", na katerem smo obravnavali: - osnove teorije stroškov, načrtovanje proizvodnje in uporabo kataloga kalkulacij - osnove trženja in neposredne prodaje na kmetiji - posledice vključevanja Slovenije v EU za naše kmetijstvo in - vodenje knjigovodstva na kmetiji. Poleg teoretičnih osnov smo poskušali vključevati čim več praktičnih primerov s kmetij in reševali probleme za kmetije udeležencev tečaja. Pri izvedbi tečaja so sodelovali svetovalci specialisti za ekonomiko in svetovalci kmetijske svetovalne službe Slovenj Gradec. S finančno pomočjo občine Slovenj Gradec smo izvedli prvi tečaj v decembru in januarju. Udeležilo sc gaje 23 kmetov, ki so se aktivno vključili v delo skupine. V anketi, ki sojo izpolnili na koncu tečaja, so izjavili, da so bili zelo zadovoljni z izvedbo, predstavljeno problematiko in načinom dela. Želeli so si še več praktičnih primerov in praktičnega dela. Tudi v prihodnje si želimo več podobnih oblik izobraževanja, ki bi sc jih lahko udeležilo več kmetov. Drug tečaj z isto tematiko je potekal v februarju v Mislinji. Izvedbo tečaja je iz. proračunskih sredstev, namenjenih pospeševanju kmetijstva, podprla občina Mislinja. Udeležilo sc gaje 18 kmetov, ki so bili prav tako zadovoljni z izbranim programom. Tudi tu so kmetje izrazili željo po še več podobnih oblikah izobraževanja. Opazili pa so, da med mladimi za tečaj ni bilo zanimanja. Ravno ti pa naj bi bili gospodarji na kmetijah v letih, ki bodo odločilna za njihov razvoj in obstoj. Več ustreznega znanja pa nujno potrebno za vodenje in odločanje na kmetijah. Ker so kmetje izrazili potrebe in želje po podobnih oblikah izobraževanja, jih bodo poskušali organizirati tudi v prihodnje. Izbrali bomo teme, za katere bodo kmetje pokazali zanimanje in jih bomo s sodelavci sposobni izvesti. Upam, da bodo občine tudi v prihodnje pripravljene finančno podpreti takšne oblike izobraževanja, saj je to dolgoročno najučinkovitejša pomoč kmetijam, ki jo občine iz skromnih sredstev za kmetijstvo lahko zagotovijo. Stanko Jamnik, dipl. ing. kmet. Udeleženci tečaja "Gospodarjenje na kmetiji" v Slovenj Gradcu pri janežu na Primožu) NAJPREJ MORAMO POMESTI VSAK PRED SVOJIM PRAGOM Že od nekdaj je bila Janeževa kmetija na sv. Primožu nad Muto ena najlepše in estetsko oblikovanih, nekako v sredini tega kraja ter tudi na dobrem glasu glede kmetovanja. Ko sem se v zimskem dnevu znašel pri tej kmetiji, je gospodar Gustl ravno mlel pšenico v mlinu, katerega je iz grape prestavil v primeren prostor večnamenske stavbe. Povedal je še, da ima kruh iz doma namlete moke boljši okus. Sicer pa tudi dandanes kljub napredku in tehniki ni enostavno kmetovati, niti na tako lepi in zaokroženi kmetiji, če si delo in gospodarjenje ne bi znali preudarno organizirati in v tem se Janeževi rodovi že desetletja potrjujejo. Ko sem v veži zagledal obsežno paleto priznanj za dosežke v proizvodnji mleka, sem si dovolil, da jih predstavim v našem glasilu. Ni mi bilo potrebno kaj dosti spraševati, saj že številke na priznanjih dovolj zgovorno govorijo o naglem porastu proizvodnje mleka na tej kmetiji. To je dokaz preudarnega kmetovanja in marljivega dela vse družine. Že leta 1975 je oče Franc Šantl prvi prejel priznanje za visoke dosežke mleka na tej kmetiji. Po nenadni izgubi očeta Franca sta vajeti gospodarjenja prevzela v svoje roke sin Gusti in žena Jožica, ki sta se s sivkami in frizijkami povsem preusmerila v proizvodnjo mleka in količine mleka so se naglo dvigovale. Za letol976 sta prejela priznanje za 30.626 litrov mleka, vmes sledijo priznanja z vedno višjimi številkami, ki v letu 1994 pristanejo pri Janeževa družina Pomlad prihaja v deželo! Poslednje zaplate snega izginjajo in s tem odhaja pokrivalo, ki je očem skrivalo neprijetne posledice človeške civilizacije. Divja odlagališča odpadkov bodejo v oči, še posebno, ker listavci v tem času skrivajo listne ploskve zvite v popkih. Odlagališča so, zaradi res bogatega barvnega spektra embalaže vseh vrst, od daleč vidne signifikantne točke v. krajini. Te točke so morda komu celo zanimiva znamenja, vendar le, dokler ne pridemo v njihovo bližino. Obremenitve prostora so tudi na podeželju vse hujše. Kupi smeti ob vodotokih se množijo. Tako odstanjujejo izpred svojih pragov navlako manjša podeželjska naselja. Kam odlagajo negorljive odpadne predmete na kmetijah? Najpogosteje so mesta odlagališč gozdovi (jarki, nekdanje struge vodotokov) oziroma prostor na stiku gozda s kmetijskimi površinami. Gozdni rob pa je zelo občutljiva, hitro ranljiva koža gozda, ki ji deponiranje odpadkov povzroča boleče rane. Morda se lahko malo tolažimo s tem, da drobni odpadki s časom izginejo v nedrih matere zemlje, prekrije jih ruša. Veliki kosovni odpadki takšne usode zlepa ne doživijo. Svojstvena moda pri nekaterih postaja zbiranje avtomobilskih karoserij. Gozd je idealno okolje za "muzej na prostem". Nerabne, odpadne stvari človeka spremljajo gotovo že od nekdaj. Problemi odpadkov oz. njihovih odlagališč pa postajajo tudi na podeželju vse hujši zaradi spremenjenega načina življenja. Samooskrba kmečkega človeka ni več pravilo, kar pa kupimo, je embalirano. Embalaža je velikokrat nezgorljiva in nerazkrojiva. Organiziran odvoz odpadkov vsakega podeželskega gospodinjstva je, vsaj ta trenutek, gotovo še neizvedljiv, morda pa le ni utopija! V času, ko se lotevamo čiščenja pred lastnim pragom, je pravilno, da si vsaj malo obremenimo glave tudi z razmišljanjem o problemu obremenjevanja okolja v širšem smislu. Jerneja Čoderl Janežev Gustl melje pšenico 67.135 litrov oddanega mleka, v kar ni všteta poraba za teleta in domačo porabo. Pa vendar, kjer so uspehi, včasih vzkočijo vmes nezaželeni efekti, ki nepričakovano tudi zadržijo proizvodnjo. Če bi povprašal gospodarja po izidu računice, bi dobil odgovor, kot od večine kmetovalcev hribovskih kmetij. Da le veselje do dela in ljubezen do kmetovanja podpirata izid računice v zavesti, da se nekdo pač mora ubadati s kmetovanjem, sicer bi se naše planine, ki sojih naši davni predniki z golimi rokami spremenili v čudovite pisane pokrajine, zopet zarastle v nepregledne gozdne divjine, mestni živelj pa bi se še bolj dušil v smogu in uvoženi oporečni hrani. Pri Janežu in njim podobnim še vedno živijo in delajo po rekih: "Rana ura, zlata ura! Z Bogom in veseljem začni vsako delo, pa bo dober uspeh imelo!" Le najbolj vztrajni se tega še živo zavedajo. Tudi z vprašanjem, kdo bo naslednik kmetije, ni strahu, saj se z marljivim delom izkazujejo trije fantje, 18 letni Rudi ter 17 letni Jože se potrjujeta v znanju kmetijskega strojništva, 13 letni Danijel pa si še nabira znanje v osnovni šoli. Kolikor časa jim ostane mimo obveznega učenja, pridno pomagajo staršem. Te vrstice končujem z željo, da bi rodovi Šantlovih še dolgo ohranjali korenine Janežovega grunta. Ludvik Mori LJUDJE IN DOGODKI TONE PARTUIC NA ODRU V ŠENTILJU Po dolgem času smo si tudi mi stari popestrili nedeljski popoldan, to je bilo 5. januarja, z ogledom komedije Toneta Partljiča: "Tolmun in kamen". Delo je režirala zelo obetavna učiteljica Andreja Martinc in zbrala iz vseh koncev mlade igralske talente in tako nadaljevala tradicijo te zvrsti kulture, ki je v tem kraju že od I. svetovne vojne dalje. Danes se le redki odločajo za takšno žrtev, ki zahteva veliko truda in časa, zato mladi režiserki Andreji za njeno odlično režijo izrekam vse priznanje. V zgornji KOMISIJA ZA PROMET PRI OBČINI MISLINJA JE OZNAČILA POMEMBNEJŠA NASEUA Glede na proračunsko dodeljena sredstva komisija za promet pri občini Mislinja ugotavlja, da so bili poleg preventive opravljeni v lanskem letu tudi koraki za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Nivojsko dvignjen je pločnik pri osnovni šoli Mislinja ter talna signalizacija, prav tako pa so pričeli tudi postavljati prometne znake, ki označujejo začetek in konec naselij. Nekaj takšnih znakov še manjka zaradi pomanjkanja sredstev, kar pa bo potrebno izvesti v letošnjem letu, če bo potrjena kvota za nabavo in postavitev le-teh. Precej težav glede prometnih znakov nam povzročajo razposajeni posamezniki, ki podirajo in uničujejo prometne znake in kole za označevanje roba vozišča za zimsko službo. Škoda, povzročena na ta način, je kar precejšnja in če se ne najdejo povzročiteljico utrpi občinski proračun, ki je siromašnejši za ta del denaija. Upajmo, da bo takšnih izgredov čim manj tako, da bomo lahko namenjali denar za obnovo že dotrajanih znakov, ne pa za obnovo čisto novih, komaj postavljenih znakov. Rado Jeromel Mislinjski dolini je veliko talentov v vseh vejah kulture; posebno igralski talenti čakajo na ljudi, ki bi jih poiskal in se jim posvetil. Iz sklada za kulturo bi moralo biti namenjeno tem ljudskim talentom več sredstev, ker naše narodno bogastvo ohranjajo. To so režiserji, igralci, pevci, glasbeniki, pesniki, pisatelji, ki izhajajo iz ljudstva. Ne vidimo jih ali jih nočemo videti, ali pa sejih morda celo sramujemo! Marsikje je kultura zavita v ozke okvire iz katerih ne more prodreti. Zato smo posebno mi, še redki živeči igralci, najbolj veseli teh mladih, ki se prebujajo in so pripravljeni nadaljevati staro igralsko tradicijo v našem mislinjskem koščku domovine. Komedijo "Tolmun in kamen" so odlično odigrali: Jure Planinšec iz Tolstega vrha, Darja Hribernik iz Dovž, Katarina Rošer iz Straž, Boštjan Stoporko in Tomaž Založnik iz Mislinje in že star znanec na ljudskem odru Vojko Vovk iz Munž. Vsem iskreno čestitamo, kakor tudi sodelavcem Tini Krenker, Ksenji Mrz-dovnik, Zali Valenčak, Ireni Krebl in Jožetu Rošerju, ki so pomagali pri realizaciji predstave. Vse naštete prosimo, da nam še popestrijo nedelje s tovrstnimi predstavami, ker si mnogi starejši večernih prireditev ne moremo ogledati, kar je danes v navadi. O bogatem kulturnem življenju v Šentilju in okolici v preteklosti pa želim še kaj napisati drugič. Škoda je, da bi šlo to v pozabo in ljudje, ki so se zato žrtvovali, si to zaslužijo. Jože Krajnc Pa še to: Že dolgo vrsto let mi stari nimamo prilike, da bi se na letnih rednih konferencah KUD Mislinja kaj pogovorili o kulturnih problemih kraja. Škoda! Katarina Rošer in Boštjan Stoporko v prizoru zadnjega dela komedije DRUŠTVO DIABETIKOV SLOVENJ GRADEC JE IMELO SVOJ OBČNI ZBOR Občni zbor društva jc potekal 25. januarja 1997 v prostorih jedilnice Druge osnovne šole Slovenj Gradec. S to šolo društvo na nek način sodeluje /.c od njene ustanovitve, saj sc v njenih prostorih sestaja izvršni odbor, za kar so vodstvu šole še kako hvaležni. V prostorni jedilnici jc že zgodaj zjutraj omenjenega dne postalo zelo živahno. Prihajali so številni diabetiki, ki so postali med seboj že skoraj stari znanci. Od nekaj manj kot 600 vključenih članov jih jc prišlo 161. Več podjetij je predstavljalo svoje izdelke in zdravstvene pripomočke. Naj omenimo stalnega spremljevalca podjetje Za-lokcr in Zaloker, nadalje pedikerski salon Kresnik iz Slovenj Gradca in druge. Med sponzorji pa so sc spel izkazali Koroške pekarne iz Slovenj Gradca, Mesarstvo Smolar iz. Dravograda, Radenska, Oskrba Dravograd, Cvetličarna Jehart in drugi. V kulturnem programu so sodelovali učenci Druge osnovne šole Slovenj Gradec pod mentorstvomm gospe Nade Zuncc z recitacijami. Zapelje moški pevski zbor na harmoniko pa jc veselo zaigral Damjan Šli-njek iz Šmartna. Sledilo je predavanje gospe Maruše Pavčič, ki jc predstavila zanimiv Vodnik po primerni hrani za diabetike. Vodnik jc izšel pri Zvezi drušlcvdiabclikovSIovcnijc,avtorici pa sta dipl. ing. Maruša Pavčič in mag. Marija Kodele. Omenjeni vodnik so prejeli vsi člani društva po pošli. V uradnem delu zbora je sledilo poročilo predsednika društva g. Ivana Pavliča. Iz njega jc razbrali aktivnost in zagnanost odbora. Lc-la jc med letom imel več sej, izvajal pa je različne dejavnosti. Naj omenimo le nekatere: prodaja koledarjev, izleti, organizacija srečanja diabetikov Koroške regije. Rdeča nit delovanja društva je problematika sladkornih bolnikov, zalo izvajajo številna predavanja in posvete. Poskusili so tudi na družabno rekreativnem področju. Za svoje člane so organizirali tudi leden preventivnega okrevanja v Šmarjeških toplicah. Društvo vseskozi dobro sodeluje z zdravnico dr. Metko Epšek. Številni diabetiki so sc zelo pohvalno izrazili o njeni nesebični pomoči, za kar so ji zelo hvaležni in so z njo povsem zadovoljni. V svojemm poročilu jc g. predsednik zapisal, da je "z diabetologi, ki imajo srce in dušo, jc res prijetno sodelovali, ker imaš občutek, da ti v boju s to boleznijo stojijo vsak trenutek ob strani. Zato sc dr. Epšekovi od srca zahvaljujemo!" V imenu Zveze društev diabetikov Slovenije jc zbor pozdravil predsednik g. Jože Snoj. Tematika njegovega izvajanja jc objavljena v NOVICAH Zveze št. 3/januar 1997. Med drugim jc zlasti izpostavil problematiko doplačil za zdravila in zdravstvene pripomočke, ki jc od lekarne do lekarne drugačna. Priporočil jc večjo povezanost in obveščanje društev o ugodnostih pri nabavi le-tch. V nadaljevanju jc g. predsednik predstavil osnutek statuta in logotip društva diabetikov Slovenj Gradec. Osnutek statuta jc bil dalj časa v vpogled v prostorih diabetične ambulante in na samem občnem zboru. Ob zaključku jc g. Pavlič postregel še z nekaterimi podatki in prizadevanji društva. Tako jc povedal, da seje društvo preimenovalo v DRUŠTVO DIABETIKOV SLOVENJ GRADEC, da si želijo pridobiti uradne prostore za delovanje, da si želijo vključiti čimveč članov v društvo, organizirali pa bodo tudi pestro društveno dejavnost med letom. Tako bodo organizirali izlete, srečanja, preventivno okrevanje in drugo. Svoje člane pa prosijo, da svoje posebne zamisli, ideje in želje sporočijo predsedniku društva. Odbor ji h bo vesel in jih bo poskušal v sodelovanju s člani tudi realizirali. Društvu želimo čimveč delovnih uspehov! Tomislav Klemenčič POMLADNI DIH Približuje sc pomladni dih, čakam, kdaj zapel bo slavček tih. Čakam jaz na ptičke moje, ki popestrile bodo življenje moje. Fanika Rotovnik VIHARNIK izdaja Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, p.o. Uredniški odbor: Ida Robnik, Majda Klcinenšek in Gorazd Mlinšck. Urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klcinenšek. Tehnični urednik: Bruno Žnideršič. Naklada: 1700 izvodov. Tisk in dovršitev: CODA PRESS, Maribor, 1996. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. I. 1992 je VIHARNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za kar se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. V SPOMIN STANKO ŽUŽKU Stari trg, Slovenj Gradec Narava počiva, sonce se skriva. le mrzle meglice objemajo nas. Podoben bil takrat je čas. ko večno slovo si vzel li od nas. Cvet krizanteme zamrznil na tvojem je grobu preranem, zamrl tvoj glas je. a med domačimi, sorodniki in pri jatel ji ostal še dolgo spomin bo. na srečanje v Lovski koči pod Uršljo goro. spomin na lovca, ki je nadvse ljubil naravo. Če prisluhnemo vetru, ki rahlo šumi v vejali dreves, še slišimo glas harmonike in pesem domačo, ki si jo ti nad vse rad prepeval. Zalo naj spomin ostaja, sneg se na grobu odtaja in zacveti najlepši cvet. cvet lepega spomina. Saj bili smo čustveno bogati, dokler si bil z nami ti. a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. 30. januarja je minilo deset let. odkar ga ni več med nami. dragega moža. očeta in dedka. Hvala vsem. ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate /, lepo mislijo. Vsi tvoji SPOMIN Letos 20. februarja je minilo 10 let od smrti naše drage ŠTEFKE MOČNIK Hvala vsem. ki se je še spominjale in ji kdaj prižgete svečko na njenem grobu. Kristina s svojimi ALOJZ JAKOPIN 1920-1997 Jakopinovega Alojza sem poznal že več kot petnajst let. Velikokrat sva stala v senci dvokrake breze^. ki raste na zelenici gozdarske hiše v Črni. Najraje se je pogovaijal o naravi, s katero je živel vse do 11. 1. 1997, ko je moral kloniti hudi bolezni. Večkrat je obujal spomine iz svojega pestrega življenja. Z mislimi je zelo rad zahajal na drugo stran Smrekovca in Raduhe, kjer se je pri Asovih v Prečni nad Mozirjem leta 1920 tudi rodil. Tam je preživljal svojo mladost. S sedemnajstimi leti seje podal v gozd. Delo v gozdu pa ga je pripeljalo tudi na Koroško, kjer je živel petinpedeset let. O vojnih tegobah mi Lojz ni rad pripovedoval, saj je kot mlad vojak v obdobju 1940 do 1945 skusil veliko hudega. Raje me je z mislimi popeljal v gozdove Pece in Smrekovca. Kot sekaški mojster je najprej delal pri Rudniku Mežica, svoje delo je nadaljeval kot merilec lesa pri gozdarskem odseku kmetijske zadruge v Črni. Leta 1963 je postal gozdar, kjer je bil pomočnik revirnega gozdaija v Jazbini, nekaj časa pa je delo revirnega gozdarja pod sončnim pobočjem Uršlje gore upravljal samostojno. Čeprav je bil Lojz kleni Savinjčan, se je trdno vživel v koroško krajino. Bil je tudi lovec. V Žeijavu je vzljubil Jelenovo Marijo, s katero seje tudi poročil. Z Marijo sta skupaj preživljala prijetna upokojeni-ška leta v novi gozdni upravi v Čmi. Lojz ni skrbel samo za svojo družino, kot hišnik je poskrbel tudi za nas gozdarje, ki smo zaposleni v gozdarski hiši. Z veseljem se oziramo na urejeno zelenico, kjer raste dvokraka breza. Tudi za njo je skrbel Lojz. Naj še dolgo raste bela breza in naj nas spominja na dobra dela Alojza Jakopina! Gorazd Mlinšek JOŽEF SERTEL 1913-1996 Rodil seje 3.februaija 1913 vZavršah. Imel je težko mladost, a kakor da zanj ni bilo ovir, je vse težave zlahka premagoval. Izučil se je za krojača in s svojim delom marsikoga osrečil. Potem je prišel čas vojne in trpljenja. Bil je dober borec in zelo ponosen je bil na svoje medalje. Leta so hitro minevala in ustvaril si je družino, s pridnimi rokami postavil hišo in bil dober mož in oče. A kot da sreča ne sme trajati dolgo, mu je leta 1963 umrla žena Štefanija. Čeprav je bil krojač, je delal na žagi Otiški vrh in se leta 1964 upokojil. Da ne bi obupal nad vsem, je vso svojo pozornost in dobroto posvetil nam, otrokom. Ob skrbi za nas je pozabljal na svoje bolezni, ki so se iz leta v leto večale. Pa vendar se ni nikoli pritoževal, bil je srečen, da imamo topel dom in delo. Tudi vsa njegova energija in volja do življenja ni pomagala, da bi kljuboval letom in boleznim. Toliko praznine in žalosti nam je zapustil, ko je 20. 12. 1996 za vedno prenehalo biti njegovo plemenito srce. Dragi oče, zelo te pogrešamo! Tvoji otroci ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in botra SLAVKA JEROMLA iz Vrunče ve 5 v Slovenj Gradcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pisno in ustno izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Prav lepa hvala za pomoč dr. Bricmanu, medicinskim sestram, medicinskemu tehniku in strežnemu osebju travmatološkega oddelka slovenjegraške bolnišnice. Hvala družini Breznik iz Pameč, Pihalnemu orkestru Slovenj Gradec, Ivanu Merzdovniku za ganljivo izrečene besede slovesa in g. župniku Petru Leskovarju za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Reška, sinova^ Peter in Duško, hči Irena, vnuki Petra, Marko, Špela, Leon in Roki ter bratje in sestre Eno leto v grobu že ležiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine ure, dan in noč, med nami vedno si navzoč. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena. V SPOMIN 25. marca mineva leto dni žalosti, kar te ni več med nami, naš mož, oče, dedek in brat JOŽE JEROMEL Tisnikarjev oče iz Male Mislinje Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo. Žalujoči: žena Marija, sinovi Zdravko, Vlado in Jože z družinama, nečak Igor ter bratje in sestre Jutro je odneslo sanje, tvoje in naše, odneslo je tvojo mladost pustilo pa veliko bolečino polno solza in spominov. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega dragega sina, brata in botra SILVA NAGLIČA iz Dravč 10 pri Vuzenici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tej kruti nesreči nudili svojo pomoč. Posebna hvala dr. Kordiču, gasilskemu društvu iz Maribora, ki je s svojo ekipo potapljačev uspešno našla in potegnila pokojnika iz reke Drave. Hvala policijski postaji Dravograd, posebno ko-mandiiju g. Ferdu Abrahamu za nudeno vsestransko pomoč in za ganljivo izrečene besede slovesa, Upravi za notranje zadeve Slovenj Gradec, posebni policijski enoti Slovenj Gradec, policijski postaji Jesenice, godbi policije Ljubljana, vsem sorodnikom in znancem, ki so nam na kakršni koli način priskočili na pomoč in darovali vence in cvetje ter sveče. Iskrena hvala gobarskemu društvu iz Mute, EKO DIM Ravne na Koroškem, ženskemu pevskemu zboru iz Vuzenice, govornici g. Lidiji Žvikart za izrečene poslovnilne besede, g. župniku Ernestu Berložniku za opravljen pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo tudi ožjim sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali v najhujših trenutkih in nam stali ob strani. Pomlad se na zemlji vrne, pesem slavcev se zbudi, polje se v cvetje zgrne, zame pa pomladi ni! (S. Gregorčič) V SPOMIN 17. marca mineva dve leti kar nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, stric in boter RAJKO VEČKO iz Kozjaka pri Mislinji Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem vse preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Za njim žalujejo: mama, ata in brata Viktor in Janez z družinama. Spomin PAČNIK ANTON marec 1996 - marec 1997 Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Kako je prazen dom, dvorišče zaman oko te naše išče. 21. marca letos mineva leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi Tone. Toda v naših srcih še vedno živiš in ne boš nikoli pozabljen. V globoki žalosti tvoji sorodniki, prijatelji in znanci Neutolažljivi: mama, ata, brat Stanko z družino ter pokojnikova življenjska izbranka Nada ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in dedka JOŽEFA ŠERTELA iz Mislinjske Dobrave se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino v najtežjih trenutkih in ga v zelo velikem številu pospremili k zasluženemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pevcem, Zvezi borcev in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčerki Vladka in Marija z družinami, sin Ivan z družino ter sinova Jože in Franc I___// ;—^ \|_J_/ TAKO IN DRUGAČE Začelo seje z reševanjem Urkove lipe, zaščitene kot naravni osebek, ki je zaradi starosti, izrednega obsega, razvejanosti in višine vzbujal občudovanje mimoidočih in ponos bližnje okolice. Torej, vtepla sem si v glavo, da sem lipi, ki ji je vihar pred dvemi leti odlomil enega treh temeljnih vrhov ali delov debla in seje zato razpokala med preostalima dvema vrhoma nevarno večala, da sem ji torej dolžna rešitev ali zakrpanje. Zakaj? Verjetno zato, ker mi nudi senco, ko se vračam z nedeljskega sprehoda poleti ali mi da s svojo obilnostjo občutek topline in varnega zavetja, ko objamem njeno ogromno deblo. Ne vem natančne razlage, vem pa, da sem se reševanja lotila z veliko zaupanja in tudi uspešno s pomočjo ljudi, ki imajo radi naravo, drevesa in življenje. Uvod je res dolg, ampak ne brez vzroka. Kar tako ne moreš iz drevesa preklopiti k žabam. Razgovor z Zavodom za varstvo naravne dediščine in kulturne dediščine je "krivec", da sem z lipe "preskočila" na žabe in sedaj se dogodivščine šele pričnejo: v vsaki stvari človek pridobi podatke ali informacije in mene sta o varstvu dvoživk poučevala Milan Vogrin in njegova prijateljica Nuša, ki se s tem problemom ubadata že skoraj poklicno, delno na Vranskem, delno v Mariboru, kjer sta zaposlena oziroma študirata. Njun uspešno izvedeni načrt je bil pregrada za dvoživke (predvsem žabe) pri Slivniškem jezeru. Ob jezeru poteka cesta, katero so morale dvoživke "prelesti", da so v vodo odložile svoj zarod, oziroma potrebujejo vodo kot element, da poskrbijo za reprodukcijo ali ohranitev vrste. V našem primeru je ta vodni element dravski otoki v smeri Dravograd-Črneče, žabe prečkajo magistralno cesto oziroma prilezejo iz gozdnate brežine dobrovskega polja in vmes jih čaka še visoka ovira - kanal za odvodnjavanje med cesto in brežino -marsikatera žabica ga kar "zamenja" ali "izbere" za svojo mlako in tam odloži mreste (žabja jajčeca), le-te pa potem končajo, kdo ve kje, v glavnem storijo žalosten konec. Plastična prepreka je bila torej razpeta med cesto in kanalom. V kanalu, ki je bil večinoma suh, pa so bila položena vedra, kamor naj bi žabe poskakale in smo jih nato prenesli čez cesto v "pravo mlako" ali življenjski prostor za novi zarod. Veliko ljudi je pomagalo pri aktivnostih, pohvaliti moram učence OS Neznani talci Dravograd in posebej učiteljico g. Vido, ki je resno in zavzeto sledila vsem dogajanjem in t di hodila popravljati plastiko, ki jo je veter neprestano trgal. In kje je dogodivščina? Ta je v obliki žabe, kije med izvajanjem opisanih del skočila v moj odprti "JUGO" in se z menoj pripeljala na "šiht" in je povzročila, da smo sklicali posvet načelnika, biologi in midva s sodelavcem Avguštinom, kam bi jo odložili. Možnosti so bile tri: občinski vrt, do prve stoječe vode ali nazaj v Črneče. Ugibate lahko, kje je pristala. Upam, da ima že mlade, za te pa, upam, da bomo s podhodi poskrbeli ob obnovitvi ceste Dravograd-Libeliče, da bodo varno prilezle do svoje "močvare" in potem veselo regale v poletno noč ter nas razveseljevale in v nas budile veselje do vsega živega. Hvala načelnici upravne enote g. Mileni Šteharnik ter občini Dravograd ter g. Radu Krpaču za pomoč pri izvajanju načrta z željo, da bi še naprej imeli posluh za vse, kar se giblje in živi v našem naravnem okolju. Milena Cigler Gregorin KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p o. SLOVENJ GRADEC, CEUSKA CESTA 7 TELEFON: 0602/42-341,42-344, 43-193 TEIEFAX: 0602/43-301 TOLAR t\a TOLAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA OBRESTNE MERE ZA HRANILNE VLOGE OD 1. FEBRUARJA 1997 DALJE Vloge Na mesec (31 dni) Na leto Vloge na vpogled, tekoči in žiro računi občanov (2%) 0.17% 2.00% Žiro računi društev (t %) 0.08% 1.00% Depoziti nad 31 do 61 dni (T+4) 1.04% 12.90% Depoziti nad 91 dni (T+5), (D+5) 1.12% 13.99% Depoziti nad 181 dni (T+6), (D+6) 1.20% 15.07% Depoziti nad 1 leto (T+7.5), (D+7.5) 1.32% 16.70% Kratkoročna posojila za kmete, člane zadrug (T+15) 1.90% 24.84% Kratkoročna posojila za kmete, nečlane zadrug (T+16) 1.98% 25.93% Zakonska zamudna obrestna mera (letni T+18) 26.56% T je temeljna obrestna mera, ki jo za vsak mesec določi Banka Slovenije trenutno kot aritmetično povprečje indeksa rasti drobnoprodajnih cen za zadnje 4 mesece. D je devizna klavzula, ki se izračuna kot razlika med srednjim tečajem Banke Slovenije za DEM na dan poteka vezave in na dan sklenitve vezave. KZ H KS GOZDARSKE SMUČARSKE TEKME Zveza gozdarskih društev Slovenije je letos organizirala smučarske tekme v veleslalomu in tekih na smučišču na Črnem vrhu nad Cerknem. Pripravljenih je bilo 91 tekmovalcev v veleslalomu in 23 tekmovalcev tekačev. Iz slovenjegraškega društva je bilo 10 prijavljenih, uvrstili pa so se takole: Veleslalom Ženske so tekmovale v eni skupini, ker se je tekme skupaj udeležilo le 11 tekmovalk. Naša Petra Kreuh je dosegle odlično 2. mesto. V kategoriji moški nad 45 let sta sodelovala: Franc Plesec, ki je zmagal z absolutno najboljšim časom vseh kategorij 40.73 in Filip Leskovec, ki seje uvrstil na 14. mesto. V kategoriji moški od 35 do 45 let se je uvrstil Bogdan Kutin na 3. mesto in Leopold Mori na 8. mesto. V kategoriji moški do 35 let so dosegli naslednja mesta: 9. Zdenko Oderlap 10. Zdravko Miklašič in 30. Gvido Garbus. Teki Tudi v tekih so ženske tekmovale le v eni skupini, ker se jih je prijavilo samo pet. Tekle so na 2 km dolgi progi. Najboljši rezultat in 1. mesto sije pritekla Suzana Praper iz slovenjegraškega društva. Moški so tekli na progi, dolgi 4 km in so bili razvrščeni v dve starostni kategoriji. V kategoriji nad 40 let je sodeloval Hinko Andrejc in dosegel 2. mesto. Odlični rezultati naših udeležencev so prinesli slovenjegraškemu gozdarskemu društvu ekipno 1. mesto. I. Robnik VELIKONOČNA KRIŽANKA Ob pravilni rešitvi boste dobili lepo misel. Vpišite jo v razpredelnico: ZAVAROVALNICA MARIBOR PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC FRANCETOVA 7, 62380 SLOVENJ GRADEC TEL. 0602 41-591, 41-813, 41-881, 41-882, FAX 0602 41-814 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ, IN MI Z VAMI ii ; I: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec p.o. specia izirana trgovina za oskrbo gozdarstva V naši trgovini še vedno lahko kupite po posebno ugodni ceni: • vhodna vrata in vrata za notranje prostore iz masivnega lesa, • mize, stole in kotne garniture iz masivnega lesa. Vse artikle proizvaja ’ podjetje LIP Konjice Ponujamo Vam tudi pralne in pralno-sušiln stroje italijanske firme PHILCO. Vse ostale informacije lahko dobite v trgovini LES, Koroška cesta 68 (dvorec), RADLJE telefon: 0602/71 421, fax: 0602/71 239 m ipm Nudimo vam kvalitetne in hitre usluge servi motornih žag HUSQVARNA in JON ter kosilnic in motornih gos. II i SERED siranja . /O ljubljanska banka LB Koroška bank LB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec Glavni trg 30, Slovenj Gradec, tel. 0602-49 KONKURENČNA PONUDBA OBRESTNIH MER ZA HRANILNE VLOGE OD 1. MARCA 1997 DALJE: vloge mesečna obrestna mera letna obrestna mera posojila - namenska in v gotovini obrestna mera - vloge na vpogled: hranilne vloge, tekoči računi in žiro računi 0,17% 2,00% ■ 1 mesečni depoziti 1,12% 13,99% ■ 3 mesečni depoziti 1,18% 14,75% ■ 6 mesečni depoziti 1,20% 15,07% ■ 12 mesečni depoziti 1,32% 16,70% ■ z odplačilno dobo do 6 mesecev TOM + 9,30% letno ■ z odplačilno dobo od 6 do 12 mesecev TOM + 10,00% letno ■ z odplačilno dobo nad 12 do 24 mesecev TOM + 12,00% letno namenska posojila obrestna mera Vse informacije o naši ponudbi boste prejeli preko celega dne in tudi ob sobotah v naših enotah v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, v Črni na Koroškem, v Mežici, na Prevaljah, v Dravogradu, na Muti, v Radljah ob Dravi, na Javorniku, v Podvelki in v Mislinji. „ . . , „ ............... Vaša banka LB Koroška banka d.d. Slovenj Gradec - z odplačilno dobo nad 12 do 60 mesecev TOM + 12,00% letno - nudimo tudi ugodna posojila za kmetijstvo in druge dejavnosti