'm
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
ff
KAMNIŠKI OBČAN
ST. 5
LETO 16
MAJ 1977
CENA 3 DIN
S seje občinske skupščine
Uresničiti nagrajevanje po
Vsi trije zbori občinske Skupščine so na ločenih sejali konec aprila sprejeli vrsto konkretnih sklepov in priporočil v zvezi z obravnavo analize poslovnega uspeha TOZD in OZD za leto 1976.
Ugotovljeno je, da je v letu 197« reprodukcijska sposobnost gospodarstva upadla. Nosilci investicijskih vlaganj bodo zato morali ponovno Proučili svoje investicijske Programe, jih časovno in po obsegu uskladiti z materialnimi možnostmi. Upravljale! bank bodo morali znižati obrestne mere, zavarovalnice pa svoje premije. Konkretni ukrepi čakajo tudi delovne organizacije. Te si bo-
do morale prizadevati za večji družbeni proizvod, bolj smotrno organizacijo dela, spodbudnejši način nagrajevanja in večjo delovno disciplino.
Obseg skupne porabe bomo morali uskladiti s sprejetim družbenim planom srednjeročnega razvoja občine, kajti le-ta raste hitreje kot družbeni proizvod. Tudi osebna poraba, je ugotovljeno, narašča celo hitreje od skupne in splošne porabe. Zato naj bi večji del potreb na področju družbenega standarda zadovoljeval! na račun večje obremenitve osebne porabe.
še posebej je pomembno omeniti, naj TOZD posvetijo
posebno skrb oblikovanju dohodka v skupnih službah. Le-ta mora biti odvisen od realnega prispevka teh služb pri ustvarjanju dohodka. Tudi v tem razmerju mora priti do polne veljave načelo svobodne menjave dela med TOZD in skupnimi službami. Te službe se bodo morale racionalneje organizirali in okrepili svojo učinkovitost ter sprejemati ustrezno odgovornost za stanje v delovni organizaciji.
Delovne skupnost! na področju družbenih dejavnosti in javne uprave pa bodo poleg tega morale še posebej upoštevati in uresničiti sistem nagrajevanja po delu, prouči-
Začetek gradnje šolskega centra
Položili smo temeljni kamen
Začetek gradnje šolskega Centra na Novem trgu je prav gotovo najlepše darilo Hladim Kaniničanom ob Titovem rojstnem dnevu in njegovi obletnici prihoda na celo partije. Slovestnosti, ob »ačetku gradnje, ki je bila "a Dan mladosti, se je udeležilo veliko število Kamni-canov, med njimi je bilo ve-"ko mladih, ki bodo v prihodnjih letih tu hodili v šolo.
Po kratkem nagovoru prof. lv-uia Justincka, predsednika •kupščine občinske izobraže-v*hie skupnosti, ki je pozdra-v|' vse navzoče, je spregovori dr. Avguštin Lah, podpredsednik izvršnega sveta "kupščine SR Slovenije.
V svojem govoru je pou-WHI pomen novega šolskega
centra, ki bo Kamniku zagotovil nov sistem usmerjenega izobraževanja. Med drugim je dejal: »Center izobraževanja, ki mu pravkar polagamo temelj, bo hkrati vzgojnoizobraževalna ustanova, malo raziskovalno središče, velik laboratorij in sodobna kulturna delovna organizacija. To bo obenem skupna specializirana organizacija za vso kamniško industrijo, turizem, promet, banko in druge organizacije.
Kamniško gospodarstvo je lahko toliko napredovalo, kolikor je osvajalo nove tehnične in tehnološke dosežke in to usklajevalo s potrebami.« Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da naj bo temeljni  kamen   naša zaveza,
da bomo v novem izobraževalnem žarišču negovali načela in pridobitve našega boja in graditve pod Titovim vodstvom.
Nato je na gradbišču vzidal temeljni kamen, ki bo v prvi etapi veljal okoli 50 milijonov dinarjev in ga Kam-ničani gradimo s krajevnim samoprispevkom. V novi šoli bo prostora za 750 učencev v eni izmeni, kar bo zelo razbremenilo ostale kamniške šole. Nova šola bo nared že prihodnjo jesen.
V kulturnem programu po polaganju temeljnega kamna so sodelovali dijaki gimnazije Rudolfa Maistra, glasbe ne šole in godba na pihala
M. J.
ti smotrnost in utemeljenost zaposlovanja novih delavcev.
Zbori so podprli predlog Viatorja — TOZD hoteli in žičnice v Kamniku, ki v programu sanacijskih ukrepov (nepokrita izguba je v letu 1976 znašala 3,027.928 dinarjev) predlaga ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za rekreacijsko turistični center Velika Planina kot dolgoročnejšo razvojno usmeritev turizma. Postopek dogovarjanja za ustanovitev take skupnosti bo stekel v okviru skupnosti občin ljubljanske regije, na podlag! družbenega dogovora o skupnih vprašanjih razvoja občin ljubljanske regije do leta 1980.
Vsi trije zbori so nadalje sprejeli predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine za leto 1976 s poročilom in obrazložitvijo zaključnega računa in poročilom o izvršitvi plana občinskih SIS za družbene dejavnosti v letu 1976 ter poročilo o organiziranosti in poslovanju samoupravne stanovanjske skupnosti s predlogi zaključkov za izvajanje politike na področju stanovanjskega gospodarstva.
Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta sprejela še predlog odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družben! pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini ter predlog odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine ter načinu združevanja in delitvi teh sredstev.
T. MALINARIČ
Spominska plošča na Bestrovi nisi
Osrednja   sloves»w*i praskanja letošnjih Titovih ju-• biIejev in 40-obletnice ustanovitve KPS na Kamniškem ;Je bilo  odkritje spominske Plošče na Bestrovi   hiši na .ferovem, kjer je v letih 1911 1912 stanoval tovariš Tito. , *bora občanov in mladine, p ie bil 24. maja, so se ude-6ž;li tudi številni gostje, med *Vhmi Venčeslav Vrbec, član CK ZKS, Pavle Gantar, republiški sekretar za delo in Jjfrjan Jelen, sekretar medicinskega sveta ZKS za Ljubljano.
■, Slavnostni govornik ob odbitju plošče je bil Tone F> £*• sekretar komiteja občin-^ konference ZKS Kam-ki je orisal revolucio-^u'»o pot tovariša Tita od
eos
«ovega dela v tovarni Ti-n do prevzema vodstva ju-
'ovanskih
komunistov.
Poudaril je, da nam je pod Titovim vodstvom uspelo priboriti svobodo in zgraditi našo domovino in socialistični samoupravni družbenoeko nomski sistem, ki je vzgled vsemu delavskemu razredu sveta. Jugoslavija je po vojni postala močna in gospodarsko razvita država.
Spominsko ploščo na Bestrovi hiši so v čuvanje prevzeli delavci tovarne Titan. S slovesnosti so predsedniku Titu poslali brzojavko s čestitkami in najlepšimi željami ob njegovem 85. rojstnem dnevu, ki jo je zbranim pre-čital Iztok Povše, predsednik občinske  konference ZSMS.
V kulturnem programu ob odkritju plošče so sodelovali pevke in pevci DKPD »Solidarnost«, kamniška godba na pihala in recitatorji iz gimnazije. M. J.
Miha Marinko med kamniškimi komunisti
Miha Marinko med starimi komunisti
Komite občinske Konleren. oe ZKS Kamnik je v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS in obletnic tovariša Tita organiziral srečanje predvojnih in medvojnih komunistov kamniške občine. V mali dvorani kina Dom se je zbralo okrog 70 starih komunistov, Med njimi je bil tudi častni gost in slavnostni govornik Miha Marinko, znani predlvojni komunist in član sveta federacije.
Zbranim je spregovoril o uspešnem delovanju predvojnih komunistov, o revolucionarnem delavskem gibanju in o nalogah komunistov pri njihovem nadaljnjem uspešnem delu. Posebej je poudaril, da moramo biti komunisti pri-
sotni v vseh sredinah, to velja tudi za starejše, še naprej si moramo prizadevati za pridobivanje novih in mladih članov; starejši člani naj bi bili z delom za zgled mlajšim.
Po govoru tovariša Marinka, ki so ga vsi navzoči navdušeno pozdravili, je bil bogat kulturni program. Pripravili so ga učenci kamniške glasbene šole in osnovne šole Toma Brejca Rod vod-stv/om tovarišic Katarine Ar-čon in Sonje Kristen.
Tovariškega srečanja so se udeležili tudi Franc Svetelj, Tone Fišer, Alfonz Boltar, Vinko Gobec in drugi kamniški družbenopolitični delavci.
M. JANČAR
' « v i ■ a   ■ ■
.3IÏIIHSKI DlSiHC!
S piknika v Kamniški Bistrici
Prav gotovo še ni bilo toliko obiskovalcev v Kamniški Bistrici, kot jih je bilo 1. maja letos, številni obiskovalci iz kamniške občine, pa tudi od drugod so se zbrali in proslavili, praznik dela na pikniku, ki ga je organiziral kamniški občinski sindikalni svet. Organizatorjem so pri urejanju prometa pomagali kar pripadniki narodne zaščite, ker bi številne avtomobile težko razvrstili na premajhnih parkiriščih.
Slavnostni govornik Lojze Mežnarič, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta ljubljanskega območja je v govoru poudaril pomen praznovanja 1. maja za vse delavce sveta, ki so visoko dvignili Mancovo geslo: »Prole-tarci vseh dežel, združite se!« Podčrtal je pomembnost tvornega vključevanja vseh delavcev v izgradnjo samoupravne socialistične družbe, ki jo gradimo Po svoji edinstveni poti. »Z novosprejetim zakonom o združenem delu smo dobili dragocen pripomoček, da sleherni delavec še aktiv-
neje poseže v svojo usodo. Brez skupnih prizadevanj vseh delovnih ljudi, zlasti komunistov na čelu s tovarišem Titom, pa nam ne bi uspelo doseči uspehov, ki nam jih lahko vsi zavidajo,« je končal svoj govor Lojze Mežnarič.
Nato je France Rems, pred. sednik občinskega sindikalnega sveta, podelil najzaslužnejšim sindikalnim aktivistom srebrne znake sindikata. Znake so prejeli: Stane Ipavec, st., Franc Urankar, Janez Sregled, Jože Brleč, .Ljudmila Dobnikar, Franc Bizjak, Anton Modic in Sindikalna konferenca OOS »Svilanit« Kamnik.
V kulturnem delu programa so sodelovali moški pevski zbor Solidarnost, godba na pihala, recitatorji in folklorna skupina iz Kamniške Bistrice.
Veselo razpoloženje številnih udeležencev prvomajskega piknika je trajalo do poznega popoldneva.
M. JANČMt
L
Ob 25-letnici arboretuma v Volčjem potoku
V nedeljo, 29. maja, ob 10. uri bo v arboretumu v Volčjem potoku pomembna slovesnost. Ta tridesetčlanski delovni kolektiv bo skupaj s številnimi ljubitelji tega zanimivega botaničnega parka savil četrt stoletja svojega u-spešnega razvoja.
Zametki današnjega arboretuma segajo v leto 1882, ko je graščinsko posestvo v Volčjem potoku kupil Ferdinand Souwan. Njegov sin Leon je posvetil vso pozornost razširitvi in ureditvi parka z zasaditvijo številnega domačega in eksotičnega drevja.
Zavod za spomeniško varstvo LRS je Se leta 1946 ocenil park in parkovni gozd kot pomembno kulturno dediščino slovenskega naroda. Zato je bUo to območje zavarovano pred agrarno delitvijo.
Leta 1952 je svet za prosve-to in kulturo vlade LBS * odločbo ustanovil arboretum v Volčem potoku in upravljanje poverit tedanji agronom-
ski in gozdarski univerzi v Ljubljani. Takrat je posestvo obsegalo 80 ha, od tega 38 ha zaščitenega parkovnega ozemlja. Glavni oblikovalec nastajanja arboretuma je bil prof. Ciril Jeglič, ki je kot kura-tot arboretuma izoblikoval tudi njegov bodoči razvoj. Ta svoja prizadevanja je leta 1956 objavil v knjigi Arboretum Volčji potok.
Čeprav je biotehniška fakulteta zaradi vse večjih obveznosti kasneje arboretum odpovedala, je nakazana usmeri, tev razvoja tudi kasneje obveljala. 1969. leta so ukinili živinorejo in poljedelstvo ter se ob sicer vedno manjših sredstvih iz republiškega proračuna, ki so jih prejemali kot kulturni zavod, usmerili na sortlmentno drevesničars-tvo, načrtovanje oblikovanja krajine in parkov ter na oblikovanje in vzdrževanje hor-tikulturnih objektov. Z dohodki od teh dejavnosti pokrivajo stroške za razvoj in
Ing. Miha Ogorevc poprime za vsako delo
vzdrževanje 80 hektarskega parka, ki so ga v celoti ogradili in na ta način omogočili bolj nemoten razvoj.
O pravilni usmeritvi gospo, darjenja govori tudi podatek, da je lani ta sicer majhen kolektiv ustvaril prek 6 milijonov celotnega dohodka, kar je za polovico več kot prejšnje leto. Nemajhne zasluge za ta^ razvoj arboretuma gredo prav gotovo tudi ing. Mihu Ogorevcu, ki vse od leta 1961 uspešno vodi to ustanovo. Je eden redkih direktorjev, ki svoje zamisli tudi fizično sam pomaga uresničiti, ko s svojimi sodelavci z motlko in lopato oblikuje naše parke in nasade.
Med nalogami, ki jih kljub prizadevanjem kolektiva, občinskih in nekaterih republiš. kth dejavnikov v preteklosti ni uspelo uresničiti, ostaja postavitev bivšega Kozlerjeve. ga dvorca, ki bi poleg ohranitve kulturne dediščine pomenil tudi pomembno pridobitev ustreznih prostorov za instltutsko delo v zavodu.
Naraščanje zanimanja številnih obiskovalcev, tudi domačih in tujih strokovnih krogov za arboretum kaže na pravilnost sedanje usmeritve, ki se v veliki meri uresničuje s požrtvovalnostjo vseh članov tega delovnega kolektiva, še posebej v času, ko so naša prizadevanja In hotenja vse bolj usmerjena na varstvo in ohranjevanje okolja, v katerem živimo, ima arboretum v Volčjem potoku veliko vlogo. Z željo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno nadaljeval svoje poslanstvo, delovnemu kolektivu arboretuma ob 25-letnici delovanja zavoda iskreno čestitamo!
FRANC SVETEL
Predsednik Tito je odlikoval naše zaslužne občane
Predsednik republike Josip Broz-Tito je za dolgoletno prizadevno in aktivno delo ter požrtvovalnost v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, v družbenopolitičnih organizacijah in na po-
dročju vseljudske obrambe odlikoval več naših občanov.
Odlikovanja je pred praznikom Osvobodilne fronte podelil predsednik občinske skupščine Franc Svetelj in od-likovancefm v imenu skupšči-
Mirko Podbevšek -zlato priznanje OF
Žirija za podeljevanje pri-enanj Osvobodilne fronte pri republiški konferenci SZDL Slovenije je podelila zlato priznanje Mirku Podbevšku — Ladotu, znanemu kamniškemu revolucionarju in prvo-borcu. Visoko priznanje Je dobil za njegov prispevek k naši narodno-osvcbodilni borbi in povojni družbeno politični dejavnosti.
Med NOB je tovariš Lado vodil odbor OF, bil je koman-<Hr čete in politični komisar
Kamniško zasavskega področja. Je tudi nosilec partizanske spomenice 1941.
Na njegovi povojni revolucionarni poti g« srečamo kot organizatorja obnovitve zadruge Zlato polje — Lukovica, delegata na kongresu sindikatov v Beogradu leta 1948, delegata na kongresu KPS 1949, člana okrajnega komiteja KPS, večkrat kot odbornika občinske skupščine, predsednika sveta za notranje zadeve, sodnika porotnika in pri vseh pomembnih dolžnostih na Kamniškem.
Tovariš Podbevšek je predsednik občinskega odbora ZZB NOV in častnega razsodišča pri občinski konferenci ZKS, član predsedstva OK SZDL in zelo delaven pri pevskem zboru Solidarnost.
Kot predsednik ZB NOV Kamnik In častnega razsodišča pri OK ZKS, član predsedstva OK SZDL ter na mnogih drugih dolžnostih si še vedno najde čas, da prepeva v moškem pevskem zboru kamniške »Solidarnosti«.
Za prejeto visoko priznanije mu iskreno čestitamo.
-ur
ne ter družbenopolitičnih organizacij iskreno čestital k visokim priznanjem ter zaže-let še nadaljnje uspešno delovanje na vseh področjih našega družbenega življenja.
Odlikovani so bili: z redom dela z zlatim vencem in z redom za hrabrost Stanislav Karo; z redom republike z bronastim vencem Franc Aljaš, Jurij Ivanetič, Franc Novak, Janez Slapnik, Franc Spruk, Jože Zagorc; z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Franc Drolc, Jernej Golob, Franc Kregar, Andrej Pančur, Ivan Pavlic, Milan Podobnik, Mustafa Puškar, Leopold Stražar, Janez Uča-kar, Miha Vrhovndk, Jože Žagar; z redom dela s srebrnim vencem Maks Arbajter, Anton Fišer, Stane Hribar, Franc Krašovec, Ivan Levak, Ivan Kunst, Gregor Poličnik, Andrej Osolnik, Klara Gaber-šek-Perčič, Štefan Repanšek, Jože Rozman, Frančišek To-nta, Mihaela Kuhar-Zagar, Vlasta Koztoc-2nidaršič; z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči Slavko šteblaj; z medaljo za hrabrost Franc Jeras; z medaljo zaslug za narod Ivan Balantič, Anton Drolc, Stanko Fabjan, Janko Grabnar, Vladimir Hvalic, Avgust Novak, Marija Babnik-Rutar, Niko Serko, Karel Sta-rovasnik, Majda Grošelj-šte-blaj, Ivanka Poljanšek-Tajč, Eva Cerndč-Verstovšek; z medaljo dela Marija Golob, Angela Petek, Angela Romšak-Uršič; z medajo za vojaške zasluge Jože Brezovar; z medaljo za vojaške vrline Avgust Lap, Franc Šinkovec.
4J
Park v Arboretumu
»Titova pot — naša pot"
Pod geslom »Titova pot — naša pot« je bilo v Kamniku 22. maja srečanje pionirjev iz devetnajstih jugoslovanskih mest, v katerih je živel ta delal tovariš Tito.
Okrog 120 pionirjev in njihovih spremljevalcev so kamniški pionirji in organizatorji sprejeli v dvorani nad kavarno. Svečan sprejem so popestrili zvoki kamniške godbe na pihala, v pozdravnem govoru pa je o pomenu srečanja pionirjev iz bratskih republik spregovorila Ana Kastelic, predsednica Občinske konference SZDL. Med drugim je poudarila, da bo to srečanje vsaj delna oddolžitev spominu na številne žrtve pionirjev-kurirjev med NOB in da bomo ne glede na raso, jezik in običaje, še nadalje razvijali iskrene in humane octnose med narodi.
Pionirje iz bratskih mest so sprejele v oskrbo številne družine pionirjev-vrstnikov iz obeh kamniških osnovnih šol.
V treh dneh bivanja pri nas so si ogledali številne znamenitosti našega mesta. Med drugim so obiskala tovarno Titan, kjer je bil v letih 1911 in 1912 zaposlen tovariš Tito.
V ponedeljek jih je sprejel Franc Svetel j, predsednik občinske skupščine, ki se je skupaj s pionirji, starši-gosti-telji in z ostalimi Kamničani ter organizatorji udeležil kul-
turnega programa, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole ta obeh osnovnih šol.
Zadnji dan svojega obiska v Kamniku so si mladi iz vse Jugoslavije ogledali razstavo »Življenje in delo tovariša Tita«, ki je postavljena na stranjski osnovni šoli. Nato so se odpeljali z žičnico na Veliko planino, ki jih je zelo navdušila.   Popoldne   so se
skupaj z gostitelji udeležili S* odkritja spominske plošče n» Bestrovi hiši, kjer je stanoval tovariš Tito.
Med obiskom pionirjev * Kamniku so se med gosti W gostitelji spletla nova poznanstva ta prijateljstva, ki bodo še bolj utrdila Titovo misel o bratstvu in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov i" narodnosti. M. JANCAB
Fotografije o Titu
V počastitev 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne je bila ob koncu aprila otvoritev fotografij pod naslovom »Življenje in delo tovariša Tita«. Razstavo je pripravil Kamniški muzej, slike pa so prispevali številni občani. Razstava v dvorani nad kavarno prikazuje predvsem tiste fotografije tovariša Tita, ki so bile posnete v kamniški občini in nekatere manj znane njegove slike. Med njimi je bila tudi fotografija, ki je bila posneta ob njegovem prvem bivanju v Kamniku in fotokopija poselskega dnevnika, ki ga je pred leti odkril pokojni profesor Ivan Ziko.
Ob otvoritvi razstave je spregovoril Mirko Pod-bevšek-Lado, predsednik ZZB NOV občine Kamnik.
V kratkem kulturnem programu pa je sodeloval ženski pevski zbor DKPD Solidarnost pod vodstvom Viktorja Mlhelčlča.
Razstavo so si ogledali številni občani, vsi učenci kamniških šol pa so si razstavo ogledali v okviru svojega pouka.
Razstavo so nato prenesli v osnovno šolo Stranje.
T. J.
Zborovanje komunistov
K.,    §        m      p m ■ mm mg mm ¿1
emijske industrije „Kammk
Konferenca ZK kemijske industrije »Kamnik« je pripravila svečano zborovanje v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ ter njegovega 85. rojstne ga dne.
Svečanosti so se udeležili poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Kemijske industrije Kamnik tudi sekretar občinskega komiteja ZK Tone Fišer ta sekretar občinske, konference SZDL Franc Kladnik.
V daljšem in zanimivem referatu so bili obujeni spomini na zgodovinske dni, predvsem pa so bile opisane razmere pred štiridesetimi leti, ko se je v noči od 17. na 18. april 1937 v Barličevi hiši na Cebinah v izredno težkih razmerah odvijal ustanovni kongres KPS.
V drugem delu referata je bila poudarjena pomembnost dogodka, ko je Josip Broz Tito leta 1937 prevzel vodstvo KPJ.
Tito je pripadal tisti gene-
S slavnostnega sestanka v Kemijski industriji Kamnik
raciji  jugoslovanskih koirrt1' nistov, ki so zrasli iz vrS delavskega razreda, v ime"11 katerega so že v dvajset* letih odločno nastopili pr"'1 frakcionastvu v vodstvu Na  njegovo  pobudo  se J? vodstvo KPJ vrnilo iz zam^' stva  ta pričelo delovati domovini, z njegovo pom"^ jo se je KPJ utrdila in * najtežjih   trenutkih poved'* naše narode v boj proti ^\ jim   osvajalcem  ta kviZ"1'' gom, takoj po vojni pa boj za obnovitev razruši* domovine. Bil je prvi, ki j posumU v pravičnost kom,n forma ta nas pravočasno & šid okov stalinizma. Ves ne1r zviti svet ta svet v razvoj mu Je hvaležen za vodil*" vlogo pri formiranju nevS' ščenosti, s katero je bilo Vf nekaterikrat doseženo m'1^ ljubno  reševanje medna?0 nih sporov, kd bi jih si« reševali z vojnimi spopadi-
Vsi prisotni so sklenili« ^Jj bodo tovarišu Titu in CK^ z zborovanja poslali Poz<lr*ij ni pismi, ki sta jih prebr^1 člana osnovne organih"" ZSMS. ^ VENCESLAV OBERST^*
Čestitke tovarišu Titu
Med številnimi čestitkami, ki so jih občani in delovni ljudje kamniške občine poslali svojemu dragemu Titu ob njegovem 85. rojstnem dnevu, so seveda najštevilnejše in tudi najbolj prisrčne čestitke cicibanov, pionirjev in mladincev. Tudi učenci 2. a razreda osnovne šole Toma Brejca iz Kamnika so med njimi. Pri likovnem pouku so izdelali čestitke in najlepše poslali v Beograd. Učenka Ingrid Šavor pa je napisala pesmico, na katero so se podpisali vsi učenci. Pionirka Ingrid je k pesmici, ki jo danes tudi objavljamo v Kamniškem občanu, pripisala: »Dragi tovariš Tito! To pesmico sem ti napisala, ker te imam zelo rada!«
M. J.
Priznanja OF podeljena
Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte je obravnavala predloge za podelitev srebrnih priznanj OF za dolgoletno in uspešno družbeno politično delo posameznikov in organizacij. Sklenila je podeliti šest srebrnih priznanj OF, ki jih je podelila prof. Ana Kastelic, predsednica občinske konference SZDL Kamnik. Priznanja so prejeli:
tične dolžnosti. Med občani in zlasti med borci uživa velik ugled.
MIRKO GORJUP, rojen 1927., iz Mekinj, borec NOB za aktivno delo v TVD Partizan, organizaciji rezervnih vojaških starešin, občinski ga-
Tito
V noči mračni so vstajali, ognjene rože so metali. Zmaga končno prihrumi, na čelu Tito naš stoji.
Dolgo bil je borec hraber, nemške puške ni se bal, gledal je v oči prepadu, za svobodo vse je dal.
Tudi po končani vojni, vsem nasvet je dober dal. Slugom in biričem črnim, tem nikdar se ni vdal.
Zdaj pa nas uspešno vodiš, vsi smo srečni, dragi Tito! Po tvoji poti hodimo, svobodtio vsi živimo.
no je bila njegova domačija shajališče številnih slovenskih komunistov, med NOB pa zatočišče partizanov in javka. Žirija se je odločila podeliti praznanje OF, predvsem za njegovo napredno politično delo.
MARIJA ZIBERT, rojena 1907., iz Malega Rakitovca. Med vojno je bila aktivna udeleženka narodno osvobodilne borbe in je skupaj s svojo družino prestala številne težke trenutke v borbi z okupatorjem. Po osvoboditvi je vseskozi delala v krajev-
Ingrid šavor 2. a OS Toma Brejca
JOŽE BALOII, rojen 1914, iz Zgornjega Tuhinja, za dolgoletno medvojno in povojno delo v družbeno političnih organizacijah, kjer aktivno deluje še sedaj. Bil je borec NOB in je aktivist številnih organizacij v Tuhinju, kjer z vestnim delom izvršuje mnoge pomembne družbeno poli-
silski zvezi, sindikalni organizaciji in zvezi borcev NOV. Sodeloval je v številnih akcijah in s svojim delom ter prizadevnostjo doprinesel znaten delež naši revoluciji in povojni izgradnji socialistične družbe.
DUŠAN RAUTER, rojen 1917., iz Kamnika, španski borec-prostovoljec, organizator OF, vojaški inštruktor med NOB, zaprt v taborišču, borec v partizanski mornari-
ci. Po vojni je opravljal številne pomembne družbeno politične dolžnosti, saj je bil predsednik DS, predsednik mestne organizacije SZDL, večkrat sekretar osnovne organizacije ZKS, odbornik občinske skupščine. Žirija je omenila samo nekatere izmed številnih dolžnosti, ki jih je nagrajenec predano in vestno izvrševal.
FRANC VIRJENT, rojen 1884., iz Olševka, borec Okto-
Ob letošnjem sprejemanju samoupravnih sporazumov
J Letošnja pot sprejemanja samoupravnih sporazumov, v katerih delavci v združenem delu odločajo, kolikšen del dohodka bo gospodarstvo namenilo za splošno in skupno
Ali smo dovolj vplivni?
Seminar za vodstva 00
Konec aprila je občinska konferenca ZSMS Kamnik Pripravila seminar za vodstva osnovnih organizacij. Namen 'e politične šole v malem, ki le bila v Kamniški Bistrici, Je bil, da mlade pripravi na haloge v zvezi z delom v posameznih mladinskih sredinah.
Seminarja se je udeležilo 35 mladincev in mladink iz osnovnih organizacij iz TOZD in KS.
Predavatelji so svoje teme obravnavali stvarno in konkretno. S tem so se strinjali tudi seminaristi sami. Mlade s° seznanili z organiziranost. Jo ZSMS, ekonomskim sistemom SFRJ, s pomenom ZK *°t avantgarde delavskega razreda, s povezavo KS z Wru.ženim delom in z zakolom o združenem delu. Predavanja so tvorila neko zaključeno celoto, ki naj bi mla-^'m pokazala resnično podo-oo našega ekonomskega in družbenopolitičnega trenutka.
Udeleženci seminarja so obravnavali tudi stanje v posameznih osnovnih organizacijo in se domenili za naloge * bodoče.
Anketa, ki so jo izvedli med seminarjem, je pokazala, da ^ mladi še želijo takih in po. Q°bnih seminarjev, kjer bo-
porabo, bo zelo težka. Usklajevanje potreb in možnosti vse »neproizvodne dejavno sti«, med katere naj uvrstimo tudi celotni upravni aparat, tudi v dobi proračunskega razdeljevanja sredstev, ni bila lahka.
Že lansko leto smo ugotovili, naj sestavljalci sporazumov pravočasno začno z delom, vendar vse kaže, da se bo tudi letos ponovila stara praksa in da se nam bo ob koncu spet mudilo, predloženi sporazumi očitno še niso taki, da bi jih združeno delo brez pomislekov sprejelo.
Kje so vzroki, da se ponavljajo stare napake? Odgovorni tovariši v kamniških samoupravnih interesnih skupnostih zagotavljajo, da je usklajevalni postopek v republiki dolgotrajen in da variante dežujejo druga za drugo. Pripominjajo tudi, da si republiške interesne skupno-nosti režejo, seveda v predlogih, debelejši kos kruha, kot bi pričakovali. Torej ]e tu pra"v gotovo eden izmed vzrokov zamude.
Toda naglica pri pripravljanju sporazumov le ni edini vzrok. Ugotoviti moramo, da so sestavljalci sporazumov zvečine tisti, ki naj bi denar dobivali, udeležba ustvarjalcev dohodka pa je očitno premajhna. Prevladujejo izračuni, koliko denarja za take in
drugačne programe potrebujemo, strokovnim utemeljitvam tudi ne gre oporekati, premalo pa je izračunov, ko. liko bo moralo gospodarstvo za samoupravne interesne skupnosti prispevati. Ker je odeja vedno prekratka, sestavljalci sporazumov pripominjajo, naj delavci v združenem delu povedo, kaj naj iz programov črtajo. Toda to za gospodarstvo ni niti najmanj lahko, saj so razlogi za nujnost protrošraje mnogo močnejši kot razlogi za opustitev posameznih nalog.
O programih samoupravnih interesnih skupnosti bomo dobro obveščeni, priloženi so našemu glasilu, toda ali bomo ob poplavi tiskanega jn ciklostiranega gradiva, ki ga samoupravljal« prejemamo, tvorno prispevali k sporazumevanju? Lahko pričakujemo, da sporazumi ne bodo doživeli bistvenih sprememb. Tu-di kratek čas za razpravo nas bo ponekod zavedel v formalistično sprejemanje.
Težave pri urejanju svobodne menjave dela, ki smo Jim priča, vendarle potrjujejo, da smo tudi na tem področju ustavnih dopolnil naredili velik korak naprej. Občani v krajevnih skupnostih si želimo, da bi nam interesne skupnosti s svobodno menjavo dela zagotovile več, kot zagotaivlja ustava, vendar se
hkrati kot ustvarjalci dohodka v tovarnah težko odločamo za več denarja za splošno in skupno porabo.
T. JANČAR
brske revolucije, je že pred vojno širil ideje proletarske revolucije pri nas. Pred voj-
nih organizacijah Pšajnovica. Bila je članica raznih odborov in komisij tudi v vodstvih občinskih družbeno političnih organizacij. .Sedaj je zelo aktivna predsednica krajevne organizacije ZZB NOV Rakitovec — Pšajnovica.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV NEVIJE — Njeni člani so se zelo aktivno vključili v družbeno politično delo v krajevni skupnosti. Aktivnost neveljskih borcev je prisotna povsod. Pri njihovem delu jih srečujemo v SZDL, krajevni skupnosti, organizaciji ZK, pomagajo mladim v Nevljah in še bi lahko naštevali.
Ob robu dogovarjanj o skupni in splošni porabi
Kako z GRS in LT?
Praznovanje v organizacijah
izpopolnjevali svoje zna-
lo bje
Seveda pa je s tem opravka ie polovica dela. Vse Uc*eležence seminarja čaka še T^težja naloga: v svoje vsak-*mje življenje in delo pre-esti vse tisto, kar so se na verr>inarju naučili: uresničiti ,Se tisto, kar so na seminar-Ju sklenili.
SONJA HRIBOVŠEK
Pri komiteju občinske kon. ference ZKS Kamnik je bil oblikovan poseben odbor, ki je načrtoval praznovanje ob 40-letnici ustanovitve KPS, prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne. Poleg številnih prireditev, ki so bile in še bodo posvečene tem pomembnim jubilejem, o njih smo že pisali v Kamniškem občanu, je odbor priporočil vsem organizacijam zveze komunistov, naj na slavnostnih sestankih spregovorijo o jubilejih.
Skoraj v vseh organizacijah zveze komunistov so že imeli slaivnostne sestanke, na kate-
rih so sekretarji organizacij ali drugi člani orisali prehojeno revolucionarno pot naše partije in zelo plodovito ter uspešno pot tovariša Tita. Sestanke so povezali tudi z dejavnostjo komunistov v sedanjem trenutku, ki je povezana z uveljavljanjem ustavnih dopolnil in uresničevanjem zakona v združenem delu.
Posebno uspeli so bili sestanki komunistov v kemij-ski industriji Kamnik in organizacij Kamnik sever in jug-
Praznovanje ob pomembnih jubilejih se bodo vrstila še vse letošnje loto.        M. J.
Kljub problemom, ki jih bodo povzročile materialne težave in časovna stiska, kaže, da bomo o obsegu skupne in splošne porabe vendarle odločali tako, kot bi morali, vsaj kar se istočasnosti in celovitosti pravzaprav tiče.
Javna razprava in odločanje v združenem delu bo potekala do 15. junija. V tem času naj bi se odločili, kateri dejavnosti bomo odrezali večji in kateri manjši kos kruha.
Proračunski sistem in proračunska miselnost bosta morala biti za vedno presežena. Pomeni, da bo proračun lahko financiral le dejavnost občinske skupščine in njenih organov, vsi ostali bodo sčasoma izpadli »iz kroga pričako-valcev proračunskih sredstev.«
Takšna usoda bo v kratkem »doletela« GORSKO REŠEVALNO SLUŽBO in dejavnost LJUDSKE TEHNIKE (tehnično kulturo).
Vsebina dela gorske reševalne službe nam je dobro znana. Viri finančnih sredstev za to amatersko dejavnost, sicer posebnega pomena v miru in v vojni, pa so dohodki od dežurstev na Veliki planini, denar raznih darovalcev, močna soudeležba samih reševalcev pri nakupu zaščitne opreme ter dotacije iz občinskega proračuna.
Organizacija tehnične kulture združuje radioamatersko društvo, društvo izumiteljev, foto kino društvo, društvo modelarjev, sekcijo traktoristov pri AMD, avto moto društvo. Precejšen obseg dela opravljajo te organizacije z minimalnimi sredstvi.
Izračuni kažejo, da bi za sleni v občini prispeval po dokaj skromno dejavnost gor- 30 dinarjev, kar predstavlja ske reševalne službe in organizacije za tehnično kulturo zadostovalo, če bi vsak zapo-
Proslava ob dnevu OF
prispevek po stopnji 0,05 odstotka od osnove bruto osebnih dohodkov. T. M.
Slavna tradicija
Na predvečer dneva OF je bila v veliki dvorani kina Dom osrednja kamniška proslava, ki so se je udeležili občani kamniške in sosednje domžalske občine. Slavnostna govornica je bila prof. Ana Kastelic, predsednica občinske konference SZDL Kamnik, ki je orisala ustanovitev OF in njeno delovanje med narodnoosvobodilnim bojem.1 Naša frontovska organizacija je po vojni prerasla v najbolj množično družbenopolitično organizacijo pri nas, v socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije.
Na proslavi je prof. Ana Kastelic zaslužnim družbeno-
političnim delavcem podelila srebrna priznanja OF. Srebrna priznanja so prejei: Marija Žibert, Franc Virjent, Mirko Gorjup, Jože Baloh in Dušan Rauter ter neveljska organizacija zveze borcev.
V kulturnem delu programa, ki je bil pravzaprav revija pihalnih orkestrov iz naše in sosednje občine, so sodelovali pihalni orkestri iz Domžal pod vodstvom Toneta Juvana, Moravč pod vodstvom Mira Capudra, Mengša pod vodstvom Grga Savica in domačini, ki jih vodi Januš Rasievvicz. Mladi glasbeniki so navdušili poslušalce.
T. J.
0 novelaciji urbanističnega načrta
Te dni potekajo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela v vsej kamniški občini razprave o novelaciji urbanističnega načrta. Predlog novelacije urbanistič. ga načrta je na zahtevo občinske skupščine prijavil Ljubljanski  urbanistični zavod.
O spremembah urbanističnega načrta smo vse bralce seznanili že v posebni prilogi Kamniškega občana, ki je iz.
šla ob koncu preteklega meseca. Te dni pa bodo sklenjene javne razprave o tem izredno pomembnem dokumentu, ki bo začrtal nadaljnji razvoj naše občine. Ker je gotovo naša skupna dolžnost, da s tvornimi pripombami vplivamo na dokončno formiranje urbanističnega načrta, bi kazalo, da tisti, ki svojih predlogov niso posredovali, storijo to čimprej.       M. J.
Od Čebin do Dražgoš
Zveza prijateljev mladine Slovenije je v sredini maja organizirala pohod pionirjev pod geslom »Pohod pionirjev po poteh prvih slovenskih partizanskih brigad in političnih aktivistov«. Slovenski pionirji so začeli v Cebinah, konec pohoda pa bo v legendarnih Dražgošah.
Pot pohoda kamniških pionirjev je vodila od spominske plošče pete konference SKOJ na Mali planini do spomenika dr. Tineta Zajca v Komend-; ski Dobravi, kjer so s pohodom nadaljevala pionirji iz kranjske občine. V pohodu so sodelovali pionirji iz vseh osnovnih šol kamniške občine.
Mnenje vseh udeležencev je bilo, da je treba podobne pohode z obiski številnih partizanskih obeležij še prirejati.
Na letošnjem pohodu so sodelovali tudi preživeli borci narodno osvobodilne vojne, ki so mladim obujali spomine na slavne dni naše borbe in socialistične revolucije.
Kamniški del pohoda sta organizirala komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci £SMS ih svet za ohranjanje tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL, ki ga vodi Franc Hribar-Lovro.
-ur
Koncert dijakov
■: 20: 'aprila je bil v dvorani nad' kavarno letni solistični koncert Glasbene šole Kamnik.
Koncert je bil lepo doživetje za redke prisotne starše in ljubitelje glasbe. Premišljevala sem, kaj je vzrok, da se ni več staršev udeležilo koncerta: Zakaj starši in še mnogi drugi s svojo prisotnostjo ne dajo priznanja Glasbeni šoli, profesorjem, ki se trudijo, da bi ob zaključku šolskega leta pokazali, kar je največ mogoče? In končno, poslušalci bi dali moralno pobudo mladim, saj s tem, ko nastopajo pred publiko, utrjujejo svoje spoznanje, premagujejo strah, krepijo samozavest, Vse, kar bodo potrebovali v nadaljnjem življenju. ■■ ' "
Spominjam se prvega nastopa Glasbene šole v domu Partizana v Mekinjah 1953. leta v nabito polni dvorani. In še koncerta nad kavarno v nedeljo popoldne, ko je z našimi najboljšimi učenci nastopila sedaj že znana virtuozinja Dubravka Tomšič-Šrebotnjak, takratni čudežni otrok. Starši so do poslednjega kotička zatrpali dvorano in še so se mnogi morali vrniti domov zaradi prostorske stiske. Ali so bili takratni starši drugačni? Morda tudi, saj smo bili pod nemško okupacijo za -dolga leta oropani vsega, kar človeku plemeniti srce in duha. Danes imamo vse: strokovno izšolane kadre, lepe prostore in od družbe zagotovljen obstoj Glasbene šole. Nimamo pa poslušalcev, ki bi uživali v eni izmed najlepših umetnosti -i- glasbi, kot je v uvodnih besedah lepo povedala direktorica Glasbene šole Katarina Arčon. Res škoda, da niste slišali nastopajočih, posebno tistih, ki so se izredno izkazali z igranjem na svoja glasbila:
Ivo Zavbi na harmoniko, Stasja Ocepek na klavir, Janja Bazboršek na blok flavto, Marko Sek in Rok Bohte na klavir štiriročno, Alenka Okom na kitaro, Barbara Kordaš na klavir, Peter Repanšek na klavir in Frenki Kališnik na klarinet.
Pri vsem tem pa ne smemo mimo male, še veliko obetajoče napovedovalke Jane Mrak, ki je s svojim nastopom presenečala poslušalce.
Marica Brejc
Predavanja v osnovnih šolah
Titovo kolo jih je povezalo
Mladi
V okviru prireditev Mladi šiškar so šišenski mladinci organizirali spominski pohod k partizanski bolnici dr. Tineta Zajca na Dobravi pri Komendi. Pohod je bil v soboto, 23.aprila 1977. Trajal je od desetih, ko je pohodna enota z zastavami ter s harmoniko in kitaro na čelu prikorakala in pripela k osrednjemu spomeniku žrtvam NOB v Komendi, do petih popoldne, ko so se pohodniki vrnili v Ljubljano.
Pohodno enoto so sestavljali vojaki, brigadirji in drugi mladinci iz KS Hinka Smrekarja v Šiški, kasarne Boris Kidrič, železničarske šole in tovarne Lek. Sprejeli smo jih — žal ne preveč številni — mladinci iz OO ZSMS
V, maju sprejemamo pionirje v mladinsko organizacijo. Ta, sprejem1 je bil velikokrat vse preveč formalen. Pionirjev nismo seznanili niti z osnovnimi potezami mladinskega delovanja. V osnovnih šolah tako novoizvoljeno vodstvo mladinske organizacije ni moglo biti kos vsem nalogam. Zgodilo ( se je celo, da niti njihovi mentorji niso bili seznanjeni z novo organiziranostjo ZSMS in njenimi nalogami.
Da bivše pionirje in tudi mentorje pripravili za delo v prihodnjem letu, je občinska konferenca ZSMS Kamnik pripravila predavanja po vseh osnovnih. šolah v kamniški občini. Predavala sta člana predsedstva.,.Stane Zarnik in .Ida Cerfcvenik. Predavanja, ki. šp se začela konec aprila oziroma v začetku maja, so ob-segata, naslednje teme: zgodo^ vina, .mladinskega gibanja, statut, ŽS1VIS, aktualne naloge ZSMS pred 10. kongresom, aktualne naloge osnovnih organizacij ZSMS v šolah in samoupravljanje po osnovnih šolah.
Potekala pa so tudi poseb-
na predavanja za člane predsedstva organizacij po osnovnih šolah. Iz vsakega razreda so se jih udeležili po trije pionirji in njihovi mentorji.
SONJA HRIBOVŠEK
Gimnazijci
ii v Komendi
Koncert prikazal polletno delo
Na osnovni šoii Komenda —Moste je po sedmih letih premora spet zaživel glasbeni krožek, ki vključuje okrog šestdeset mladih glasbenikov Kot že pred leti jih tudi tokrat poučuje tovariš Toni Sa-meja, glasbeni učitelj iz Domžal.
čeprav se učijo šele pol leta, so že pripraivili samostojen koncert, potem ko so že prej s posameznimi točkami sodelovali na nekaterih
Otroške
proslavah. Nastopili so s harmonikami, kitarami, tambu-ricami, metodikami, blok-flav-tami, citrami in še nekaterimi inštrumenti. Nekateri so sicer komaj kukali čez harmonike, vendar so, se večinoma kaf dobro odrezali. Sicer pa jim je ta nastop gotovo dal veselje in voljo za nadaljnje delo, ki bo rodilo večje1 uspehe. '
Poslušalci, ki so kar precej napolnili komenško dvorano,
so bili z nastopom zadovoljni in so še posebej občudovali najmlajše glasbenike ter učence iz Dolskega pri Ljubljani, ki se učijo že več let in jih je tovariš Sameja pripeljal s seboj, da so pokazali, kaj so' se že naučili.- '.
Upajmo, da bodo naši najmlajši glasbeniki vztrajali pri svojem učenju m se,nam. bodo čez čas predstavili še, z' večjim znanjem.
MOJCA ZALOŽNIK
Komenda. POtem ko so naši gostje zaplesali kolo in zapeli nekaj partizanskih in brigadirskih pesmi, jim je naša kulturniška skupina pripravila krajši kulturni program, po katerem smo se skupaj ' napotili proti Komenški Dobravi.
Pri spomeniku devetim žrtvam partizanske bolnice, ki jo je okupator po izdajstvu popolnoma uničil sta se z mladimi pogovarjala tovariša Lovro Lukan in Stanko Ju-van, predstavnika ZZB NOV domačinov in gostov, ki sta med NOB delovala na tem področju. Pripovedovala sta o nastanku, delovanju in uničenju bolnice ter o formiranju partizanskih enot na Gorenjskem. Poudarila sta, da naša revolucija še ni končana pri čemer sta opozorila na sovražno razpoloženje Avstrije do Slovencev na Koroškem in Hrvatov na Gradi-ščanskem. .
Od partizanske bolnice je kolona krenila proti Dobravi in se ustavila ob obronku gozda pod vasijo,  kjer  so se
mladi zbrali ob tabornem ognju in zapeli, vojaki pa so nastopili s skeči. S tem to-variškim srečanjem se je pohod mladih šiškarjev končal.
MOJCA ZALOŽNIK
. Sredi maja je v Kamniški kino: dybranj., potekalo . kviz tekmovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS krajevnih skupnosti in šola. Kviz je pripravjla komisija za prireditve v, mesecu ;,mladosti pri OK ZSMS. Pomerilo se j« šest tričlanskih ekip: Komen-da '—"Moste, Volčji pote*, osnovna šola- Frana Albrehta, OŠ Toma?. Brejca, • OS Stranje in gimnazija Rudolfa Maistra. ■ Mladi tekmovalci, so odgovarjali, na vprašanja o življenjski poti tovariša Tita in o poteRu narodnoosvobodilnega boja ,na kamniškem področju. Tekmovanje samo je bilo organizirano v počastitev dneva mladosti in v počastitev letošnjih velikih jubilejev.
Zmagala je ekipa gimnazije, druga je bila Oš Tornu Brejca, tretja pa ekipa iz 0^ ZSMS Komenda — Moste.
V kulturnem programu i* sodeloval ansambel iz vojašnice Staneta Žagarja iz Kranja, z recitacijami pa sta na. stopila Darja Markuš <9< Stranje) in Franci Kavči" (Oš F. Albrehta).
S. HRIBOVSS*
Kurirčkova pošta
Pod geslom »svoboda — samouprava«, ki so ga izgov»r' jali pionirji-kurirji, je letos prispela Kurirčkova torba ia celjskega Starega piskra. S pozdravi in čestitkami tovariš11 Titu ob njegovih letošnjih jubilejih, je Kurirčkova tarW potovala po Tuhinjski dolini, kjer so jo nosili pionirslf odredi podružničnih šol Osnovne šole Toma Brejca.
Kurirčkovo pošto so prinesli 5. maja iz Nevelj v Kamnik, kjer so jo prevzeli pionirji Osnovne šole Frana Albreh'9 in jo pri spomeniku Revolucije predali Pionirskemu odred11 Osnovne šole Toma Brejca. Tu je bil krajši kulturni P*0'. gram. Zbranim pionirjem obeh kamniških šol pa je zna11! medvojni revolucionar Franc Vldervol povedal resnic111 dogodek iz NOB.
Pri spomeniku prvih dveh kamniških žrtev fašizma nS Perovem je Kurirčkovo pošto prevzel PO Zavoda za usp0, sabljanje invalidne mladine. Nadalje je potovala Kurirekoy8 torba z iskrenimi čestitkami in pozdravi našemu najdražjemu voditelju skozi Duplico, Komendo, Moste in Homec 1 Domžale. MJ'
Kres je zagorel na gori
misli
Člani zborovskega krožka na osnovni šoli Stranje so te dni zbrali, uredili in izdali drugo številko glasila »Otroške misli«. Pod vodstvom mentorice Majde šteblaj so drugo letošnjo številko posvetili 40-letnici ustanovitve KPS, 1. maja ' in jubilejem tovariša Tita. V zelo lepo oblikovanem glasilu so mladi zgodovinarji opisali .razne dogodke iz zgodovine delavskega gibanja in partije, kot so se jih učili v šoli, spoznali doma in povprašali starejše v svoji krajevni skupnosti. . .likovno je, »Otroške misli« opremil likovni krožek na Stranj ski osnovni šoli.
M. J.
Srečanje v K. Bistrici
Ob dnevu organov notranjih zadev so se zbrali v Kamniški Bistrici delavci kamniške postaje ljudske milice in oddelka za notranje zadeve pri kamniški občinski skupščini. Praznovanja, se je poleg številnih kamniških družbenopolitičnih delavcev udeležil tudi Dore Dovečar, namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve.
V prijetnem srečanju, ki naj bi postalo tradicionalno, so se pogovorili o svojem delu, ki ga večkrat spremljajo številne težave in problemi. Omeniti še moramo, da je vsakoletno srečanje v Kamniški Bistrici skoraj edini primer v Sloveniji, kjer se skupaj povesele tako miličniki kot tudi delavci iz upravnih nlu&b notranjih zadev občinske ■ skupščine.
M. J.
vwwwww /vwvwvwwwwww/wv«wvwvvw^
V soboto, 30. 4. 197?, smo mladinci OO ZSMS Šmartno zakurili kres v počastitev 1. maja. Ob kresu se je zbralo mnogo mladih in starejših vaščanov.
Fantje so šli na Goro že v petek, da so pripravili potrebna drva. Neki vaščan jim je napravil uslugo in jim pripeljal gume, ki so jih zbrali otroci.'
Kres smo zakurili ob osmi uri. Pri kurjenju smo bili zelo previdni, da ne bi prišlo do nepredvidenega požara .Toda kresa nismo kurili samo mladinci. Zadnje leto smo privabili tudi mnogo starejših. Nekateri so pripeljali tudi svoje prijatelje iz drugih krajev. Ob tej priložnosti smo se, med seboj spoznali in izmenjali misli. Vaščani, ki so, se udeležili revolucije, so obujali spomine na narodnoosvobodilni boj. Tovariš Cene nam je zaigral nekaj prijetnih na svojo harmoniko. Zaplesa-
li smo tudi kolo. Skupno smo JJogovpriU smo se, dai ?
zapeli več borbenih in parti- bomo še srečali ob taki
zanskih pesmi. Za humor je ložnosti, in če ne prej, r
poskrbel tovariš Tone. leta 1978 .ob l. maju.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
i
sposobnosti in se pripravljali na nadaljnje glasbeno šolanje.
Starši
Glasbena šola Kamnik razpisuje za šol. leto 1977/78 vpis v predšolske oddelke za'glasbeno vzgo: jo. Vpišejo se lahko otroci od 5. do 7. leta starosti. V teh oddelkih bodo učenci razvijali svoje glasbene
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
i
♦ ♦ ♦ ♦
Šola bo vpisovala učence tudi v oddelke za violino, violončelo, klavir, kitaro, pihala-trobiia in harmoniko. , ,
Vpisovanje vseh novih učencev, bo od 6. do 10. junija 1977 v pisarni Glasbene šole Kamnik, Kajuhova
ppt 11.. • i ; •        ■.'■ ~":
Prednost pri sprejemu bodo, uneii, učenci, ki se bodo prijavili na oddelek za violino in violončelo.
IZHODIŠČA ZA RAZPRAVO IN JAVNO IZREKANJE 0 PREDLOGIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 0 TEMELJIH
PLANOV SIS ZA OBDOBJE 1976 -1980
{Gradivo za javno razpravo)
Ustava, zakon o združenem delu in zakon o temeljih sistema družbenega planiranja nalagajo samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim tak način planiranja, da bo delavcem v združenem delu zagotovljeno neposredno odločanje o razporejanju dohodka in o programih družbenih dejavnosti, za katere se združujejo sredstva v okviru skupne in splošne porabe.
Te plane bi morali sprejemati hkrati z družbenim planom občine Kamnik za leto 1976—1980.
Ker pa programi v občini, regiji ter republiki niso bili usklajeni, so bili predlogi pripravljeni šele jeseni lanskega leta. Se vedno so ostale razlike med programi posameznih SIS in dejanskimi možnostmi, zlasti so se razlikovale od planirane rasti sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, predlagane v dogovoru o temeljih družbenega plana občine. Bistvene razlike so bile pri vseh dejavnostih,  razen pri izobraževanju  in  otroškem varstvu.
Zbor združenega dela je po javnih razpravah v delovnih organizacijah, ki so zadevale predvsem vsebino programov, sklenil, naj strokovne službe SIS pregledajo sporazume in vnesejo konkretne spremembe in dopolnitve.
Tudi skupščina SRS je v razpravi ugotovila, da v pred-videnem roku ni bilo mogoče izpeljati celotnega postopka, ker niso bile opravljene vse strokovne priprave in ker samoupravni sporazumi še niso vsebovali vseh načel v svobodni menjavi dela v smislu zakona o združenem delu. Zato se je skupščina SRS odločila podaljšati rok do 31. 7. 1977, pri čemer naj bi bila javna razprava končana do konca junija.
Predloge samoupravnih sporazumov je obravnavala koordinacija, ki je bila sklicana na pobudo OK SZDL Kamnik, ravno tako pa je o tem razpravljal tudi IS SO Kamnik. Kljub vsebinski uskladitvi programov in poenotenosti predlaganih samoupravnih sporazumov ugotavlja koordinacija pri SZDL, da so predlagani samoupravni sporazumi finančno prezahtevni glede na možnosti letne rasti družbenega proizvoda in planirane rasti skupne porabe.
Koordinacija ugotavlja tudi, da rast skupne porabe odstopa na posameznih področjih v predloženih predlogih samoupravnih sporazumov z dogovorom o temeljih družbe, nega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980, in sicer predvsem glede nadaljnjega razvoja kulture in telesne kulture.
Metodološko pa so predlogi samoupravnih sporazumov poenoteni, saj so samoupravne interesne skupnosti svoje programe enotno razčlenile na: skupne, enotne, solidarnostne in dopolnilne programe. Uskladitev ni bila dosežena le pri nekaterih nalogah, ki po svoji vsebini sodijo v dopolnilne programe, praktično pa so še vedno zajeti v enotnih Programih.
POD ENOTNIM PROGRAMOM razumemo tisti del nalog in storitev, ki so v enakem obsegu in kvaliteti zajemče. ni v vseh občinah, ne glede na dejansko dohodkovno moč združenega dela v občini, in se tudi izvajajo v občini.
Občine, ki pa po enakih prispevnih stopnjah ne bodo mogle v celoti same zbrati sredstev za enotni program, bodo manjkajočo razliko sredstev prejele iz solidarnosti.
POD SKUPNIMI NALOGAMI razumemo tiste naloge in storitve, za katere se združujejo sredstva v republiških SIS m jih lete tudi izvajajo. To so naloge, ki so v interesu širših območij oziroma vseh delovnih ljudi in vključujejo tudi naloge na osnovi medrepubliških dogovorov in mednarodnih obveznosti.
Glede na potrebe in realne možnosti pa sprejmejo delavci v združenem delu, oziroma občani tudi naloge in obveznosti z DOPOLNILNIM PROGRAMOM. Ta program Je odraz posebnosti vsakega okolja in lahko zajame različne Potrebe delavcev in občanov, tako na področju otroškega varstva, šolstva, zdravstva, kulture itd.
Koordinacija pri SZDL občine Kamnik je pri usklajevanju skupne porabe poizkušala najti rešitve najprej v "kviru programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, vendar se je pokazalo, da bi na ta način povsem zmanjšali ali ukinili dopolnilne programe v okviru občine. «ato je koordinacija pri SZDL predlagala uskladitev skupne porabe, tako da bi deloma korigirali tudi programe samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike. Koordinacijski odbor je zavzel tudi stališče, naj he bi ukinili Posameznih nalog v okviru programov SIS, temveč da je Potrebno uskladiti le stopnjo rasti porabe sredstev z našimi realnimi možnostmi, tako na ravni občine kot republike.
Koordinacijski odbor pri SZDL je pripravil za .javno ra?.pravo pregled planiranih sredstev SIS v tabelah I in II.
Tabela I vsebuje predlagano rast sredstev SIS družbenih dejavnosti v letu 1976—1980, na osnovi katere je raz-Vldno, da te dejavnosti planirajo letno rast sredstev skupne porabe v višini 8,1 odstotka, kar je za 2,1 odstotka nad možno planirano rastjo.
Tabela II pa je usklaj-evalna tabela, kjer skupna poraba * občini Kamnik narašča letno le po stopnji 6 odstotkov, Kamnik za obdobje 1976—1980. Zato se lahko za predlaga, "e programe SIS odločamo le na ravni skupne porabe 6 odstotkov oziroma v okviru predlagane tabele II. Planirana *ast skupne porabe je računana na osnovi dosedanje skupne prispevne stopnje. Na osnovi teh stališč je razvidno, ua so se v usklajcvalni tabeli stopnje letne rasti sredstev 'manjšale pri naslednjih SIS:
— pri otroškem varstvu se stopnja rasti sredstev zmanjša od 5,2 odstotka na 4,0 odstotka, s tem da se dopolnilni Program skUpnosti zmanjša od 11.619 tisoč din na 8.237 tisoč a,n v obdobju 1976—1980,
~ pri občinski izobraževalni skupnosti se letna stopnja rasti sredstev zmanjša od predlaganih 10,5 odstotka na •*odstotka, s tem da se zmanjšajo sredstva solidarnosti s *<*S52 tisoč din na 12.362 tiso« din in da se dopolnilni prog-
ram zmanjša od 65.173 tisoč din na 44.339 tisoč din. Za Izgradnjo srednješolskega centra v Kamniku pa bi bilo potrebno pridobiti poleg planiranih 0,8 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov tudi del sredstev, ki jih sicer združujemo za skupnost usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, tako kot prikazuje tabela II. Do teh sredstev bi bili v občini Kamnik upravičeni, saj bo center usmerjenega izobraževanja, za katerega zbiramo samoprispevek, tudi del celotnega izobraževalnega sistema v SR Sloveniji.
— V tabeli za uskladitev je letna rast padla pri kulturi ob predlaganih 19,2 odstotka na 10,5 odstotka, pri telesni kulturi pa od predlaganih 10,7 odstotka na 8,7 odstotka. SZDL podpira združevanje sredstev za kulturo na ravni SRS, kar ima skupni pomen za vso Slovenijo, druga sredstva pa bi morali zadrževati na ravni občine za izvajanje nalog kulturne skupnosti v občini.
— Pri skupnosti socialnega skrbstva se je letna rast sredstev zmanjšala z 12,8 odstotka na 12,0 odstotka zaradi delnega zmanjšanja dopolnilnega programa.
— Sredstva zdravstvene skupnosti so se povečala s 5,2 odstotka na 5,8 odstotka, to je v višini predvidene letne rasti BOD, to pa zaradi tega, ker izkazujemo vsako leto primanjkljaj sredstev na tem področju.
— Letne rasti sredstev skupnosti za zaposlovanje ln raziskovalne skupnosti pa so nespremenjene.
Poleg občinskih interesnih skupnosti so poslovodni organi, sindikalna vodstva v organizacijah združenega dela neposredno odgovorni za priprave razprav v združenem delu, v krajevnih skupnostih pa SZDL.
Delavci v združenem delu bodo sprejemali samoupravne sporazume vseh SIS hkrati. Odločali bodo o vseh programih SIS v deležu dohodka, ki ga namenjajo za vse oblike porabe. O tem bodo odločali na podlagi analize, zaključnih računov za leto 1976 in že sprejetih obveznosti za petletno obdobje 1976—1980;
— v TOZD s« poslovodni organi dolžni pripraviti vse ustrezno gradivo in analize za razpravo, organizator razprave je delavski svet;
— V krajevnih skupnostih teče razprava o vsebini programov SIS na zborih občanov (brez materialne obveznosti). Za razpravo je odgovoren svet KS;
— o programih in materialnih obveznostih razpravljajo tudi obrtniki v združenjih obrtnikov in kmetje v TOZD za kooperacije. Razpravo za obrtnike organizira Združenje obrtnikov, za kmete pa TOZD kooperacija.
Delavci in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost, sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih planov SIS z osebnim Iz javljanjem.
Težišče razprave o predlogih SIS družbenih dejavnosti naj bo v naslednjem:
— delavci naj temeljito pregledajo dohodkovne zmožnosti TOZD, na osnovi tega pa obravnavajo programe. SIS in delež dohodka, ki ga namenjajo za vse oblike porabe;
— poleg enotnega in skupnega programa bodo delavci razpravljali tudi o dopolnilnem programu, ki je za nas izrednega pomena, in za katerega se še posebej dogovarjamo. Za te programe smo izglasovali z referendumom združevanje sredstev v TOZD in samoprispevek občanov;
— delavci naj obravnavajo vsak program skrbno, tako enotni program, sistem solidarnosti in dopolnilne občinske programe. Pri obravnavi je treba izhajati iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976 do 1980 s sprejetimi prioritetami na področju vzgoje, izobraževanja in zdravstva.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PRI OK SZDL
KAMNIK
TABELA 9
PLANIRANA SREDSTVA SIS ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1976 -190o
							v	tisoč din	cena	1975
s rs	1975	1976	1977	1978	■ 1979	198o	Skupaj	Letna	Struktura	
							76-8o	rast	1975	76-So
OTflOŠKO VARSTVO	2o.o77	20.868	22.094	25.865	24.46o	25.794	II7.08I	5.2	14,8	13.5
od tega: - skupni program	15.374	16.3o2	16.843	17.439	18.034	18.661	87.279			
- enotni program	3.324	2.547	2.851	4.126	4.126	*.733	18.185			
- dopolnilni prog.	1.379	2i219	2.4oo	2.3oo	2.300	2.4oo	11.619			
OBČIN.IZOBRAŽ.SK.	35.8o5	35.514	41.021	47.979	52.093	55.764	250.371	lo,5	24,9	26,6
od tega: - skupni program	_	98o	1.096	1.494	1.5ol	1.581	6.652			
- enotni program	25.114	22.662	26.35o	29.773	3o.6o9	3I.800	141.194			
- za solidar.in										
vzajemn.	3.062	2.51o	2.127	3.462	4.36o	4.893	17.352			
- dopol.program	5.63o	7.362	11.448	15.250	15-625	17.49o	65.173			
KULTURNA SKUPNOST	4,148	5-898	6.575	7.073	. 7.766	8.912	36.224	■    19. '2	3.0	, 4.2
od tega:										
- skupni program	.4.148	5.648	6.14o	6.483	6.84o	7.224	32.335			
- dopolnilni, prog.	-	25o	*35	59o	926	1.688	3.889			
TELESNOKULTORNA SK,	1.942	2,oo4	2.226	2.8o4	3-oo5	5 ¿264	13.3ol	lo,7 ,	L* ,	1.5
od tega:										
- skupni program	400	474	496	. 544'	593	644	2.751			
- enotni program	1.5*2	1.53o	1.730	2.26o	2.41o	2.62o	I0.550			
SKUPNOST SOC.SKHB.	3.224	4.119	4.438	4.735	'5.oo9	5.198	23.499	12,8	2.4	. 2.7
od tega:										
- skupni program	-	35	I06	253	568	39o	1.152			
- enotni program	2.95o	l.o31	1.031	1.041	1.052	l.o62	5.217			
- za solidarnost	274	754	899	895	89o	885	4.325			
- dopolnilni progr.	-	2.299	2.4o2	2.546	2.699	2.861	12.8o7			
SKUPNOST ZDRAV»VAR.	50,557-	57-162	38.172	59.154	59.682	6o.467	294.637	5,2	37.2	...... 34.2
od tega:										
- skupni program	2.426	2.547	1.937	1.995	1.568	1.366	9.411			
- enotni program	48.131	55.437	34.3o9	35.668	56.981	38.326	178.721			
- dogovorjeni pro.		21.178	21.926	21.493	21.133	20.775	Io6.5o5			
SIS *	1975	1976	1977	1978	1979	1980	Skupaj 76-80	Letna raefc	Struktura 1975 76-80	
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE	995	1.284	1.871.	1.994	2.121	2.?56	9-529	22,5	0,?	M
Od tega: ■- skupni program - enotni program	995	135 1.151	l4o 1.734	.148 I.8I16	156 1.965	165 2.091	742 8.787			
SKUPAJ   (L - /)	.114.749	124.849	136-'too	11*7.604	154,134	161.655	724.642 '	7,^		
RAZISKOVALNA SKUPNOST - skupni program	3.745	3.97o	4.2o5	4.451	4.7o9	4.977	22.312 '	6,0	2,8	2,6
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE	17.519	19.446	19.865	22.523	25.854	30.151	117.84o	lo ,0	12,8	13,6
- skupni program * dopolnilni program	15.0&6 2.453	16.723 2.723	I6.890 2.976	18.3o9 4.214	19.554 6.3oo	22.389 7.762	93.865 23.975			
S K U P A J    (1 - 9)	136.013	148.265	160.471	174.578	184.69?	196.783	• 864.791*	8,1	loo.o	loo,»
	l..':;';v i									
TABELA II
»S'iUJBVAlB* TABSU ŠSBBOTEV SIS ZA DRUŽBENI DEJAVNOSTI V OBDOBJU !*.?«• - 19?»
v tisoč din     cena 1975
SIS
1975	1976	1977"	1978 '	1979	198o	Skupaj 76-80	' Letna ' rast	Struktura 1975 76-8o	
?°-°77	20.III	21.243	23*.2o7	25.9oo	25.238	113.699	4.0	14,8	14,0
15,374 3.321* 1.379	16.302 2.3*7 1.462	16.843 2.851 1.549.	17.439 4.126 a. 642	18.034 4.126 1.74o	18.661 4.733' 1.S44	87.279. 18.183 . 8.237			
?».8o6	33.316	38.280	42.851	43.615	46.385'	2o4.447	6.4		. 25,2
25.114 . 3.062. 5.630	9oo 22.662 2.51o 4.922 2.242	1.096 26.350 2.127 5.2o7 3.500	1.494 29.773 2.575 5.5o9 3.500	I.50I 30.609 2.575 5.828 3.1o2	1.581' 31.800 2.575 6.166 4.263	6.652 141.194 12.362 27.632 16.6o7			
It. 148	4.834	5.326	5.669	■ 6.026	• 6.410	28.265	lo,5	3.0	5,5
4.148	4.334	5.326	5.669	6.026	6.4lo	28.265 •			
1.042	1.93o	" 2.130	2.660	2. Rio	3.o2o	12.550	8.7	1.4	1.5
4oo 1.542	4oo 1.530	4oo 1.730	4oo 2.26o	4oo 2.410	4oo 2.620	2.000 ■ lo.55o			
3.224	4.119	4.4 03	4.628-	4.822	4.924	22.896'	12,0	2.4	2,8
2.950 274 .50.557	35 I.031 751» • 2.299 53.439	I06 I.031 899 2.367 56.5.r4	253 l.o4l 895 2.439 59»756	368 l.o52 890 2.512 63.092	39o 1.062 885 2.587 66.567	1.152 5.21? 4.323 12.2o4 299.458	5-8	37.2	36.9
2.426 48.131	2.547 29.764 21.178	1.937 32.691 21.926	1.993 36.270 21.493	1.568 4o.391 21.133	1.366 44.426 20.775	9.411 183.542 lo6.5©5			
OTSOŽKO VAASTVO ©d tega:
- skupni 'program *• enotni program
- dopolnilni program
OBČINSKA iz0braž. SK. Oc tej-a:
» Bku;:ni program
- enotni program » za Bolidar.in vzaj.
• dopol.progr.-inves. k dopol.(progr.-ostali
KULTURNA SKUPNOST Cd teta:
» skupni program
TELESNOKULTUHNA SKUP. od tega:
•> skupni program
• enotni program
SKUPNOST SOC»SKRBSTVA 00 tega:
- skupni program
• enotni program
- za solidarnost
- dopolnilni orogram SKUPNOST ZDRAV. VARS-bd tega:
- skupni program
- enotni program
- dogovorjeni prog.
318 1975 1??6 1977 1978 1??9 lC-"o        SUr'nj      Lel-sa Struktura
?6;8o      reci    1975 76-8o
seutnost za zafgSlov.
od tega:
- skupni program • enotni progrem
995       1.284        1.874        1.994        2.121        2.256 9.529      22,5      o,7 1,2
133 l4o 148 156 156 742
995       1,151       I.734       1.846       1.965       2.091 8.?,"7
SKUPAJ    /1 - 7/
SAZISrOVALNA SKUPNOST '/
- skupni program 3.745 3-97o 4.2o5 4.451 4.?o9 4.977 22.312 6,0 2,8 2,? BSKESJENO IZOBRAŽ.
» skupni program 15.066 16.72? 16.890 18.Jo? 19.55'< 22.389        93."¿5        7,4    12,8 12,2
» dopolnilni prograr 2.453 2.723 2.976 - - 5.659
-------— -----------------------t---—-------- ---------- —- —---------------------— ----------------------- - - - —
SKUPAJ        /1 - 9/ 136.ol3 142.499 153.881 163.525 37o.64o 182.166      ?12.?2o'      6      loo.o loo.o
OTROŠKO VARSTVO
PREDLOG
Na osnovi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljili sistema dmižbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/76), prvega in drugega odstavka 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št, 53/76) sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih v občini Kamnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdob-ifu od lete 1976—1980
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta samoupravni sporazum določa smotre in naloge, ki jih bomo uresničevali v Skupnosti otroškega varstva v občini Kamnik v obdobju od 1976 do 1980 leta in sicer:
— Pogoje, kriterije in merila, na katerih temelji svobodna menjava dela na področju vzgojinovarsbvene dejavnosti za predšolske otroke;
— sestavine in obseg programa družbenega varstva otrok in predšolske vzgoje;
— obseg pravic matere, otroka in družine, ki si jih zagotavljamo po načelu vzajemnosti in solidarnosti;
— odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovorjenega programa;
— obseg sredstev in višino prispevne stopnje za uresničitev dogovorjenih nalog;
— dolžnosti in pristojnosti skupščine skupnosti otroškega varstva in drugih organov v zvezd z izvajanjem tega samoupravnega sporazuma.
2. člen
Podpisniki soglašamo, da mora biti razvoj družbenega varstva otrok ter socialne varnosti matere in družine uskla-jem s plani temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti in z rastjo celotnega dohodka organizacij združenega dela, s potrebami združenega dela in delovnih ljudi in s .splošnimi družbenimi potrebami in smotri na tem področju.
II. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK
3. člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezujemo, da bomo organizirali in skrbeli za izvajanje vzgoje in varstva predšolskih obrok, otrok prizadetih v telesnem in duševnem razvoju ter drugih oblik vzgojnovarstvene dejavnosti, zagotavljali razvoj novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti ter omogočali dostopnost posameznih oblik družbene vzgoje vsem predšolskim otrokom.
Z izvajanjem teh nalog bomo delavci in drugi delovni ljudje, ki združujemo sredstva v skupnosti otroškega varstva in delavci, ki izvajamo vzgojnovarstvene programe zagotovili bolj enake možnosti za Skladen duševen, osebnostni in telesni razvoj vsem predšolskim otrokom in prispevali k produktivnejšemu delu staršev v združenem delu.
4. člen
Udeleženci smo sporazumni, da se pri vrednotenju opravljenih nalog za vzgojnovarstvene storitve za predšolske otroke uporabljajo naslednji kalkulabivni elementi:
— enote storitev, ki jih določa ba samoupravni sporazum;
— elementi cene, si jih določa ta samoupravni sporazum;
— enotni tehnični, delovni in patrošni normativi, ki jih sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva;
— normativi vzdrževalnih stroškov za zmogljivosti, pri katerih se stroški ne obračunavajo po opravljenih enotah storitev in jih določa skupščina skupnosti otroškega varstva.
5. člen
Enote storitev v vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke so:
— oddelek predšolskih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v starosti od 0—3 let;
— oddelek predšolskih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v starosti od 3—7 let;
— oddelek predšolskih otrok v dvojezični vzgojnovarstveni organizacija;
— oddelek predšolskih otrok z motnjami v telesnem oziroma duševnem razvoju v vzgojnovamstveni organizaciji;
— skupina predšolskih otrok v organiziranem družinskem varstvu;
— oddelek predšolskih obrok pri 80-urnem vzgojnem programu;
— posebne oblike vzgojnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.
Za oddelek oziroma skupino predšolskih obrok se šteje število predšolskih otrok po veljavnih pedagoških in zdravstvenih normativih (Uradni list SRS, št. 37/72 in 28/74).
Na podlagi enote storitev in števila predšolskih otrok po veljavnih pedagoških in zdravstvenih normativih se določi cena vzgojnovarstvene storitve za predšolskega otroka.
6. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva določi tiste dodatne prvine v kalkulaciji stroškov na enoto storitve, ki izhajajo iz posebnih namenov, zmogljivosti in potreb v vzgojnovn rstv<»n\ o-<ranizacija.
7. člen
Tehnične, delovne in potrošne normative na enoto vzgojnovarstvene storitve sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva na predlog vzgojnovarstvenih organizacij.
Skupščina skupnosti otroškega varstva lahko spremeni te normative! le ob koncu poslovnega leta na podlagi analize kadrovskih, prostorskih in tehničnih zmogljivosti in analize finančnih možnosti za njihovo spremembo.
8. člen
Program vzgojnovarstvene dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepa skupnost otroškega varstva s posameznimi vzgojnovarstvenimi organizacijami.
Pogodba z vzgojnovarstveno organizacijo mora vsebovati   zlasti   naslednje sestavine:
— Varstvo nalog, njihov obseg po enotah storitev, kakovost in čas, v katerem bodo opravljene;
— pogoje, ki jih mora zagotoviti vzgojnovarstvena organizacija, da bodo storitve dostopne uporabnikom;
— obveznosti, da bo vzgojinovarsbvena organizacija zagotovila kvaliteto storitev najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v vzgojnovarstveni dejavnosti;
— oceno za opravljene storitve;
— način poročanja o izvršitvi nalog po pogodbi;
— nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe;
— določbe o sankcijah za prmier neizvršitve ali neustrezne izvršitve pogodbe.
Obvezni sestavni del pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva, če niso določeni s predpisi.
Pogodbe se sklepajo za poslovno leto oziroma za čas izvrševanja nalog. Med poslovnim letom se pogodba lahko dopolni v primeru povečanja števila enot storitev oziroma zaradi bistvenih sprememb posameznih sestavin cene storitve.
9. člen
Udeleženci smo sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve po pogodbah priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve:
a) materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih normativov in potrošnikov materiala oziroma storitev, in sicer po cenah, ki so veljale 31. decembra preteklega leta;
b) amortizacijo v višini 574 din na oddelek;
c) dohodki:
cl) — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi delovnih normativov, ki jih določa skupnost otroškega varstva; pri izračunu teh sredstev na enoto storitev se uporabljajo merila po samoupravnem sp°" razumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov;
c2) — sredstva za kritje obveznosti iz dohodka temeljne organizacije združenega dela na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma;
c3) — sredstva za razširitev materialne osnove dela * skladu s sklepom skupščine skupnosti otroškega varstva!
c4) — sredstva za obvezno rezervo v skladu s predpisi'
10. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva določi pogoje i" višino prispevka staršev h kritju mesečne cene za vzgojnovarstveno storitev za enega predšolskega otroka, ugotovljeno na podlagi meril, določenih v 9. členu tega smouprav-nega sporazuma.
Pri določanju višine prispevka staršev se izvzemajo stroški za vzgojno delo v skladu s 36. členom zakona 0 vzgojnovarstveni dejavnosti  (Uradni list SRS, št. 28/71)'
11. člen
če se zaradi naraščanja cen povečajo materialni stroški vzgojno varstvene organizacije med izvajanjem pogodbe do 5 odstotkov, bo organizacija analizirala možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska.
če pa vzgojnovarstvena organizacija dokaze, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nalog P° pogodbi, bosta skupnost otroškega varstva in vzgojnovaf" stvena organizacija ustrezno spremenili pogodbo.
12. člen
Vzgojnovarstvene organizacije se zavezujejo, da bo*" pri sklepanju samoupravnega sporazuma oziroma pogodi" o neposredni menjavi dela z drugimi uporabniki upoštevale enaka načela in merila za oblikovanje cen, kakor j'11 določa ta samoupravni sporazum razen glede tehnični"' delovnih in potresnih normativov.
III. TEMELJI PLANA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V OBDOBJU 1976—1980
13. člen
Temelji plana skupnosti otroškega varstva v obdobj" 1976 do 1980 vsebujejo naslednje skupine nalog, za kate«* delavci in drugi delovni ljudje ter občani združujejo sred' stva in sicer:
— enotni program vegoje za predšolske otroke;
— program skupnih nalog družbenega varstva otro" v SR Sloveniji;
— dopolnilni program skupnosti otroškega varstva.
A. enotni program vzgoje ZA PRErJSOlSKE otroke
14. člen
Z enotnim programom vzgoje za predšolske otroke se
zagotavlja:
— vzgojni program za predšolske otroke v vzgojnovarstvenih organizaoijah in
— 80-urni vzgojni program za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.
15. člet;
Vzgojnovarstvena   dejavnost   za   predšolske otroke
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo na podlagi menjave dela na področju družbeno organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok združevali sredstva za izpeljavo naslednjih nalog:
a) Vzgojnovarstvene dejavnost za predšolske otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah in v organiziranem družinskem varstvu po enotnem programu:
leta 197fc leta 1977 leta 1978 leta 1979 leta 1980
421 otrokom 470 otrokom 560 otrokom 560 otrokom fi60 otrokom
b) 80-urm vzgojni program bomo zagotovili letno 200 predšolskim otrokom od leta 1978 dalje.
16. člen
S tem samoupravnim sporazumom se zavezujemo, da bomo ovrednotili enotni program vzgoje za predšolske otroke, ki se izvaja v okviru vzgojnovarstvene dejavnosti najmanj po naslednjih dogovorjenih osnovah in merilih:
1. Obvezni del vzgojnega programa za predšolske otroke, ki so v vzgojnovarstveni organizaciji:
— delo vzgojiteljice in polovica varuhinje na enoto storitve po pedagoških in zdravstvenih normativih;
— stroški za vzgojna sredstva v višini 10 odstotkov od stroškov po prvi alinei;
— amortizacija za opremo in prostore za vzgojno dejavnost po normativih in v višini z zakonom predpisanih mini mamin   stopenj.
Ma teb osnovah se zagotovi predšolskim otrokom v vzgojnovarstvenih organizacijah minimalni standard predšolske vzgoje.
2. 80-urni vzgojni program za predšolske otroke, ki še niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije:
— delo vzgojiteljice za 80-urni vzgojni program;
— stroški za vzgojna sredstva v višini 10 odstotkov od stroškov v prvi alienei;
— amortizacija za opremo In prostore za vzgojno dejavnost po normativih in v višini z zakonom predpisanih minimalnih stopenj.
Na teh osnovah se zagotovi 80-urni vzgojni program vsem predšolskim otrokom enega letnika, ki še niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.
17. člen
Za izvedbo temeljnega programa vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke so potrebna na podlagi meril v 16. členu tega samoupravnega sporazuma naslednja sredstva: (v 000 din):
b) denarne pomoči družinam
— otroške dodatke za otroke delavcev in kmetov ter posebne dodatke k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev in za težje telesno in duševno prizadete otroke na podlagi enotnih meril v SR Sloveniji najmanj enakemu številu otrok, kot v letu 1975 in v višini, ki bo letno usklajena z rastjo življenjskih stroškov po merilih, ki jih bodo določile skupnosti otroškega varstva s sporazumom v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
c) pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti
— pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah (sofinanciranje razširitve zmogljivosti in razvoja drugih oblik družbenega varstva otrok);
— zagotavljanje izvajanja vzgojnih programov za predšolske otroke v manj razvitih in obmejnih občinah;
— predšolska vzgoja v zavodih za usposabljanje otrok t motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
— predšolska vzgoja v dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah;
— predšolska vzgaja Romov;
— izvajanje kadrovskega štipendiranja za vzgojnovar-stveno dejavnost po dogovoru s skupnostmi otroškega varstva;
— financiranje družbeno dogovorjenih nalog, kd so pomembne za razvoj otroškega varstva (regresiranje periodičnega tiska za otroke in skupinskih potovanj otrok, sofinanciranje programov mladinskih delovnih akcij, tehnične kulture);
— sofinanciranje programov za otroke, ki jih izvajajo družbene organizacije (Zveza prijateljev mladine, Konferenca za rehabilitacijo invalidov SRS, Zveza tabornikov SRS, Skupnost vzgojnovarstvenih organizacij SRS);
— financiranje študijskih in strokovnih nalog, ki so pomembne za vse skupnosti otroškega varstva (analiziranje optimannih rešitev za gradnjo, opremo in delo vzgojnovarstvenih organizacij; financiranje svetovalne službe v zvezi z gradnjo vzgojnovarstvenih objektov; študij programa predšolske vzgoje; študije v zvezi z denarnimi pomočmi in podaljšanim porodniškim dopustom);
— druge samoupravno dogovorjene naloge.
6) dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ter dragi izdatki (stroški denarnega in plačilnega prometa in povračilo davčnim upravam za Izterjavo prispevkov za otroško varstvo)
20. člen
Udeleženoi se zavezujemo, da bomo za skupne naloge družbenega varstva otrok v SR Sloveniji po načelu sorazmernosti zagotovili sredstva za (v 000 din):
1976
1977
1978
1979
1980
1. varstvo matere
Innovoroj.          246.000 264.200 284.400   306.100 329.400
2. denarne pomoči družinam
(otroški dodatki) 930.900 958.800 987.500 1,017.200 1,047.700
3. posp. razv. družb var. otr. na manj
razv. območjih     39.929 43.116 48.091     51.335 55.520
4. druge naloge          5.550 5.900 6.300      6.700 7.100
Skupaj
1,222.379 1,272.015 1,326.291 1,381.335 1,439.720
1976   1977   1978   1979   1980 Skupaj
— vzgojna dejavnost za predšol. otroke
v vzgojnovar. org   2.347 2.851  3.397  3.397  4.004  15.996 j
— 80-urni vzgojni
program                  - -      725     729     728 2.187
Skupftj 2.347  2.851   4.126  4.126  4.733 18.183
18. člen
Pri izvajanju solidarnosti za enotni program bo skup nost otroškega varstva spoštovala naslednja načela:
1. Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste skupnosti otroškega varstva, ki na podlagi enotno dogovorjenih meril ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za izvajanje enotnega programa
2. Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo enotnega programa po osnovah in merilih iz 16. Stena tega samoupravnega sporazuma in sicer največ do razlike med sredstvi, zbranim; za dejavnost na območju občine, ter celotno vrednostjo enotnega programa dejavnosti v občini
Za zagotovitev navedenih sredstev bodo:
— delavci in drugi delovni ljudje in občani zagotavljali in združevali sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotni prispevna stopnji od osebnih dohodkov v višini: 1976 — 2,73 odstotka; 1977 — 2,68 odstotka; 1978 — 2,64 odstotka; 1979 — 2,59 odstotka; 1980 — 2,54 odstotka ;
— upokojenci, združeni v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v višini dejanskih izdatkov za denarni; pomoči otrokom upokojencev.
Udeleženca se zavezujemo, da borno v občini Kamnik združevali sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotna prispevni stopnji od osebnih dohodkov in od oseb s samostojno dejavnostjo (v 000 din):
1976	1977	1978	1979	1980
16.302	16.843	17.439	18.034	18.661
C. DOPOLNILNI PROGRAM SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
IV. IZVAJANJE PROGRAMA V LETU 1976 in 1977 23. člen
1. Sredstva za izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu znašajo (v 000 din):
Plan (cene 1975): 1976 1977 1978 1979 1980 1976-1980 Enotni program 2.347 2.851 4.126 4.126 4.733 18.183 Skupni program 16.302 16.843 17.439 18.034 18.661 87.279 Dopol. program     2.219    2.400   2.300   2.300   2.400 11.619
Skupaj            20.868 22.094	23.865	24.460  25.794 117.081
2. Izvedba plana (v tekočih cenah —		v 000 din):
	1976	1977
Enotni program	2.500	3.357
Skupni program	8.970	19.831
Dopolnilni program	2.363	2.826
Skupaj	13.833	26.014
3. Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom.
V. IZVAJANJE SPORAZUMA 24. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe. Izvajalske organizacije so dolžne predložiti poročilo stanja iz polletnega in letnega obračuna.
Ce pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, d» se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, ter da skupščina skupnosti otroškega varstva tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skiipščino.
Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah,
če:
1. se ne izvaja dogovorjeni enotni minimalni program ali skupni program v predvidenem obsegu in kvaliteti;
2. če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevate vrednostno krčenje programa za več kakor 10 odstotkov;
3. če so bistveno kršena določila isirajaJekih pogodb glede kakovosti storitev.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti otroškega varstva predlaga spremembo samoupravnega sporazuma, ali pa predlaga družbenopolitični skupnosti, da sprejme ustrezen ukrep.
26. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto v skladu z dohodkovnimi gibanji v občini.
Delavci in drugi delovni ljudje bodo preko skupnosti otroškega varstva v skupščini Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ob zaključku poslovnega leta valorizirali zneske iz dogovorjenega programa po tem samoupravnem sporazumu za naslednje leto.
Pri tem bodo upoštevali:
— predvideno rast osebnih dohodkov v tekočem in prihodnjem letu;
— predvideno rast življenjskih stroškov za otroke;
— predvideno povečanje števila zaposlenih.
26. ölen
Presežia iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom skupnosti otroškega varstva, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto.
27. ölen
Samoupravna nadzor nad izvajanjem tega samoupravna-ga sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovoroje-nim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor iz 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva,
Odbor za samoupravni nadzor trna pri nadziranju tega sporazuma naslednje naloge:
— spremlja izvajanje plana skupnosti otroškega varstva po vsebini, obsegu in kvaliteti;
— preverja upoštevanje dogovorjenih termičnih, delovnih in stroškovnih normativov pri sklepanju pogodb o svobodni menjavi dela s tozd, ki izvajajo program;
— spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu;
— opravlja druge nadzorne naloge v zvezi z izvajanjem tega sporazuma;
— poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti otroškega varstva ter po potrebi neposredno udeležencem.
KAMNIK; ....
podpisnik:
obrazložitev
predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980
Za uresničitev osnovnih ciljev družbenega varstva otrok je osnovna naloga zagotoviti izvajanja vseh vrst programov, ki jih predvideva predlog samoupriavoega sporazuma.
1. Enotni oziroma temeljni program zajema
— vzgojni program za predšolske otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah in
— 80-urni vzgojni program za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.
Cena vzgojnega dela (Miodosčno leto 1975) za predšolske otroke je izračunana na podlagi naslednjih elementov:
— osebni dohodek vzgojiteljice in 0,5 varuhinje na oddelek
— 10 odstotni stroški za vzgojna sredstva In
— amortizacija
3. V okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije se bodo občinske skupnosti otroškega varstva najkasneje v roku meseca dni po začetku veljavnosti tega sporazuma dogovorile o tehniki izvajanja solidarnosti.
b. program skupnih nalog družbenega Varstva otrok v sr Sloveniji in njihovo uresničevanje
19. člen
Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti otroškega varstva bomo skupaj z delavci in delovnimi ljudmi v drugih skupnostih otroškega varstva uresničevali dogovorjene naloge skupnega im splošnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupni program) po načelu vzajemnosti in solidarnosti v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
V obdobju 1976—1980 bomo zagotovili naslednji skupni Program
a) varstvo matere in novorojenčka
— nadomestilo osebnega dohodka delavkam — materam v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma skrajšani delovni čas do enega leta starosti otroka, določenega na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu, ter z zdravstvenimi skupnostmi dogovorjen obseg porodnega varstva kmetijskim proizvajalkam in
— pomoč za opremo novorojenemu otroku v SR Sloveniji oziroma otroku delavca v združenem delu v SR Sloveniji po enotnih merilih in v sedanji višini, ki bo vsako leto usklajena z gibanjem materialriih stroškov za novo-"ojenca.
21. ölen
Dopolnilni program skupnosti otroškega varstva občine Kamnik obsega naslednje naloge in dejavnosti:
— Investicije v otroški vrtec Komenda, oprema za otro-| ški vrtec Stranje in gradnja vrtca v Smaroi;
— sofinanciranje za otroška igrišča in druge akcije v j sodelovanju s krajevnimi skupnostmi;
— subvencioniranje stroškovne cene oskrbnin v vrtcih;
— preventivno zdravstveno varstvo otrok za tiste oblike, ki jih zdravstvena skupnost ne financira;
—■ sofinanciranje  skupnih služb;
— sofinanciranje informativne dejavnosti.
22. člen
Za dopolnilni program, opredeljen v 21. členu bomo združevali naslednja sredstva (v 000 din):
	1976	1977	1978	1979	1980
Investicije v otroške					
vrtce in igrišča	1.899	2.080	1.980	1.980	2.070
Subvencije cen v					
otroških vrtcih	120	120	120	120	130
Ostale naloge in					
funkcionalni izdatki	200	200	200	200	200
Skupaj	2.219	2.400	2.300	2.300	2.400
Na podlagi teh elementov in z upoštevanjem popreč. nega Stavila obrok v oddelku znaša cena na otroka mesečno 505,54 din oziroma letno 6.067 din.
Predlog za uvedbo 80-unnega vzgojnega programa temelji na nujnosti, da bi otrokom, ki niso v vzgojno ivcmih organizacijah, zagotovili vsaj minimalni vzgojni program.
S tem samoupravnim sporazumom so opredeljene tudi skupne naloge, ki se izvajajo v Zvezi skupnosti otroškega varstva SiR Slovenije. Pri usmerjanju sredstev za družbeno varstvo obrok v obdobju 1976—80 bo rastel delež sredstev za razvoj in izvajanje vzgojnovarstvenih dejavnosti in se postopoma ZSKavffll delež za denarne pomoči družinam. Ta usmeritev temelji na spoznanem pomenu družbeno organi-Kiranih Oblik vzgoje in varstva za razvoj obrok in za raz-toretnenitev zaposlenih staršev. Zaradi tega bo v letih 1976—1980 letna rast sredstev za skupne naloge družbenega varstva otrok le 4 odstotke, torej za 2 odstotka pod rastjo družbenega proizvoda.
Dopolnilni program skupnosti otroškega varstva zajema tiste naloge, ki jih je skupnost otroškega varstva že doslej opravljala. Med riajpomemlbnješe naloge tega programa sodijo investicije v otroške vrtce. V teku so vsa pripravljalna dela za otroški vrtec Komenda, zagotoviti je le še potrebna sredstva za to investicijo. Novi vrtec v šmarci oziroma na Duplici bo možno pričeti graditi šele v letu 1980.
IZOBRAŽEVANJE
PREDLOG
DeHaivci in delovni ljudje v temeljnih in drugih orga-nteacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter združenjih, ki uiresničujemo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci storitev osnovnega izobraževanja v občinski izobraževalni skupnosti Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) na podlagi 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, Bt. 6/76)
SIKLEPAMO
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE  SKUPNOSTI  KAMNIK ZA OBDOBJE 1976-1980
;      1. ölen
S tem samoupravnim sporazumom določamo za srednjeročno obdobje 1976—1980 temeljne smotre in naloge, ki jih bomo uresničili v občinski izobraževalni skupnosti, pogoje in merila na katerih bo slonela svobodna menjava dela, sestavine in obseg enotnega programa, program skupnih nalog in dodatnega programa, obveznosti delavcev za izvedbo programov tor pravice, obveznosti in odgovornosti skupščine občinske izobraževalne skupnosti.
2. ölen
Zavezujemo se, da borao v tem srednjeročnem obdobju irasjvijald osnovno izobraževanje tako, da bomo zadovoljevali naše osebne in skupne potrebe in interese v skladu z družbenimi potrebami in smotri na tem področju.
Vzgojno izobraževalne organizacije združenega dela bodo povečevale učinkovitost svojega dela ter zato posodob-Ijale učne porgrsme in učno tehnologijo.
3. člen
Obseg in vsebina planov osnovnega izobraževanja se določata v mejah materialnih možnosti in potreb združenega dela in delovnih ljudi ter v mejah zmogljivosti izobraževalnih temeljnih organizacij združenega dela.
POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA V OSNOVNEM IZOBRAŽEVANJU
4. člen
Pri vredaiotenju nalog, dejavnosti in programov vegoje In osnovnega izobraževanja bomo uporabljali:
— enote storitev,
— standarde in normative,
— kalkulativne elemente cene.
5. ölen
V osnovnem izobraževanju se enota storitve obračunava po standardih.
6. ölen
Standarde in normative za oblikovanje cen vzgojno Izobraževalnih storitev sprejemajo skupščine izobraževalne skupnosti v  skupščini Izobraževalne  skupnosti Slovenije.
Za tiste dejavnosti, ki zanje ni mogoče določiti enote storitev, sprejme skupščina izobraževalne skupnosti finančno normative.
7. ölen
Za opravljanje storitev oz. dejavnosti sklepa občinska izobraževaina skupnost z izobraževalnimi organizacijami pogodbe, ki vsebujejo zlasti:
— vrsto in obseg nalog razčlenjenih po enotah stxwibve,
— cene za enote storitev,
— kvaliteto storitev, ki jo je organizacija dolžna zagotoviti v okviru standardov in normativov,
— vrednotenje boljše kvalitet« opravljenih storitev, kot je bila določena s pogodbo,
— sankcije za manjši opravljen obseg in slabšo kvaliteto storitev, kot je bilo določeno s pogodbo,
— način poročanja o opravljenih storitvah in o porabi sredstev, ter o načinu izvajanja nadzora.
Za dejavnosti, kjer ni določena enota storitve, se v pogodbi določa višina povračila za opravljeno delo po programu in drugi ttarnenti pogodbe.
8. člen
V ceni za enoto storitve upoštevamo naslednje kalkulativne elemente:
a) materialne stroške, ki se vračunajo na podlagi normativov o pobroških materiala in obsega potrebnih storitev po cenah iz decembra preteklega leta oz. po finančnih normativih;
b) amortizacijske stroške, ki se vračunajo po minimalnih zakonskih stopnjah in stanju sredstev ob zaključku preteklega leta;
c) dohodek, ki obsega:
cl) sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, ki se vračunajo na osnovi standardov in normativov,
c2) sredstva za pokrivanje zakonskih in tistih samoupravnih obveznosti, ki veljajo za celotno območje SR Slovenije,
c3) sredstva za obvezno rezervo v višini 0,2 odstotka od dohodka.
OSNOVE PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA 1976—1980
9. člen
Dejavnost občinske izobraževalne skupnosti v obdobju 1976—19110 opredeljujejo naslednji dogovorjeni programi:
a) enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja,
b) program skupnih nalog na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja,
č) program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor,
č) dodatni program občinske izobraževalne skupnosti. Enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja.
10. člen
Z enotnim programom se zagotavlja enak minimalni obseg obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev v SR Sloveniji. Opredeljen je s standardi in normativi za uresničevanja družbenih vzgojno izobraževalnih smotrov osnovnega izobraževanja. ..; .
Za enotni program zagotavljamo sredstva delovni ljudje in občani v SR Sloveniji solidarno s prispevkom po poprečni prispevni stopnji.
Sistem solidarnosti temelji:
1. Na obveznosti tistih, katerih prispevek po poprečni prispevni stopnji presega vrednost enotnega programa njihove občinske izobraževalne skupnosti, da presežek združujejo pri Izobraževalni skupnosti Slovenije,
2. na pravici tistih, katerih prispevek po poprečni stopnji ne dosega vrednosti enotnega programa njihove občinske izobraževalne skupnosti, da se jim iz združenih sredstev pri Izobraževalni skupnosti Slovenije zagotovi razlika,
V letih 1976 in 1977 je poprečna prispevna stopnja korigirana in sicer je:
— v izobraževalnih skupnostih iz 1. točke prejšnjega odstavka nižja v ietu 1976 za 0,11 odstotka, v letu 1977 pa za 0,14 odstotka od prispevne osnove,
— v izobraževalnih skupnostih iz 2. točke prejšnega odstavka višja za 0,25 odstotka od prispevne osnove.
11. člen
V šolskem letu 1976/77 je v 17 osnovnih šolah 125 oddelkov, 3204 učencev, v letu 1980/81 pa bo 128 oddelkov z 3258 učenci zaradi preselitev in prirastka otrok.
12. člen
Za enotni program osnovnega izobraževanja bomo združevali sredstva po prispevni stopnji iz 10. člena po naslednjih planskih predvidevanjih:
Program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor.
15. člen
Po programu vzajemnega kreditiranja naložb v osnovno, šolski prostor bomo delovni ljudje in občani na vsem območju SR Slovenije združevali sredstva, da bi s krediti iz teh sredstev pospešili graditev novih in rekonstrukcije starih osnovnošolskih objektov, kjer so takšne investicije nujno potrebne in so večji del potrebnih sredstev že zbrali s samoprispevkom in iz drugih virov.
V združena kreditna sredstva prispevamo delovni ljudje in občani v vsej SR Sloveniji po enotni stopnji v Okviru prispevka za osnovno izobraževanje.
Sredstva, ki smo jih za namen iz prvega odstavka združevali doslej, ostanejo v obdobju 1976—1980 združena za isti namen.
16. ölen
Iz združenih sredstev po 15. členu tega sporazuma, se dajejo posojila na javnem natečaju. Pogoje za udeležbo na natečaju, prednostni red, natečajni postopek in kreditne pogoje določijo občinske izobraževalne skupnosti s splošnim aktom, ki ga sprejmejo v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Posojila se dajejo budi iz sredstev dospelih anuitet od danih posojil in obresti.
Iz sredstev anuitet od posojil, danih za naložbe v osnovnošolski prostor do konca preteklega planskega obdobja, se v obdobju 1976—1980 dajejo posojila izključno za naložbe v osnovnošolski prostor v občinah in krajevnih skupnostih, ki se po zakonu štejejo za gospodarsko manj razvite.
Če udeleženci tega sporazuma ne bodo z novim samoupravnim sporazumom določili drugače, se po preteku tega planskega obdobja prihodki od anuitet, in obresti vračajo občinski izobraževalni skupnosti.
17. člen
Za program vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor bomo združevali pri Izobraževalni skupnosti Slovenije sredstva po enotni prispevni stopnji in sicer:
Leto
Enotni programi
OOftiitiska stopnja
Prispevek   Znesek  ta     Za solidarnost znesek      sol'dar.      Znesek Stopnja
x976 1977 1978 1979 1980
22.662 26.350 29.773 30.609 31.800
3,70 4,09 43 4,28 4,23
22.662 26.350 29.773 30.609 31.800
0,35 0,26 0,43 0,52 0,55
2.143 1.676 2.919 3.717 4.140
Skupaj. 141.194
141.194
14.595
Program skupnih nalog
13. ölen
leto
Program za SR Slovenijo
Prispevek stopnja
Znesek (v obč.) (v 000 din)
1976 1977 1978 1979 1980
25.650 31.694 38.406 45.824 53.999
0,06 0,07 0,08 0,09 0,10
.•167 451 543 643
753
Skupaj
195.573
2.757
Dodatni program
18. öle?
Program skupnih nalog obsega naslednje naloge in dejavnosti s področja osnovnega izobraževanja, ki so skupnega pomena za celotno SR Slovenijo:
— šolstvo narodnosti in etničnih skupin,
— izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in drušeivnem razvoju v organizacijah za usposab ijanje, ki jih je ustanovila SR Slovenija,
— dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za obroke delavcev, ki so na začasnem delu.
— mladinski tisk.
Sredstva za program skupnih nalog se v SR Sloveniji zagotavljajo po načelu vzajemnosti s prispevkom po dogovorjeni enotni stopnji v okviru prispevka za osnovno izobraževanje.
14. ölen
Za program skupnih nalog, opredeljenem v prejšnjem členu, bomo združevali sredsbva po dogovorjeni enotni prispevni stopnji pri Izobraževalni skupnosti Slovenije in sicer:
Dodatni program občinske izobraževalne Skupnosti ob sega naslednje naloge in dejavnosti:
— sofinanciranje glasbene šole, delavske univerze, dijaškega doma,
— prehrana učencev v osnovnih šolah, modernizacija pouka, 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov delavcev v šolstvu za stanovanjsko gradnjo, delno preventivno zdravstveno varstvo šolskih obrok, anuitete za osnovne šole, financiranje strokovne službe, odkupi stanovanj za delavce v šolstvu, obvezna rezerva in druge obveznosti ter investicije (odkupi zemljišč za šolske objekte in Igrišča po prioritetnem redu, dodatna sredsbva za gradnjo druge etape centra za usmerjeno izobraževanje in nato v lebu 1980 začetek gradnje druge etape osnovne šole Duplica).
Sredstva za dodatni program bomo zagotovili z dodatnim prispevkom občinski izobraževalni skupnosti.
19. člen
Za dodatni program, opredeljen v 17. členu bomo združevali naslednja sredstva (v 000 din):
Naloge dodatnega programa     1976   1977   1978   1979 1980
Glasbena šola 1.000  1.000  1.000  1.000 1.000
Sofinanciranje DU, dijaškega
doma, modernizacija pouka
v Oš, prehrana učencev, .
preventivno zdrav, varstvo Strok, služba, bančni stroški,
obvezna rezerva,
informativna dejavnost Anuitete Investicije
700   1.000   1.000   1.000, 1.000
500 800 800 800 800 240 550 550 700 700 —    2.891  4.391   6.295 7.824
Skupaj
2.440  6.241   7.741   9.795 11.324
Poseben program za investicije:
20. člen
Sredstva ze izgradnjo šolskega prostora bomo združevali po stopnja 0,8 odstotka od bruto osebnih dohodkov.
Leto	Program skupnih	Prispevek	
	nalog v SRS	Stopnja	Znesek
1976	68.390	0,16	980
1977	76.977	0,17	1.096
1978	105.619	0,22	1.494
1979	106.914	0,21	1.501
1980	113.394	0,21	1.581
Skupaj	417.294		£.526
Pos. progr. za inv. Leto — center za usm.
izobraževanje
Stopnja
Zaiesek
1976 1977 1978 1979 1980
4.922 5.207 5.509 5.828 6.166
0,80 0,80 0,80 0,80 0.80
4.922 6.207 5.509 5.828 6.166
Skupaj
27.632
27.632
IZVAJANJE SPORAZUMA
21. člen
V letnih planih so planski zneski iz, tega sporazum8 preračunajo na tekoče cene.
uresničevanje programov  v letu 1976 so  bil) dogovorjeni in valorizirani naslednji zneski:
1. Enotni program iz odlivom za solidar.) 32.977.000 din
2. Program vzajemnega kreditiranja
naložb v osnovnošolski prostor 398.000 din
3. Dodatni program in investicije 7.900.000 din
Skupai
ti .275.000 din
/SnesK.: za uresničevanje programov za leto 1977, preračunani na tekoče cene, znašajo
1. Enotni program (z odlivom za solidar.) 29.967.000 din
2. Program skupnih nalog 1.150.000 dm
3. Program vzajemnega kreditiranja
naložb v osnovnošolski prostor 537.000 din
4. Dodatni program 7.348.527 din
5. Poseben program za investicije 6.131.034 d n
45.133.561 din
Skupa;
V planih za naslednja leta se planski zneski preraču. naj o na tekoče cene po enotnih merilih, ki jih bodo izobraževalne skupnosti sprejemale v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije v skladu z zakonom Tako preračunane zneske bomo adeleženoi tega sporazuma določili z dodat-kom k temu sporazumu
32. člen
Letne programe solidarnega zagotavljanja sredstev za enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja, skupnih nalog vzgoje in osnovnega izobraževanja ser vzajemnega investiranja (varianta: kreditiranje naložb) v osnovnošolski prostor sprejemajo izobraževalne skupnosti v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Podrobnosti glede pogojev in načina združevanja ter namenske uporabe sredstev, ki jih združujemo po tem sporazumu pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, se določijo s samoupravnim sporazumom, 'si ga sklenejo skupščine vseh izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji in Izobraževalna skupnost Slovenije
23. člen
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti mora najmanj letno analizirati uresničevanje sporazuma m o tem obveščati udeležence.
34. ölen
Ce se izkaže, da oi mogoče realizirati bistvenih plan skih nalog in da vzrokov ne more odkloniti skupščina občinske izobraževalne skupnosti v okviru svojih pooblastil, je dolžna o tem obvestiti udeležence in skupščino občine ter začeti postopek za spremembo sporazuma.
Šteje se, da se naloge ne izvajajo
i. če se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, ali če niso doseženi standardi,
"i. če m zagotovljena realizacija kalkulativnih elementov cen v dogovorjeni višini
35. člen
■ ■■ v primeru, da združena sredstva za posamezne programe presežejo z letnim planom določeni znesek, se ob veznost združevanja sredstev za tisti program v nasled njem letu sorazmerno zniža
v primeru, da združena sredstva za posamezen program ne dosežejo z letnim planom določenega zneska in programa, ni bilo mogoče v istem letu skrčiti, se skrči program v naslednjem letu.
26. člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor občinske izobraže valne skupnosti , Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti:
— skladnost planov izobraževalne skupnosti z določbami tega sporazuma:
— uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog;
— spoštovanje standardov in normativov za oblikova-' nje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela;
— združevanje, usmerjanja in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih ciljev in nalog.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBI*
27. člen
Sredstva, združena za izvedbo programov iz tega spora-: Burna na podlagi zakona o začasnem financiranju.,samoupravnih interesnih skupnosti v prvem polletju leta 1977 (Ur. list SRS, št. 31/76) se vštejejo v izpolnitev obveznosti združevanja sredstev po tem sporazumu
Kamnik, ...
PODPISNIKI:
obrazložitev
— amortizacijo nepremičnin, opreme in učni, prevoze učencev in stroškov bivanja učencev v domovih. Skupne naloge
Kot skupne naloge so opredeljene naloge v zadevah s področja osnovnega izobraževanja, ki so v skupnem interesu delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji in jih ne more opravljati vsaka občinska izobraževalna skupnost zase. Te naloge bo opravljala Izobraževalna skupnost Sloveni-Je s sredstvi, ki jih bodo v okviru prispevka za osnovno izobraževanje v ta namen združevali delovni ljudje v vseh občinskih izobraževalnih skupnostih po enotni prispevni stopnji
Vzajemno kreditiranje v osnovnošolski prostor poteka
že od leta 1976 in naj bi se nadaljevalo do konca planskega obdobja, pri čemer naj bi se prispevna stopnja postopno zviševala od 0,06 odstotka do 0,10 odstotka v letu 1980. V zvezi z investiranjem v osnovnem šolstvu je Zbor občin Skupščine SRS dne 5. maja 1977 podprt sistem dolgoročnega kreditiranja
Dodatni program zajema taste naloge, ki niso v enotnem programu in so po občinah lahko različne. Rast investicij na tem področju bi se lahko zmanjševala, če bi se preusmerila sredstva od investicij usmerjenega izobraževanja po predlogu koordinacijskega odbora.
Poseben program za investicije zajema sredstva po stopnji 0,8 od bruto OD na podlagi že sprejetega samoupravnega sporazuma o prispevanju temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih organizacij oziroma enot za financiranje investicij oziroma enot za financiranje investicij v izobraževalne, vzgojne In varstvene objekte v letu 1974—1978, ki se s tem sporazumom podaljša do teta 1980.
predloga samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti
Družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1976—80 in dogovor o temeljih plana SRS določata temeljne usmeritve na Področju osnovnega šolstva, zato je nujno, da se te usmerit-, ve v planih vseh občinskih izobraževalnih skupnosti uveljavijo na enoten način'. To velja predvsem za enotni program osnovnega Šolstva, ki; se zagotavlja po načelih solidarnosti ha temelju enotnih dogovorjenih standardov in normativov. Predlagani sistem solidarnosti zagotavlja enak minimalni obseg obveznega osnovnega izobraževanja vseh učencev v SR Sloveniji, kar se odraža v enotnem programu, ki je opredeljen s standardi :n normativi.
Enotni program vključuje:
— pouk po predmetniku za osnovne šole (z upošteva-nJem dvojezičnega šolstva, posebnosti kombiniranega pouka in težkih delovnih mest) in osnovno Izobraževanje odraslih;
— malo šolo v obsegu 120 ur na oddelek;
— celodnevno osnovno šolo — dodatno vzgojno izobraževalno delo in podaljšano bivanje učencev v obsegu do 85 odstotkov oddelkov rednega pouka;
KULTURA
PREDLOG
Na podlagi 2., 28. in 44. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Ur. list SFRJ 6/76) sklene nejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z oseb dim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana kulturne skupnosti občine Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980
I. uvodna določba
1. člen
Ta samoupravni sporazum ureja:
— pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela na področju kulturne dejavnosti v SR Slo veniji
— sestavine in obseg programa kulturne skupnosti občine Kamnik,
— sestavine tn obseg programa Kulturne skupnosti Slovenije.
— odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresniča-tev dogovorjenih nalog,
— materialne obveznosti udeležencev, ki združujejo sredstva za izvedbo programa.
— dolžnosti in pristojnosti skupščine občinske kulturne skupnost:' in KSS v zvezi z vsebino sporazuma.
H. Pogoji in merila svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti
2. člen
Udeleženca smo sporazumni, da se pri vrednotenju programa uporabljajo naslednji kalkulativni elementi:
— opravljena enota storitve.
— opravljanje dejavnosti, kjer programa ni mogoče
oblikovati po enoti storitve,
— tehnični in delovni normativi,
— elementi cene.
Enote storitev ter tehnične in delovne normative spre jema skupščina KSS, elemente cene določa ta sporazum.
Organizacije združenega dela s področja kulture in drugi izvajalca bodo svoje programe oblikovali tako. da bodo prikazali enote storitev tetr delovne in tehnične normative, na podlagi katerih je bila oblikovana cena storitev.
; 3. člen
Udeleženci smo sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve priznavajo naslednje sestavine cene:
h) materialni stroški po cenah 31. decembra preteklega leta, ugotovljenih bodisi po posameznih vrstah materialnih stroškov bodisi po povprečnih materialnih stroških.
b) delež za amortizacijo v višini minimalne zakonske stopnje, veljavne na dan sklenitve pogodbe,
c) dohodek:
cl — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi delovnih normativov, kot jih je sprejela skupščina KSS; pri izračunu se uporabljajo merila samoupravnih sporazumov za dejavnosti, družbeni dogovori o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ta zakonska določila, pri čemer se upošteva tudi razmerje do poprečnega mesečnega OD na PND v gospodarstvu v preteklem letu,
c2 — sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka TOZD na podlagi zakona in samoupravnih sporazumov,
c3 — sredstva za obvezno rezervo v skladu z zakonom.
KSS bo kot sopodpisnica samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev v kulturnih dejavnostih zagotavljala ustreznejše vrednotenje dela umetnikov in njihove umetniške ustvarjalnosti.
4. ölen
Dogovorjeni program dejavnosti se izvaja na osnova pogodb, ki jih sklepajo kulturne skupnosti s posameznimi kulturnimi organizacijami oziroma izvajalci.
Pri deležu, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela preko kulturnih skupnosti, se upošteva tudi dogovorno načrtovani dohodek, ki ga izvajalec doseže pri realizaciji, dogovorjenega programa iz prispevka neposrednega uporabnika pri posamezni storitvi oziroma tudi s sredstvi drugih udeležencev v menjavi dela.
Pogodbe so tipske, po obrazcu, ki ga določa skupščina KSS.
Pogodbe se sklenejo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto.
5. ölen
Če se povečajo materialni stroški izvajalca med izvajanjem pogodbe zaradi naraščanja cen, bo izvajalec najprej analiziral možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska. ,:.
Če pa izvajalec dokaže, da racionalizacija na mogoča brez škode za izvedbo nalog, določenih po pogodbi, bodo kulturne skupnosti ustrezno spremenile pogodbo z issvfli-jaloem.
6. ölen
Izvajalci se zavezujejo, da bodo tudi prt sklepanju pogodb v neposredni svobodni menjavi dela uporabljali enaka načela za oblikovanje cen, kakor jih določa ta sporazum, lahko pa upoštevajo druge normative, če se tako sporazumejo z uporabniki.
Pogodbe v neposredni svobodni menjavi dela ne smejo ovirati izvajanja nalog, dogovorjenih v pogodbi s kulturnimi skupnostmi
III. Programiranje   kulturne   dejavnosti za obdobj»
7. člen
Kulturna dejavnost v obdobju 1976—1980 je opredeljV na po naslednjih programih:
1. kultajrni program, ki ga uresničujejo temeljne in druge organizacije združenega dela same ali v neposredni svobodni menjavi dela z izvajalci; OZD bodo oblikovale lastne kulturne razvojne načrte ta v sodelovanju s krajevno skupnostjo skrbele za kulturno življenje svojih delavcev in zagotavljale sredstva za njihove kulturne potrebe ter prispevale k ustvarjanju boljših pogojev za kulturno življenje in delo.
2. Program občinskih, mestne in regionalne kulturne skupnosti, ki se uresničujejo na ravni občine, mesta Ljubljane in obalne regije.
3. Program skupnih nalog, ki se uresničujejo v okvirni \K8Sv i...... "• ''■■'■'   "■ ■■>*' ■•■
Zaradi potreb Združenega dela in nujnega napredka knjižničarstva ta založništva, gledališke dejavnosti ta varstva kulturne dediščine bodo člani kulturnih skupnosti te dejavnosti prednostno pospeševali ta jim posvečali posebno pozornost.
IV. Program kulturne skupnosti v občini Kamnik
8. ölen
I. Dejavnost
1. a) Knjižničarstvo ta založništvo
— dejavnost knjižnic
— nakup knjig
B) Varstvo kulturne dediščine
a) muzejska dejavnost
— dejavnost OZD s tega področja
— akcije -
b) arhivska dejavuust
— dejavnost in sofinanciranje arhiva
— dejavnost in sofinanciranje zavoda za spooiehiskb varstvo
— akcije (razstave, predavanja)
c) spomeniško varstvo
— akcije (posegi na spa-nenikih)
d) likovno galerijsko področje
•— nepoklicna dejavnost (likovne skupine, razstave)
C) Gledališko, glasbeno in plesno-baletno področje
a) gledališka dejavnost
— organiziranje abonmajev, gostovanj
— nepoklicna dejavnost (amaterske skupine)
b) glasbena ta plesno-baletna dejavnost
— organiziranje abonmajev (gostovanj)
— nepoklicna dejavnost (pevski zbori, simfonični orkester, pihalni orkester, folklorna skupina)
2. Vzdrževanje in najemnina kuliturnih prostorov V. Program Kulturne skupnosti Slovenije
9. člen
I. Dejavnost ,. .
1. KSS bo v skupnem programu sodelovala pri zagotavljanju kulturne dejavnosti na posameznih področjih in pospeševala predvsem:
a) na založniškem in knjižničarskem področju
— izhajanje izvirnih leposlovnih in družboslovnih dei. likovnih in glasbenih publikacij ter revialnega tiska,
— prevode pomembnih umetniških del iz jezikov narodov ta narodnosti v SFRJ ta prevode iz slovenščine v tuje jezike,
— odkup pomembne literature iz dogovorjenega založniškega programa,
— druge akcije za razvoj založništva ta knjižničarstva.
b) na gledališkem, glasbenem In plesno balet nem področju
— rast domače ustvarjalnosti,
— nadaljnje širjenje gledališke, glasbene ta plesno-ba-letne vzgoje, zlasti med mladimi,
— dostopnost gledališke, glasbene ta pJesnoJbaietne dejavnosti delovnim ljudem in občanom,
— s polovičnim deležem bo zagotavljala dogovorjeni program OZD s tega področja
(seznam OZD je v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma).
c) na področju varstva kulturne  dediščine (nuiaeji,
arhivi, spomeniško varstvo)
— temeljne razstave,
— odkup muzejskih predmetov,
— varstvene posege na posameznih kulturnih spomie-nikilh in spomeniškim ofoniočjih, uvrščenih v I. kategorijo,
— z deležem od ene tretjine1 do ene polovice bo zagotavljala dogovorjen program OZD s tega področja
(seznam OZD je v prilogi, ki je sestavni del tega eporaeuma).
č) na likovno-galerijskem področju
— temeljne in retrospektivne razstave,
— odkup likovnih del,
— z deležem ene tretjine do polovice bo zagotavljala dogovorjeni program OZD s tega področja
(seznam OZD je v prilogi, ki je1 sestavni del tega sporazuma).
d) na področju kinematografije
— proizvodnjo celovečernih in kratkih filmov,
— filmsko vzgojo,
— s polovičnim deležem bo sodelovala pri zagotavljanju dogovorjenega programa Kinoteke.
Na teh področjih bo KSS podpirala tudi tiste akcije, ki imajo poseben namen za razvoj posameznih dejavnosti m za kulturni razvoj Slovenije.
2. Razvoj kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnostne skupnosti bo zagotavljala tako, da bo pospeševala dejavnost kulturno prosvetnih organizacij, gledališka in glasbena gostovanja, likovne razstave ter knjižnično (odkup knjig v materinem jeziku.) in založniško dejavnost, Se posebej izdaje izvirnih del ustvarjalcev obeh narodnosti.
3. Pospeševala in spodbujala bo kulturno dejavnost in kulturno življenje Slovencev, ki živijo zunaj Socialistične republike Slovenije; pri tem bo zlasti podpirala kulturna gostovanja in nakup knjig.
4. Na področju stikov z drugimi narodi in narodnostmi v SFRJ bo prednostno pospeševala prireditve skupnega pomena (v skladu s posebnim sporazumom), izmenjavo gostovanj, razstav, skupno dogovorjeno založniško in filmi-eko proizvodnjo ter drugo, pomembno za medsebojno Bbliiževanje kultur narodov in narodnosti Jugoslavije.
5. Na področju stikov s tujino bo pospeševala med-pebojmo izmenjavo najpomembnejših stvaritev, gostovanja, razstave, izmenjavo 'kulturnih delavcev in drugo; prednost bo imelo tisto, kar bo dogovorjeno v meddržavnih programih kulturnega sodelovanja in drugih dogovorih. Zlasti bo pospeševala kulturno sodelovanje s sosednjimi in neuvrščenimi deželami.
6. V okviru bolj načrtovane kadrovske politike bo zagotavljala raznovrstne štipendije in spodbujala ustvarjalne napore v kulturi z nagradami, natečaji in odkupi. Zavzemala se bo za bolje organizirano in bolj s potrebami usklajeno izotaražeivanje kulturnih delavcev in pri tem tudi za izobraževanje novih vrst delavcev, kot so kulturni organizatorji in animaitorji.
7. Pospeševala bo delo republiških kulturnih društev, njihove društvene akcije, pomembne za razvoj posameznih kulturnih dejavnosti ter delovna srečanja in posvete umetnikov ter drugih kulturnih delavcev.
8. Pospeševala bo raziskovalno dejavnost v kulturi, zagotavljala opravljanje strokovnih in drugih nalog pri razvoju ikultumih skupnosti.
9. Prispevala bo k obogatitvi kulturnih programov radia In televizije, tako da bo pospeševala sodelovanje RTV z gledališkimi, glasbenimi in drugimi kulturnimi organizacijami v Sloveniji, skupno filmsko produkcijo RTV in Viba filma in izbrano proizvodnjo kaset in gramofonskih plošč.
ii. Solidarnostna pomoč
10. Na manj razvitih območjih, kakor so opredeljena v Zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SRS, v odloku o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji in v Družbenem dogovoru o pospeševanju skladnejšega razvoja v SRS v obdobju 1976—1980, bo vzpodbujala in pospeševala kulturno dejavnost, tako,
— da bo prispevala k vzdrževanju arhivov, zavodov za spomeniško varstvo in muzejev ter pri vzdrževanju in varstvu kulturnih spomenikov,
— da bo prispevala h kulturnim gostovanjem,
— da bo pomagala pri razvoju knjižničarstva in pri vzgoji kadrov za delo v kulturi.
Merila za dodeljevanje pomoči in za kategorizacijo manj razvitih občin sprejema skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. Solidarnostne pomoči so lahko izjemoma deležne tudi tiste občine, pri katerih pride do izjemno neugodnih gospodarskih gibanj.
III. Naložbe
11. Pospeševala bo gradnjo prostorov za kulturne prireditve) in drugih stavb za kulturno dejavnost z dogovorjenimi deleži po dogovorjenih merilih in po dogovorjenem prednostnem redu, kot jih bo sprejela skupščina Kulturne skupnosti Slovenije.
Pri tem bo prednostno pospeševala kulturne gradnje, ki so pomembne za nacionalni kulturni razvoj in gradnje v občinskih središčih in glavnem mestu SR Slovenije.
Prispevala bo tudi sredstva za obnovo in posodobitev prostorov za kulturne potrebe ter za nakup sodobnejše opreme.
Vsako leto bo skupščina Kulturne skupnosti Slovenije posebej obravnavala izvrševanje načrtovanega programa in po potrebi spreminjala dinamiko gradenj in temu ustrezno vrstni red, delež in zneske.
Seznam novogradenj je v prilogi, ki je sestavni del tega sporarzuma.
IV. Nove naloge
12. V primeru, da se prenesejo na kulturne skupnosti nove naloge s .posebnimi dogovori oziroma, da se prenesejo nanje obveznosti iz drugih virov financiranja, se pri vsakoletnem sprejemanju programa prikazujejo posebej in posebej predvidijo sredstva za njihovo uresničevanje.
Kulturna skupnost Slovenije prevzema naslednje nove naloge in obveemosti:
— kulturne stike s tujino, kar je bilo doslej v pristojnosti federacije,
— dejavnosti društev: ZKOS, Glasbena mladina Slovenije,
— priprava enciklopedije Slovenije in druge izdaje errciklopedaje Jugoslavije (skupaj z drugimi zainteresiranimi).
V. Vrednost programa
10. člen
Skupščine kulturnih skupnosti vsako leto z letnimi plani opredeljujejo obseg programa in nalog v tekočem letu.
11. člen
Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru kulturne skupnosti občine Kamnik znaša vrednost programa skulturne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1976—1980 iz 8. člena tega sporazuma 15.63 din.
Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru KSS znaša vrednost programa Kulturne .skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 iz 9. člena — 1.423,0 milijonov din.
Skupščine kulturnih skupnosti bodo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bodo sprejemale letne programe za naslednje leto, valorizirale zneske v programu za naslednje leto v skladu z rastjo cen, oziroma stališči in sklepi stoupščiine SRS.
Za program kulturne skupnosti občine Kamnik in Kulturne skupnosti Slovenije iz 8. in 9. člena tega sporazuma podpisniki zdruzeujejo sredstva po enotni prispevni stopnji.
VI. Pregled sredstev za izvedbo programa iz 8. in 9
člena
Tabela 1 — Program kulturne skupnosti Kamnik in KSS
	1976	1977	1978	1979	1980	1976-80
Skupni program	5.898	6.575	7.073	7.766	8.912	36.224
Od tega KSK	2.773	2.934	3.104	3.284	3.474	15.569
Po dejavnostih:						
1. Knjižničarstvo in						
založništvo	580	600	640	680	720	3.220
2. Varstvo kulturne						
dediščine	1.126	1.150	1.200	1.280	1.354	6.109
3. Gledališka dejavnost	316	300	300	304	330	1.550
4. Glasbena in plesno-						
baletna dejavnost	5412	650	674	7110	760	3.326
5. Vdrž. in najemnina						
kulturnega prostora	60	84	140	160	1<70	614
7. Delo organov in						
strokovne službe KIS	150	150	150	160	150	760
Tabela 2 — Program kulturne skupnosti Slovenije (v mio din)						
	1976	1977	1978	1979	1980	1976-80
I. Dejavnost	186,1	213,4	225,7	239,2	253,1	1.117,5
II. Soldiar. pomoč	8,8	93	9,9	10,5	11,5	49,6
III. Naložbe	17,1	23,0	33,8	57,0	111,1	242,0
IV. Nove naloge		33	3,5	3,6	3,8	13,9
Skupaj	212,0	248,7	272,9	310,3	379,1	1.423,0
(Razčlenitev sredstev po posameznih kulturnih dejamostih je prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del tega sporazuma)
VII. Nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti
12. člen
Člani kulturnih skupnosti se zavezujejo, da bodo v skladu z zakonom o združenem delu pospeševali nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti tako, da bodo oblikovali temeljne skupnosti in enote za posamezno kulturno področje oziroma območje in še bolj uveljavili vlogo kulturnih skupnosti kot prostora, kjer se uporabniki in izvajalci medsebojno dogovarjajo o kulturnih potrebah in interesih in o njihove uresničevanju skozi svobodno menjavo dela.
Hkrati s tem bodo člani kulturnih skupnosti izpopolnjevali medsebojne odnose pri programiranju in financiranju kulturnih dejavnosti in pospešili izdelavo potrebnih standardov in normativov, ki bodo podlaga za oblikovanje svobodne menjave dela in za načrtovanje kulturnega razvoja.
VIII. Tekoče izvajanje sporazuma
13. člen
Podpisniki zavezujejo kulturne skupnosti, da bodo pri uresničevanju programa upoštevale merila in določila tega sporazuma in zagotavljale dogovorjene deleže v okviru svobodne menjave dela.
14. ölen
Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenimi programi bodo opravljali odbori za samoupravni nadzor.
15. člen
Skupščine kulturnih skupnosti morajo oh zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, tudi glede na dosežen obseg in kakovost navedenih programov.
Če se pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščin, ki temeljijo na tem sporazumu, ter če skupščine kulturnih skupnosti tega ne morejo popraviti v okviru svojih pristojnosti, morajo o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in skupščine pristojnih družbenopolitičnih Skupnosti.
šteje se, da se programi ne izvaja v bistvenih točkah,
če:
— se ne Izvaja v predvidenem obsegu in kvaliteti,
— če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več kakor 5 odstotkov,
— če so bistveno kršena določila izvajalskih pogodb glede kakovosti storitev ali dostopnosti storitev občanom.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščine kulturnih skupnosti predlagajo spremembo samoupravnega sporazumna ali pa predlagajo skupščini pristojnih družbenopolitičnih skupnosti ustrezne ukrepe.
16. člen
Obveznost zavezancev glede plačevanja prispevkov za > tekoče leto preneha, ko je izpolnjen letni program v predvidenem obsegu in kvaliteti in ko je dosežen planirani letni priliv sredstev kulturnih skupnosti.
Presežki in primanjkljaji iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom kulturnih skupnosti, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto.
17. člen
1. Sredsiva aa izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu znašajo (v 000.000 din):
	1976 1977	1978	1979	1980	1976-80
Plan (cene 1975):					
Enotni program	—	272,9			
Skupni program	— 248,7		310,3	379,1	1.423,0
Dopolnilni program	— ........				
Skupaj Od tega:
— za solidarnost
— iz solidarnosti 2. Izvedba plana
(v tekočih cenah); Enotni program Skupni program Dopolnilni program
431,8
— 292,8
Skupaj Od tega:
— za solidarnost
— iz solidarnosti
443,5
3. Obseg združevanja sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole:
Dogovorjeni program za leto 1977 Manj realizirana sredstva v obdobju od 1.1. 1977 do 31. 6. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS) ■ Manj znesek presežka iz leta 1976 oziroma
Plus anesek primanjkljaja iz leta 1976
292.800.000 din
—129.521.100 din — 5.500.189 din
+     365.728 din
Ostane za združevanje v obdobju od 1.7.1977 do 31.12.1977
158.144.439 din
Znesek iz 5. točke prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke po stopnii 0,53 odstotka od 29.980.500.000 (osnove) din.
Priloga 1 — PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1976—1980 (v 000.000 din):
	1976	Indeks	1977	Indeks	1978	Indeks	1979	Indeks	1980	Indeks	Skupaj
1. a) Založništvo in											
knjižničarstvo	21,5	100	26,9	125,0	28,5	106,0	30,2	106,0	32,0	106,0	139,1
b) Gledališča, glasbena in											
plesno,baletna dejavnost	57,8	100	67,4	116,6	71,4	105,9	753	103,9	80,1	1053	352,3
c) Varstvo kult. dediščine in											
likov .-galerij, dejavnost	24,8	100	32,4	131,0	34,3	106,0	36,4	106,0	38,6	106,0	166,5
d) Kinematografija	17,7	100	18,8	1065	19,8	105,2	20,8	105,2	21,9	105,2	99,0
2. Italijanska in madžarska											11,7
narodnostna skupnost	2,1	100	2,2	105,8	2,3	105,8	2,5	105,8	2,6	105,8	
3. Slovenci zunaj meja SRS	2,9	100	3,0	105,8	3,2	105,8	3,4	105,8	33	106,8	16,1
4. Stiki z narodi SFRJ	2,3	100	2,4	105,8	2,5	105,8	2,7	1053	2,9	105,8	12,8
5. Stiki s tujino	6,3	100	7,2	105,8	7,6	105,8	8,1	105,8	83	105,8	385
6. štipendije	3,1	MX)	3,3	105,8	3,4	105,8	3,6	105,8	3,9	105,8	17,3
7. Delovanje društev	2,4	100	2,5	105,8	2,7	105,8	2,9	105,8	33	105,8	13,5
8. Raziskovalna dejavnost.,											
delovanje organov KSS in											39,2
strokovna služba	7,0	100	7,4	105,8	7,8	105,8	8,3	105,8	8,7	105,8	
9. RTV	37,7	100	39,9	105,8	425	105,8	44,7	105,8	47,3	105,8	2113
— Kulturne dej. skupaj	186,1	100	213,4	115,0	225,7	1053	239,2	105,9	253,1	105,8	1.1173
10. Pomoč manj razvitim	8,8	100	9,3	106,0	9,9	106,0	10,5	106,0	11,1	106,0	49,6
11. Naložbe	17,1	100	23,0	135,0	33,8	147 3	57,0	1693	111,1	195,0	242,0
od tega:											52,6
a) obnove prostorov	12,6	100	9,1	72^1	9,7	105^	10,3	1053	10,9	105,8	
b) novogradnje	4,5	100	13,9	309,0	24,1	173,0	46,7	194,0	1005	214,6	189,4
12. Nove naloge	' —	—	3,0	100,0	3,5	116,7	3,6	103,9	3,8	105,6	133^
— Celotni program									379,1	122,4	
(1.—12.) skupaj	212,0	100	248,7	117,3	272,9	109,7	3103	113,7			1.423,0
SKupaa poprečna prispevna stopnja za izvedbo progra aia v letu 1977, ovrednotenega v tekočih cenah, pa znaša 0,54 odstotka od osnove din 54.510.000.000
Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za lete 1978 in naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom.
EX. Končne določb«
18. dleti
Spore v zvezi z izvajanjem cega sporazuma bodo podpisniki reševali pri pristojnem sodišču združenega dela.
19. člen
Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki Jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Sporazum se objavi v uradnem glasilu, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina kulturne skupnosti s posebnim sklepom.
Sporazum postane veljaven naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. ,
Kamnik: '
" Podpisniki-
OBRAZLOŽITEV
Predloženi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov .kulturnih skupnosti uveljavlja načelo; da je • kultura neločljiva sestavina življenja in dela delovnih ljudi in opredeljuje način uresničevanja njihovih potreb in inte resov na podlagi svobodne menjave dela v obdobju 1976— 1980. Zato predstavlja celoto vseh programov, ki se bodo oblikovali in uresničevali v organizacijah združenega dola, krajevnih skupnostih, občinah, regijah in republiki in v tem smislu tudi povezuje vse udeležence sporazumevanja hkrati pa uveljavlja tudi enotno metodologijo. Konkretno opredeljuje program skupnih nalog, z vključitvijo programov občinskih kulturnih skupnosti ter programov organi-, zacij združenega dela in krajevnih skupnosti pa bo orno gočeno. da bodo delavci dobili celovit pregled tako nad programi/kakor tudi sredstvi, ki so potrebna za njihovo uresničevanje in se na podlagi tega tudi odločalo
Pri izdelavi predloga sporazume je bilo upoštevano načelo, da se deli v ■ dva dela. Prvi del predstavlja leti 1976 in 1977, drugi del pa obdobje 1978—1980 in je zato v 12. členu predvidena možnost spreminjanja razmerij med posameznimi programi, hkrati pa je s tem upoštevano tudi ustanavljanje posebnih kulturnih skupnosti in s tem uveljavitev drugih oblik uresničevanja programa Hkrati z le*-* ■ torn 1978 bi se naj programi kulturnih skupnosti oblikovali po enotah storitev, kot bodo določene s posebnim aktom. Dosedanje delo v zvezi z oblikovanjem enot stori tev, delovnih in tehničnih normativov je bilo obsežno, vendar ni dokončano. Vzrok je v tem, ker se v dosedanji praksi niso uporabljale enote storitev ln to velja sko raj za vsa področja, razen založništva in filmske proizvodnje, razen tega pa se področja po vrstah storitev med seboj tako razlikujejo, da izkušenj enega področja ni možno prenašati na druga področja, Zato Izdelava kompleksnih predlogov za enote storitev in njihove cene ostaja kot naloga, ki jo bo treba opraviti, v kar pa se bodo morale organizacije združenega dela s področja kulture aktivno vključiti.
O oblikovanju cen storitev na kulturnem področju je večkrat razpravljal izvršni odbor KSS in sprejel napotke za delo strokovne službe KSS. Strokovna služba KSS je pobudnik in koordinator aktivnosti na tem področju in sodeluje s posameznimi organizacijami združenega dela s kulturnega področja, njihovimi poslovnimi skupnostmi in posameznimi strokovnimi sodelavci. Predvidevamo, da borno do konca leta pripravili potrebne elemente za oblikovanje cen storitev ter jih predložili skupščini KSS. v sprejem. Kot prvo fazo oblikovanja cen storitev dajemo v javno razpravo preko skupščine KSS predlog enot, storitev ha področju kulture. ...
Izhajajoč iz načela o enakem družbenoekonomskem položaju delavcev predlog sporazuma predvideva, da se z letom 1977 uveljavi načelo, da so osebni dohodki delavcev s področja kulture, preračunani na pogojno nekvalificiranega delavca enaki kot so doseženi v preteklem letu v gospo- | darsbvu. Razen tega sporazum predvideva ureditev ustreznega vrednotenja in nagrajevanja ustvarjalnega dela umetnikov (3. člen, zadnji odstavek) ter da se pri vrednotenju uresničevanja upošteva tudi kakovost storitev (15. člen, Prvi odstavek).    '; ' "' '■■
Tako opredeljeno vrednotenje umetniškega dela ta Ustvarjalnosti je tudi skladno z zahtevo Odbora za družbene dejavnosti pri IS Skupščine SRS, ki jo cttiramo: ;
»v samoupravnem sporazumu naj se posebej zagotovi Ustrezno nagrajevanje gledaliških umetnikov in pisateljev. Primerno nagrajevanju znanstvenih delavcev in , univerzitetnih profesorjev« (Poročilo k predlogom samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti, 13. 4. 1877*.
Program skupnih nalog je opredeljen v 9. členu in obsega naloge, kot so' bile opredeljene s programom za leto 1976. Poleg te£a je':'
razširjen seznam kulturnih OZD, ki jih sofinancira
KS.-
o Paviljon1 di"h, Novaka, Murska Sobota, Kmideležba KSS z 1/3
b) Obalne galerije Piran, soudeležba KSS al/3
c) Pilonova galerija, Ajdovščina, soudeležba z 1/3
2. povečana soudeležba KSS pri softaoncirariju muze-tev ta galerij ha 1/3 tam, kjer je bila soudeležba KSS poslej manjša (npr. 1/5 ali 1/4).
. Tako imenovane dejavnosti Širšega pomena, ki so bile v letu 1976 financirane preko vzajemnosti, so v predlogu sporazuma sestavina skupnega programa, hkrati pa 13. 'Sen zavezuje; udJeteženee, da bodo spoštovali dogovorjena ttieriia in določila ter S tem zagotavljali ustrezne deleže, je bilo v letu 1.976 poseben problem, a posledica tega težak položaj v zvezi z osebnimi dohodki in tudi redno dejavnostjo. -
Solidarnost, opredeljena v 10. tQčki 9., člena, temelji) na načelu, da velja za tista območja/ki si glede na gospodarsko razvitost ne morejo zagotoviti ustreznega standarda in za katere velja obveznost tudi na drugih področjih solidarnega pospeševanja njihovega razvoja. V sporazumu so za to predvidena tudi sredstva, ki se bodo razdeljevala na podlagi posebnih meril, ki jih dajemo preko skupščine KSS v javno razpravo.
Naložbe na področju kulture so poseben problem, ki zahteva skrbno presojo. Znano je dejstvo, da v več kot dveh desetletjih, praktično po končani akciji graditve zadružnih domov, na področju kulture ni bilo pomembnejših vlaganj, tako da so stavbe, v katerih se odvija dejavnost v zelo slabem stanju in razpadanju. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da v preteklosti (in tudi še sedaj) za vzdrževanje nismo zagotavljali dovolj sredstev skozi amortizacijo, ki je bila včasih tudi samo v višini 50 odstotkov mmimalne zakonske stopnje in se pri temi omejevala samo na opremo in ni upoštevala stavb. V letu 1976 se je začela na področju kulture večja investicijska aktivnost, kar je 1 upoštevano tudi v samoupravnem sporazumu Program predvideva, da bi se v tem obdobju zgradili ne kateri novi objekti, razen tega pa pospešilo urejevanje in posodabljanje že obstoječih objektov. Sredstva za naložbe so planirana na podlagi predlogov občinskih kulturnih sku nosto ta v skladu z merili, sprejetimi na skupščini KSS z 2..7. 1976., 4    .      trt . ■•■ .
Poleg tega je spremenjena dinamika novogradenj glede na predlog samoupravnega sporazuma z 14. 4. 1977. Ker v letu 1977 ni možnosti za začetek novogradenj v načrtovani višini, razen, ;tega pa bi ta sredstva že v letošnjem letu težko zbrali, se dinamika vključevanja novogradenj prenese na konce srednjeročnega obdobja.
V prilogi 3 je prikazan seznam novogradenj v obdobju 1976—1980. Seznam obnov in posodobitev prostorov ni sestavni del tega sporazuma, ampak je posebej, predložen spisek vlog občinskih kulturnih skupnosti. Te vloge še niso v zadostni meri obrazložene oziroma okvantificirane, poleg tega. bodo. nove vloge, še prihajale vsako leto, zato je pKv gram obnov in posodobitev prostorov zadeva vsakoletne odločitve v skupščini KSS.
Posebej opozarjamo na določila v tretjem odstavku točke H, 61. 9, o sprotnem vsakoletnem preverjanju ta obravnavanju načrtovanega programa novogradenj, ki je razumljivo spričo ponekod pomanjkljivih podatkov, obrazložitev, dokumentacij ipd.
Udeleženci sporazuma se bodo morali izreči tudi o novih nalogah, ki Se prenašajo na kulturne skupnosti to so odraz celotnega razvoja Pri tem gre za dejavnosti, za katere so se zagotavljala sredstva v proračunih družbenopolitičnih skupnosti aH posebne programe, ki zahtevajo'večja sredstva. Za prevzemanje takšnih nalog je predviden tudi ustrezen postopek. ■ '• ■■' . ■
Podrobna kvantifikacija novih nalog (v OOOdin):
	1977	1978	1979	1980	1977-80
Kulturni stiki s tujino;,	ism .	1.156	1.223 .	1.294	4.765
Dejavnost ZKOŠ in					
Glasb. mlad. Slovenije	1.340	1.418	1.501	1588	5.847
Enciklopedija Slovenije	312,5	3123	312,5	312,5	1.250
Enciklopedija Jugoslavije 320		590	590	590	2.090
	3.064,5	3.476,5	3.6263	3.784,5	13.952
Metodologija za izračun sredstev za program Kulturne skupnosti Slovenije, za obdobje 1976—1980 je naslednja:
— izhodišča za Izračun planiranih sredstev za obdobje 1976—1980 so sredstva, dogovorjena z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976 (z dne 3. 3. 1976) izračunana po merilih tega sporazuma, ter valorizirana po stopnji 2,77 oz. 2,16, ta preračunana v cene leta 1975, to je zmanjšana za 6,5 odstotka
— sredstva za prioritetne dejavnosti (po družbenem planu — založniška ta knjižničarska dejavnost, gledališka dejavnost ta varstvo kulturne dediščine) rastejo v obdobju 1976—1980 skladno z rastjo družbenega proizvoda 6,0 odstotka, druge dejavnosti s 5,2 odstotka, poprečna rast sredstev za kulturo je 6,8 odstotka (5,824 odstotka).
Pojasnilo k novemu 17. členu
1. Sredstva so prikazana v višini din 225.379.000 (zaokroženo 225,4) kot so OKS dejansko izvršile valorizacijo sredstev, ki so jih združevale pri KSS. (Celotni znesek bi sicer moral glasiti 225,744.700.) , •
2. Znesek dm 129.512.100 — je izračunan na naslednji način: Po oceni zavoda za družbeno planiranje SRS bodo bruto osebni dohodki v SRS 1977 znašali 54,510.000.000 din, pri čemer bo v prvem polletju 1977 realizirano 45 odstotkov tega znpska ali din 34,529.500.
Na ta znesek apliciramo sedanjo prispevno stopnjo (za KSS), veljavno na dan 31. 12. 1976, ki, znaša 0,58 ta dobimo znesek 142..271.100.
Toliko bi znašali ocenjeni izvirni dohodki iz prispevkov od OD v prvem polletju 1977. Ker pa je KSS pp sklepu izvršnega odbora KSS z dne 1. 4. 1977 del teh sredstev že vrnila občinam in jih bo vračala še za obdobje april-junij 1977 je,<znesek,, 142571.100 ustrezno zmanjšan za din 12.750.000:
-Sklep izvršnega odbora KSS 1. 4. 1977 6,130.500 din 'Vračila občinam IV.—VI. 1977 '   6,130500 din
OKS Nova Gorica — Idrija, pri katerih so bili upoštevani presežki iz 1976, pa |jih ni, ker so^bili sproščeni ta
uporabljeni za 'potresno škodo 489.000 din
Skupaj <>    : 12.750.000 din
3. Znesek din 365.728 predstavlja razliko med
— cjetotnimi združenimi sredstvi 1976      225,379.000 din
— valorizirano vrednostjo programa 1976 225,744,728 da
primanjkljaj ''        '' 365.728 din
Potrebno prispevno1 stopnjo za 2. polletje 1977 izračunano takoj da znesek, ki je ostal za združevanje v tem obdobju, delimo s prispevno osnovo za to obdobje (148.044.600 : 29,980.500.000 - 0,49380297, ali jsaokroženo = 0,49). ,'.',      . i.
TELESNA KULTURA
PREDLOG
Delovni ljudje v temeljnih ta drugih organizacijah združenega dela, samc^ravnih interesnih skupnosti, občani v krajevnih skupnostih ta občani, ki združujejo delo ter sredstva in ki uresničujejo osebne in druge interese v telesno-kuiturni skupnosti, sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana telesnokullturne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1976-1980
I. VSEBINSKE USMERITVE, NALOGE IN CILJI
1. člen
Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom sprejemajo temeljne usmeritve, cilje ta naloge ter globalne, finančne vire, kj bodo osnova za oblikovanje srednjeročnega plana razvoja telesnokulturne dejavnosti ta družbenega plana občine Kamnik to SR Slovenije.
. V telesni kulturi bomo po. načelih vzajemnosti ta solidarnosti uresničevali zlasti naslednje cilje:
— izboljševali zdravstveno stanje ter duševne in telesne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva
— izboljševali delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva
— izboljševali kulturo ta aktivno uporabo prostega časa
— vzgajali delovne ljudi ta občane v duhu tovarištva, patriotizma, bratstva ta enotnosti, bradfoij NOB ter aktivnega sožitja med narodi
' — izenačevali možnosti za' množično te>.snokulturrk> udejStvovanje delovnih ljudi in občanov
— omogočali doseganje vrhunskih rezultatov v sporazumno določenih panogah.
Z uresničevanjem teh ciljev bomo prispevali k oblikovanju svobodne ustvarjalne, sociaHstičhe osebnosti ter k bogatejšemu in pestrejšemu življenju delovnih ljudi in občanov.
2. člen
Podpisniki bomo v tetesnokulturni skupnosti Kamn*... zagotavljali sredstva za solidarnostni program, za globalno dogovorjeni republiški program, ki ga bodo TKS oblikovale ta izvajale v TKS SR Slovenije ter za delo republiških zvez, ki bodo financirane na podlagi njihovih dogovorjenih in vsklajenih programov. ...
./.'-v..*.:.-      : »..,'.   . S. Stati   > --' -      ' ......
Temeljna usmeritev razvoja telesnokulturne dejavnosti v srednjeročnem obdobju je množičnost. Do konca leta 1980- bomo težili, da v, redno telesnobuifturno dejavnost vključimo 30 odstotkov, v občasne aktivnosti pa še nadalj nih 10 odstotkov prebivalstva vseh starostnih, socialnih in zdravstvenih kategorij.
Vsebina množične telesnokulturne dejavnosti temelji ni konceptu množičnosti, ki je bil leta 1976 dogovorjen v TKS SRS ter bo obsegal tetesnokulturni minimum, športno znač ko, množične akcije, športno rekreacijsko dejavnost delov cev ter športno rekreacijski sistem.
4. člen
Uresničevan bo dogovor o prioritetnih športnih panogah ta posameznikih, sprememba športno tekmovalnih sistemov ln izvajan družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov — amaterjev.
II. URESNIČEVANJE  USMERITEV,  NALOG IN CILJEV
5. ftleol
Osnova za redno dejavnost so redno vzdTževani ta uporabni objekti. Pri obnovi ta vlaganju v objekte bo dana prednost objektom za potrebe množičnega športa, ob šolah, in objektom, ki bodo služili dogovorjenim prioritetnim športnim panogam..
... , i.
6. člen
Do konca srednjeročnega obdobja bo TKS Kamnik za potrebe telesnokulturnih organizacij, krajevnih skupnostih in organizacij združenega dela izšolala ta vključila v telesno-kulturno dejavnost okrog 150 strokovnih kadrov vseh .profilov. . V tem številu niso zajeti strokovni kadri za. redno telesnokuiturno dejavnost v,vzgojno izobraževalnem sistemu.
'. '•.,;„■    - i.:.....■M.ii-iv-ftj-
7. člen
Za ftoanciianje dela organov ta strokovne službe TKfc' predvidevamo 5 odstotkov celotnih dohodkov.
8. člen
Telesnokiulturna skupnost občine se ho v skladu a okvirnimi dogovori oz. sporazumi, ki jih bo Sklenila TKS SRS z drugimi SIS na republiški ravni, sporazumela z ustreznimi občinskimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami o programih, razmejitvi ta načinu financiranja mejnih dejavnosti:
— z OIS o uporabi ta najemninah telesnokulturnih objektov, o programih to financiranju dejavnosti v S$D, o šolanju ta izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter o sofinanciranju vzgojno lasobraževalnih programov TKO <
— s skupnostjo otroškega varstva, o programih ta , financiranju telesnokulturne dejavnosti predšolskih otrok v VVZ ta izven njih — športna značka
— s skupnostjo za zdravstveno varstvo o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdravstvenega varstva vrhunskih športnikov in službi .športne med^ine    „,,,.,. ,..
— z raziskovalno skupnostjo o programiranju, in financiranju razdskovalne dejavnosti na področju telesne kulture ,
— s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja o obveznostih, ki izhajajo, te družbenega dogovora o statuisu vrhajnSkalh Športnikov — amaterjev ,
— s kulturno skupnostjo o programih in financiranju kulture in založniške dejavnosti
— z občinskim sindikalnim svetom o programih, organizaciji in financiranju športno rekreativne dejavnosti v OZD
— 7, občinsko zvezo DPM o programih in financiranju dejavnosti v okviru zveze
9. člen
Vrednost programa za srednjeročno obdobje bi po cenah iz leta 1975 po letih znašala: za leto 1977 din 2.226,000, za leto 1978 din 2.804.000, za leto 1979 din 3.003.000 in za 1980. leto 3.264.000 din, to je skupaj 13.301.100 din, kar bi pomenilo na podlagi ocene in dogovorjene rasti družbenega proizvoda v občini povprečno letno prispevno stopnjo iz bruto OD 0,27 odstotka do 0,31 odstotka. Letne stopnje prispevkov bomo podpisniki vsako leto vsklajevali v okviru družbenega dogovora o razporejanju dohodka občine Kamnik.
Skupščina telesno kulturne skupnosti bo vsako leto določala vrednost, obseg in dinamiko izvajanja nalog.
Če priliv dogovorjenih sredstev ni dosežen, se negativna razlika sredstev med predvidenim zneskom za tekoče leto in dejansko doseženim zneskom v tem letu prišteje k znesku za naslednjič leto.
V primeru, da je priliv prevelik, se presežena sredstva v tekočem letu vračunajo v znesek predviden za naslednje leto.
II. SPREMINJANJE URESNIČEVANJA VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV -
10. člen
Telesnokulturna skupnost bo spremljala uresničevanje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev srednjeročnega razvoja telesne kulture s kazalci in po enotni metodologiji, ki jo bodo izoblikovale in sprejele TKS občin v skupščini TKS SRS,
Kazalci bodo obsegali zlasti naslednje:
a) učinke telesnokulturne1 dejavnosti:
—- zajetost prebivalstva v rednih in občasnih športno-rekreacijskih dejavnostih
— zdravstveno stanje in psihofizične sposobnosti prebivalstva
— število šolanih in aktivnih strokovnih kadrov ter kvaliteta njihovega dela
— vzdrževanje in izkoriščenost telesnokulturnih objektov in površin
— dosežke na področju kvalitetnega športa
b) financiranje telesnokulturne dejavnosti po virih dohodka ter struktura izdatkov in sicer:
— viri dohodkov po skupinah:
1. prispevek iz OD za družbeni in zasebni sektor
2. dohodki od športne napovdei
3. lastni dohodki TKO od gospodarske dejavnosti občanov, ekonomske propagande ter dotacije drugih organizma i
4. sredstva TOZD za telesnokulturno dejavnost
5. samoprispevki občanov
6. sredstva drugih SIS za sofinanciranje mejnih področij telesno-kulturne dejavnosti
— struktura izdatkov po skupinah:
1. organiziranost telesne kulture
2. telesnokultuma dejavnost v VVZ in ŠŠD
3. športno rekreacijska dejavnost delovnih ljudi in občanov
4. prioritetni šport
5. šolanje in izpopolnjevanje strokovnih in organizacijskih kadrov
6. zdravstveno varstvo športnikov
7. znanstveno raziskovalno in strokovno delo
8. investicijsko in tekoče vzdrževanje
9. rezervna sredstva
IV.  SPREJEMANJE,  SPREMINJANJE  IN DOPOLNJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
1.1. člen
Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi predloga Izvršnega odbora skupščine,  skupščine  TKS  ali najmanj 10 podpisnic dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so i zato podani utemeljeni  razlogi in če tako sklenejo pod- ! pisniki.
12. člen
Telesnokultuma skupnost je vsako leto dolžna podpis- j nikom poročati o uresničevanju planskih usmeritev.
Poročilo oz. oceno uresničevanja planskih usmeritev da podpisnikom vsako leto tudi organ SK TKS.
13. člen
Podpisniki pooblaščajo TKS Kamnik, da v njihovem imenu sprejme sporazum o skupnih nalogah in njihovem financiranju v okviru TKS SR Slovenije. Te naloge so opredeljene v drugem členu tega sporazuma.
14. člen
če podpisniki ugotovijo, da se sprejete planske usmeritve in cilji ne izvajajo, oz. ne dosegajo, sprejmejo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih programov.
15. člen
Ta samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga podpiše 2/3 upravičenih udeležencev in ko bo ugotovi skupščina telesnokulturne skupnosti Kamnik.
SOCIALNO SKRBSTVO
KAMNIK, . ,
PODPISNIKI:
DODATEK K SAMOUPRAVNEMU  SPORAZUMU  /A SREDNJEROČNO OBDOBJE 1976—1980 (v 000 din):
	1976	1977	1978	1979	1980	1976-1980
1. Prispevek. TKS SR Slovenije	402	416	455	495	535	2.303
aneks o financiranju ZTKO SR Slovenije	72	80	89	98	109	448
Skupaj:	474	496	544	593	644	2.751
2. Za občinsko skupnost						
— obekti in naprave	400	400	480	510	600	2.390
— strokovni sodelavci in šolanje kadrov	230	250	280	290	300	1.350
— ZTKO — razvoj množičnosti	430	500	700	750	800	3.180
— ZTKO — razvoj vrhunskega športa	430	500	700	750	800	3.180
— obvezna rezerva in rezervni sklad	40	80	100	110	120	450
Skupaj:	1.530	1.730	2.260	2.410	2.620	10.550
Skupaj 1.+2.	2.004	2.226	2.804	3.003	3.264	13.301
PREDLOG
Na osnovi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ št. 6/76) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih (v nadaljnem besedilu: udeleženci) kot uporabniki ali izvajalci storitev v socialnem skrbstvu, ki uresničujejo svobodno menjavo dela v občinskih skupnostih socialnega skrbstva ali v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH TEMELJIH PLANA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI IN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980
1. člen      ' :
Udeležene: s tem samoupravnim sporazumom določajo cilje socialnega skrbstva, enotni program socialnega skrb stva ( v nadaljnjem besedilu: enotni program) po obsegu, vrsti in kakovosti socialnih storitev ter pravic, ki si ga v letih 1976—1980 zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v republiki.
Udeleženci nadalje opredeljujejo pogoje in postopek za združevanje sredstev ter izvajanje Solidarnostnih in drugih nalog skupnega pomena za vse prebivalstvo v Sloveniji, druge skupne usmeritve pri načrtovanju socialnega skrbstva ter občinski program socialnega skrbstva v tekočem srednjeročnem obdobju.
2. člen
Program socialnega skrbstva, za katerega se sporazumejo udeleženci s samoupravnim sporazumom, izhaja iz:
— interesov delavcev po dejavnosti socialnega skrbstva in dohodkovnih možnosti temeljnih organizacij združenega dela,
— nalog in ukrepov, ki jih določajo predpisa o družinskih razmerjih, zakon in drugi predpisi, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva,
— pričakovanega prispevka socialnega skrbstva k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela.
3. člen
Udeleženci sklenejo s tem samoupravnim sporazumom, da bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju vodile na področju socialnega skrbstva politiko, ki bo usklajena s splošnimi družbenimi potrebami in bo omogočila izboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike, za katere ne skrbijo starši ali katerih starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in življenje, otroke in mladostnike prizadete v telesnem in duševnem razvoju, odrasle invalidne osebe in osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji, osebe, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje ter druge osebe, ki so potrebne socialne pomoči.
V srednjeročnem obdobju bodo udeleženci sporazuma ter predvsem skupnosti natančneje opredelile in ocenile višino življenjskega minimuma glede na življenjske stroške posameznih kategorij prebivalstva s ciljem delnega zagotavljanja teh pomoči vsem upravičencem ter postopnega obvladovanja socialnih razlik.
Na ta način naj bi delavci v skupnostih socialnega skrbstva in drugi delavci, s katerimi vršijo neposredno svobodno menjavo dela v socialnem skrbstvu, v svoji preventivni vlogi in pri normalizaciji življenjskega in družinskega okolja delovnega človeka, prispevali odgovarjajoč delež k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, dvigu produktivnosti ter razvoju družbe.
S teni samoupravnim sporazumom se opredeljujejo le skupne, okvirne osnove in merila ter drugi pogoji, na podlagi katerih udeleženci ovrednotijo opravljeno družbeno potrebno delo delavcev na področju socialnega skrbstva, z namenom uresničevanja njihovega enakega družbenoekonomskega položaja z drugimi delavci v združenem delu.
POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJVE DELA NA PODROČJU DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
4. člen
Udeleženci so sporazumni, da se pri vrednotenju opravljenih nalog po programu osnovne dejavnosti, uporabljajo naslednji kalkulativni elementi:
— enoie storitev, ki jih določa ta sporazum, •
— enotni tehnični, delovni in potresni normativi, ki jil> sprejme skupščina skupnosti socialnega skrbstva,
— elementi cene, ki jih določa ta sporazum.
Pri tem so enotne storitve strokovnih delavcev v občinski skupnost' socialnega skrbstva naslednje:
— izdelala predlogov za družbeno denarne in materialne pomoči,
— urejanje očetovstva za otroke rojene izven zakonske zveze.
— urejanje preživninskih zahtev otrok in odraslih,
— izvajanje posvojitve otrok,
— vključitev otrok v rejo in spremljanje izvajanja rejništva
— izdelava predlogov za napotitev v ustrezne zavode vzgojno zanemarjenih ter vedenjsko motenih otrok in mladostnikov in odraslih oseb,
— urejanle skrbniških zadev nad mladoletnimi in odraslimi osebami,
— nudenje ustrezne pomoči odpuščenim iz zapora,
— nudenje pomoči občanom, ki imajo v družini neurejen« odnose,
— nudenje pravne pomoči socialno ogroženim občanom,
— obravnavanje asocialnih oseb (alkoholiki, delomrzneži< psihopati, klateži itd.),
— izdelava predlogov, ukrepov in ugotovitev ter posredovanje le-teh institucijam in organom v občini in republiki' v zadevah, ki jih je občinska skupnost socialnega skrbstva po zakonu dolžna zbrati in urejati,
— spremljanje dejavnosti ostalih izvajalcev v socialne** skrbstvu.
5 člen
Za zagotovitev kadrovskih zmogljivosti občinskih skupnosti socialnega skrbstva za opravljanje osnovnih dejavnosti, je sprejet normativ: en strokovni delavec na 4.500 prebivalcev v občini, ki predstavlja slovensko poprečje v letu 1975. Pod strokovnim delavcem so mišljeni socialni delavci, psihologi in drugi profili ustreznih strokovnih delavcev, ne upošteva pa se administrativno, finančno in tehnično osebje.
Z enakimi kazalci ni mogoče opredeliti drugih tehničnih, delovnih in materialnih normativov na enoto storitve strokovnega delavca v socialnem skrbstvu, ker je strokovno obravnavanje posameznih primerov oseb in družin v stanju socialne potrebe ter preventivno delovanje pri preprečevanju in odpravljanju perečih socialnih problemov posameznih skupin prebivalcev različno zahtevno in različno dolgo ter zelo raznovrstno.
6. člen
Program dejavnosti socialnega skrbstva se izvaja tudi na osnovi samoupravnega sporazuma ali pogodbe o menjavi dela z drugimi izvajalskimi organizacijami ali fizičnimi osebami, s katerimi posamezne interesne skupnosti vstopajo v dohodkovni odnos in vrše svobodno menjavo dela. V socialnem skrbstvu so to socialni zavodi, društva in družbene organizacije, ki delajo na področju socialnega skrbstva, rejnice ter zdravstveni in drugi delavci v komisijah za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in zakonske svetovalnice.
7 člen
Vsak samoupravni sporazum in pogodba o menjavi dela t izvajalsko organizacijo mora vsebovati zlasti naslednje sestavine:
— vrsto nalog, njihov obseg po enotah storitve in dinamiko izvrševanja;
— pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnikom;
— obveznosti, da bo izvajalec zagotovil kvaliteto storitev najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v dejavnosti;
— način poročanja o izvršitvi nalog po pogodbi;
— nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe (vštevši način porabe sredstev);
— določbe o sankcijah za primer neizvršitvi ali neustrezne izvršitve pogodbe.
Obvezni sestavni del vsakega samoupravnega sporazuma ali pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti socialnega skrbstva.
Pogodbe so tipske, po obrazcu, ki ga določa skupščina skupnosti socialnega skrbstva.
Pogodbe se sklepajo za čas, dokler traja izvrševanje nalog, praviloma pa za eno poslovno leto.
8. člen
Udeleženci so sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljanje storitve po samoupravnem sporazumu ali pogodbah priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve:
a) materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih nonnativov in potroškov materiala oz. storitev in sicer po cenah, ki so veljale 31. decembra preteklega leta;
b) delež za amortizacijo v višini minimalne zakonske stopnje veljavne na dan sklenitve pogodbe (za pogodbe sklenjene z rejnicami ne velja);
c) dohodek;
c 1 sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi delovnih normativov, ki jih določa pooblaščeni organ skupnosti socialnega skrbstva; pri izračunu teh sredstev na enoto storitve se uporabljajo merila družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov;
c 2 sredstva za pokrivanje obveznosti iz dohodka TOZD na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma;
c 3 sredstva na obvezno rezervo v višini 0,5 % na vsoto od a—c 2.
9. člen
Plačila se lahko pri posameznih enotah storitve ustrezno znižajo, če se uvede doplačilo neposrednega uporabnika k posamezni storitvi.
10. člen
Ce se povečajo materialni stroški izvajalca med izvajanjem pogodbe zaradi naraščanja cen, bo izvajalec najprej analiziraj možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru dogovorjenega zneska.
Ce izvajalec dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez škode za. izvedbo nalog po pogodbi, bo skupnost socialnega skrbstva razpravljala o ustrezni spremembi pogodbe ali samoupravnega sporazuma z izvajalcem.
11. člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva se s tem sporazumom zavezuje, da bo pri sklepanju samoupravnega sporazuma ali pogodb z izvajalci upoštevala poleg že navedenih določil tudi načelo, da bodo izvajalci tudi pri sklepanju samoupravnega sporazuma ali pogodb v neposredni menjavi dela z drugimi uporabniki uporabljali enaka načela in merila sa oblikovanje cen, kot jih določa ta sporazum razen glede tehničnih, delovnih in potresnih normativov, o katerih se lahko izvajalci prosto dogovore z neposrednimi naročniki. Pogodbe o neposredni svobodni menjavi dela ne smejo ovirati izvajanja nalog dogovorjenih v samoupravnih sporazumih ali pogodbi s skupnostjo socialnega skrbstva.
PLAN SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ZA OBDOBJE 1976—1980
12. člen
Plan vsebuje naslednje skupine nalog za katere združujemo sredstva po tem sporazumu: ~- enotni program
— skupni program ".- občinski program
A. ENOTNI PROGRAM
13. člen
Naloge iz enotnega programa so po naslednjem prioritetnem vrstnem redu:
1. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot edini vir občanu, ki ni sposoben za pridobitno delo in nima dohodkov ter lastnega premoženja, niti oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi oporoki ali iz kakega drugega pravnega naslova dolžne in sposobne preživljati in če mu ni mogoče zagotoviti preživljanja na drug način.
2 Zagotavljanje siedstev za stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja občanu, čigar osnovni dohodki so nižji od sredstev edinega vira.
3. Zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo upravičencem do družbeno denarnih pomoči.
4. Zagotavljanje sredstev za BOD strokovnim delavcem v občinskih skupnostih socialnega skrbstva po kadrovskem normativu, ki izhaja iz poprečne kadrovske zasedbe strokovnih delavcev v Sloveniji leta 1975.
Enotne prispevne stopnje za izvedbo enotnega programa so izračunane na podlagi trenutnih virov in predvidenega trenda rasti dejavnosti socialnega skrbstva ter iz ocen o višini mase bruto osebnih dohodkov v Sloveniji do leta 1980.
14. člen
Dogovorjeni standardi za vrednotenje enotnega programa socialnega skrbstva so izraženi v cenah iz leta 1975:
1. Stalna družbeno denarna pomoč kot edini
vir preživljanja na upravičenca mesečno 760 din
2. Stalna denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja na upravičenca mesečno 390 din
3. Prispevek za zdravstveno varstvo
za posameznega upravičenca rriesečno 135 din
4. Sredstva za strokovnega delavca mesečno v skupnosti socialnega skrbstva po kadrovskem normativu 1 strokovni delavec na 4.500 prebivalcev, kd so enakovredni kvalifikacijskemu količniku 290 x BOD pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu 7.824 din
15. člen
ENOTNA NAČELA, KI UREJAJO NAČIN IZVAJANJA SOLIDARNOSTI
Pri izvajanju solidarnosti bodo veljala naslednja načela:
1. Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste občinske SIS, ki v okviru sredstev zbranih na območju svoje občine po dogovorjenih solidarnostnih stopnjah ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega programa.
2. Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo enotnega programa in sicer največ do razlike med sredstvi zbranimi za dejavnost na območju občine ter celotno vrednostjo enotnega programa dejavnosti v občini.
3. Morebitni presežek oziroma primanjkljaj sredstev, ki se združujejo v solidarnost, se ob zaključku vsakega poslovnega leta poračuna z občinskimi SIS, ki so prispevale v solidarnost in sicer tako, da se jim v naslednjem poslovnem letu upošteva pri obveznostih za solidarnost v sorazmerju s sredstvi, ki so jih dejansko prispevale za solidarnost.
V okviru republiške SIS se bodo občinske SIS najkasneje v roku mesec dni po začetku veljavnosti tega sporazuma dogovorile o tehniki izvajanja solidarnosti.
B. PROGRAM SKUPNIH NALOG IN NJIHOVO URESNIČEVANJE
16. člen
Udeleženci združeni v skupnosti socialnega skrbstva bodo uresničevali nekatere naloge skupnega pomena po načelu vzajemnosti, za kar bodo sredstva združevala v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
Te naloge se:
1. Investicije
— prednostna investicija za dokončanje izgradnje zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate
— soudeležba pri izgradnji centra za varstvo in rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih v Skofji Loki
— izgradnja tretjega zavoda za varstvo in delovno usposab ljanje za 250 težje duševno prizadetih otrok.
— za izdelavo elaborata in gradbenega načrta ter za gradnjo zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov.
2. Oskrba oseb neznanega bivališča v zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate,
3. Sofinanciranje dogovorjenega programa skupnosti socialnega varstva Slovenije in INDOK centra po samoupravnem sporazumu.
4. Sofinanciranje programov republiških socialno humanitarnih organizacij in društev.
5. Denarna in materialna pomoč Romom, izdelava in sofinanciranje programa za kompleksno in dolgoročno ureditev vprašanja Romov ob vključevanju ostalih SIS na področju družbenih dejavnosti.
6. Pomoč in oskrba delavcem in osebam, ki se prisilno vračajo iz tujine in so neznanega bivališča.
7. Oblikovanje programov predzakonskega svetovanja: vsebina zakonskega svetovanja, priprave kadrov in organizacija predzakonskega svetovanja.
8. Raziskave na področju socialnega skrbstva zajemajo; vloga in pomen socialnega dela pri obravnavanju vprašanja prestopništva; družine alkoholikov in prestopni št vo mladine in raziskave o obvladovanju socialnih razlik.
9. Dejavnost samoupravnih organov skupnosti socialnega skrbstva.
10. Dejavnost strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva
11. Sredstva v višini 1 % od zbranih sredstev za nepredvidene rizike solidarnostno pomoč pri elementarnih nesrečah o čemer odloča skupščina skupnosti.
C. OBČINSKI PROGRAM SOCIALNEGA SKRBSTVA
17. člen
Udeleženci se skladno s svojimi možnostmi in interesi sporazumevajo poleg enotnega in skupnega programa tudi za uresničitev nalog in ukrepov iz občinskega programa, ki zajema naslednje naloge:
— zagotavljanje sredstev za začasne denarne pomoči, kadar občan ali družina v določenem časovnem obdobju nima sredstev za preživljanje,
— zagotavljanje sredstev za enkratno denarno pomoč, kadar občan ali družina zaMe v prehodno oziroma enkratno hudo sbisko,
— zagotavljanje zavodskega varstva v splošnem socialnem zavodu občanu, ki živi v takih pogojih, da je življenjsko, zdravstveno in socialno ogrožen ali če je zaradi bolezni ali invalidnosti nesposoben, da bi skrbel sam zase, nima pa svojcev oziroma osebe, ki bi zanj skrbela,
— zagotavljanje zavodskega varstva v posebnih socialnih zavodih (Hrastovec, škofja Loka, Ponikve) občanu, ki mu je potrebna posebna oblika, varstva, rehabilitacije, zaposlitve in asocializacije,
— zagotavljanje zavodskega varstva otrokom na usposabljanju, v zavodih Dornava in črna, ter predšolskim otrokom na osnovnem usposabljanju in otrokom na poklicnem usposabljanju in zaposlovanju.
— zagotavljanje rejništva otrokom in odraslim, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših oziroma v družinskem okolju,
— zagotavljanje sredstev za izpeljavo postopka razvrščanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
— zagotavljanje sredstev v zvezi z begavci, repatrliranci in odpuščenimi iz zapora,
— zagotavljanje zavodskega varstva v vzgojnih zavodih,
— zagotavljanje sredstev za dejavnost samoupravnih organov občinske skupnosti socialnega skrbstva,
— zagotavljanje sredstev za bruto osebni dohodek za ostale delavce, t. j. strokovno acirninastrativnim, tehničnim in finančnim delavcem pri izvajanju socialno varstvenih ukrepov,
— zagotavljanje sredstev za materialne in druge prejemke iz sklada skupne porabe,
— zagotavljanje sredstev za pogrebne stroške, katere ne krijejo svojci ali druge osebe.
— zagotavjanje sredstev za obvezno rezervo v višini 1 % od skupnih dohodkov,
— sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev (občinskih in medobčinskih),
— zagotavljanje sredstev za letovanje sociano ogroženih otrok (šola v naravi, letovanje šolskih in predšolskih otrok, preventivno zdravljenje — hotelska oskrba in zdravniški pregledi pred nastopom letovanja),
— sofinanciranje informativne dejavnosti v občini,
—■ zagotavljanje sredstev za bančne stroške in ostale naloge.
18. člen
1. Sredstva za izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu znašajo:
1976   1977   1978   1979   1980 1976—1980
Plan (cene 1975):			
Enotni program: Skupni program: Občinski program:	1.031 1.031 789 1.005 2.299 2.368	1.041 1.052 1.148 1.258 2.439 2.512	1.062 5.217 1.275 5.475 2.587 12.205
SKUPAJ:	4.119 4.404	4.628 4.822	4.924 22.897
Od tega: za solidarnost:	764 899	895 890	886 4.323
2. Izvedba plana (v tekočih		cenah)	
		1976	1977
Enotni program: Skupni program Občinski program		880 1.146 2.296	1.230 1.108 3.471
SKUPAJ:		4.322	5.809
Od tega — za solidarnost		665	1.002
3. Obsega združevanje sredstev za program v letu 1977 se ugotovi takole:
1. Dogovorjeni program za leto 1977
2. Manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 dO 30. 6. 1977 (po zakonu o začasnem financiranju SIS)
3. Manj znesek presežka iz leta 1976 oziroma
4. Plus znesek primanjkljaja iz leta 1976
5. Ostane za združevanje v obdobju od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1977
Presežek sredstev iz leta 1976 se ugotovi tako, da se od celotnih sredstev združenih za izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu v letu 1976 odšteje vrednost revaloriziranega programa za leto 1976. Po istem principu se izračuna tudi znesek primanjkljaja za leto 1976.
Znesek iz 5. točke prejšnjega odstavka se bo združeval tako da bodo zavezanci plačevali prispevke po stopnji ... % od osnove din.
4. Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in za naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom.
DRUGE SKUPNE USMERITVE
19. člen
Udeleženci sporazuma, predvsem pa skupnosti socialnega skrbstva bodo spremljali gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in sprejemale potrebne ukrepe. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo skladno s temi gibanji predlagala ostalim udeležencem samoupravnega sporazuma enotne prispevne stopnje za enotni in skupni program, kot tudi obvezo posamezne občinske skupnosti do združevanja sredstev. Na tej osnovi bo tudi ugotavljala upravičenost posameznih občinskih skupnosti socialnega skrbstva do solidarnostnih sredstev in njihovo višino za posamezno leto.
Upoštevaje ista izhodišča, predlagajo občinske skupnosti socialnega skrbstva vsakokratno prispevno stopnjo za celotni občinski program.
20. člen
Udeleženci bodo preko občinskih skupnosti socialnega skrbstva v skupščini skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ob zaključku posameznega poslovnega leta načelno valorizirali znesek iz enotnega in skupnega programa po tem sporazumu za naslednje leto. Pri tem bodo upoštevale: — doseženo višino poprečnih osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu v SRS v preteklem letu in kadrovsko zasedbo do višine kadrovskega normativa v občinskih skupnostih socialnega skrbstva.
— stalne družbeno denarne pomoči se do opredelitve in ocene življenjskega minimuma solidarnostno zagotavljajo do polovice varstvene pokojnine iz preteklega leta, pri čemer se upošteva metodologija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za vsakokratno valorizacijo te postavke.
— pri valorizaciji materialnih stroškov in investicij se upoštevajo cene iz meseca decembra po metodi prenosa cen.
21. člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva bo poleg ovrednotenih letnih potreb za zagotovitev družbenih denarnih pomoči prikazala tudi stroške službe za vršitev socialno varstvenih ukrepov.
Poprečna struktura teh stroškov v občinski skupnosti socialnega skrbstva v letu 1975 je bila: materialni stroški in Sofinanciranje programov humanitarnih organizacij 25 %, osebni dohodki vseh zaposlenih v socialnem skrbstvu 51 %, amortizacija 2 °/o, zakonske obveznosti in dajatve 22 %.
22. člen
Udeleženci sporazuma se dogovore za enotno merilo pri ugotavljanju pravice do družbene denarne pomoči preko socialnega skrbstva (razen za stalno družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja):
Dogovorjeni znesek dohodkov, ki je meja za uveljavljanje pravice do družbene pomoči, je ob ostalih izpolnjenih pogojih in kriterijih dohodkovni cenzus v višini cenzusa iz preteklega leta za pridobitev varstvene pokojnine ter polovico tega zneska na družinskega člaena.
23. člen
Pri opredeljevanju in usmeritvi občinskega programa socialnega skrbstva se lahko upoštevajo naslednja republiška poprečja iz leta 1975 kot orientacijski podatek:
— začasna denarna pomoč na upravičenca mesečno   450 din
— enkratna denarna pomoč na upravičenca 590 din -— zavodsko varstvo v splošnih socialnih
zavodih na oskrbovanca -poprečno mesečno        1.590 din
— zavodsko varstvo v posameznih socialnih
zavodih na oskrbovanca poprečno mesečno       2.540 din
— zavodsko varstvo otrok na usposabljanju
v zavodih Dornava in črna poprečno mesečno     2.460 din
— zavodsko varstvo otrok in mladoletnikov
v vzgojnih zavodih poprečno mesečno 2.160 din
— rejništvo otrok, poprečno mesečno 760 din
— rejništvo odraslih, poprečno mesečno 650 din
— pomoč odpuščenim iz zapora, poprečno 500 din
24. člen
ZDRAVSTVO
financiranje zdravstvenega varstva iz prejšnjega odstavka tega člena v višini:
Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in nad uporabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor v smislu določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva. Eventualne spore bo reševalo sodišče SBdruženega dela.
25. člen
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno izvedbo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe.
Če se pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih vzrokov program ne izvaja kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepu skupščine ter da skupščina skupnosti tega ne more popraviti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in skupščino občine oziroma skupščino SR Slovenije.
Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah če:
1. se ne izvaja enotni program ali skupni program, v predvidenem obsegu in kakovosti,
2. nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa /.a več kot 5 "/o,
3. so bistveno kršena določila izvajalskih samoupravnih sporazumov ali pogodb glede kakovosti storitev ali dostopnosti storitev občanom.
V primerih iz prejšnjega odstavka predoči skupnost socialnega skrbstva Slovenije problematiko skupnosti socialnega varstva Slovenije, ki lahko predlaga spremembo samoupravnega sporazuma ali predlaga skupščini SR Slovenije, da sprejme ustrezen ukrep.
26. člen
Presežki iz preliva sredstev za naloge po skupnem programu ugotovljeni v letnem zaključnem računu skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se zavezancem upoštevajo pri obveznostih za naslednje leto.
27. člen
Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi skupščina skupnosti socialnega skrbstva s posebnim sklepom.
Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem listu SRS.
Kamnik
OBRAZLOŽITEV
Podpisniki:
Samoupravni sporazum zajema naloge, ki jih morajo občinska skupnost socialnega skrbstva in njeni organi ter strokovna služba izvrševati na podlagi zakona o socialnem skrbstvu, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, kazenskega zakona, zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, pravilnika o razvrščanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, statuta občinske skupnosti ter drugih dogovorjenih nalog v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in v občini, ki so pomembne za reševanje problematike v vsej Sloveniji, kot so investicije v socialne zavode; pomembna so tudi vprašanja, ki jih ne more reševati le posamezna občinska skupnost socialnega skrbstva.
PREDLOG
Na podlagi 24. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 32. in 35. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik in družbenega plana občine, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki samostojno pridobivajo dohodek in delavci ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeleženci sporazuma) sprejmemo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KAMNIK V OBDOBJU 1976—1980
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Delovni ljudje združeni v občinski zdravstveni skupnosti s tem samoupravnim sporazumom določamo program zdravstvenega varstva za obdobje 1976—1980, določamo cilje in naloge nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva, združujemo potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje svojih in skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti, medsebojne obveznosti in odgovornosti, upoštevajoč načela solidarnosti in vzajemnosti v občinski in Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana in Zdravstveni skupnosti Slovenije, pogoji in merila za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci in dolžnosti pri nadzoru izvajanja tega sporazuma.
2. člen
Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da z delovnimi ljudmi združeni v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana in v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotovimo zdravstveno varstvo in socialno varnost v skladu z rastjo produktivnosti dela, zlasti pa:
1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezenskih stanj na območju občine;
2. dopolnjevanje organizacijskih oblik in nadaljnje izboljševanje kvalitete dela pri izvajanju zdravstvenega varstva udeležencev NOB;
3. organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščito, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah;
4. krepitev higiensko epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človekovega delovnega in življenjskega okolja nasploh in sicer iz zdravstvenih vidikov;
5. postopno ustanavljanje ambulant za starostnike, vzpostavitev in nadaljnji razvoj nege bolnika na domu; nadaljevanje oblikovanja in dokončna izpeljava zagotavljanja najustreznejših pogojev za sodelovanje osnovne, specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti zavoljo racionalnega poslovanja in uspešnega izvajanja stabilizacije v zdravstvu oziroma v okvirih sleherne zdravstvene organizacijo;
6. zdravstveno vzgojno in prosvetno dejavnost, zlasti še za omejevanje in preprečevanje poškodb pri delu in izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti, kot tudi za ohranitev mentalnega zdravja s poudarkom na preprečevanju alkoholizma, narkomanije in drugih škodljivih zdrav-stveno-socialnih pojavov.
Število in starostna ter populacijska struktura prebivalstva, ki predstavlja osnovo za načrtovanje temeljnega in dodatnega programa zdravstvenega varstva, je prikazana v tabeli št. I., ki je sestavni del lega sporazuma.
3. člen
Delovni ljudje v občinski zdravstveni skupnosti združujemo sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti za:
1. temeljni program zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti,
2. dodatni program zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti,
3. skupni program zdravstvenega varstva Zdravstvene skupnosti Slovenije.
II. PROGRAMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
1. Temeljni program zdravstvenega varstva
4. člen
Temeljni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva. Uresničevanje teh storitev in pravic si delavci in drugi delovni ljudje in občani jamčimo z medsebojno solidarnostjo, ne glede na dohodkovne možnosti v občini.
Na osnovi predloga sklepa skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji — ki vsebuje tudi normative in standarde vseh dejavnosti zdravstvenega varstva — izračunani »Kazalci za določitev temeljnega programa zdravstvenega varstva za obdobje 1976—1980« so prikazani v prilogi št. I., ki je sestavni del tega sporazuma.
5. člen
Delovni ljudje bomo v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva za uresničevanje enotno dogovorjenega temeljnega programa zdravstvenega varstva po enotnih merilih (cene iz leta 1975 in prispevna stopnja) za vrste dejavnosti, kakor so navedene v prilogi I. iz 4. člena tega sporazuma ob upoštevanju števila zavarovanih oseb, ki je večje ali manjše od števila prebivalcev v občini.
Na podlagi kazalcev iz priloge I. iz 4. člena tega sporazuma, bomo delovni ljudje v občini zbrali sredstva za
— leta 1976
— leta 1977 —leta 1978
— leta 1979
— leta 1980
33.437 din 34.309 din 35.668 din 36.981 din 38.326 din
Skupaj 1976—1930     178.721 din
2. Dodatni program zdravstvenega varstva
6. člen
Delovni ljudje, združeni v občinski zdravstveni skupno-|  sti se bomo skladno s svojimi možnostmi in interesi spo-i   razumevali tudi o dodatnem programu zdravstvenega var-|  stva in si. pri tem z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti v občini in regiji zagotavljali:
— dodatni program izvajanja zdravstvenega varstva po dejavnostih, kakor so prikazane v prilogi I. iz 4. člena te ga sporazuma;
— nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela in druga denarna nadomestila;
— naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljivosti in nabavo opreme, predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu;
— druge oblike zdravstvenega varstva in ostale dejavnosti.
Opredelitev dejavnosti iz dodatnega programa in njegova vrednost sta razvidni iz priloge II.
7. člen
Za načtrovani taineljni program iz 5. člena tega sporazuma in dodatni program iz 6. člena tega sporazuma potrebna kadrovska zasedba za izvajanje neposrednega zdravstvenega varstva je v primerjavi med stanjem 1976 in predvidevanji za leto 1980 prikazana v tabelah št. II., III. in IV.
3. Skupni program v Zdravstveni skupnosti Slovenije
8. člen
Delovni ljudje združeni v občinski zdravstveni skupnosti bomo združevali in uresničevali nekatere naloge skupnega in splošnega pomena skupaj z delovnimi ljudmi drugih občinskih zdravstvenih skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije, in sicer:
1. Dokončanje izgradnje predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete v Ljubljani, prve laze »TRT« objekta Onkološkega inštituta v Ljubljani in Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov.
2. Sofinanciranje naložb v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih in v višini 50 odstotkov predračunske vrednosti investicije.
3. Izvajanje nekaterih specifičnih oblik zdravstvenega varstva, in sicer za:
— plačilo stroškov zdravljenja gmotno nepreskrbljenih tujih državljanov ter oseb neznanega prebivališča,
— sofinanciranje dogovorjenega programa Zavoda za socialno medicino in higieno SR Slovenije na podlagi sporazuma o izvajanju svobodne menjave dela,
— financiranje zdravstvene dejavnosti za potrebe splošne ljudske obrambe oziroma splošnega ljudskega odpora ln družbene samozaščite in sicer na podlagi posebnih programov,
— sofinanciranje ustreznih programov republiških zdravstvenih organizacij, družbenih organizacij ter strokovnih in humanitarnih društev.
4. Sofinanciranje nekaterih prednostnih raziskovalnih nalog.
5. Obveznosti, ki sledijo iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (zdravstveno varstvo udeležencev v mladinskih delovnih akcijah, mladinski periodični tisk, itd.).
6. Zagotavljanje sredstev za nepredvidene rizike zaradi Izjemno visokih izdatkov, ki presegajo rizično sposobnost zdravstvene skupnosti in so posledica večjih elementarnih nesreč, epidemij, nalezljivih bolezni in drugih množičnih obolenj ter poškodb.
. 7. Sredstva za delovanje organov Zdravstvene skupnosti Slovenije in njene strokovne službe.
9. člen
Za uresničitev programa iz 8. člena tega sporazum* bomo združili sredstva po enotni prispevni stopnji:
leta 1796 leta 1977 leta 1978 leta 1979 leta 1980
2.547 din 1.937 din 1.993 din 1.568din 1.366 din
Skupaj 1976—1980     9.411 din
10. člen
Prispevne stopnje za zagotovitev temeljnega in dodatnega programa iz 5., 6. in 8. člena tega sporazuma so navedene v prilogi št. IV., ki je sestavni del tega sporazuma-
11. člen
Delovni ljudje, združeni v občinski zdravstveni skup" sti bomo v okviru dogovorjenih sredstev preko prispevnih stopenj zagotovili najprej uresničitev temeljnega program* v občini in SRS, nato zagotovili združevanje sredstev z* skupni program v SRS iz .8 člena tega sporazuma, združevali pa bomo tudi sredstva za uresničitev dodatnega pr0-grama v občini in regiji.
III. USKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Z DOHODKOVNIMI MOŽNOSTMI V OBČINI
12. člen
Delovni ljudje soglašamo, da občinska zdravstven9 skupnost upoštevajoč gospodarske in dohodkovne možnosti zagotavlja delavcem in drugim delovnim ljudem pred' vsem obseg pravic iz zdravstvenega varstva po temeljnen!
programu, nato • pa v skladu z razpoložljivimi sredstvi za izvajanje dodatnega programa zagotavlja zakonsko določene pravice iz socialne varnosti (nadomestila osebnega dohodka in druga denarna povračila).
ce sredstva po tem samoupravnem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne pritekajo v predvideni višini, mora skupščina občinske zdravstvene skupnosti po načelu kontinuiranega planiranja prilagoditi izvajanje programa novo nastalim razmeram, pri čemer imajo prednost naloge po vrstnem redu iz 1. odstavka tega člena, ob upoštevanju prioritet, navedenih v drusbenem planu občine za obdobje 1976--1980
Pri   tem   bo   občinska zdravstvena   skupnost najprej
ustavila ali skrčila obseg investicijskih vlaganj, nato pa
skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje določenih pravic iz zdravstvenega varstva
13. člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih stroških osnovne zdravstvene dejavnosti in pri planiranju letnih investicij upoštevala višino cen iz decembra preteklega leta; sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev zdravstvenih dejavnosti ter sredstva za denarne prejemke občanom pa tako, da bo upoštevala ugotovljeno rast povprečnih osebnih dohodkov v SRS v preteklem letu.
14. člen
Delovni ljudje, združenj v občinski zdravstveni skupnosti ugotavljamo, da obstaja v solidarnostnem odnosu regije in SRS obveznost te skupnosti za zagotovitev sredstev za izvajanej dogovorjenega temeljnega in dodatnega programa zdravstvenega varstva za tekoče leto
Vsaka prekoračitev dogovorjenega programa iz prejšnjega odstavka predstavlja obveznost izključno te skupnosti.
15. člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti bo ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirala vsebinsko in finančno uresničitev tega sporazuma ter sprejela oziroma predlagala udeležencem sporazuma ustrezne ukrepe.
če skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in tega ne more odpraviti v mejah svoje pristojnosti, mora o tem obvestiti občinsko skupščino, po potrebi pa predlaga tudi spremembo ali dopolnitev tega sporazuma.
lfi. člen
Presežki iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom občinske zdravstvene skupnosti, potem ko so izpolnjeni letni programi v predvidenem obsegu, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto.
IV. PRISPEVEK ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI OZIROMA UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
♦ • • • • 17. člen
Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po temeljnem, skupnem in dodatnem programu zdravstvenega varstva bo skupnost v letu 1977 in po potrebi tudi v naslednjih letih določila v svojem samoupravnem splošnem aktu tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojem programu opusti ali jih financira le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti uresničila. Pri tem bo najprej ustavila ali skrčila obseg 'investicijskih vlaganj, nato pa skrčila ali zaostrila merila za uveljavljanje pravic do:
— nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v naravnih edraviliščih, razen -m udeležene* NOB, če ne gre za nujno zdravili.ško zdravljtšije;
— neobvezna cepljenja,-
— reševalnih prevozov;
— zdravil;
— snomnih in fiksnih zobno-protetičnih del;
— specialistična zdravljenja; , ,
— drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva.
Občinska zdravstvena skupnost bo s samoupravnim sporazumom določila pravice, ki se v celoti zagotavljajo s sredstvi po temeljnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje zneske, ki jih bo zagotavljala uporabnikom.
V. MENJAVA  DELA  MED UPORABNIKI  IN IZVAJALCI
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
18. člen
Skladalo s tem samoupravnim sporazumom bomo delovni ljudje-uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva izvajali menjavo dela upoštevajoč merila, ki so predvidena v predlogu skupnih osnov in meril za uresničevanje menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji
19. člen
Delovni ljudje soglašamo, da skupščina občinske zdrav-stvene skupnosti sklepa samoupravne sporazume o izvajanju menjave dela z izvajalci zdravstvenega varstva na območju občine za osnovno in dispanzersko zdravstveno varstvo; za specialistično, bolnišnično, zdraviliško zdravstveno varstvo in za dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno v Ljubljani skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana ter za vrhunsko klinične in super-specialistične zdravstvene storitve skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije.
VI. NADZOR NAD IZVajajnJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
20. člen
Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor samoupravnega nadzora občinske zdravstvene, skupnosti.
Odbor samoupravnega nadzora ima pri izvajanju tega sporazuma naslednje naloge:
— spremlja izvajanje temeljnega, dodatnega in skupnega programa po vsebini, obsegu in kvaliteti;
— preverja upoštevanje normativov in standardov pri sklepanju sporazumov o izvajanju svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami;
—- spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu;
— preverja obveznost oziroma upravičenost občinske zdravstvene skupnosti do združevanja sredstev za solidarnostne naloge, za dodatni program in za skupni program Zdravstvene skupnosti Slovenije,
— poroča o svojih ugotovitvah skupščini občinske in regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije in po potrebi tudi neposredno udeležencem tega sporazuma.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21. člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti lahko na podlagi tega sporazuma sprejme potrebne izvedbene akte za obračunavanje, odvajanje in plačevanje prispevkov.
22. člen
Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina občinske zdravstvene skupnosti.
23. člen
Ta samoupravni sporazum podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev sporazuma in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije, v katerem skupščina občinske zdravstvene skupnosti hkrati objavi ugotovitveni sklep, da je pri vseh udeležencih večina delavcev izjavila, da se s sporazumom strinja, uporablja pa se od 1. 7. 1977 dalje.
PODPISNIKI:
Kamnik.
PRILOGA Il/a — ZBIRNI PREGLED IZDATKOV IN DOHODKOV ZA IZVAJANJE TEMELJNEGA, SKUPNEGA IN DODAT. NEGA PROGRAMA ( v 000 din — po cenah iz leta 1975)
1977
i i
H p.
•al Ig
•i & p o.
H p.
'S i
Ig
C-i p,
1 &
D p.
IZDATKI												
A. Neposredno zdr. varstvo, skupaj	54.615	33.437	_	21.178	56.235	34.309	—	21.926	57.161	35.668	—	21.4!»
Struktura	100,0	61,2		38,8	100,0	61,0		39,0	100,0	62,4		37,6
B. Denarna nadom. in povr., skupaj	11.787	—	—	12.129	12.129	—	—	12.129	12.481	—	—	12.481
Struktura												
1. Nadom. OD za čas delanezmož.												
ter med porodn. dopustom	11.279	—	—	11.279	11.606	—	—	11.606	11.943	—	—	11.943
2. Pogrebnine in posmrtnine	508	—	—	508	523	—■	—	523	538	—	—	538
C. Drugi prisp. in pov. ter izd., skupaj	1.766	—	—	1.766	1.8«)	—	—	1.800	1.835		—	1.835
1. Sredstva za del. str. službe	1.536	—	—	1.536	1.565	—	—	1.565	1.595	—	—	1.595
2. Sred. za del. samoupr. org.	29	—	—	29	30	—	—	30	31	—	—	31
3. Stroški denar, ln plač. prometa,												
pošt. str za nakaz, ter dr. str.	201	—	—	201	205	—	—	205	209	—1	—	
D. Združ. sred. v pos. nam., skupaj	2.218	—	—	2.218	2.311	—	—	2.311	2.619	—	—	3.*
1. v rezervni sklad	913	—	—	913	551	- —	—	551	567	—	—	5<
2. za investic. naložbe po progr.	1.306	—	—	1.305	1.760	—	—	1.760	2.052	—		2.052
E. Sofinan. tem. progr. v SRS	- '	—	-	■—	-	—	—		--	— '	—"	
F. Združ. sred. za uresničitev												
skup. progr. pri ZSS, skupaj	2.547	—	2.547	—	1.937	—	1.937	—-	1.993	--	1.993	
Izdatki skupaj	72.933	33.437	2.547	36.949	74.412	34.309	1.937	38.166	76.089	35.668	1.993	38.42!:
Struktura	100,0	45,9	3,5	50,6	100,0	46,1	2,6	51.3	100.0	46,9	2,6	50,5
D O H O D K .1												
A. Prispevki družbenega sektorja	60.784	25.241	2.435	33.108	61.974	25.900	1.852	34.222	63.341	27.007	1.905	34.429
B. Prispevki zasebnega sektorja	3.378	1,413	112	1.853	3.450	1.450	85	1.915	3.527	1.512	88	1.92"
C. Prisp. iz OD od kmet. dejavnosti	1.744	1.357	—	387	1.751	1.362	—	389	1.759	1.368	—	■391
D. Prisp. za zdr. var. upokojencev	5.966	5.426	—	540	6.154	5.597	—	557	6.356	5.781	—	575
E. Drugi dohodki	1.061	—	—	1.061	1.083	—	—	1.033	1.106	—	—	1.106
Dohodki skupaj	7:2.933	33.437	2.547	36.949	74.412	34.309	1.937	33.166	76.089	35.668	1.993	38.42!;
A i B po enotnih stopnjah	62.172	21.436	2.547	29.41!!		22.234	1.937	30.330	55.806	23.087	1.993	30.72<:
Dohodki skupaj (po enot. stop.)	62.172	18.210	2.547	31.406	63.489	29.193	1.937	32.359	65.027	30.236	1.993	32.79!!
RAZLIKA i	10.761	3.226		5.543	.10.925	-5.116		-5.807	-11.062	-5.432		-5.63<
1976 --I «10
IZDATKI
' ... ...
A. Neposredno zdr. varstvo, skupaj Struktura
B. Denarna nadom. in povr., skupaj Struktura
1. Nadom. OD &a čas delanezmož. ter med porodn. dopustom
2. Pogrebnine in posmrtnine
C. Drugi prte. in pov. ter dr. izdat. —
1. Sredstva za del. str. službe
2. Sred. za del. samoupr. org.
3. Stroški denar, in plač. prometa, pošt. str. za nakaz, ter dr. str.
D. Združ. sred. v pos, nam,, skupaj
1. v rezervni sklad
2. za investic. naložbe po progr.
E. Sofinan. tem. prjgr. v SRS
F. Združ. sred. za uresničicev skup. progr. pri ZSS, skupaj
a § Zl co S bi »£ O p,	Bi (ti č s 1 H p.	„ S s g p, Of 2 o t/l p.	31 ä & o P O p,	Celotni program	'3 1 It t-f p.	šJ p, M i< U ■r. p,	11 if A p.	Celotni program	'|S H t- p.	Skupni program	program
58.114	36.981		21.133	59.101	38.326		20.775 285.226		178.721		106.506
100,0	63,3		36,4	100,0	64,9		35,1	100,0	62 fi		37,4
12.843	—	—	12.843	13.215	—	—	13.215	62.455	—		62.455
12.289			12.289	12.645			12.645	59.762			59.762
554	—	—	554	570	—	—	570	2.693	—	—	2.693
sk. 1.870		—	1.870	1.906	•—	_	1.906	9.177	—	—	9.177
1.625	_	_	1.625	1.656	—	—	1.656	7.977	—	—	7.977
32	—	—	32	33	—	—	33	155	—	—	155
21,3	—	—	213	217	—		217	1.045	—	—	1.045
2.695	___		2.695	2.901	—	_	2.901	12.744	—	—	12.744
583	_	—	533	600	—	—	600	3.214	—	—	3.214
2.112	—	—	2.112	2.301	—	—	2.301	9.530	—		9.530
1.568
1.568
— 1.366
1.366
9.411
9.411
Izdatki skupaj
77.090   36.981     1.56!!   38.541   73.489   38.326    1.366   38.797 379.013 178.721    9.411 190.881
Struktura DOHODKI
A. Prispevki družbenega sektorja
B. Prispevki zasebnega sektorja
C. Prisp. iz OD od kmet. dejavnosti
D. Prisp. za zdr. var. upokojencev
E. Drugi dohodki
100,0
64.066 3.572 j. .766 6.557 1.129
48,0
28.072 1.572 1.373 5.964
2,0
1.499 69
50,0 100,0
34.495 1.931 393 593 1.129
65.165 3.634 1.773 6.764 1.153
48,8
29.164 1.632 1.378 6.152
1,7
1.306 60
49,5 100,0.
47,2
2,5
50,3
34.695 315.330 135.384 1.942   17.561 7.579 395    8.793 6.838 612  31.797 28.920 1.153    5.532 —
8.997 414
170.949 9.568 1.955 2.877 5.532
Dohodki skupaj	7r/.09()	36.981	1.568	38.541	78.489	38.326	1.366	38.797 379.013 178.721	9.411	190.8»:
A 4- B po enotnih stopnjah		23.977	1.568	30.931		24.928	1.366	31.320 115.662	9.411	152.725
Dohodki skupaj (po enot. stop.)	65.928	31.814	1.568	33.046	67.304	32.458	1.366	33.480 323.920 151.420	9.411	163.089
RAZLIKA	-11.162	-5.667		-5.495	-11.185	-5.868		-5.317 -55.093 -27.301		-01.792
PRILOGA II/A — POPREČNE STOPNJE RASTI
	Celotni program	If	'3 | Ig	a 1 11 -2 S
		SI	ll	% § O P,
IZDATKI				
A. Neposredno zdr. var., skupaj	1,9	3,6	—	—0,5
Struktura				
B. Denarna nad. in povr., skupaj	2,9	—	—	2,9
Struktura				
1. Nadam. OD za čas delanezm.				
ter med porod, dopustom	—	—		—
2. Pogrebnine in posmrtnine	—	—	—	—
C. Drugi prisp. dn povr. ter				
drugi izdatki, skupaj	1,3	—	—	1,9
1. Sred. za del. str. službe	1,9	—	—	1,9
2. Sred za delov, samoupr. org.	1,9	—	—	1,9
3. Str. denar, in plač. prom.,				
pošt. str. za nak. ter dr. str.	1,9		—	1,9
D. Zdr. sred. v pos. nam., skupaj				
1. V rezervni sklad	—	—	—	—
2. Za inv. nal. po programu	15,2	—	—	15,2
E. Sofinan. temelj, progr. v SRS		—	—	_
F. Združ. sred. za uresn. skup.				
progr. pri zdr. sk. Slov., skupaj	—	—	—	—
Izdatki skupaj	1,9	3,6	—14,3	1,2
Struktura				
DOHODKI				
A. Prispevki družbenega sektorja	_	_	—	_
B. Prisp. zasebnega sektorja				
C. Prisp. iz OD od kmet. dej.	0,4	0,4	—	(U
D. Prisp. za adr. var. upokojencev	3,2	3,2	—	3,2
E. Drugi dohodki	2,1	—	—	2,1
Dohodki skupaj	1,9	3,6	—14,3	1,2
POVZETEK
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KAMNIK V OBDOBJU 1976—1980
Na Oinovi aogovoira o temeljnem pianu bouo občani občine Kamnik v srednjeročnem obdobju uresničevali program zdravstvenega varstva v temeljnem, dodatnem in skupnem programu.
V občini, regiji oziroma Zdravstveni skupnosti Slovenije si bodo zagotavljali zdravstveno varstvo in socialno varnost v skladu z rastjo produktivnosti dela:
1. boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezenskih stanj na območju občine;
2. dopolnjevanje organizacijskih oblik in nadaljnje izboljšanje kvalitete dela pri izvajanju zdravstvenega varstva udeležencev NOB;
3. organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah;
4. krepitev higiensko-epidemiološke dejavnosti, predvsem njene aktivnosti za ohranjevanje človeškega okolja, delovnega in življenjskega nasploh, in sicer iz zdravstvenih vidikov;
5. postopno ustanavljanje ambulant za starostnike, vzpostavitev in nadaljnji razvoj nege bolnika na domu; nadaljevanje oblikovanja in dokončna izpeljava zagotavljanja najustreznejših pogojev aa sodelovanje osnovne, specialistične ip bolnišnične zdravstvene dejavnosti zavoljo racionalnega poslovanja in uspešnega izvajanja stabilizacije v zdravstvu oziroma v okvirih sleherne zdravstvene organizacije;
6. zdravstveno vzgojo in prosvetno dejavnost, zlasti še za omejevanje in preprečevanje poškodb pri delu in izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti, kot tudi za ohranitev mentalnega zdravja s poudarkom na preprečevanju alkoholizma, narkomanije in drugih škodljivih zdravstveno socialnih pojavov.
Temeljni program količinsko in kakovostno opredeljuje zdravstvene storitve in druge pravice iz zdravstvenega varstva, katerih uresničevanje delavci in drugi delovni ljudje ter občani jamčijo z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne zmožnosti v občini.
Sredstva za uresničevanje enotno dogovorjenega temeljnega programa zdravstvenega varstva se bodo združevala po enotnih merilih in bodo v posameznem letu zbrani naslednji zneski:
— Leta 1976 33.437
— Leta 1977 34.309
— Leta 1978 35.668
— Leta 1979 36.981
— Leta 1980 38.326
— Skupaj 1976 -1980 178.271
Dodatni program zdravstvenega varstva bo v skladu z možnostmi in interesi delovnih ljudi, združenih v občinski zdravstveni skupnosti, zagotovljen za naslednje naloge:
— nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela in druga denarna nadomestila;
— dodatni program izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva,  opredeljenega v  temeljnem programu;
— naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljivosti in nabavo opreme, predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu; ,
— druge oblike zdravstvenega varstva in ostale dejavnosti.
Sredstva za financiranje skupnega programa v Zdravstveni skupnosti Slovenije bodo delovni ljudje in občani zbrali predvsem za uresničevanje skupnih nalog na področju Slovenije, in sicer za:
1, Dokončanje izgradnje predkliničhih inštitutov Medicinske fakultete v Ljubljani, prve faize »TRT« objekta Onkološkega inSttbuita v Ljubljani in Zavoda SRS za rehabilitacijo toratiKtav.
2. Sofinanciranje naiozu v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih v višini 50 odstotkov predračunske vrednosti investicije.
3. Izvajanje nekaterih specifičnih oblik zdravstvenega varstva, in sicer za:
— plačilo stroškov zdravljenja gmotno nepreskrbljenih tujih državljanov ter oseb neznanega prebivališča,
— sofinanciranje dogovorjenega programa Zavoda za socialno medicino in higieno SRS na podlagi sporazuma o izvajanju svobodne menjave dela,
— financiranje zdravstvene dejavnosti za potrebe splošne ljudske obrambe oziroma splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, in sicer na podlagi posebnih programov,
— sofinanciranje ustreznih programov republiških zdravstvenih organizacij, družbenih organizacij ter strokovnih humanitarnih društev.
Za uresničitev teh nalog na nivoju republike bodo združena naslednja sredstva:
— Leta 1976 2.547
— Leta 1977 1.937
— Leta 1978 1.993
— Leta 1979 1.568
— Leta 1980 1.366
— Skupaj 1976—1980 9.411
Predvidene stopnje prispevkov za zagotovitev zdravstvenega varstva za obdobje 1976—1980 so naslednje:
1. Temeljne organizacije, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti; občani, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in zaposleni v zasebnem sektorju:
	1976	1977	1978	1979	1980
— celotni program — temeljni program — skupni program v SRS — dodatni program	9,38 3,76 0,46 5,16	9,30 3,79 0,34 5,17	9,25 3,82 0,34 5,09	9,10 3,86 0,26 4,98	9,02 3,90 0,22 4,90
2. Kmetje — v odstotku od katastrskega dohodka:					
	1976	1977	1978	1979	1980
— celotni program — temeljni program	56 56	56 56	56 56	56 56	56 56
Kmetje — pavšal na gospodarstvo (v din):					
	1976	1977	1978	1979	1980
— celotni program — temeljni program	780 780	780 780	780 780	780 780	780 780
3. Skupnost pokojninskega prispevek za upokojence:	in invalidskega zavarovanja —				
	1976	1977	1978	1979	1980
— celotni program — temeljni program	9,65 9,65	9,59 9,59	9,40 9,40	9,35 9,35	9,30 9,30
če sredstva, dogovorjena s samoupravnim sporazumom ne bodo pokrivala stroškov zdravstvenega varstva oairoma pravic, bo občinska zdravstvena skupnost morala zmanjševati obseg pravic ali poiskati vire sredstev za izveden pio-gram iz sporazuma.
Menjava dela se bo izvajala v skladu z izdelanimi in sprejetimi normativi, kateri so dogovorjeni med uporabniki in izvajalci
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma bo opravljal odbor za samoupravni nadzor in v skladu s svojimi pooblastili obveščal pristojne samoupravne organe.
Iz predloženega povzetka je razvidno, da bo občinska zdrarvstvena skupnost, razen sredstev za izvajanje temeljnega programa v občini, združevala sredstva tudi za izvajanje dodatnega programa v regiji iz skupnega programa v republiki.
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Kamnik v obdobju 1976—1980
Za izboljšanje situacije v zobozdravstvu bomo delovni ljudje združeni v občinski zdravstveni skupnosti Kamnik združevali sredstva za izboljšanje stanja v zobozdravstvu — namensko za delovanje štirih zobozdravstvenih teamov, in sicer po prispevni stopnji:
— Leta 1976 —0,26 -- Leta 1977 —0,26
— Leta 1978 —0,26
— Leta 1979 —0,25
— Leta 1980 -0,25
KAMNIK,........... PODPISNIKI:
I
ZAPOSLOVANJE
Na osnovi 2. in 28. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja ter 1. in 2. odst. 24. člena Zakona o združenem delu
sklepamo
delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki samostojno pridobivajo dohodek
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Kamnik za obdobje od 1976 do 1980
1.
Ta samoupravni sporazum ureja:
— pogoje, kriterije in merila za izvajanje dejavnosti zaposlovanja na območju občine Kamnik;
— vsebino in obseg programa skupnosti za zaposlovanje ter odgovornost posameznih nosilcev za uresničitev dogovorjenih nalog;
— minimalne standarde dejavnosti in skupne naloge kot temelj solidarnosti in vzajemnosti;
— materialne obveznosti delavcev, ki združujejo sredstva za izvedbo programa;
—dolžnosti in pristojnosti skupščine skupnosti za zaposlovanje v zvezi z vsebino sporazuma.
2.
Udeleženci smo sporazumni, da se bodo naloge na področju dejavnosti zaposlovanja izvajale na podlagi vsakoletnega programa dela skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala zlasti naslednje naloge:
a) Naloge na področju zaposlovanja in posredovanja
— organiziranje zbiranja in posredovanja informacij o možnostih in pogojih za zaposlitev, prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo zaposlitev
— zagotavljanje zaposlitev, prekvalifikacij, preusposobi-tev in pravočasne preusmeritve v drugo zaposlitev delavcem, katerih delo postane v OZD nepotrebno
— obravnavanje potreb OZD po delavcih zaradi posredovanja dela iskalcem zaposlitve ter obravnavanje in posredovanje dela strokovnim kadrom vsakoletnega priliva iz srednjih, višjih in visokih šol ter posebej težje zaposljivim iskalcem zaposlitve
— izdelovanje letnih načrtov za zaposlovanje in vračanje delavcev iz tujine v skladu s potrebami združenega dela.
b) Naloge na področju poklicnega usmerjanja
— poklicno usmerjanje mladine pri izbiri šolanja in zaposlitvi v skladu z dnižbenimi potrebami po kadrih in prilagajanje te dejavnosti usmerjenemu izobraževanju
— svetovanje odraslim pri zaposlovanju, prekvalifikacijah in drugih oblikah strokovnega izobraževanja
— razvijanje aktivnih metod, tehnik in načinov invidu-alnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, prosvetljeva-nja in informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi in telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe.
c) Naloge na področju strokovnega usposabljanja
— organiziranje strokovnega usposabljanja ob delu oziroma priučevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v OZD glede na izkazane potrebe po delavcih
— organiziranje prekvalifikacij delavcev, kadar gre za suficiitarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje
— angažiranje pri izobraževanju že zaposlenih v smeri Izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih ter ustrezne zasedbe delovnih mest.
č) Naloge na področju analitike in -statistike
— ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev
— ugotavljanje letnih in srednjeročnih potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih
— sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb ter nudenje pomoči OZD pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih
— ugotavljanje ustreznosti investicijskih programov 4 vidika potreb po delavcih in možnostih njihove zaposlitve
— spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrste in profilov kadrov, ter ugotavljanje poklicev, katerih priliv jo večji od možnosti za zaposlitev.
d) Naloge na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb
— pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta v sodelovanju z zavodi za usposabljanje invadidnih oseb
— usposabljanje in prekvalifikacija invalidnih oseb kot priprava za njihovo vključevanje v delo
— izbira OZD oziroma šole, kjer naj se invalidna oseba usposablja za delo in poklic ter spremljanje uspešnosti usposabljanja \
— materialna pomoč pri usposabljanju in pripravi za zaposlitev.
e) Naloge na področju štipendiranja
— opravljanje strokovnih opravil s področja štipendijske politike v sodelovaiju s podpisnicami družbenega do* govora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
f) Naloge na področju zavarovanja za primer brezposelnosti
— zagotavljanje denarnih nadomestil, denarnih pomoči, materialnih in drugih pravic iz priprave za zaposlitev, pravice do zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic osebam, ki so začasno brezposelne in iščejo zaposlitev
— zagotavljanje pravic iz zavarovanja za brezposelnost delavcem, ki postanejo brezposelni v tujini, v skladu s sklenjenimi meddržavnimi sporazumi.
3.
Program dela skupnosti za zaposlovanje vsebuje naslednje skupine nalog, za katere združujemo sredstva po tem samoupravnem sporazumu:
a) Dogovorjeni enotni minimalni program (na podlagi enotnih minimalnih standardov) dejavnosti skupnosti za zaposlovanje, ki ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsem delovnim ljudem in občanom na območju SR Slovenije z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti,
b) Dogovorjeni skupni program (program skupnih nalog, ki jih opravlja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije), ki ga vsi delavci na območju SR Slovenije zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev,
c) Druge dogovorjene naloge kot dopolnilna dejavnost skupnosti za zaposlovanje, ki se izvaja po posebnem programu v občini.
4.
Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da je treba vsem delavcem in občanom v SR Sloveniji ustvariti čim bolj enake pogoje glede zadovoljevanja potreb na področju dejavnosti zaposlovanja. V ta namen se dogovorimo s tem sporazumom za enotne minimalne standarde dejavnosti zaposlovanja.
Enotni minimalni standardi dejavnosti skupnosti za zaposlovanje predstavljajo tisti obseg pravic in storitev, ki so jih skupnosti dolžne zagotavljati na podlagi zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov vsem delovnim ljudem in občanom ter TOZD v enakem obsegu in kvaliteti na vseh območjih v SR Sloveniji.
Naloge iz enotnih minimalnih standardov, ki se v enakem obsegu ter metodami in postopki izvajajo na območju vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, vključuje skupnost v svoj program dela kot obvezne minimalne naloge.
Enotni minimalni standardi obsegajo naloge, obveznosti in storitve iz naslednjih področij dela:
— zaposlovanje in posredovanje,
— poklicno usmerjanje,
— strokovno usposabljanje,
— analitika in statistika,
— usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb,
— štipendiranje,
— zavarovanje za primer brezposelnosti.
Hkrati se zavezujemo, da bomo po načelu solidarnosti združevali sredstva za izvajanje dogovorjenega enotnega minimalnega programa v vseh skupnostih za zaposlovanje v SR Sloveniji.
5.
Za izvajanje enotnih minimalnih standardov dejavnosti zaposlovanja se skupnosti za zaposlovanje dogovorijo za normative, ki omogočajo neposreden izračun potrebnih sredstev in kadrovskih kapacitet po posameznih skupnostih za ta namen. Ti normativi so:
1. Globalni, s katerimi se opredeljuje obseg sredstev potrebnih za kritje neposrednih materialnih obveznosti skupnosti za zaposlovanje iz naslova pravic delovnih ljudi po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter drugih zakonih, družbenih dogoorih in samoupravnih sporazumih, ki skupnosti obvezujejo k materialnim dajatvam in jih skupnosti za posamezne namene in kategorije upravičencev ter soodvisnosti od predvidenih gibanj plansko predvidevajo v globalu (denarna nadomestila, denarne pomoči, sredstva iz priprave za zaposlitev, zdravstveno zavarovanje).
2. Kadrovski, s katerimi se določa število izvajalcev nalog po posameznih področjih dela na osnovi objektivnih kriterijev, relevantnih za merjenje potrebne obsežnosti izva-Janja enotnih programskih nalog na območju posameznih skupnosti za zaposlovanje (sistemizacija delovnih mest). Pri tem se normativi za področje zaposlovanja, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in analitike opredeljujejo neposredno na osnovi kriterijev, za ostala področja pa se opredeljujejo posredno, t. j. na osnovi ustrezajočega ključa glede na pripadajoče normative v omenjenih dejavnostih.
3. Obračunski, s katerimi se določa potrebni obseg sredstev za posamezne vrste materialnih in osebnih izdatkov (režijskih stroškov) pri izvajanju nalog iz enotno dogovorjenih minimalnih standardov po posameznih področjih dejavnosti oziroma skupnosti za zaposlovanje.
4. Normativi za vzajemna sredstva, s katerimi se določa obseg sredstev za izvajanje skupnih nalog, za katere se enotno dogovore vse skupnosti za zaposlovanje in jih izvaja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Enotni minimalni standardi dejavnosti zaposlovanja in normativi za njih izvajanje so predmet sklepanja posebnega samoupravnega sporazuma vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji.
6.
Udeleženci smo sporazumni, da se bodo pri vrednotenju posameznih normativov za izvajanje minimalnih stan-dardov uporabljali naslednji kriteriji:
a) materialni stroški, izračunani na podlagi obračunskih normativov ter po cenah, ki za materiale in storitve veljajo dne 31. decembra preteklega leta
b) amortizacija v višini minimalne zakonske stopnje
c) sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi kadrovskih normativov in veljavnega smoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi sredstev z osebne doludke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji
č) sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki se določijo v odstotku glede na vsa sredstva (ZZD 93. člen)
d) sredstva za obvezno rezervo v višini 1 odstotka skupnih letnih dohodkov (ZZD 114. člen).
7.
Ce se povečajo materialni stroški med izvajanjem programa dela oziroma enotnih minimalnih standardov, bo skupnost za zaposlovanje najprej analizirala možnosti za racionalizacijo stroškov.
Ce pa skupnost za zaposlovanje utemelji, da zaradi Porasta materialnih stroškov ne more izvesti nalog po pro-
gramu dela, bo spremenila program dela in upoštevala no-!  vo nastalo stroškovno situacijo.
8.
Ce sredstva po tem samoupravnem sporazumu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj ne pritekajo v predvideni višini, mora skupščina skupnosti za zaposlovanje po načelu kontinuiranega planiranja prilagoditi izvajanje programa dela novo nastalim razmeram, pri čemer imajo prednost naloge iz enotnega  minimalnega programa ob upoštevanju
i prioritet, navedenih v družbenem planu občine za obdobje
i 197(1—1980.
1        Vsi zneski, navedeni v programu skupnosti za zaposlovanje, ki ga vsebuje ta samoupravni sporazum, so izraču-:  nam na podlagi normativov ter na podlagi povprečnih cen j  iz leta 1975.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje bo ob zaključku I vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program ; za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za nasled-I nje leto tako, da bo pri materialnih stroških osnovne de-i javnosti in planiranju letnih investicij upoštevala količnik rasti cen v preteklem letu po uradnih podatkih Zavoda za i  statistiko  SR Slovenije, sredstva za osebne dohodke in I skupno porabo delavcev delovnih skupnosti za zaposlovanje ter sredstva za denama izplačila občanom pa tako, da bo upoštevala ugotovljeno rast povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v preteklem letu.
9.
Na podlagi enotnih minimalnih standardov so potrebna za izvedbo enotnega dogovorjenega minimalnega programa za območje občine Kamnik naslednja potrebna sredstva
(v 000 dinarjih			— po	cenah	1975):
	1976	1977	1978	1979	1980
1. Zaposlovanje in posredov.	288	306	326	347	369
2. Poklicno usmerjanje	230	245	261	278	296
3. Strokovno usposabljanje	127	135	144	153	163
4. Analitika in statistika	80	85	90	96	102
5. Usposabljanje in zaposlo-					
vanje invalidnih oseb	—	511	544	579	610
6. Štipendiranje	92	98	104	111	118
7. Zavarovanje za primer					
brezposelnosti	334	354	377	401	427
8. Skupne naloge	133	140	148	156	165
Skupaj din	1.284	1.874	1.994	2.121	2.256
Skupaj v letih 1976 1980 din 9529
Za uresničitev gornjega programa bomo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva skupaj z delavci na območju celotne SR Slovenije po enotni prispevni stopnji od osnove (bruto osebni dohodki). Enotna prispevna stopnja ob znašala v letu 1976 0,21 odstotka, 1977 0,36 odstotka, 1978 0,36 odstotka, 1979 0,36 odstotka, 1980 0,37 odstotka.
V primeru, da se spremenijo viri in osnove financiranja dejavnosti, se ponovno izračunajo potrebna sredstva in stopnje ter določijo razmerja za posamezne vrste izdatkov v srednjeročnem obdobju.
Pri izvajanju solidarnosti bodo veljala naslednja načela:
1. Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste skupnosti za zaposlovanje, ki v okviru sredstev, zbranih po enotni solidarnostni stopnji na območju svoje skupnosti ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega dogovorjenega minimalnega programa po minimalnih standardih;
2. Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo dogovorjenega enotnega minimalnega programa, in sicer največ do razlike med solidarnostnimi sredstvi, zbranimi na območju skupnosti, ki prejema iz solidarnosti, ter vrednostjo dogovorjenega minimalnega programa po minimalnih standardih;
3. Morebitni presežek oziroma primanjkljaj sredstev, ki se združujejo v solidarnost, se ob zaključku vsakega poslovnega leta proračuna s skupnostmi, ki so prispevale solidarnostna sredstva, in sicer tako, da se jim v naslednjem poslovnem letu proporcionalno upošteva pri obveznosti za solidarnost.
Skupnosti za zaposlovanje bodo sklenile najkasneje v roku mesec dni po začetku veljavnosti tega sporazuma poseben dogovor o načinu izvajanja solidarnosti v okviru samoupravnega sporazuma iz zadnjega odstavka 5. člena tega sporazuma.
10.
Za opravljanje skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega interesa za vse delovne ljudi na območju republike, prenašajo skupnosti za zaposlovanje na Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije izvajanje zlasti naslednjih nalog:
— razvijanje študijske, analitične in raziskovalne dejavnosti s področja zaposlovanja, kadrovske politike in poklicnega usmerjanja;
— izvajanje strokovnih nalog in koordinacija dela pri vključevanju zaposlovanja v družbene plane, posebno glede racionalnega zaposlovanja, razvoja in usmerjanja kadrov ter usposabljanja delavcev;
— sjjremljanje razvoja poklicev in izdelovanje nomenklature in profilov poklicev;
— usmerjanje in koordiniranje strokovnega usposabljanja ter prekvalifikacije brezposelnih delavcev, posebno invalidov in težje zaposljivih oseb;
— razvijanje enotno dogovorjenih metod, postopkov in instrumentov za poklicno informiranje in svetovanje, usmerjeno izobraževanje in štipendiranje, avtomatske obdelave podatkov, informacijskega sistema pri zaposlovanju kadrov in vračanju delavcev iz tujine ter publicistične dejavnosti;
— medrepubliško sodelovanje na področju zaposlovanja.
11.
Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije po načelu vzajemnosti združevaM naslednja potrebna sredstva (v 000 din — po cenah 1975):
1	1976	1977	1978	1979	1980
1. Zaposlovanje in posredovanje					
"ter strokovno usposabljanje 2.219		2.361	2.512	2.673	2.844
2. Studijsk ein analitične					
naloge	1.017	1.082	1.151	1.225	1.304
3. Poklicno usmerjanje	1.941	2.065	2.198	2.339	2.498
4. Nomenklatura in profili					
poklicev	370	393	419	445	474
5. Izvajanje nalog na					
področju štipendiranja	924	984	1.047	1.113	1.185
6. Razvijanje postopkov, metod,					
informacijskega sistema					
in druge naloge	1.387	1.476	1.570	1.671	1.777
7. Financiranje skupnih akcij					
in prispevki organizacijam					
in društvom	1.387	1.476	1.570	1.671	1.777
Skupaj	9.245	9.837	10.467	11.137	11.850
Za uresničitev gornjega programa skupnih nalog bomo udeleženci tega sporazuma združevali sredstva po enotnem odstotnem deležu od sredstev iz prispevka, ki se združuje v občini. Enotni odstotni delež, ki ga prispevajo vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji bo znašal v letu 1976 12,7 odstotka, 1977 7,7 odstotka, 1978 7,6 odstotka, 1979 7,6 odstotka, 1980 7,5 odstotka.
V primeru uporabe tretjega odstavka 9. člena tega samoupravnega sporazuma se ponovno izračuna odstotni delež za zvezo skupnosti v srednjeročnem obdobju.
12.
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor iz ... čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS.
Naloge odbora iz prvega odstavka tega člena ,so:
— spremlja izvajanje programa skupnosti za zaposlovanje po vsebini, obsegu in kvaliteti;
— preverja upoštevanje dogovorjenih globalnih, kadrovskih in obračunskih normativov ter normativov za vzajemna sredstva;
— spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu;
— spremlja odvajanje sredstev za solidarnost in skupen program z vidika obveznosti, ki jih ima skupnost za zaposlovanje po tem samoupravnem sporazumu;
— nadzira racionalno trošenje sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti za zaposlovanje;
— poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti za zaposlovanje ter po potrebi neposredno udeležencem.
13.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe.
14.
Ce se pri analizi iz prejšnjega člena pokaže, da se iz' objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazumu, in da skupščina skupnosti za zaposlovanje tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščino.
Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah,
če:
1. se ne izvaja dogovorjeni enotni minimalni program, ali skupni program v predvidenem obsegu in kvaliteti;
2. če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale obsežnejšo spremembo programa.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti za zaposlovanje predlaga spremembo samoupravnega sporazuma, ali pa predlaga DPS, da sprejme ustrezen ukrep.
16.
Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. Da je ta pogoj izpolnjen, ugotovi skupščina skupnosti z« zaposlovanje s posebnim sklepom.
Ko je .samoupravni sporazum sprejet, se objavi v uradnem glasilu občinske skupščine, na območju katere deluje skupnost. .
16.
Sporazum začne veljati 21 dni po objavi.
17.
Obveznost temeljnih organizacij združenega dela glede plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev v skupnosti za zaposlovanje in je izpolnjen letni program.
18.
Rekapitulacije materialnih obveznosti udeležencev sporazuma, ki so zavezani plačevati prispevek.
Program Prispevna osnova
1976   1977   1978   1979 1980SlkupaJ
1. Dogovorjeni enotni
minimalni program     1.151   1.734  1.846  1.965 2.091 8.787
2. Dogovorjeni skupni
program 133    140    148    156    166 742
I 3. Druge dogovorjene
naloge —     —     —     —     — —
Kamnik! Bocdjpisnilii:
PLAN (cene 1975):
1976   1977    1978    1979    1980 1976-80
Skupaj
Od tega:
— za solidarnost
— iz solidarnosti
IZVEDBA PLANA (v tekočih cenah):
1.284  2.199  2.326  2.461   2.609 10.825
— 325 332 54      — —
340
353 1.296
Skupaj Od tega:
— za solidarnost
— iz solidarnosti
976   2.589 —
382      —      — —
158 —
OBSEG ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA PROGRAM V L. 1977:
1. Dogovorjeni program za leto 1977 2.589
2. Manj. realiz. sred. v obd. 1.1.—30. 6.1977
(po zak. o zač. fin.) — 540
3. Manj znesek presežka iz leta 1976 — 96
4. Plus primanjkljaj iz leta 1976 _
5. Ostane za zdr. v obdobju 1.7.—31.12.1977
1.953
OBRAZLOŽITEV
Predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja na območju občin, ki jih pokriva Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana je rezultat koordinirane in usklajevane priprave vseh regionalnih Samoupravnih skupnosti za zaposlovanje v republiki in Zveze skupnosti.
Prvi del sporazuma obsega tekstualni del, v drugem delu pa je kvantifikacija srednjeročnega programa po posameznih občinah.
Osnova za kvantifikacijo je realizacija za vse regionalno skupnosti enotnega minimalnega programa, posebej v 8. točka — pa je prikazan prispevek skupnosti za skupne naloge, katere izvajalec je Zveza skupnosti. Za izvedbo predvidenega obsega nalog je planirana višja prispevna stopnja Prispevna stopnja je znašala v letu 1976 — 0,21 odstotka, v letu 1977 — 0,36 odstotka, v letu 1978 — 0,30 odstotka, v letu 1979 — 0,36 odstotka in v letu 1980 — 0.37 odstotka. Razlog je v širšem enotnem minimalnem programu dela, saj vsebuje od letošnjega leta dalje kot nova •'sa dela, ki jih določa Zakon o zaposlovanju in zavarovani invalidnih oseb, obstoječa prispevna stopnja, pa ne po-'"•■i zadovoljivo vseh nalog niti v dosedanjem programu.
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V SR SLOVENIJI ZA OB DOBJE 1976—1980 (POVZETEK)
Predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 in obrazložitev predloga sta objavljena v Delu z dne 6. maja 1977 na strani 14.
V obdobju 1976—80 bo potrebno v občini Kamnik združiti naslednja sredstva:
Leto	1975	1976	1977	1978	Ü979	1980	it? T*	stop.
							li-	Il
							li	3 ž
Združena					...i;			
sredstva■1	3745	3970	4205	4451	4709	4977	22.312	6%
Tako združena sredstva bodo uporabljena za:    : <: .
a) financiranje raziskav do 60 °/o
b) kreditiranje raziskav do 13 %
c) vlaganje v izobraževanje raziskovalcev do 6 %
d) vlaganje v raziskovalno infrastrukturo lo 19 %
e) vlaganje v stimulacijo in popularizacijo
raziskovalne dejavnosti do 1 %
f) investicijska vlaganja do 3 %
g) financiranje delovanja sistema raziskovalnih skupnosti in vlaganja v interni program raziskav     do 4,5 %
h) ostalo_do 3 %
Delo raziskovalne skupnosti bo v 1. 1977 usmerjeno v realizacijo ciljev, postavljenih za 1. 1977 v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji za obdobje 1976—1980. Glavni del aktivnosti in sredstev bo usmerjen v realizacijo naslednjih prednostnih nalog:
1. Razvoj družbenopolitičnega in družbeno-ekonomskega samoupravnega sistema na marksističnih izhodiščih; obvladovanje in usmerjanje družbeno-ekonomskih samoupravnih odnosov v socialistični družbi;
2. racionalno obvladovanje prostora kot eden najpomembnejših dejavnikov sodobnega razvoja slovenske družbe s posebnim ozirom na problem zdravega okolja in upoštevanje naravnih ravnotežij;
3. zagotavljanje energetskih in surovinskih virov za nemoten gospodarski razvoj in racionalnejše trošenje teh virov;
4. hitrejše razvijanje novih proizvodov in proizvodnih procesov, predvsem:
i. 1. razvoj iOdobnn. cransportnin, <ei<»wiiiuxii<<.uuijSl"ah tn informacijskih sistemov v SR Sloveniji, ki imajo za cilj skladnejši družbeni razvoj in boljše gospodarske učinke,
4. 2. razvoj tistih industrijskih proizvodov, proizvodnih tehnologij in repromateriala, ki ustrezajo našim dejanskim potrebam in možnostim našega razvoja in vključevanja v mednarodno menjavo;
4. 3. povečanje proizvodnje zdrave in kvalitetne hrane in
4. 4. zboljšanje proizvodne organizacije ter uvajanje avtomatizacije,
5. preobrazba vzgoje in izobraževanja, dvig strokovne m samoupravne ravni delavcev v združenem delu in racio nalizacija zaposlovanja;
S. smotrnejši in intenzivnejši razvoj znanosti kot elementa nacionalne samobitnosti in kulturne ter gospodarske neodvisnosti,
7. hitrejši razvoj medicinske znanosti, učinkovitost dela na področju zdravstva in socialne zaščite ter zagotavljanje zdravstveno  ustreznih pogojev  dela  in življenja nasploh;
8. smotrnejši in bolj poglobljen razvoj numanističnih in zgodovinskih strok s posebnim ozirom na problematiko nacionalne kulture in zgodovine.
9. raziskave o stanju in zakonitostih naše raziskovalne dejavnosti (organiziranost, opremljenost, programska usmerjenost), o njenem planiranju, financiranju in učinkovitosti ter primerjalne študije o tej problematiki ih načinu reševanja v drugih družbah
Sklepe o financiranju, sofinanciranju in kreditiranju konkretnih ', raziskovalnih nalog bo spremljala Skupščini raziskovalne skupnosti Slovenije na podlagi predlogov in zaključkov javnih razprav področnih, območnih in Občuj-skih raziskovalnih Skupnosti ter zahtev organizacij združenega dela ali družbenih služb
Za' dosego'' teh ciljev bo potrebno združiti v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije 0^37 odstotka od družbenega proizvoda, kar predstavlja v občini Kamnik 3,917.000 din za T. 1977. Poleg teh združenih sredstev bo potrebno t neposrednim financiranjem in sofinanciranjem konkretnih raziskovalnih nalog in lastne raziskovalne in razvojne dejavnosti vložiti v raziskovalno delo še 0,97 odstotka od družbenega proizvoda tako, da bodo Skupna vlaganja v raziskovalno dejavnost dosegla 1,34 odstotka družbenega proizvoda. Delež združenih sredstev bi tako znašal 27,5 odstotka od skupnih vlaganj. Uporaba združenih sredstev bo bolj kot doslej usmerjena v kreditiranje in sofinanciranje razisko valnih nalog, manj pa v neposredno financiranje. S tem še bodo močneje uveljavile zahteve in potrebe združenega dela, ki bo sofinanciralo tiste raziskovalne naloge, ki so zanj aktualne,
Sredstva za skupni raziskovalni program bodo TOZD zagotavljale iz dohodka in jih združevale v SRS po enotni prispevni stopnji 2,96 odstotka od korigirane davčne osnove.
Občinska raziskovalna skupnost bo s Svojimi Organi sodelovala v izvajanju povezave raziskovalne dejavnosti a združenim delom/ spremljala potrebe združenega dela v občini po raziskovalnem delu ter predlagala in podpirala zahteve za financiranje, kreditiranje ali sofinanciranje takega dela iz združenih Sredstev v okviru prednostnih nalog raziskovalnega programa. '       . '"'''■
USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
PREDLOG
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA VZGOJE IN USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 15*76—1980 (objavljen v prilogi »De'a« dne 6. maja 1977) — POVZETEK
Samoupravni sporazum bo določil osnove planov, ki jih bodo v tem planskem obdobju sprejemale in izvajale posebne izobraževalne skupnosti. Dokler ne bodo ustanovljene posebne skupnosti za še preostala področja usmerjenega izobraževanja, bo funkcijo planiranja in izvajanja planov na teh področjih opravljala Izobraževalna skupnost Slovenije. Ta bo opravljala tudi nekatero naloge, ki so skupne vsem skupnostim za usmerjeno izobraževanje.
Posebne izobraževalne skupnosti morajo svoje plane usklajevati med seboj in z drugimi družbenimi dejavnostmi.
Predlagane osnove planov so bila v postopku samoupravnega sporazumevanja usklajene s smernicami družbenega plana SRS, tako da bo v tem planskem obdobju namenjeno za usmerjeno izobraževanje poprečno 1,86 odstotka družbenega bruto produkta. Ta okvir je občutno preozek za izvedbo vseh prioritetnih nalog, ki jih za obdobje 1976—80 na tem področju predvideva družbeni plan SRS. Zato so v osnovah plana predvidene le tiste neodložljive naloge, ki jih bo ob doseganju planiranih rezultatov združenega dela mogoče izvesti.
Pretežni del sredstev (80 odstotkov), ki jih bo združeno delo v tem obdobju prispevalo za usmerjeno izobraževanje v okviru 1,86 odstotka družbenega bruto produkta, naj bi uporabili za izobraževanje in usposabljanje za poklice v srednjih šolah, šolah za specializirane delavce, zavodih za usposabljanje razvojno motene mladine ter v višjih in visokih šolah.
Predviden je umerjen porast števila učencev na srednji stopnji d(o konca tega obdobja približno za 11 odstotkov), medtem ko se skupno število rednih študentov v višjih in visokih šolah v tem obdobju ne bo povečevalo. S poklicnim usmerjanjem mladine in po potrebi tudi z omejevanjem vpisa na posamezne vrste šol pa bodo doseženi potrebni premiki, da bi izobraževanje in usposabljanje za poklice uskladili z izkazanimi kadrovskimi potrebami združenega dela. Ob koncu planskega obdobja pa bodo že začeli delovati prvi letniki usmerjenega izobraževanja po novih učnih programih.
Preostalih 20 odstotkov predvidenih' sredstev za usmerjeno izobraževanje je namenjeno za skupne naloge posebnih izobraževalnih skupnosti. Dobre tri petine teh sredstev je namenjenih za investicije, vendar je to komaj polovica zneska, ki je potreben za izgradnjo manjkajočega učnega prostora, ne upoštevaje odplačevanja kreditov za nekatere doslej zgrajene objekte. Zato bodo v tem obdojbu predvsem dokončane že začete gradnje. Od novih gradenj bi iz teh sredstev v celoti financirali le pedagoški center v Ljubljani, univerzitetno knjižnico v Mariboru in dograditev višje tehniške šole v Mariboru. Za druge najbolj pereče investicije je lahko zagotovljen le del potrebnih sredstev, preostala sredstva pa bodo morale posebej zagotoviti bodisi samoupravne interesne skupnosti z drugih področij družbene dejavnosti, bodisi zainteresirane organizacije združenega dela. Tako se računa, da bodo organizacije združenega dela v svojih posebnih izobraževalnih skupnostih, pa tudi delovni ljudje in občani v občinah in krajevnih skupnostih, posebej združevali sredstva za soinvestiranje v centre usmerjenega izobraževanja.
Sredstva za usmerjeno izobraževanje bodo delavci zagotavljali iz dohodka svojih temeljnih organizacij združenega dela, drugi delovni ljudje pa iz dohodka svojih dejavnosti po načelu solidarnosti: vsi prispevajo od iste osnove in po enotni prispevni stopnji. Ker so programi posebnih izobraževalne skupnosti različni, je v predlaganem sporazumu predvideno njihovo vsakoletno usklajevanje in vrednotenje po enotnih standardih in normativih. Ce bi v posamezni posebni izobraževalni skupnosti po enotni prispevni stopnji zagotovili več sredstev, kot je potrebnih za izvedbo njenega usklajenega programa, bo šel presežek v korist tistim posebnim izobraževalnim skupnostim, ki s prispevkom svojih članov po enotni stopnji ne morejo zagotoviti izvedbe svojega usklajenega programa.
Taksno solidarnostno prelivanje sredstev je še potrebno, ker sta bila dosedanji razvoj gospodarstva v posamezni panogi in razvoj izobraževalnih dejavnosti za potrebe te panoge v razkoraku, nastalih razlik pa ni mogoče odpraviti čez noč. Po drugi strani pa posebna izobraževalna skupnost "zagotavlja izobraževanje in usposabljanje še vedno le za poklice v osnovnih strokah svoje gospodarske panoge, organizacije združenega dela pa potrebujejo strokovnjake tudi iz strok, ki zanje skrbe druge posebne izobraževalne skupnosti. Zato ne bi mogli trditi, da v predlaganem sistemu solidarnostnega prelivanja sredstev eni podpirajo druge, saj gre očitno za težko ločljive skupne interese. Trajnejše reševanje teh vprašanj bo omogočeno šele z bolj dolgoročnim planiranjem kadrovskih potreb v organizacijah združenega dela ter s prilagajanjem usmerjenega šolstva tem potrebam, ki bodo usklajene v posebnih izobraževalnih skupnostih.
Prispevek za usmerjeno izobraževanje se po predlaganem sporazumu plačuje posebni izobraževalni skupnosti. Tisti, ki še niso ustanovili svoje posebne izobraževalne skupnosti, bodo do ustanovitve posebne izobraževalne skupnosti, Plačevali prispevek Izobraževalni skupnosti Slovenije, ker bo ta dotlej opravljala njeno funkcijo.
Pri Izobraževalni skupnosti Slovenije pa bi v bodoče "sdruževali le tisti del prispevka, ki pride v poštev za solidarnostno prelivanje in za skupne naloge posebnih izobraževalcih skupnosti,
S sredstvi, ki so na voljo, bo v tem planskem obdobju komaj mogoče zagotovita tisti obseg dejavnosti usmerjenega feobraževanja, ki je bil doslej zagotovljen s prispevki iz dohodka po enotni prispevni stopnji. Zato drugih oblik izobraŽevanja in usposabljanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja ob delu v tem planskem obdobju ne bo še mogoče '"ključiti v programe, ki se izvajajo z združenimi sredstvi •»o enotni prispevni stopnji. Sredstva zanje bo tudi v tem
obdobju treba zagotavljati posebej z združevanjem v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti ali v neposredni menjavi dela z vzgojno izobraževalnimi organizacijami.
Pričakovati je treba, da se bo med izvajanjem predlaganega sporazuma pokazala potreba po spremembah nekaterih planskih usmeritev. Takšne spremembe bo narekovala zlasti reforma usmerjenega izobraževanja in z njo povezane organizacijske in vsebinske spremembe, ki jih sedaj še ni mogoče vseh predvideti. Delavci že zahtevajo spremembe tudi v sistemu združevanja sredstev, namenjenih za svobodno menjavo dela v družbenih dejavnostih. V sami menjavi dela pa bo treba izpopolnjevati osnove in merila, da bo znana cena izobraževanja za posamezne profile. Družbeno ekonomski odnosi na področju usmerjenega izobraževanja se bodo tudi sicer spreminjali s ciljem, da se delavci v vzgojnoizobraževalnih organizacijah približajo delavcem v gospodarstvu tako glede odgovornosti za rezultate dela, kot tudi glede vrednotenja teh rezultatov po načelih dohodkovnega sistema in delitve po delu.
Razumljivo pa je, da bo planske usmeritve mogoče spreminjati le s spremembo samoupravnega sporazuma o osnovah plana oziroma z dodatki k temu sporazumu.
KAMNIK,...
Del skupne porabe predstavljajo tudi sredstva, ki so namenjena tudi za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter starostnega zavarovanja kmetov, kar pa ni zajeto v uvodnih tabelah.
POKOJNINSKO IN
INVALIDSKO KOVANJE
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1976—1980
Delovni ljudje, v samoupravno organizirani skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je enotna v SR Sloveniji, uresničujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter na podlagi rezultatov minulega dela pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Skladno s temelji sistema družbenega planiranja sklenejo samoupravni sporazum o osnovah plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
— delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
— delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih,
— delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov,
— drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani,
— upokojenci, združeni v društvih upokojencev,
— skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta predlog samoupravnega sporazuma je usklajen z
dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in z družbenim planom razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ter pripombami, predlogi m stališči, izraženimi v javni razpravi.
Sprejetje predloga samoupravnega sporazuma se opravi sočasno in po enakem postopku, kot sprejetje samoupravnih sporazumov temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti v občinah.
Ljubljana, 14. aprila 1977
PREDLOG 14. 4. 1977
Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem pianu Jugoslavije ter 1. in 2. odstavka 24. člena zakona o združenem delti sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter upokojenci, združeni v društvu upokojencev ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje: udeleženci'
SAMOUPRAVNI SPORA/L\
o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980
Skladno z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom skupnosti so udeleženci sporazumni, da si zavarovanci in upokojenci v skupnosti zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane:
— pravico do starostne pokojnine v starosti;
— pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnost);
— pravico do poklicne rehabilitacije m zaposlitve z ustreznimi delovnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu  (neposredna nevarnost za invalidnost);
— pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare;
— pravico do družinske pokojnine v primeru zavarovančeve ali upokojenčeve smrti;
— pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka, povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega zneska prispevka za rekreacijo;
— druge pravice, opredeljene v zakonu in splošnih aktih skupnosti.
2.
Udeleženci se bodo zavzemali za naslednje cilje:
— v skladu i novim družbeno-ekonomskim in samoupravnim položajem delavca v združenem delu, da razpolaga z ustvarjenim dohodkom in pravico upokojencev, ki jo uveljavljajo na podlagi minulega dela, je treba oblikovati nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo uveljavil tudi nove odnose med zakonsko in samoupravno regulativo ter zagotovil dolgoročnejše stabilno financiranje skupnosti;
— nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v skupnosti in temu ustrezna samoupravna organiziranost ter učinkovito delovanje delegatskega sistema;
— porast realne vrednosti pokojnin skladno s porastom povprečnih realnih osebnih dohodkov zaposlenih glede na minulo delo upokojencev in opredelitev značaja pokojnin kot nadaljevanje izplačevanja osebnih dohodkov;
— v celotnem sistemu je treba stimulirati daljše aktivno delo, z ukrepi na področju invalidskega varstva, reha-
bilitaeije in zaposlovanja pa zmanjševati rast invalidskih upokojitev;
— z ukrepi preventive, učinkovitejšo rehabilitacijo in zaposlovanjem delovnih invalidov ter študijskoraziskovalnim delom na tem področju zmanjšati porast invalidskih upokojencev, ob relativno večjem porastu izdatkov za rehabilitacijo in za zaposlovanje delovnih invalidov;
— zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem določa samo za tista delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, kjer znatn<;je delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi : vplivi neposredno ob viru škodljivih vplivov, če kljub vsem varstvenim in tehnološkim ukrepom ni mogoče izboljšati delovnih pogojev;
- sredstva sklada za gradnjo domov in stanovanja upo- i kojencev se bodo pretežno uporabljala za gradnjo oziroma I razširitev domov za ostarele in za kreditiranje družbenih stanovanj v trajni uporabi upokojencev in delovnih invalidov;
- z razvojem m modernizacijo strokovne službe ter j pospeševanjem študijsko-raziskovalnega dela doseči racionalno, ažurno ter učinkovito izvajanje zavarovanja.
V obdobju srednjeročnega plana načrtujemo, glede na gibanja v zadnjih letih, naslednje:
— poprečen prirast skupnega števila upokojencev za 3,0 odstotke, in sicer: starostnih upokojencev za 2,5 odstot- j ka letno, družinskih upokojencev za 3,9 odstotka letno, j invalidskih upokojencev za 3,2 odstotka letno;
— valorizacijo pokojnin in denarnih dajatev na podlagi povprečne rasti realnega osebnega dohodka zaposlenih po stopnji okoli 3,0 odstotka letno in ustreznejše razmerje pokojnin glede na povprečni osebni dohodek:
- hitrejšo rast izdatkov za oskrbnine, nadomestila in poklicno rehabilitacijo v posebnih zavodih ter zagotovitev pogojev za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov;
- da bodo prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev, otroški dodatek, otroško varstvo ter stanovanjski sklad znašali skupaj 16 odstotkov od pokojnin
fo vrednostih iz leta 1975 so predvideni dohodki iz prispevkov za leto 1976 v višini 6.621,6 mio dm in sicer:
— iz dohodka TOZD in zasebnega sektorja   1.102,4 mio din !
— iz prispevka od OD zavarovancev 5.519,2 mio din j
Na istin osnovah se za leto 1980 predvideva 8.334,1 mio din dohodkov in sicer:
— !z dohodka TOZD in zasebnega sek.       1 418,2 mio din
-- •' nrisoevka od OD zavarovancev 1.915,9 mio dir
uueieženci ugotavljajo, da mora skupnost za uresničevanje s tem sporazumom opredeljenih nalog in ciljev v celotnem planskem obdobju zbrati vključno z rezervo — obratnimi sredstvi — 41.434,9 mio din.
,'redvideva se, da bosta federacija in republika prispe- ; vh za pravice borcev NOV sredstva v višini 4.585,9 mio I diii.
Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo zbrati 36.849,0 mio din, kar znese 7,6 odstotka družbenega proizvoda Slo -enije v tem obdobju, in sicer:
— iz dohodka TOZD 6.276,7 mio din, kar znese 1,7 odreka dohodka TOZD v tem obdobju,
- iz prispevka od OD zavarovancev 30.572,3 mio din, •*> 12.5 odstotka bruto OD v tem obdobju.
D.
Nominalni znesek sredstev, ki se bodo združevala v drugem polletju 1977 se izračunajo tako, da se od celotnega dogovorjenega zneska za leto 1977 odštejejo sredstva, zbrana s prispevki na osnovi zakona o začasnem financiranju SIS v prvem polletju 1977, in sicer:
L. dogovorjena sredstva za leto 1977 3.288,9 mio din 2. ocena realiziranih sredstev za čas
od 1. 1. do 31. 7. 1977 4.641,7 mio din Ostane za združevanje za čas
od 1. 8. do 31. 12. 1977 3.647,2 mio din
Potrebna sredstva v višini 3.647,2 mio din bodo združevali z:
a) rednim prispevkom po stopnji 12,00 odstotkov od bruto osebnega dohodka, kar pomeni znižanje stopnje za 0,70 odstotka glede na prvo polletje 1977;
b) prispevkom iz dohodka za nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,80 odstotka od brutto osebnega dohodka;
c) prispevkom iz dohodka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem:
— za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5 odstotka od brutto osebnega dohodka
— za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 odstotka od brutto osebnega dohodka
— za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji 7,0 odstotka od bruto osebnega dohodka
— za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5 odstotka od bruto osebnega dohodka
d) posebnim prispevkom iz dohodka:
— po stopnji 1,27 odstotka od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS št. 12/73);
— po stopnji 0,27 odstotka od poslovnega sklada s katerim se opravljajo iz 8., 9. in 9a člena omenjenega zakona;
e) prispevkom za posebne vrste zavarovanja po stopnjah in zneskih, ki veljajo za leto 1976 in so bili objavljeni v Uradnem listu SRS št. 8/76
Osnove in viri za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so prehodnega značaja in veljajo do spremembe predpisov.
Ko bo skupščina skupnosti določala konkretne prispevne stopnje, bo upoštevala takratni delitveni sistem dohodka in ekonomska gibanja ter splošne ocene in cilje, dolo čene z družbenimi dogovori
8.
V primeru odstopanj v planskih predvidevanjih ali ob spremembah v obsegu pravic, bo skupnost predlagala udeležencem ustrezne ukrepe
9-
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma opravljata odbor samoupravne delavske kontrole ter skupščina skupnosti.
10.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo pristopne izjave pooblaščeni predstavnik) najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevanja. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije
STAROSTNO
ZAVAROVANJE
KMETOV
SAMOUPRAVNA INTEUESNA SKUPNUS'1 STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SR SLOVENIJI
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV i V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1976—1980
V samoupravni interesni skupnosti starostnega zavaro |  vanja kmetov so na območju SR Slovenije obvezno zavarovani kmetje, ki si po načelu vzajemnosti in solidarnosti in ;  ob solidarnosti delavcev in drugih delovnih ljudi zagotavlja-; Jo pravice do starostne pokojnine.
Skladno s temelji sistema družbenega planiranja skle-I  nejo samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne Interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov:
— delavci v temeljnih In drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih,
— delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih,
— delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, !
— drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani,
— delegacije kmetov v občinah.
— samoupravna interesna skupnost stairostnega za^ arovanja kmetov
Ta predlog samoupravnega  sporazuma je usklajen a dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za i   obdobje 1976—1980 in z družbenim planom razvoja SR Slo j  venije za obdobje 1978- 1980, ter pripombami   predlogi in I  stališči javne razprave koncem leta 1976
Sprejetje predloga samoupravnega sporazuma se opra-l vi sočasno in po enakem postopku, kot sprejetje samo !  upravnih  sporazumov   temeljnih samoupravnih Interesnih skupnosti v občinah
Ljubljana, 15. aprila 1977.
PREDLOG
;   14. 4 197*>   .1   iw*lMq •.,,«..?-».'■-!*{.;*.,,-,;:: rl ■■-■)
Na podlaga 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema !  družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter 1. in 2. odstavka 24. člena zakona o združenem delu, sklenejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah zdru-!  ženega dela ter v delovnin skupnostih, delavci v delovnem j  razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki oprav-! Ijajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, in drugi j delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani v po |  kojninskero in invalidskem zavarovanju, delegacije kmetov v občinah ter samoupravna interesna skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1976—1980 '
Udeleženci so sporazumni, da je osnova plana skupnosti zagotovitev starostne pokojnine kmetov po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26 /73 , 45/73 in 29/75)
Starostna pokojnina bo znašala vsaj 30 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega koledarskega leta po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev. Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov je v letu 1975 znašal 1358, torej bo po kojnlna v letu 1976 znašala vsai 407 dinarjev
Sredstva za pokojnine prispevajo kmetje v višini 40 odstotkov ter solidarnostno delavci in drugi delovni ljudje * višini 60 odstotkov potrebnih sredstev v posameznem letu; delavci in drugi delovni ljudje prispevajo svoj delež s pri' spevkom iz dohodka tsmeljnih in drugih organizacij združenega dela, iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti ter iz sredstev občanov, ki z osebnim delom 21 lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarska dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Na podlagi krepitve materialne osnove svojega dela, rasti dohodka in rasti družbenega proizvoda se bodo udeleženci prizadevali za krepitev socialne varnosti ostalih kmečkih proizvajalcev. Za dosego tega cilja bodo proučili tudi možnosti širjenja kroga zavarovancev in obsega Pra_ vic, o čemer se bodo posebej sporazumeli.
V tem srednjeročnem obdobju pričakujemo glede n8 gibanje števila upokojencev v zadnjih letih povečevanja števila upokojencev letno za 3 odstotke. V letu 1.976 bo število uživalcev pokojnin znašalo 42.100 upravičencev.
Ob načrtovanem povečevanja števila upokojencev * 3 odstotke letno načrtujemo sprotno valorizacijo pokojnin na podlagi povprečne rasti realnega osebnega dohodka t»
, poslenih po stopnji okoli 3,0 odstotka letno. Ob takšnih g*' banjih bo v letu 1980 približno 47.380 upokojencev, od tega 1687 kmetov-borcev. Od skupnega števila upokojencev Iffi
j bo približno 2840 prejemalo varstveni dodatek, ki gre so
i  oialno ogroženim borcem NOV.
Udeleženca ugotavljajo, da bo morala skupnost za ures- j ničitev v  tem sporazumu opredeljenih nalog in ciljev v planskem obdobju 1978- -1980 zbrati 1.314,3 mio din.
Od tega se predvideva, da bo v letu 1976 zbrano 232,7 mio din, v letu 1980 pa 294,9 mio din.
Od zneska, potrebnega za petletno obdobje, bodo kmetje s svojim prispevkom zbrali 430,3 mio din, delavci in . drugi delovni ljudje s solidarnostno udeležbo 654,0 mio din, 1 kar znese 0,13 % družbenega proizvoda Slovenije v tem obdobju, proračun republike pa bo prispeval 229,9 mio din za pravice borcev iz tega zavarovanja.
7.
Nominalni znesek sredstev, ki se bodo združevale s solidarnostnimi prispevki delavcev in drugih delovnih ljudi v drugem polletju 1977 se izračunajo tako, da se od celotnega dogovorjenega zneska za leto 1977 odštejejo sredstva zbrana s prispevki na osnovi zakona o začasnem financiranju SIS v prvem polletju 1977 ter prišteje primanjkljaj iz leta 1976
1. Dogovorjena sredstva 1977 159.485.640 din
2. Ocena realiziranih sredstev za čas
od 1. 1. do 31. 7. 1977 77,559.984 din
3. Primanjkljaj iz leta 1976 21,030.304 din
Ostane za združevanje za čas
od 1.8. do 31.12. 1977- 102,955.960 din
Znesek iz prejšnjega odstavka se bo združeval tako, da bodo:
»- temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek, iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela plačevale celo leto 1977 po stopnji 0,73 % od osnove, ki se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka odbijejo odbitne postavke po 11., 12. in 13. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela;
— občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, bodo plačevali vse leto 1977 po stopnji
0,73 % od osnove, od katere plačujejo davek iz dejavnosti,
— temeljne organizacije združenega dela, ki ne plačujejo prispevka po prvi alinei tega odstavka, druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebne dohodke, plačevale 0,26% od osnove, ki jo sestavljajo osebni dohodki z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka;
Akontacije na prispevke po prvi in drugi alinei prejšnjega odstavka se do obračuna po zaključnem računu plačujejo po prispevni stopnji iz leta 1976, ki je znašala 0,49% od davčne osnove.
8.
Udeleženci ugotavljajo, da je vrednostni izračun iz prejšnje točke izdelan na osnovi predvidenih izdatkov za leto 1976, vrednotenih po realni vrednosti leta 1975, in na podlagi predvidenega gibanja družbenega proizvoda. Na teh osnovah bp skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SRS določila prispevno stopnjo za kmete-zavarovance, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pa stopnje prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi. Stopnje prispevkov bodo določene glede na dejanska gibanja v posameznih letih.
Ce financiranje skupnosti ne bo potekalo tako, kot je predvideno v tem samoupravnem sporazumu, bo skupnost udeležencem predlagala sprejem ustreznih ukrepov.
9.
Skupnost bo o izpolnjevanju tega sporazuma obveščala udeležence.
10.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga spremejo in podpišejo pristopne izjave pooblaščeni predstavniki najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevanja. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije skupščina samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
SPLOŠNA PORABA
FINANCIRANJE SPLOŠNE PORABE V OBČINI KAMNIK I ZA LETO 1977
Občinska skupščina je z odlokom o začasnem financiranju proračuna občine Kamnik za I. polletje 1977 opre delila kriterije, po katerih se vrši financiranje iz proračuna tako, da se proračunska poraba lahko poveča za 10,8 odstotka na dovoljeno porabo leta 1976. Skladno s tem je sestavljeni proračun upošteval sprejeti odlok in so v njem zagotovljena sredstva za realizacijo sprejetega odloka o začasnem  financiranju  proračunskih  potreb v  I. polletju.
Ker je občina Kamnik zaključila poslovno leto 1976 z obveznostmi, ki jih ni poravnala, je SO Kamnik sprejela vrstna red plačil obveznosti iz preteklega leta. Plačila teh obveznosti z vrstnim redom so vnesena v predlogu proračuna za leto 1977 in so upoštevana v posameznih namenih uporabe.
Izvršni svet ugotavlja, da je v predlogu proračuna za leto 1977 kombinacija proračuna v obliki začasnega finan-ciranja in izločanje vsen tistih postavk, ki po svoji vsebini ne sodijo v proračun oz, med splošno porabo.
Pri sestavi proračuna za leto 1977 smo izhajali iz sledečih izhodišč:
1. V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik in SRS za leto 1977 je določeno, da morajo osebna, skupna in splošna poraba rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda.
2. V zakonu o združenem delu je postavljeno načelo, da delavci v združenem delu odlojajo o vseh oblikah porabe hkrati, tako tudi splošna poraba ne more biti več predmet ločenega obravnavanja v delegatskih skupščinah.
3. Nadaljevanje procesa ustavne preobrazbe splošne porabe v letu 1977 s prenosom nalog na samoupravne interesne skupnosti zahteva nadaljnje čiščenje te porabe. Največji delež splošne porabe, ki se v letošnjem letu prenaša na samoupravne skupnosti, predstavljajo izdatki za komunalno in kmetijsko dejavnost.
4. Dosledno uveljavljanje načela o samofinanciranju družbenopolitičnih skupnosti postavlja splošno porabo v odvisnost od materialne osnove vsake družbenopolitične skupnosti. Občina, ki z lastnimi dohodki ne more v potrebnem obsegu zagotoviti izvajanja osnovnih nalog, ki jih ima po ustavi in zakonih, so zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb so sestavni del skupnega družbenega dohodka, ustvarjenega v združenem delu, čeprav se določen del teh sredstev ne zagotavlja neposredno iz združenega dela ali davka iz osebnega dohodka, temveč iz drugih virov, kot so prometni davki, davki občanov, davki na dohodke od premoženja in druge davščine.
Ustavna  ureditev splošne porabe zahteva opredelitev splošne porabe po vrstah dejavnosti v občini ter evidentiranje tiste porabe, ki po svoji naravi ne sodi v okvir splošne porabe, ki pa je še ni mogoče prenesti na druge -nosilce porabe.
Splošno porabo delimo na tri podskupine:
A) Splošno porabo, za katero so izdelane osnove in merila za oblikovanje sredstev za njeno funkcioniranje, ki temelji na programu dela in je v skladu z obsegom in vrsto nalog ovrednotena.
B) Obveznost proračuna opredeljena v fiksnih zneskih in stalne obveznosti v različnih višinah, na katere družbenopolitična skupnost ne more vplivati.
C) Splošne potrebe, ki se financirajo iz proračuna, za katere še niso izdelana merila in morajo v največji meri biti odvisne od materialnih možnosti.
A) Splošna poraba, za katero so izdelane osnove in j merila za financiranje
V to skupino splošne porabe sodijo:
1. dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti, ki , zajema tudi ustrezen del dejavnosti krajevnih skupnosti,
2. dejavnost ljudske obrambe,
3. financiranje priznavalnin borcem narodnoosvobodilne vojne,
4. financiranje družbenopolitičnih organizacij.
1. Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
V januarju letošnjega leta je bil podpisan družbeni dogovor o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delovnih skupnosti teh organov v SR Sloveniji, ki naj bi zagotovil ustrezne in čimbolj izenačene materialne pogoje za delo državnih organov. Na podlagi osnov in meril tega družbenega dogovora je v občini napravljen izračun potrebnih sredstev za delo teh organov v letu 1977.
Na podlagi tega dogovora so bila delovna mesta vsklajena tako po značilnih skupinah kot po številu delovnih mest z vsemi občinami v SRS in najnižje delovno mesto vrednoteno s 1940 ND brez upoštevanja minulega dela.
Izvršni svet meni, da je treba spoštovati doseženi dogovor v okviru republike, da se lahko povečajo nezasedena delovna mesta, ki so predvidena s sistemizacijo v letu 1977 za največ 3 odstotke. Skladno s tem je treba upoštevati enake kriterije tudi za delo drugih organov kot so občinsko sodišče, javno tožilstvo, javno pravobranilstvo, sodišče združenega dela an družbeni pravobranilec samoupravljanja. Pričakovati je, da bodo pritiski na povečanje Števila ljudi močnejši kot predvideva doseženi dogovor, v proračunu pa ni predvidenih odstopanj v tej smeri. Zaradi tega menimo, da je treba spoštovati in vztrajati na sklenjenem dogovoru.
V letu 1976 smo uvedli evidenco stroškov po stroškovnih nosilcih, kar omogoča analiziranje stroškov ne samo v okviru celotne delovne skupnosti, ampak po posameznih organih. V tem smislu je tudi sestavljen predlog proračuna.
Izvršni svet tudi meni, da je potrebno stimulirati vse organe, ki z boljšo organizacijo dela, z večjo obremenitvijo, opravijo večji obseg dela % manjšim številom zaposlenih.
2. Dejavnost ljudske obrambe
Merila za financiranje dejavnosti ljudske obrambe je izdelal svet za LO in družbeno samozaščito na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski 'obrambi. V srednjeročnem planu SR Slovenije je določeno, da skupno zagotovljena sredstva temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti za potrebe ljudske obrambe in družbene .samozaščite lahko znašajo največ 0,5 odstotka narodnega dohodka.
Svet za IX) in družbeno samozaščito ugotavlja, da ni mogoče v danih pogojih realizirati predvidena sredstva po srednjeročnem planu za dejavnost LO in družbene samozaščite, temveč meni, da bi za leto 1977 izjemoma formirali sredstva za te namene, le v višini sredstev leta 1976, povečane za 10,8 odstotka. Pri tem poudarjamo, da je v letu 1977 preneseno tudi financiranje pokrajinskih odborov za dejavnost LO na občino in da svet za LO in družbeno samozaščito še ni uskladil teh potreb, zaradi česar predlagamo, da se ta sredstva povečajo za znesek S milijonov din.
KS morajo izdelati obrambne načrte v skladu z zakonom o LO in družbeni samozaščiti. Zaradi tega so se krajevne skupnosti dogovorile, da začasno zaposlijo delavca, ki bi administrativno pripravljal plan, za kar je treba zagotoviti še dodatna sredstva v višini 18 milijonov S din. Ta sredstva so prikazana v postavki krajevnih skupnosti: S temi izjemami se bodo sredstva za LO napram letu 1976 povečala za 26 odstotkov.
V slučaju potrebe bo svet za LO skupno z izvršnim svetom pripravil posebna dogovor o zbiranju sredstev za 1X3 in družbeno samozaščito, v kolikor bo ugotovil, da so nekatere naloge neodložljive in da ne odsegamo z vsemi sredstvi za te namene 0,5 odstotka družbenega proizvoda.
8. Financiranje priznavalnin borcev NOV
Občinska skupščina je v letu 1976 podpisala družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV in drugih vojn. V tem dogovoru se je želelo uskladiti socialno varnost borcev, ki prejemajo minimalne pokojnine ter odpraviti razlike v sedanjem sistemu izplačevanja priznavalnin, ki so nastale zaradi različnih možnosti občin za financiranje splošne porabe ali zaradi prioritetnega obravnavanja te porabe v okviru skupnih proračunskih izdatkov. Iz opravljenih izračunov izhaja, da v letu 1977 ni mogoče zagotoviti izvedbo tega dogovora v celoti. Zaradi tega je bilo domenjeno, da se na celotnem področju Slovenije zagotovi le 1/3 sredstev, ki izhajajo iz razlik med sedanjimi izplačili in dogovorjeno višino priznavalnin. Za občino Kamnik predstavlja porast teh sredstev 323 odstotka na leto 1976.
4. Financiranje družbenopolitičnih organizacij
Sredstva za financiranje družbenopolitičnih organizacij zagotavljajo proračuni na podlagi ovrednotenih letnih programov dela. 2e v delovnih tezah za financiranje splošne porabe v letošnjem letu je predvideno, da nastopa kot, koordinator programov družbenopolitičnih organizacij na n:-voju občine občinska konferenca SZDL.
Izhajajoč iz te predpostavke so v proračunu zagotovljena sredstva za funkcioniranje socialistične zveze, ki zajemajo dosedanje dejavnosti. V ta sredstva so vključena tudi sredstva namenjena za: informativno dejavnost, kamniški občan, prispevek za civilne pogrebe, izseljeniško matico, gorsko reševalno službo, ljudsko tehniko in turistična društva. V globalu predstavlja to povečanje napram letu 1976 za 47,3 odstotka. Za dejavnost ZZB NOV, v katero so vključeni tudi ZRVS, Odbor koroških partizanov in Odbor kamniško zasavskega odreda so sredstva napram preteklemu letu višja za 2,8 odstotka.
OK ZSMS predvideva zaposliti sekretarja OK v drugem polletju tega leta, za kar naj bi zagotovili sredstva v občinskem proračunu. Za funkcioniranje dejavnosti ZSMS, v katero je vključena tudi dejavnost Zveze prijateljev mladine, so proračunska sredstva napram lanskemu letu večja za 36,0 odstotka.
Občinski konferenci ZKS in Občinskemu sindikalnemu svetu je v proračunu zagotovljena udeležba za kritje stroškov za poslovne prostore
B) Obveznosti proračunov občin v fiksnih zneskih in stalne obveznosti v različni višini, na katero družbenopolitična skupnost ne more vplivati
V to podskupino splošne porabe štejemo:
1. anuitete,
2. obveznosti do starostnega zavarovanja kmetov,
3. preživninsko varstvo kmetov,
4. obveznosti iz preteklega leta,
5. tekoča proračunska rezerva,
6. obvezni rezervni sklad,
7. pomoč družinam kadrovcev,
8. živalske kužne bolezni,
9. stroški za analize živil,
10. mrliško pregledna služba, pogrebni stroški, nepremož-nih in stroški za dovolitev splava.
1. Anuitete
V občinskem proračunu so v postavki »Anuiteto« zajete obveznosti, ki izhajajo iz najetih posojil za stanovanjske izgradnjo delavcev in anuitete za raoiskavo termalne vode Vaseno.
2. Obveznosti do starostnega zavarovanja kmetov
Po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov so druž benopolitične skupnosti-dolžne s svojimi sredstvi krita račun sko razliko med vsoto dohodkov skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in vsoto odmerjenih pri spevkov, razliko med odmerjenimi in plačanimi prispevki v občini za odobrene oprostitve ter izpad dohodkov zaradi neplačanih ali neizterjanih prispevkov. Takšen način sofinan ciranja starostnega zavarovanja kmetov je bi! ukinjen i letu 1976. Za neizpolnjene obveznosti občin od leta 1973 d« 1975 pa je potrebno v letošnjem letu v okviru splošne pora be občine zagotoviti še 652.016,00 din.
3. Preživninsko varstvo kmetov
Obveznosti občine do preživninskega varstva kmetov iz virajo oz preteklih let,. Do družbene pomoči so upravičen kmetje nad. določeno starostjo, ko jim je bilo aTondi.rara
kmetijsko zemljišče, s katerega obdelovanjem So se pretežno preživljali, odškodnino za to zemljišče pa so vložili v sklad za preživninsko varstvo kmetov v občini. Število teh je v naši občini 6, obveznosti pa znašajo 55,000,00 din, kar je zagotovljeno v predlogu proračuna.
4. Obveznosti iz preteklega leta
Obveznosti, ki niso bile poravnane v letu 1976 in za katere je skupščina sprejela vrstni red poravnave s sprejetim odlokom o zaključnem računu za leto 1976, se nanašajo na:
— obveza za nakup sobe pri počitniški
skupnosti ZZB NOV Banjole 250.000,00 —- obveznosti po pogodbi LUZ Ljubljana za
novelacijo urbanističnega programa 105.000,00
— obveznost za 1 odstotek obvezno rezervo 6.273,00
— obveznost po računih XII/76 sprejetih
v letu 1977 153.016,60
— obveznost za starostno zavarovanje
kmetov, ki je obrazložena pod zap. št. 2 652.016,00
5. Tekoča proračunska rezerva
Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih določa, da obsega splošni del proračuna kot nerazporejeni del dohodkov tudi tekočo proračunsko rezervo, namenjeno za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Tekoča proračunska rezerva ne sme presegati 1 odstotka v proračunu predvidenih dohodkov, o njeni uporabi med letom pa odloča izvršni svet občine, in znaša po predlogu 265.000.00 din.
fi. Rezervni sklad
Vsaka družbenopolitična skupnost mora imeti sredstva rezerve, ki se oblikujejo iz skupno doseženih dohodkov in pripadajo družbenopolitični skupnosti. Družbenopolitična skupnost mora izločiti v sredstva rezerve vsako leto najmanj 1 odstotek skupnih dohodkov.
Ker je občina Kamnik zaradi pokritja proračunskega primanjkljaja v letu 1976 v celoti porabila razpoložljiva sredstva v višini 695.000,00 din, ga moramo v letošnjem letu nadomestiti in predvideti 1 odstotek rezerve od tekočih dohodkov, kar predstavlja skurmo 967.000.00 d-ri
7. Pomoči družinam kadrovce.
Zakon o varstvu družinskih oseb v obvezni vojaški službi in zakon o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi urejata pravice družinskih članov, katerih hranilec služi vojaški rok, ah je v kakšni drugi obvezni vojaški službi v JLA. V preteklem letu so znašale kadrovske pomoči glede na predpisani cenzus od 549 do 1.320 din na enega družinskega člana in 131 do 330 din za vsakega nadaljnjega družinskega člana. V preteklem letu je bila do ena valorizacija teh pomoči v višini 26 odstotkov, za letošnje leto pa ta valorizacija še ni objavljena.
Za te namene se v proračunu predvideva znesek 100.000,00 din, kar predstavlja 57,8 odstotka povečanj« napram preteklemu letu.
8. Živalske kužne bolezni
Takse na promet parkljarjev m kopitarjev so po zakonu o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine dohodek republike. Del 35 odstotkov pobranih taks se odvede na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri republiki, 65 odstotkov taks pa je dohodek občinskih proračunov, vendar je poraba strogo namenska. Občine so zato dolžne glede na realizacijo taks na promet parkljarjev in kopitarjev planirati tudi porabo izdatkov za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Izdatki se lahko nanašajo na odškodnino za živino, ki je bila uničena pri izvršitvi ukrepov zaradi bolezni ali pa za stroške diagnostičnih preiskav in zaščitnih cepljenj.
9. Stroški za analize živil
Temeljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živih določa, da so inšpekcijske službe dolžne izvrševati zdravstvene preglede in preiskuse živil in surovin. Ce se z analizo ali superanalizo ugotovi, da so živila ali surovine oporečne, trpi stroške za analize delovna ali druga organizacija, ali tisti, čigar živila so bila preiskušena. Predpisano pa je tudi, da trpi stroške za takšno analizo inšpekcijski organ, ki je analizo zahteval, če se ugotovi, da so živila neoporečna. V ta namen in za nemoteno poslovanje inšpekcijskih služb je v proračunu zagotovljeno 2.000,00 din.
10. Mrliško pregledna služba, pogrebni stroški nepremož-nih, stroški 7,a dovolitev splava
Pravilnik o mrliško pregledni službi določa, da so občine dolžne organizirati in skrbeti za mrliško pregledno službo na svojem območju. Pravilnik je izdelal republiški sekretariat za zdravstvo, višino pogrebnin določa skupnost zdravstvenega varstva. Za vse te namene je zagotovljeno 10.000,00 din.
C) Splošna potrebe, ki se financirajo iz proračunov, za katere še niso izdelana merila in morajo v največji meri biti odvisne od materialnih možnosti občine
V to skupino splošne porabe spadajo:
1. pospeševanje kmetijstva,
2. pospeševanje turističnih dejavnosti,
3. negospodarske investicije, -
4. del komunalnih dejavnosti s področja splošne pora-
be.
1. Pospeševanje kmetijstva
Med gospodarskimi intervencijami je večina planiranih sredstev namenjena za potrebe pospešenega kmetijstva. Prioriteto pri porabi sredstev splošne porabe imajo po predlogu republiškega sekretariata za kmetijstvo regresiranje obrestne mere za hranilno kreditne službe, umetno osemenjevanje govejih plemenic, ukrepi za zavarovanje pred točo in kmetijska pospeševalna služba.
V občini Kamnik smo v letu 1976 namenili za te potrebe kmetijstva znesek 636.000,00 din. Od tega za regresiran je obrestnih mer 175.000,00 din in za pospeševalno
službo 461.000,00 din. Za leto 1977 je v proračunu predvidena poravnava obveznosti obračunskih obrestnih mer za leto 1976, kar znaša 198.000,00 din.
Hranilno kreditne službe, ki izvajajo regresiranje obrestne mere za potrebe kmetijstva, spadajo po svoji de lovni in družbenopolitični usmeritvi v sistem bančnega po slovanja. Te naloge hranilno kreditnih služb naj bi posta le sestavni del rednega poslovanja bank. Ker banke do da nes še niso prevzele teh nalog, naj se ustrezno in čim prej organizacijsko pripravijo in prevzamejo hranilno kreditne službe v okvir svoje dejavnosti Poslovna politika bank je tista, ki naj uredi problem razlik v aktivni in pasivni obrestni meri, da se ta izrazito bančno poslovni ele-ment ne bo več pojavljal v proračunu občine oziroma v splošni porabi, ker vanjo ne sodi.
Tudi izdatke proračunov za umetno osemenjevanje govejih plemenic in nabavo plemenjakov, bi morale financirati organizacije izven splošne porabe in le kot začasno Je bilo to financiranje mogoče v preteklih letih sprejeti v proračune občin. Menimo pa, da je organiziranost v kmetijstvu v zadnjih letih toliko napredovala, da bi si morala za ta izrazito namenski strošek poiskati sredstva v okviru samoupravno organiziranih kmetijskih dejavnosti
Financiranje kmetijskih zemljiških skupnosti se pojavlja v preteklem letu v proračunu med gospodarskimi intervencijami. Financiranje teh dejavnosti je odprt in še nerešen problem, ki zahteva, da se čimpreje zagotovijo viri dohodkov za namene, za katere so .bile te skupnosti organizirane, in se tako razbremenijo izdatki za splošno porabo v občini.
Kmetijska pospeševalna služba naj se organizira v skladu z zakonom o združenem delu, v proračunu pa so zagotovljena samo sredstva za I. polletje v znesku 25 i 000.00 d i
2. Pospeševanje turističnih dejavnosti
V I. polletju so zagotovljena sredstva za dejavnost organizacij s področja turističnih dejavnosti v skladu z odlokom o začasnem financiranju. Izvršni svet meni, da je dejavnost organizacij s področja turističnih dejavnosti naloga socialistične zveze, zaradi česar so se povečala sredstva za njeno delovanje. Občinski skupščini se bo po sprejetju ustreznih republiških predpisov predložil odlok o spremembi turistične pristojbine, ki bodo dohodek teh organizacij.
3. Neg-ospodarske investicije
Pod negospodarskimi investicijami so zajeta vzdrževalna dela na upravnih zgradbah občine v Kamniku in Mot-niku v znesku 275.000,00 din. Pod to postavko vodimo tudi sprejeto obveznost nakupa sobe v počitniški skupnosti ZZB NOV v Banjolah in je navedena pri neporavnanih obveznostih po zaključnem računu za leto 1976.
4. Komunalna dejavnost
Iz splošno sprejetih načel o samofinanciranju družbenopolitične skupnosti izhaja, da lahko komunalno dejavnost v proračunu obdržijo le tiste družbenopolitične skupnosti, ki izdatke pokrivajo z lastnimi dohodki. Ker občina Kamnik ne pokriva svojih izdatkov z dohodki in je vezana na dopolnilna sredstva republiškega proračuna, ne more obdržati v proračunu sredstev za financiranje komunalne dejavnosti. V ta namen je izvršni svet v februarju skupaj z novo ustanovljeno komunalno skupnostjo pripravil ustrezen .sporazum za financiranje dejavnosti in nalog komunalne skupnosti, s katerim je predvideno združevanje sredstev po stopnji 0,6 odstotka od doseženih OD. S te>r ■ sredstvi bi bilo mogoče zagotoviti redno vzdrževanje komunalnih naprav v takem obsegu, kot so bile vzdrževane v preteklih letih.
5. Dejavnost krajevnih skupnosti
Za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti, ki zajema delovanje celotnega delegatskega sistema, računovodsko službo in funkcionalne izdatke KS, so predvidena sredstva v višini 452.000,00 din, kar predstavlja povečanje za 18,6 odstotka. Skupno s sredstvi, ki so namenjena za izdelavo obrambnih načrtov, kot je navedeno v postavki »delovanje LO« pa znašajo vsa sredstva za KS 632.000,00 din.
Dejavnost skupščine in izvršnega sveu.
Zaradi razvejanosti delegatskega sistema so opredeljene naloge za dejavnost občinske skupščine in izvršnega sveta kot celote. Pri sestavi plana se je upošteval sklenjeni dogovor o delitvi OD voljenih in imenovanih funkcionarjev in obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih dogovorov o pobratenju mest, dejavnost Skupnosti slovenskih občin, Skupnosti občin ljubljanske regije. Stalne konference mest in druge dejavnosti kot je razvidno iz posameznih postavk proračuna.
Upoštevajoč osvojena načela, navedena v tej obrazlo žrtvi, izvršni svet predlaga delovnim ljudem in občanom občine Kamnik, da razpravljajo o predlogu občinskega proračuna za leto 1977 skupno z obravnavo temeljnih planov SIS za družbene dejavnosti za srednjeročno obdobje. Morebitni predlogi, pripombe ali dopolnila naj se posredujejo sekretariatu izvršnega sveta, ki bo na osnovi teh pri pravil dokončen predlog proračuna za leto 1977
Zborom skupščine občine Kamnik se predlaga celotno gradivo, vezano na sprejem odloka o proračunu občine za leto 1977 s predlogom, da o njem razpravljajo ter sprejmejo naslednji
sklep:
Sprejme se odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1977 s priloženo dokumentacijo.
IZVRŠNI SVET
Celotno gradivo, poleg tega torej še odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1977 ter bilanco dohodkov in splošnega razporeda dohodkov občine Kamnik za leto 1977 pa so delegati prejeli z ostalim gradivom za sejo občinske skupščine ki je sklicana za 30. maj 1977.
POŽARNA VARNOST
Na podlagi določb 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. list SRS, št. 2/76) ter 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Kamnik
SKLENEJO
temeljne in druge organizacije združenega dela, delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom v občini Kamnik
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju in uporabi sredstev za financiranje požarno varnostne dejavnosti v občini Kamnik.
I. UVODNO DOLOČILO
1. člen
Samoupravni sporazum opredeljuje način financiranja dejavnosti in nalog samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom v občini Kamnik skladno s 1. in 2. alineo 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom v občim Kamnik.
II. NAČIN ZDRUŽEVANJA IN UPORABA SREDSTEV
2. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, delov ni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, bodo združevale prispevek, ki ustreza višini 0.40 odstotka doseženih osebnih dohodkov (Bto).
Prispevek plačujejo udeleženci sporazuma mesečno ob obračunu osebnih dohodkov delavcev in ga odvajajo na račun požarne skupnosti.
Udeleženci sporazuma izvrše prvi obračun in izplačilo ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec junij 1977.
3. člen
Zbrana sredstva po tem sporazumu se uporabljajo za financiranje dejavnosti in nalog SIS za varstvo pred požarom po sprejetih dolgoročnih in letnih planih, kot je opredeljeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in statutu skupnosti.
4. člen
Višina prispevka iz 2. člena sporazuma se določa za srednjeročno obdobje, lahko pa se letno korigira na realizacijo plana
5. člen
Samoupravni sporazum postane veljaven, ko ga podpisniki sprejmejo.
Kamnik, maja 1977
SIS za varstvo pred požarom:
Podpisniki:
TEHNIČNA KULTURA
Zveza organizacij za tehnično kulturo v občini Kamnik v skladu z 147. člena Ustave SR Slovenije
predlaga
DRUŽBENI DOGOVOR
o udeležba pri programiranju in financiranju dejavnosti Zveze organizacij za tehnično kulturo v občini Kamnik
1. člen
Podpisniki družbenega dogovora se kot predstavniki družbenega interesa za razvoj in dejavnost na področju tehnične kulture dogovorijo o nalogah, obveznostih in pravicah pri oblikovanju, uresničevanju in financiranju programov društvenih organizacij tehnične kulture.
2. člen
S sklenitvijo družbenega dogovora se dejavnosti tehnične kulture vključujejo v sistem samoupravnega urejanja vprašanj programiranja in financiranja z namenom, da se v skladu z ustavo po načelu družbenega dogovarjanja zagotovijo pogoji za delo in razvoj društvenih organizacij tehnične kulture.
3. člen
Podpisniki družbenega dogovora o udeležbi pri programiranju in financiranju dejavnosti društvenih organizacij tehnične kulture naj omogočijo izvrševanje organizacijskih, strokovnih in drugih nalog organizacijam, združenim v Zvezi organizacij za tehnično kulturo Kamnik z namenom, da se doseže:
— sistematičen razvoj tehičnega izobraževanja in usposabljanja občanov,
— izenačitev možnosti za razvoj dejavnosti tehnične kulture v krajevnih skupnostih in občini,
— širše vključevanje delovnih ljudi in mladine v ustvarjalno delo, raziskovalne in inovacijske dejavnosti,
— učinkovitejše vključevanje rezultatov tehnično vzgojnega dela v zasnove narodne obrambe, splošnega ljudskega odpora in družbene zaščite,
— določitev enotnejših meril za financiranje tehničnega izobraževanja v občini,
— ustvarjanje materialnih in kadrovskih pogojev za vključevanje čim večjega števila mladine v tehnično vzgojo in izobraževanje,
— učinkovitejše uveljavljanje tehničnega pouka v šolah z ustreznejšim upoštevanjem predmeta in predmetnih učiteljev,
— zagotovitev zadostnih sredstev za redno delo na področju tehnične vzgoje in izobraževanja, ki morajo rasti z rastjo potreb in možnosti,
— skladno razvijanje tehničnih športov in rekreacije v okviru tehničnih dejavnosti.
4. člen
Zvez organizacij za tehnično kulturo Kamnik združuje:
— FOTO KINO DRUŠTVO
— RADIOAMATERSKO DRUŠTVO
— MODELARSKO DRUŠTVO
— DRUŠTVO IZUMITELJEV
— AVTO MOTO DRUŠTVO
— SEKCIJA TRAKTORISTOV PRI AMD
ter opravlja naloge na področju tehnične vzgoje in izobraževanja in to neposredno z oblikovanjem tehnično vzgojnih in izobraževalnih programov, z usposabljanjem realizator-jev teh programov, z organizacijo in koordinacijo akcij in prireditev, s popularizacijo tehniških dejavnosti in s sodelovanjem z drugimi družbenimi dejavniki; posredno pa z vključevanjem osnovnih organizacij in vodstev v občini in čim širše vzgojno, izobraževalno in tehnično ustvarjalno delo
Zveza organizacij za tehnično kulturo predloži podpisnikom družbenega dogovora skupen letni delovni program, ki zajema naslednja delovna področja:
a) tehnično izobraževanje in usposabljanje v različnih tehničnih panogah (tečaji, seminarji, šole in centri),
b) splošno tehnično prosvetljevanje občanov (predavanja za javnost, predvajanje poučnih tehničnih filmov ipd.)
c) interesne amaterske dejavnosti v laboratorijih in delavnicah,
d) naloge v zvezi z narodno obrambo in pripravami na SLO,
e) akcije in prireditve (tekmovanja, razstave, srečanja, nastopi, prikazi),
g) organizacijski razvoj,
h) sodelovanje v medobčinskem, republiškem in zveznem merilu,
i) mednarodno sodelovanje,
J) ustvarjanje materalne osnove,
k) popularizacija tehniških dejavnosti.
5. člen
Podpisniki družbenega dogovora sodelujejo pri financiranju dejavnosti vseh združenih organizacij tehnične kulture oz. lahko sprejemajo obveznosti za financiranje posameznih delov delovnih programov.
6. člen
Zveza organizacij za tehnično kulturo Kamnik kot uporabnik sredstev, mora ob predložitvi zahtev za udeležbo pri financiranju predložiti podpisnikom družbenega dogovora:
— skupni letni delovni program in
— finančni načrt za realizacijo programa z razčlenitvijo nalog.
Ugotavljanje obsega potrebnih sredstev temelji na utemeljenosti programske usmeritve na doseženih dosedanjih delovnih rezultatih in na realnih oceni stroškov za uresničitev programa.
7. člen
Za uresničevanje programa Občinske zveze za tehnično kulturo Kamnik, bodo udeleženci tega družbenega dogovora združevali iz ostanka dohodka OZD sredstva v višini 0,05% letno (osnova: bruto osebni dohodki).
8. člen
Podpisniki bodo pri uresničevanju di^u^cuega dogovora medsebojno sodelovali in skrbeli za kontrolo nad izvrševanjem sprejetih obveznosti.
9. člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo še druge zainteresirane organizacije in skupnosti.
10. člen
Ta družbeni dogovor velja, ko ga podpiše večina podpisnikov.
Kamnik,
Podpisniki:
OBRAZLOŽITEV
Organizacije tehnične kulture združujejo občane v razne zvrsti tehniškega udejstvovanja in preko zadovoljevanja njihovih potreb in interesov izvršujejo pomembne družbene naloge. Z zadovoljevanjem osebnih, torej tudi družbenih potreb svojih članov, prispevajo organizacije tehnične kulture k reševanju aktualnih vprašanj družbenega dela in življenja ter s tem opravljajo važno družbeno funkcijo.
Tehnično vzgojne in izobraževalne dejavnosti organizacij tehnične kulture so kot posebna kategorija društvenega in družbenega angažiranja občanov del splošne nacionalne kulture. Sodelovanje občanov v ustvarjanju tehničnih dosežkov in pridobivanju sposobnosti za njihovo smotrno uporabo v poklicnem delu in v vsakodnevnem življenju je v današnjem času ena izmed pomembnih potreb sodobnega človeka in družbe.
V dejavnostih organizacij tehnične kulture se združujejo in prepletajo tehnična vzgoja in izobraževanje, delovna vzgoja in ustvarjalni odnos do dela, moralna, patriotska in obrambna vzgoja, elementi raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter kulturno estetska vzgoja, tehnični športi in rekreacija. Tehnično vzgojne dejavnosti omogočajo mladim vseh starosti in stopenj, da v konkretnem udejstvovanju odkrivajo svoja nagnjenja in interese za njihovo poklicno usmeritev. Pridobljene tehnične sposobnosti, ki jih dosegajo delovni ljudje in mladina v različnih zvrsteh tehničnega udejstvovanja v organizacijah tehnične kulture, prispevajo k dvigu ustvarjalne sposobnosti in produktivnejšemu delu, hkrati pa s pridobljenim tehničnim znanjem in veščinami krepijo obrambno sposobnost posameznika in družbe.
Te vrednote utemeljujejo opredelitev, po kateri so dejavnosti tehnične kulture področje posebnega družbenega interesa in pomena.
STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK K DOKUMENTOM, KI SO DANI V JAVNO RAZPRAVO
1. Izvršni svet je obravnaval samoupravne sporazume o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 s stališča njihove skladnosti z dogovorom o temeljih družbenega pla,va občine Kamnik za obdobje 1976—1980 ter v zvezi z osvojenimi in sprejetimi načeli o prioritetah razvoja družbenih dejavnosti v občini Kamnik ter pri tem ugotovil, da:
— je bil delež skupne porabe v letu 1976 nad rastjo družbenega proizvoda;
— so predlogi programov skupnosti predvidevali višjo rast porabe, kot je določena s temelji družbenega plana občine;
— so enotni in skupni programi previsoki ter na posameznih področjih zelo različni, kar utesnjuje obseg dogovorjenih programov, ki temelje na specifičnostih posameznih občin;
— so se samoupravne interesne skupnosti v okviru koordinacije pri SZDL uskladile z osnovnimi načeli o rasti skupne porabe in
— rast porabe na posameznih področjih delno odstopa od predvidenih in s temelji plana sprejetih prioritet.
Izhajajoč iz navedenega predloga združenemu delu, da obravnava predlog »Dopolnila« k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980 in ga sprejme, oziroma predlaga eventualne spremembe, na osnovi katerih bo izvršni svet izdelal dokončno besedilo dopolnila. Udeleženci določijo tudi podpisnika dopolnila dogovora.
2. Združeno delo naj razpravlja in sklepa tudi o spremenjenem obsegu financiranja splošne porabe s predlogom odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1977, o zagotavljanju sredstev za novo skupnost tehnične kulture ter že ustanovljeno skupnost požarne varnosti, za kar so dani v javno razpravo ustrezni sporazumi.
Temeljne organizacije združenega dela in drugi udeleženci, ki še niso sklepali o sporazumu za financiranje dejavnosti in nalog komunalne skupnosti, naj v sklopu te razprave odločajo še o sporazumu, ki ga je s predlogom sprememb poslala vsem udeležencem Komunalna skupnost v mesecu aprilu 1977.
3. Vsem organizacijam tudi predlagamo, naj vključijo v obravnavo še sporazum o temeljih plana SPO Elektro Ljubljana in sporazum o temeljih razvoja letališke mreže v Sloveniji, ki so ju sprejeli cd »Elektro« Ljubljana in Gospodarske zbornice Slovenije.
IZVRŠNI SVET
Da bi uskladili 26. in 27. člen dogovora o temeljih dniž-benega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980 s sklepi, sprejetimi v razpravi o samoupravnih sporazumih družbene dejavnosti v združenem delu,
sprejmejo
udeleženci dogovora o temeljih občinskega plana
DOPOLNILO
k dogovoru o temeljin družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980
1. člen
Spremeni in dopolni se 26. člen občinskega dogovora z dne 8. julija 1976 ter se glasi:
V skladu s temeljnimi cilji tega dogovora zaostaja vsa poraba za gospodarsko rastjo.
Ob večjem zaostajanju osebne porabe bo rasla skupna poraba v višini rasti družbenega proizvoda oziroma po povprečni letni stopnji 6 odstotkov.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti oblikujejo v teh okvirih svoje samoupravne sporazume, tako da bo povprečna stopnja letne rasti za srednjeročno obdobje sledeča:
— otroško varstvo 4,0
— izobraževanje — občinska skupnost 6,4
— izobraževanje — republiška skupnost 7,4
— kultura 10,5
— telesna kultura 8,7
— socialno skrbstvo 12,0
— zdravstveno varstvo 5.8
— zaposlovanje 22,5
— raziskovalna dejavnost 6,0
Z doseženimi sredstvi skupnosti prvenstveno zagotove izvajanje enotnih in skupnih programov ter iz preostanka sredstev do višine dogovorjene porabe, še dopolnilne programe.
2. člen
Spremeni se 27. člen občinskega dogovora in glasi: Za razvoj družbenih dejavnosti po sprejetih programih izgradnje izobraževalno-vzgojnih in varstvenih objektov se zagotavljajo sredstva s sprejetim samoupravnim sporazumom, veljavnim do leta 1980 po prispevni stopnji 0,80, ki je vključena v redno stopnjo prispevka za financiranje občinske izobraževalne skupnosti. Za druge dejavnosti pa se sredstva zagotavljajo v dopolnilnih programih skupnosti, oziroma s posebnimi sporazumi in dogovori.
3. člen
To dopolnilo začne veljati, ko ga sprejmejo udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980. Številka: 30—3/76
iiiiiiiiiiHNmiuuiiuiMiumiiuiHiiminimHMi^^
Iz dela krajevnih skupnosti — Iz dela krajevnih skupnosti — Iz dela krajevnih skupnosti
IHIIMiiiUillllllliulllilHIlHIHIMIIM
Iz KS Kamnik
Razsvetljava, kanalizacija...
Zbori občanov, ki so bili februarja po volilnih enotah v KS Kamnik, so obravnavali poročilo o delu sveta KS, dohodkih in izdatkih v preteklem letu ter drugih vprašanjih v Krajevni skupnosti Kamnik. Sprejeli so zaključni račun za leto 1976 in plan za leto 1977.
Krajevna skupnost Kamnik Šteje nad 8.000 prebivalcev in vključuje poleg mesta še naselja Zduša, Podjelša, Jera-novo in večji del naselja Ko-šiše. Zaradi te razsežnosti in hitrega naraščanja števila prebivalstva se kopičijo tudi mnoga vprašanja, ki spremljajo urbanizacijo. Prav zato svet krajevne skupnosti nima lahkega dela pri sestavljanju plana KS, izpolnjevanju nalog in pri zbiranju potrebnih denarnih sredstev.
Krajevna skupnost je v preteklem letu imela skupno 4.549.000 din dohodka, od katerih je bilo 1.854.650 din iz krajevnega samoprispevka, delovne organizacije so prispevale po samoupravnem sporazumu 409.282 din, sklad za urejanje mestnega zemljišča je prispeval 479.032 din, SIS 489.282 din, občani so prispevali za ureditev ulic in kanalizacije 132.190 din, namenska sredstva iz občinskega proračuna (tokovina za javno razsvetljavo, vzdrževanje cest I. reda, skupna računovodska služba za SLO, prispevek za vzdrževanje starega dela mesta itd.) 962.817 din, presežek dohodkov v letu 1975 pa je znašal 64.503 din.
Zbrana sredstva je svet krajevne skupnosti uporabljal po sprejetem planu za leto 1976, in sicer: za asfaltiranje in vzdrževanje ulic in cest 785.354 din, javno razsvetljavo — tokovina in nova napeljava — 359.409 din, prispevek h gradnji novega vodovodnega zajetja Iverje in druge vodovodne napeljave 281.739 din, za kanalizacijo 73.435 din, odškodnine 44.648
dm, adaptacijo dvorane nad kavarno in opremo 575.436 din, prispevek društvom za njihovo dejavnost 168.000 din, za urejanje starega mestnega predela 87.952 din. Na poseben tekoči račun so izločili 820.677 din za ureditev Ogrin-čeve ulice in gradnjo kanalizacije na Neveljski poti. Ostanek dohodka v znesku 597.670 din je bil prenesen v   plan za leto 1977.
Zbori občanov so opozorili svet krajevne skupnosti na nekatere naloge, ki jih bo nujno treba rešiti v letošnjem in prihodnjih letih. Med temi so gradnja kanalizacije na Je-ranovem, povezava Smolni-karjeve ulice, napeljava javne razsvetljave na Poljčevi poti, asfaltiranje ceste, ki povezuje Jenkovo ulico s Kranjsko cesto v Podgorju; potrebno bo zmanjšati onesnaževanje okolice tovarne usnja, podjetja »Meso«, »Alprema« in urediti pločnike, razširiti Kajuhovo ulico, bolje vzdrževati zelenice in otroška igrišča, urediti okolico blokov ob Kovinarski cesti, obnoviti družbene objekte, rešiti nemogoče stanje Resnikove hiše ob Usnjarski cesti, organizirati ureditev hišnih pročelij v starem delu mesta itd. Na večini zborov občanov je prevladalo mnenje, naj bi določili lokacijo za novi trgovsko poslovni center v sadni drevesnici, deljena pa so bila mnenja glede trase bodoče povezovalne ceste, ki naj bi bila speljana od Kidričeve ulice pri stari ETI do nove obvoznice. Tej varianti najbolj nasprotujejo prosvetni delavci zaradi hrupa, ki bi ga povzročil promet v bližini šol, niso pa upoštevali večjih stroškov drugačne variante te cestne povezave, gradnje arkad na Šutni, ureditve cestnega prometa v starem delu Kamnika itd.
Zbori občanov so kritično obravnavali način komulne-ga podjetja Kamnik, ki po končanih delih in razkopava-njih ne pospravi in ne uredi
aelovišča. Delavci, predvsem pa delovodje, takega stanja ne bi smeli več dovoljevati. Ponovljeno je bilo vprašanje o prepotrebni gradnji javnega stranišča v Kamniku.
Občani so izrazili mnenje, naj bi bili zbori občanov večkrat letno, ker bi tako laže spremljali delo sveta KS in izpolnjevanje sprejetega plana.
ml.
KS Srednja vas
Vodovoda v Lokah in Pirševem
Ob razpravi o resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Kamnik za leto 1977 je bilo v Srednji vasi • opravičeno izraženo mnenje občanov o neprimerni arhitektonski rešitvi gradenj otroških vrtcev. Taki otroški vrtci, kot jih sedaj gradimo, niso primerni za naše kraje, ker naše podnebje zahteva, na primer, strmi naklon streh, normalne strope, nekoliko dvignjeno
KS Podgorje
Za boljšo cesto
Malokatera krajevna skupnost v naši občim je imela tako slabo in neurejeno cesto skozi naselje kot KS Podgorje. Bila je tako slaba, da se je bilo na nekaterih odsekih celo težko prebiti z vozili na drugi konec tega, skoraj 3 km dolgega naselja. Tudi vzdrževanje je bilo neurejeno; zanj ni bilo niti pravega zanimanja, ker so se občani posluževali mnogih prečnih poti, ki povezujejo naselje z glavno cesto Kamnik—Moste. Tako stanje pa je z razvojem naselja postalo nevzdržno, zato so se občani na posebnem zboru v preteklem letu odločili, da bodo cesto popolnoma preuredili, razširili in pripravili za asfaltiranje. Pri tem so naleteli na nekatere težave glede poteka spremenjene trase, vendar pa so jih uspešno premostili.
V lanskem letu so traso ceste uredili in makadamsko utrdili, zmanjkalo pa je denarja za ureditev vodnih odtokov in asfaltiranje, kar pa bodo napravili v prihodnjih letih.
Krajevna skupnost je v preteklem letu imela skupno 772.885 din dohodkov, ki jih je zbrala iz naslednjih virov: krajevni samoprispevek je znašal 139.775 din, dotacija občinskega proračuna 151.266
KS Tuhinj
Program ni bil uresničen
Na zboru občanov krajevne skupnosti Tuhinj je bilo med drugim ugotovljeno, da lanskoletnega plana KS ni bilo mogoče v celoti izpolniti zaradi tega, ker je primanjkovalo delavcev. Zato je ostal znaten del finančnih sredstev, ki so jih prenesli v letošnji finančni plan, ter ukrenili vse potrebno, da bodo zamujeno nadomestili. Zadolžili so posamezne občane po naseljih, ki bodo poskrbeli za izvršitev nalog.
Krajevna skupnost je v preteklem letu porabila za vodovodne napeljave in vzdrževa-
Dopisujte v »Kamniški občan"
nja 30.707 din, za ureditev pokopališča od planiranih 70.000 din pa le 43.242 din, za vzdrževanje cest in potov in novi železobetonski most 185.104 din, za kanalizacijo 4.972 din. Družbenim organizacijam je krajevna skupnost prispevala 10.646 din za njihovo dejavnost, funkcionalni izdatki sveta KS so znašali 8.161 din, Elektro Ljubljana okolica so nakazali 165.000 din kot soudeležbo pri gradnji nove TP Tuhinj, 850 din je bilo izplačanih odškodnin.
Skupni izdatki krajevne skupnosti v preteklem letu so znašali 458.617 din, neporabljenih pa je ostalo 349.902 din, ki so jih prenesli v plan za leto 1977.
V preteklem letu je krajevna skupnost Tuhinj imela skupno 808.520 din dohodkov, in sicer 197.179 din od krajevnega samoprispevka, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 113.143 din, od tega 70.000 din iz solidarnostnega sklada
din, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 31.483 din, bančne obresti sp znesle 4.428 din, namensko prihranjena sredstva iz preteklih let za cesto so bila 258.313 din.
Za dela na cesti so v preteklem letu porabili 687.906 din, za druge potrebe pa le 1.334 din. Neporabljenih sredstev je bilo na koncu leta 83.633 din, ki so namenjena za nadaljevanje del na cesti, ml.
etažo nad nivojem zemljišča itd. 2e ponovljene napake nas ne izučijo. Strehe začno puščati že po nekaj letih in povzročajo vedno nove dodatne vzdrževalne stroške, ki naj jih plačujejo delovni ljudje, ne pa projektantske organizacije, ki so izdelale načrte, in organi, ki so jih sprejeli.
Občani so na zboru izrazili začudenje, kako da v Kamniku ne morejo zgraditi javnega stranišča, o katerem se je toliko let zaporedoma govorilo in ga tudi načrtovalo. Čudno, kako more obratovati tako velika avtobusna postaja v Kamniku s tolikšnim pretokom potnikov brez javnega stranišča.
Občani žele, naj občinski organi čimprej kaj ukrenejo in omogočijo gradnjo vsaj manjšega kopališkega bazena na Vasenem. Ali ni škoda, da teče zdravilna voda brez koristi v Nevljico?
Ko so obravnavali zaključni račun KS za leto 1976, so ugotovili, da je KS Srednja vas imela v preteklem letu 374.476 din skupnih dohodkov. Od tega je bilo 110.592 din iz krajevnega samoprispevka; 24.486 din so prispevale delovne organizacije po
samoupravnem sporazumu, dotacija občinskega proračuna je znašala 14.663 din, solidarnostni sklad je prispeval 70.000 din za gradnjo vodovodov, 7.175 din pa je bilo obresti.
Zbrana sredstva so bila potrošena: pomoč za gradnjo vodovoda Gobovše 2.556 din, za vodovod Pirševo 5.017 din, za vodovod Potok—Loke 6.186 din, za vzdrževanje zadružnega doma 5.277 din, CZ 2.223 din, za vzdrževanje potov 29.910 din, vzdrževanje pokopališča 863 din, funkcionalni stroški pa so znašali 2.840 din.
Gradbena dela na vodovodih Loke—Potok in Pirševo so v teku, in kakor je pričakovati, bodo tudi v glavnem kmalu opravljena.
Občani žele rešiti sporne poti na Lokah. V tej zadevi bi moral posredovati poravnalni svet KS.
že dolgo časa pa se vleče nerešeno vprašanje ureditve poti Potok—Vranja peč, ki je v spodnjem delu neprevozna in jo bo treba na krajšem odseku na novo trasirati. Vendar pa zaradi nerazumevanja latsnika zemljišča tega do sedaj še niso mogli rešiti.
ml.
KS Komenda
Mnogo več potreb kot denarja
za gradnjo novega transformatorja v Zg. Tuhinju, občinski proračun je prispeval 25.307 din, obresti Ljubljanske banke od sredstev na tekočem računu KS 16.220 din, ostanek dohodka v letu 1975 pa je znašal 335.830 din.
Občani so potrdili zaključni račun za leto 1976 z željo, da letošnje izvajanje plana ne bi oviralo pomanjkanje delovne sile in da ne bo zastojev kot v preteklem letu. Občani so izrazili tudi potrebo po povečanju zmogljivosti telefonske centrale, kajti sedaj ne pokriva vseh potreb. Ostro so grajali tiste, ki ne čuvajo cest in po njih vlačijo hlode m zanemarjajo obcestne jarke.
Svet krajevne skupnosti se je v preteklem letu redno sestajal na sejah, na katere so vabili tudi delegate KS in predsednike družbenopolitičnih organizacij, s katerimi so skupno urejali vsa vprašanja.
ml
Krajevna skupnost Komenda sodi med večje krajevne skupnosti v naši občini, ne le po številu prebivalcev, temveč tudi po številu naselij. Zaradi tega ima sorazmerno s tem tudi večji obseg vprašanj, kako zagotoviti dovolj denarja za ureditev naraščajočih komunalnih potreb. Radi bi asfaltirali vse ceste do naselij, zboljšali električno napetost v krajih, kjer je slaba, uredili javno razsvetljavo, predvsem pa bi želeli, da bi čimprej začeli graditi otroški vrtec, za kar bi KS prispevala tudi nekaj sredstev. O vseh teh in še drugih vprašanjih so razpravljali občani na letošnjem zboru, ko je svet krajevne skupnosti predložil svoje poročilo o delu v preteklem letu.
Lani je krajevna skupnost Komenda imela skupno 550.889 din dohodka. Od tega je bilo zbranih s krajevnim samoprispevkom 335.169 din, 108.348 din je prispeval občin-
ski proračun, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 83.945 din, krajevna skupnost Moste je prispevala 10.000 din za vzdrževanje skupnega pokopališča, ostali dohodki pa so znašali 13.421 din.
Skupni izdatki krajevne skupnosti so znašali 158.001 din, ki so jih porabili: za vzdrževanje cest 47.818 din, javno razsvetljavo 57.773 din, šoli Moste so pridali 20.000 din, za vzdrževanje pokopališča so porabili 10.553 din, družbenim organizacijam in društvom so dali 13.000 din, za njihovo dejavnost, ostalih drobnih izdatkov pa je bilo 8.872 din. Presežek sredstev, ki je bil izkazan po zaključnem računu, so prenesli v letošnji plan in za pokritje lanskoletnih še neplačanih računov, predvsem za dela na cesti Komenda—Potok. Ne vedo pa še, kako bi zagotovili položitev gornje plasti asfalta na cesti Komenda—Kla-
nec, ker za to nimajo zbranih sredstev. Razpravljali so tudi o možnosti asfaltiranja ceste na Komendsko Dobravo, toda vse kaže, da v sedanjem času za to ne bo možnosti, ker bi dela veljala 3.000.000 din.
V lanskem letu je bila zgrajena nova TP v Komendi, vodna skupnost je uredila strugo potoka Brnik do novega naselja, tako da mu sedaj ne groze več poplave, potrebno pa je urediti še druge komunalne naprave, to je ceste, kanalizacijo itd.
V krajevni skupnosti je že nekaj časa zelo razgibano družbeno življenje in dejavnost društev, ki organizirajo razna tekmovanja, gostovanja in rekreacijo. Med najbolj delavnimi društvi je šahovska sekcija in športno društvo. Tudi konjeniški klub j» z novim konjskim hlevom zagotovil še boljšo dejavnosti
ml.
V skupna prizadevanja za ohranitev našega okolja se morajo .vključiti vsi občani iz krajevnih skupnosti. Podobna divja smetišča žal tudi pri nas niso redkost. Zato bi morali svet" vaških in krajevnih skupnosti določiti načine ln mesta za organizirano odlaganje smeti.
IHIIIUIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHHMIlffl^
Iz dela krajevnih skupnosti — Iz dela krajevnih skupnosti — Iz dela krajevnih skupnosti
llUJUlIlllllHInUlUMIIII^
Dan prosvetnih delavcev
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4
♦ :
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦
♦
♦ ♦
♦ ♦
♦ ♦ ♦
♦
«
! s
♦ ♦ ♦
♦
V počastitev letošnjih Titovih jubilejev in ustanovnega kongresa ZKS so v soboto, 21. maja, praznovali svoj dan tudi prosvetni delavci iz vse kamniške občine
Svečanost pod geslom »Kdor ustvarja, dvakrat živi« je organiziral občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Povabilu na slavnost se je odzvala tudi članica predsedstva in izvršnega Odbora republiške konference SZDL Majda Poljanšek.. Zbranim prosvetnim delavcem je v dvorani nad kavarno spregovorila p Idejnostl pouka in o' .pome-." nu Vzgoje in izobraževanja ndsploh. Po izčrpnem govoru iovdrišiče Poljariškove pa so v kulturnem programu nastopili učitelji kamniške glasbene šote, ki so' iz -svojih instrumentov izvabili čudovite zvoke.. i Okrog 150 'učiteljev iz kamniških šol je nadaljevalo, tbvariško srečanje v Moravčah: \\Y-
Srečanja so se udeležili tudi občinski družbeno-.politični delavci in tovarišica Veselko.va, pedagoška svetovalka iz Ljubljane. '-: '
Letošnje srečanje pedagoških delavcev je po večletni prekiriitH zelo uspelo, zato bi kazalo s! podobnimi srečanji nadaljevati tudi v prihodnjih .letih, kar bi pripomoglo k zbliževanju in uspešnejšem sodelovanju pri pedagoškem.delu.   ' ,
Knjižnica še v Kamniku
Več kot mesec dni so dlani delavsko kulturno prosvetnega društva Solidarnost zbirali knjige za knjižnico, ki so jo namenili svojim rojakom na Koroškem. Obljubili so jim namreč, da bodo v Kamniku zbrali več knjig, ki naj bi
bile osnova klubski knjižnici slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« iz ško-cjana. . .
Akcija zbiranja knjig je zlasti uspešno stekla v vseh osnovnih šolah v kamniški občini kjer so mladi prispe-
vali več kot 1200 knjig, m^ njimi veliko mladinskih. Mladi gimnazijci iz gimnazije Rudolfa Maistra pa so se odločili darovati  celotno zbirko
m je v ueio uvajal bodočo knjižničarko. Člani Solidarno, sti se zahvaljujejo tudi občinskemu sindikalnemu svetu( ki je omogočil bivanje knji-
knjig »Naša beseda«, ki šteje  žničarke v Kamniku.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦
Občinska organizacija Rdečega križa in oddelek za ljudsko obrambo pri kamniški občinski skupščini sta organizirala preizkus znanja in usposobljenosti enot prve pomoči civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Tekmovanje je bilo posvečeno 40-letnici ustanovitve KPS in letošnjim TU-
1 tovim jubilejem.
Ekipe prve pomoči iz de-
I lovnih organizacij, ki jih je bilo 15, so 21. maja tekmovale na Duplici. Najboljše so bile ekipe iz Titana, Rudnika
kaolina in Tovarne usnja. Na jakov knjižnico lepo uredila
92 knjig domačih pesnikov in pisateljev. Ta zbirka je veljala več kot tri četrtine milijona starih dinarjev. Tudi ostali so prispevali lepe knjige.
Na povabilo Solidarnosti je bila štiri dni v Kamniku tudi bodoča knjižničarka, ki bo vodiia slovensko knjižnico v škocjanu. Omeniti moramo, da so rojaki imeli že pred vojno zelo bogato knjižnico, ki pa so jo nacisti požgali.
Kamniška ljudska knjižnica je ob pomoči nekaterih di-
Kaj veš o prometu ?
Na naši šoli je mentor Mi- raj sneg, ki je začel močno ha .Babnik, ki že vrsto   let naletavati. Potem pa smo ime-
uspešno vodi prprnetni krožek;
s Letos je bilo občinsko tekmovanje o znanju iz prometa 9. aprila v Kamniku. Na njem so sodelovale tri osnovne šole: Toma Brejca, Frana Albrehta in osnovna šola Stranje. Letošnjega tekmovanja pa se ni udeležila osnovna šola Komenda — Moste. Vsako šolo sta zastopali dve ekipi: mlajša, kjer so učenci 6. in 6. razreda, ter starejša, kjer so učenci 7. in 8. razreda. Ekipo OŠ'Stranje so sestavljali — mlajši: Mira Sitar, Helena Šimenc, Miro Šimenc in Janko Potočnik; starejši: Tomaž Uršič, Miro Kregar, SamoKladnik in Jana Sušni k. ■ Ob osmi uri smo imeli zborno mesto pred OŠ Frana Albrehta. V tej šoli smo pisati teste in s tem pokazali naše teoretično znanje o prometu. Nato je sledila spret-nostna vožnja! Tu nas je ovi-
li še ocenjevalno vožnjo v križišču. Včasih smo imeli to križišče narisano, letos pa smo prvič vozili po ulicah Kamnika, kjer je potekal normalen promet. -' Po končanem tekmoivanju smo se spet zbrali v šoli Frana Albrehta. Tu so vsi tekmovalci prejeli diplome, prvi štirje v vsaki skupini pa so dobili tudi praktične nagrade. Vrstni red najboljših štirih tekmovalcev v vsaki skupini:
Mlajši: : .......
1. Mira Sitar—-Stranje,
2. Miro Šimenc — Stranje,
3. Barbara Motnikar — Frana Albrehta.
4. Janko Potočnik — Stranje, Ekipno so bili prvi učenci
osnovne šole Stranje. Starejši:
1. Tomaž Uršič —— Stranje,
2. Miro Kregar — Stranje,
3. Vasja Novak — Frana Albrehta.
4. Jana Sušnik — Stranje.
Ekipno so bili prvi učenci osnovne šole Stranje.
Ti učenci so šli 16. aprila na regijsko tekmovanje v Škof jo Loko. Tu je tekmovalo 6 občin: Kranj, Tržič, Skofja Loka, Jesenice, Radovljica ih Kamnik. Na tekmovanju je mlajša ekipa iz kamniške občine zasedla 4. mesto, starejša pa 5. Med posamezniki je Miro Šimenc zasedel 6. mesto v mlajši skupini in Tomaž Uršič 6. mesto v starejši skupini.
Uspehi bi bili boljši, če bi imeli možnosti, da bi vadili na poligonu. To je namreč spretnostna vožnja, kjer smo si nabrali precej kazenskih točk.
Mislim, da je glavno, da se tudi kolesar zna pravilno ravnati v prometu in varno voziti skozi križišča.
Jana Sušnik 8. b O. S. Stranje
Radioamaterji na novi poti
v, Kamniški radio amaterji so .zadnji čas spet aktivnejši. ■Lansko jesen je klub pripravil .tečaj Wa radioamaterje .operaterje., Prijavilo se je 7 tečajnikov, od katerih so samo trije vzdržali do konca. To dokazuje, da je program izredno zahteven, ter terja polno1 časa za učenje telegra-ftje in spoznavanja radioteh-nike. Tečaj je vodil Vojko Ka" lan. Izpite za operaterje pa so opravili v radio klubu. Tečaj so opravili: Janez Lisej-Baci, Jurij Aupič — Jur in Smiljan Osolnik — Sinile. Vsak ima povprečno 400 zvez, kar je že lepo število za mlade operaterje.
Tudi starejši ne počivamo. VSi že težko pričakujemo novo ' postajo FT IOI. Tudi sedanja je še v odličnem stanju, vendar jo bomo dali novo ustanovljeni sekciji v Tuhinj, ki jo vodi Štefan Lampret. Sredstva za' 1riakup postaje nam je Odstopilo podjetje Kamnik, ki se mu še enkrat lepo zahvaljujemo. Letos imamo v načrtu, da bomo sodelovali ha vseh, pomembnih tekmovanjih. Načrtujemo tudi pohod na Grintavec z UKV postajo. Tekmovali bomo na dveh največjih jugoslovanskih tekmovanjih. Da nam bo ta izredno pester program uspel, moramo vsi sodelovati   in se
že sedaj pripravljati na tek. movanja. Upamo, da bodo tudi V Tuhinju kmalu opravili izpite in dobili svoj pozivni znak. S tem je spet oživel klub, v katerem je zadnji čas vladalo mrtvilo. Zato bomo sedaj vsako jesen organizirali tečaj, da bi pridobili Čim več novih radioamaterjevopera-terjerv. !       ' ,;'   ' ■
. B. Klemene
republiško tekmovanje pa sta se zaradi popolne sestave ekip uvrstili druga ekipa Titana in ekipa iz Tovarne Usnja.,
Člani civilne zaščite iz krajevnih skupnosti pa so se 22. rhaja pomerili v Srednji vasi. Najboljša je bila tretja ekipa iz Srednje vasi, pred trojko iz Tunjic in prVo ekipo iz Duplice.
Tekmovanja v Srednji vasi, se je udeležil tudi Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, ki je v kratkem govoru orisal pomen civilne zaščite, ki je sestavni del družbene samozaščite. , Vseh tekmovanj se je ude ležilo okoli 300 članov ekip prve pomoči, ki, so strokovnim komisijam prikazali zelo solidno znanje prve pomoči. Posebej pa velja, pohvaliti štaba civilne zaščite tovarne Stol in krajevne skupnosti Srednja vas, ki sta poskrbela za tekmovalni prostor in organizacijo- tekmovanja.
..... M. J.
Uspešna krvodajalska akcija
Občinski odbor Rdečega križa je tudi letos organiziral krvodajalsko akcijo za vse občane kamniške občine. Za odvzem krvi se, je prijavilo 1481 občanov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Na zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani so odvzeli kri 1320 krvodajalcem, ostale pa so zaradi bolezni in drugih vzrokov odklonili.
Kamničani so tako skoraj za tretjino presegli predviden plan in zopet dokazali svoj human odnos do. te človekoljubne akcije. Med kamniškimi delovnimi organizacijami je bilo največ, , prostovoljnih darovalcev krvi iz dupliške-ga Stola in Titana.
...... M. J.
Solidare! na Koroškem
: Moški in ženski pevski zbor kamniškega delavsko kulturno prosvetnega društva Solidarnost je v sredini maja gostoval v škocjanu na Koroškem. Tja so ga povabili prizadevni člani slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« iz škoojana, s katerimi Kamničani , že nekaj let uspešno sodelujejo. Solidarci so se rojakom ...predstavili z uspelim koncertom, na katerem so peli zborovske pesmi domačih in tujih skladateljev, med njimi tudi nekaj pesmi njihovega dirigenta in skladatelja Vik-
torja Mihelčiča. Posebno uspel je nastop mešanega zbora ob zaključku koncerta. Žal poslušalcev v škocjanski dvorani ni bilo veliko, vendar so ti z dolgotrajnim ploskanjem nagradili kamniške peivce, ki zelo radi zahajajo na Koroško..
Po.koncertu-so imeli člani ,oheh društev tovariški večer, na katerem so se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Jeseni se bodo v Kamnik pripeljali naši rojaki in takrat bo Solidarnost pripravila tudi koncert, na katerem bodo peli gostje. M. J.
Dramska skupina na Osnovni šoli Toma Brejca, ki jo vodi Sonja Kristen, je letos zelo delavna. Nastopili so že na mnogih prireditvah v šoli in izven nje. Letos so že nastopali v Titanu, domu upokojencev, na srečanju najstarejših komunistov ih drugje. Z doživeto igro so mladi amaterji poželi priznanja gledalcev.
Tu moramo zlasti izreči za-hvalo profesorju Zabriču, ki je nesebično priskočil na pomoč pri urejevanju knjižnice
žal namen Solidarcev še ni uresničen in je knjižnica ostala na jugoslovanski strani, saj avstrijski carinik kljub mednarodni konvenciji, ,ki. dovoljuje prenos knjig iz dr-, zave i državo, ni dovolil prevoza knjig v Avstrijo. Tako je več kot 1.650 knjig ostalo v Kamniku in člani društva sedaj proučujejo, kako bodo knjižnico vseeno odnesli rojakom v škocjan, da bo sjur žila svojemu poslanstvu.
Darovalcem in vsemf ki so pri zbiranju knjig sodelovali, se člani solidarnosti zahvaljujejo. Omeniti moramo, da knjige še zbirajo v društvenih prostorih nad , kavarno »Veronika«.       M, JANČAR
Solidarci so morali knjige prinesti nazaj v Jugoslavijo
Vesela šola
Učenci od 3. do 8. razreda vseh osnovnih šol v občini so tudi letos tekmovali v znanju za prvake Vesele šole. Najprej so se pomerili na šolskih tekmovanjih, 50 najboljših iz vseh šol pa se je udeležilo tudi občinskega tekmovanja. Naslove občinskih prvakov so prejeli: Janez Jaklič — 3. razred, Mitja Dolinšek -- 4. razred, Jurij Reščič — 5. razred, Pavel Cvirm — 6. razred, Goran Rihtaršič — 7. razred in Majda Ropaš — 8. razred.
Na občinskem tekmovanju v Veseli šoli so si največ prvih mest zasluženo pridobili učenci Osnovne šole Toma Brejca. M. J.
Lira je pela
V petek, 20. maja je moški zbor pivegia slovenskega pevskega društva »Lira«' priredil svoj koncert. Pevci 'sto tokrat v svoj program uvrstili skladbe slovenskega skladatelja Zorka Prelovca. Dirigent prof. Samo Vremšak je zelo dobro pripravil kamniške liraše, ki so navdušili1 številno občinstvo v veliki dvorani kina Dom.
Moški zbor Lire že nekaj let svoj program usmerja v predstavitev nekaterih slovenskih zborovskih skladateljev ali pa je njihov koncert tematsko usmerjen. Tokratna predstavitev pevca rdečih nageljnov in rož, kot so ljubitelji zborovskega petja poimenovali Zorka Prelovca, je prav gotovo izredno lepo uspela. -ur
Koncert solidarnosti v Kamniku
Z izborom narodnih, partizanskih in umetnih pesmi sta se kamniškemu občinstvu predstavila ženski in moški pevski zbor DKPD »Solidarnost«. Pod vodstvom zborovodje Viktorja Mihelčiča so poslušalce, ki so veliko dvorano kina Dom napolnili skoraj do zadnjega kotička, še posebej navdušile tri pesmi, ki so jih pevke in pevci zapeli v mešanem sestavu. ,',
Kljub obljubam pa so predstavniki RTV Ljubljana pozabili priti na koncert, kjer bi morali ženskemu pevskemu zboru podeliti priznanje. Kamniške pevke so bile na lanskoletnem tekmovanju ženskih zborov v Sloveniji, ki ga je organizirala RTV Ljubljana, druge v konkurenci ženska zborov. ' V.' \
L
Zavarujmo stari Kamnik   Voda brez števca
(Nadaljevanje)
Izpolnjevali aH bolje rečeno v njej bodo sodelovali vsi lastniki, vse organizaije, ki poslujejo v mestnem središču, ter interesne in druge skupnosti, ki združujejo različne vsebinsko povezane skupinne. Vsakemu vprašanju je dodano zelo kratko pojasnilo, ki razčlenjuje ali nakazuje vprašanje. Pri odgovorih je pomembno lo, naj bi z njimi dobili čimvečje število predlogov, čim bolje in podrobneje ovrednoten vrstni red izvajanja obnove in ohranjevanja ter ugotovili vse možnosti, ki naj pripomorejo k uresničitvi revitalizacije.
Odgovori morajo biti res objektivni, torej taki, ki lahko karkoli pripomorejo k skupni nalogi ohranitve in obnove vrednot »starega« mestnega jedra Kamnika. To je lahko tudi kritika, ki pa naj bo taka, da ho podajala tudi možnosti za rešitve, in naj ne bo le krilizerstvo. Zavedati se moramo, da sedaj dejansko VSI NAČRTU-JEMO — PROJEKTIRAMO, da to ni več le delo strokovnjakov, ki se na pro za svoje risalne mize in ustvarjajo včasih tudi le modi (okusu) všečne rešitve človekovega bivalnega prostora, teto 1M77 je leto varstva človekovega bivalnega okolja — naj velja to tudi v Kamniku, kjer želimo ustvariti prav človeku namenjeno novo in boljše bivalno okolje najvišje ravni. Če bomo vsi pripravljeni sodelovati v nalogi, o njej odločati in seveda na koncu biti za njeno pravilno rešitev tudi soodgovorni, bo to dovolj Široko zagotovilo za resnično možnost obnove in ohranitve »starega« Kamnika. Postal in ostal bo eden od simbolov naše kulture in stoletnih naporov njegovih prebivalcev, da bi si z njim ustvarili spomenik ter materialno in duhovno najboljši življenjski prostor prihodnjim rodovom in njim samim. Od Čimbolj poglobljenega sodelovanja ter od kar najbolj vestnega izpolnjevanja ankete je odvisna tudi kvaliteta celotnega načrta.
Morda še nekaj besed o poteku Izdelave revitalizacijskega načrta. Fakulteta za arhitekturo je že predala osnovni dokumentacijski material. Od tega je po ena kopija v krajevni skupnosti v Kamniku, druga na Fakulteti za arhitekturo, original pa je shranjen na Zavodu za  spomeniško varstvo v
Kranju. Poleg prvih" analitičnih kart, katerih pretežni del je že bil razstavljen, so to predvsem po snetki stavb v obravnavanem mestnem jedru. Ob njih so tudi že ocene ohranjenosti materialov in konstrukcij vsake posamezne stavbe ter celo že nekateri prvi študijski predlogi za možne obnove (adaptacije). Ce torej potrebuje kdo od občanov aH organizacij osnovno dokumentacijo svoje stavbe, je ta pod določenimi pogoji vsakomur na voljo. Izkoriščali naj hI jo le za dejanske naloge obnove v sklopu revitalizacijskega načrta in ne v komercialne namene; po njej je mogoče izdelati vse idejne načrte.
Istočasno z izdelavo ankete tečejo vse druge študije za izhodišča revitalizacije. Razdeljene so na štiri dele, vsako od njih je potrebno ponovno preveriti in dopolniti, precej pa jih bo potrebno šele izdelati. Kazen prve skupine, ki jo bo izdelal Zavod za spomeniško varstvo v Kranju s svojimi in zunanjimi sodelavci, bodo druge izdelane Še naprej v okviru Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Ker v okviru članka ni možnosti, da bi podrobno razčlenili vse študije, naj navedem le njihov poglavitni namen in vsebino.
Prvi sklop študij predstavlja dopolnjevanje zgodovinskih, umetnostnih in spomeniškovarstvenih podatkov. Temelj bo tvorila tako Imenovana umetnostnozgodovinska topografija. V njej bo podrobno obdelano vse kulturno bogastvo, ki pomeni za Kamnik vrednoto iz njegove kulturne dediščine, obenem pa tudi pomembno vrednoto v njegovi načrtovani prihodnosti.
Druga vrsta študij je deloma naslonjena na prvo, vendar obravnava današnje likovne vrednosti. Majhen del gradiva je bil že razstavljen v obliki skic (glej Ilustracije!), bistveno in novo pa je posebno vrednotenje teh »lepotnih« vrednosti. Kaj nam na primer pomeni lepo okno aH slikovit pogled na ulico, če ugotovimo, da moramo prvega, na primer, zazidali, na ulico pa spustiti še več avtomobilov, kot jih je že sicer? Kaj nam pomeni na primer lepa stara hiša, Če vemo, da moramo ob njej zgraditi novo, ki prvo povsem razvrednoti? Takih primerov je nešteto, doslej smo jih skušali reševati pač z okusom posameznika (v najboljšem primeru vestnega projektanta, ki pa se ni mogel na-
sloniti na nobeno izhodišče). Študije naj bi podrobno razčlenile, kako naj bi tudi novo in obnovljeno vključili v okvire starih likovnih vrednosti in kaj pravzaprav te vrednosti so.
Tretja skupina študij, ki še niso bile razstavljene, zajema tako imenovano »oblikovanje mestnih prostih površin« in »komunalno opremo«. V to so vključeni naslednji problemi, če naštejemo le nekatere od njih: promet, parkiranje, gara-žiranje, kanalizacija, vodovod, energetski vodi, javna razsvetljava, telefonske govorilnice, reklamni panoji, javno stranišče, vodnjaki, ureditve zelenih površin kioski, spominska obeležja itd. Naštevanje bi bilo predolgo, če bi hoteli zajeti vse, kar je treba posebej oceniti, dopolniti, predlagati. Upajmo, da bo del teh predlogov mogoče dobiti tudi iz anketnega gradiva!
četrta skupina bo dala osnovna izhodišča za novo ali prenovljeno vsebino mestnega središča. To so ugotovitve o vrednosti obstoječih stavb, njihovi ohranjenosti, raziskave problematike lastništva, ugotavljanje opremljenosti, namembnosti itd. Vse to nam bo dalo tudi prve osnove za ekonomsko upravičenost obnove. S preverjanjem vseh že naštetih Študij ter iz podatkov, ki jih bodo dali anketa in drugi načini programiranja,
bo mogoče določiti tudi najustreznejše nove ali obnovljene funkcije posameznih predelov v starem mestnem jedru, posameznih stavb glede na njihove možnosti in Želje lastnikov ali uporabnikov ter najustreznejšo vlogo celotnega mestnega središča kot posebno pomembnega centra mesta in občine Kamnik.
Ko bo načrtovanje končano, bodo prebivalci in drugi uporabniki starega mestnega jedra že toliko spoznani s problematiko in vsebino revitalizacije, tla bo njihovo sodelovanje v zadnji stopnji postalo že samo po sebi umevno in strokovno upravičeno. Zadnja stopnja pomeni srečevanje z dejanskimi problemi, z obnovami posameznih stav b ali skupin stav b, kjer bo treba — odvisno od pomembnosti — vključevati tudi javnost. Zato pomeni sprotno sodelovanje v načrtovanju tudi neke vrste spoznavanja strokovnega dela in usposabljanje za enakopravno sodelovanje v njem. Vestno izpolnjevanje ankete že pomeni eno od preizkušenj, koliko so prebivalci in uporabniki starega mestnega jedra Kamnika pripravljeni in sposobni dejansko sodelovati v ustvarjanju boljšega, plemenitejšega, človeškega in predvsem svojega življenjskega prostora za današnjost in prihodnost.
doc. dr. Peter Fister
Priznanje miličniku Kudoklinu
Ob dnevu organov javne varnosti 13. maju je zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herljevič v Beogradu izročil visoko zvezno priznanje za dolgoletno prizadevno in vestno delo delavcu kamniške postaje milice Jožetu Hudokliriu.
Tovariš Hudoklin, ki opravlja svoje delo v zadovoljstvo občanov na naši postaji milice že 14 let, je bil edini miličnik iz Slovenije, ki je prejel letos zvezno priznanje. Zato mu tudi iskreno čestitamo!
Ob prazniku varnostnih organov, ki vsako leto ob naglem razvoju družbene samozaščite postaja naš skupni praznik, so vsem delavcem milice čestitali in se jim zahvalili za prizadevno delo predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij.
-lj
Krajevna skupnost Godič se je v preteklem, 1976. letu omejila v glavnem le na financiranje tekočih potreb in izdatkov. Največ sredstev, kar 89.808 din, so porabili za vzdrževanje cest, 14.851 za javno razsvetljavo, za dograditev vodovoda na Brezjah pa 12.621 din. Gasilskemu društvu Kamniška Bistrica so dali 10.000 din, drugi stroški pa so znašali 13.272 din. Skupno je krajevna skupnost Godič v preteklem letu porabila za navedene namene skupno  140.552 din.
Dohodkov je KS imela 205.278 din, od tega je znašal krajevni samoprispevek 131.300 din, prispevek občanov za gradnjo vodovoda na Brezjah 6.890 din, občinski proračun je prispeval 36.884 din, delovne organizacije pa so po samoupravnem sporazumu prispevale 29.150 din. Obresti od sredstev na tekočem računu so znašale 4.000 din, neporabljenih sredstev iz leta 1975 pa .je bilo 34.154 din. Tako je na koncu leta 1976 po zaključnem računu KS ostalo še 124.726 din, ki so jih prenesli kot aktivo v letošnje leto.
Zbor občanov je potrdil zaključni račun KS za leto 1976 ter sprejel plan za letošnje leto, ki obsega med drugim tudi okrepitev električne napetosti v Zgornjem Godiču, ureditev vaških poti, pri čemer bodo sodelovali tudi občani s prostovoljnim delom. Hkrati pa razmišljajo tudi o asfaltiranju poti na Gmajno, kolikor bodo prizadeti obča-
ni pripravljeni prispevati ustrezen delež.
Občani so bili na zboru nezadovoljni, ker vodno gospodarstvo ni opravilo načrtovanih del v Godiču, ter so zahtevali, da ta dela opravijo v letošnjem letu. Zanimali so se tudi, kako je s pridobitvijo družbenih prostorov v hiši SLP, ki jo upravlja KOčna. Ta do sedaj še ni odgovorila na dopis krajevne skupnosti glede prenosa zgradbe.
Nekateri občani so kritizirali vodovodni odbor, ker ne da vodovodnega soglasja nekaterim interesentom, kar jih ovira pri pridobitvi gradbenih dovoljenj. Predstavnik vodovodnega odbora jim je pojasnil, da ne izdajo soglasja le tistim, ki nočejo vgraditi vodovodnega števca, kar je predpisano s pravilnikom o vodovodu. V Godiču je le še 12 potrošnikov vode, ki ne spoštujejo pravilnika in nočejo vgraditi števcev. Proti tem bo moral vodovodni odbor uporabiti pravna sredstva.
Občani so se pritožili, da je vedno več neorganiziranih odlagališč smeti in odpadkov na krajih, ki niso primerni in onesnažujejo okolico. Mnenja so bili, da je potrebno čimprej uvesti obvezen odvoz smeti iz naselja Godič in organizirati dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov.
Občani so ponovno izrazili
željo, naj bi v Godiču odprli
trgovino. O tem so dali že
pobudo trg. podjetju KOčna,
ml.
Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi 20. člena statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik ter pravilnika o upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kamnik
javni razpis
o zbiranju prosilcev za posojila /a nakup stanovanj etažne lastnine in posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše
Na voljo je znesek 4,000.000 dinarjev.
Upravičenec občine Kamnik, pisa:
do kredita je lahko vsak občan ki izpolnjuje naslednje pogoje raz-
a) POSOJILO ZA NAKUP STANOVANJ ETAŽNE LASTNINE:
— da kupuje stanovanje, ki ga gradbena organizacija nudi ža trg v občini Kamnik;
— da je za najetje posojila kreditno sposoben;
— da dobi od delovne organizacije, v kateri je zaposlen, pristanek za najetje posojila;
— da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40"/o lastno udeležbo;
— za lastno udeležbo se štejejo prosilčeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva.
b) POSOJILA ZA GRADNJO, DOGRADITEV IN ADAPTACIJO STANOVANJSKIH HIŠ:
— da je lastna udeležba prosilca v obliki zgrajenega objekta najmanj tretja gradbena faza;
— da predloži potrdilo o zaposlitvi;
— da predloži gradbeno dovoljenje ter potrdilo o lastništvu;
—- da se zaveže dokončati gradnjo stanovanjske hiše do pogodbeno dogovorjenega roka.
Prednost pri odobritvi posojila ima prosilec, ki zaseda družbeno stanovanje. Prosilec mora prošnji priložiti dokazila o izpolnitvi pogojev razpisa.
Kredit je treba izkoristiti do konca leta 1978.
Prijave na javni razpis trajajo do 30. junija 1977.
Prosilci morajo svoje prošnje vložiti do vključno tega datuma z zahtevanimi dokazili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Cankarjeva 11, pod oznako »posojila za nakup stanovanj« ali »posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš«.
Objava rezultatov bo v Kamniškem občanu.
Obrazce za prošnje je potrebno dvigniti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik, Cankarjeva 11.
Predsednik Izvršilnega odbora SSS občine Kamnik:
JERAS Franc, 1. r.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7-32/77) in na podlagi 1. člena o spremembah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. vestnik občine Kamnik, št. 3-15/67) in Ur. list SRS, št. 16/76).
javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš kot dopolnitev zazidave, po zazidalnem načrtu Komenda II v k. o. Kaplja vas, in sicer;
pare. št. 119/1 v izmeri 741 m! pare. št. 107/4 v izmeri 842 m1 pare. št. 117/2 v izmeri 791 m3 pare. št. 54/4 v izmeri 842 m'
— odškodnina za stavbno zemljišče znaša 48,70 din/ih.
— Izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša za stavbno parcelo 74.110,0(1 din. V ceni komunalne ureditve je vračunan vodovod, makadamska cesta in nizko napetostni kabelski priključek.
— Stroški glavnega projekta stanovanjske hiše in stroški lokacijsko-tehnične dokumentacije znašajo 5.605,00 din.
— Poleg odškodnine za stavbno zemljišče in izklicne cene komunalne ureditve plača ponudnik tudi prispevek v vodni sklad po 2.00 din/m2 in prispevek zemljiški kmetijski skupnosti po 10.00 din/m', glede na bonitetni razred po določbah 13. in 55. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
— Rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je najkasneje v 15 dneh po dostavi pogodbe. Plačilo stroškov lokacijsko-tehnične dokumentacije in plačilo stroškov glavnega projekta pa ob prevzemu po 30 dneh od podpisa pogodbe.
— Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalne ureditve.
— Na parcelah, ki se oddajajo, bo možno zgraditi tipske stanovanjske hiše, kot so določene v zazidalnem načrtu Komenda II.
— Rok za začetek gradnje je 6 mesecev od sklenitve pogodbe, za dokončanje pa 3 leta od sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
— Pismene ponudbe je potrebno predložiti do vključno 20. 6. 1977.
— Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, 61240 Kamnik, Cankarjeva 11, z označbo na ovojnici: »Javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«.
— Zazidalne in vse druge podatke dobe interesenti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, Kamnik, Cankarjeva 11.
Odbor za podeljevanje nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik, v počastitev občinskega praznika
razpisuje
Nagrado „Toma Brejca"
kot javno priznanje pomembnim prizadevanjem in dosežkom posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tiidi zunaj nje. Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 15. 6. 1977.
Prijave pošljite na naslov: »Odbor za podelitev nagrad »TOMA BREJCA« pri občinski skupščini Kamnik.
PREDSEDNIK ODBORA prof. dr. Janez MATJAŠIC, l.r.
Z A IIV A L A
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najine ljubljene hčerke
TATjANCE MUH VIČ
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama v najinih najtežjih dneh stali ob strani, z nama delili neizmerno bolečino in najino hčerko spremljali na njeni zadnji poti. — Posebej se zahvaljujeva vsem učencem, učiteljem, pevskemu zboru, tovarišici razredničarki in tovarišu ravnatelju Osnovne šole Toma Brejca, za iskreno slovo, poslovilne pesmi in besede.
Žalujoča mami in ati
Lovska družina Domžale je na podlagi G. odstavka 71. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Ur. 1. SRS, št. 25/76)
določila
1. Jaka Zanoškarja, Vir, Koliška 36, Domžale 61230 in
2. Ivana Zavašnika, Kidričeva 29, 61230 Domžale za sprejemanje zahtevkov in ocen škode zaradi divjadi v lovišču LD Domžale.
Drugi v Jugoslaviji I Javna tribuna o štipendiranju
Na letni skupščini občinske gasilske zveze Kamnik predstavnik republiške gasilske zveze tov. Vrhovec podelil priznanja kamniškim gasilcem za lanskoletna uspehe na tekmovanjih. Marsikdo v Kamniku ne ve, da so mladi gasilci iz Srednje vasi na zv movanju v Makarski, kjer so zastopali Slovenijo, kljub nenormalnim pogojem zasedli odlično drugo mesto in z njim srebrni tekmovalni znak. člani GD Kamnik pa so na republiškem tekmovanju v Celju dosegli tretje mesto.
Priborjeni uspehi in prejeta priznanja naj bi bila v vzpodbudo tudi drugim gasilskim društvom.
Jože ing. Berlec si je z uspešnim zagovorom strokovne naloge pred republiško komisijo pridobil naziv višjega gasilskega častnika.
Vsem veljajo čestitke!
maj.
Mladi pred na
Klub študentov je v začetku maja pripravil javno tribuno o štipendiranju in kadrovski politiki. Pred sklepi šeste seje republiške komisije podpisnic družbenega dogovora o štipendiranju, ki je bila v decembru, je v Kamniku prejemalo štipendijo 160 štipendistov: 117 srednješolcev ter 43 višje in visokošol-cev, ki so prejemali socialno štipendijo, 97 pa jih je prejemalo razliko med kadrovsko in socialno štipendijo. Skupaj  s  tistimi,  ki imajo
Programska in volilna kon-fereneca občinske organizacije ZSMS bi morala biti že v marcu, vendar se je iz objektivnih razlogov zavlekla in tako smo jo izpeljali šele v sredini maja.
Iztok Povše je seznanil prisotne z delom občinske konference od septembra lanskega leta do maja, o svojem delu in nalogah pa so poročali tudi predsedniki posameznih konferenc.
Na konferenci je bilo nekaj mladincev razrešenih funkcije članov predsedstva — veČina zaradi aktivnosti na dru-
gih področjih. Obenem smo izvolili tudi nove člane predsedstva, ki bodo zapolnili nastalo vrzel: Marjan Novak, Sonja Potočnik, Biharda Tomšič, Marjan Repič in Nevenka Marcijan. Za političnega sekretarja občinske konference ZSMS Kamnik je bil izvoljen Stane Zamik.
Operativni plan za obdobje april—september 1977 je bil sprejet z nekaterimi pripombami. Milan Marinič — organizacijski sekretar komiteja OK ZK je poudaril, da je program malo preveč suhoparen in formalen ter ne zaje-
ma določenih nalog, ki so tik pred nami — priprave na 11. kongres ZK, volitve v organe skupščine itd.
Vsi vemo, da stanje po osnovnih organizacijah ZSMS ni rožnato.
Nemalokje bodo dokaj težko izpeljali naloge, ki smo jih sprejeli skupaj s sprejetim operativnim programom. Kljub temu na konferenci ni bilo niti pripomb niti potr-dilnih mnenj s strani delega tov in osnovnih organizacij ...
SONJA HRIBOVŠEK
V boiu z rdečim petelinom
V soboto 21. maja so delegati gasilskih društev občine Kamnik na redni letni skup ščini občinske gasilske zveze obravnavali problematiko in opravljene naloge na področju svoje dejavnosti v letu 1976, Iz poročil predsednika zveze Janeza Pregleda in poveljnika Jožeta Berleca Je bilo razbrati obširno in uspešno delo kamniških gasilcev.
Veliko je bilo storjenega na področju vzgoje in izobraževanja, saj je lani v Kamniku in Srednji vasi uspešno opravilo tečaj za izprašane gasilce 45 gasilcev in za strojnike 18 gasilcev. Akcija se nadaljuje tudi v letošnjem letu ter na območju Kamnika in Most imamo že novih 53 gasilcev z uspešno opravljenim izpitom, v pripravi je
Štipendije, ki jih razpisujejo kamniške delovne organizacije
Vloge (obrazec 1,65) sprejemajo kadrovske službe.
OZD, ki štipendira
štev. štip.
Sola in smer
Svilanit Kamnik
Rudnik Kaolina Črna — Kamnik Ročna Kamnik
Kemijska industrija kaninik
Industrija pohištva Stol Kamnik
Titan Kamnik
^upščina obične Kamnik
4       Tekstilni šolski center Kranj
1       Tekstilni šolski center Kranj
1       Ekonomska srednja šola 1 Upravno-administrativna šola
1       Tehniška šola za strojništvo
1       PNT — odsek za geologijo
1 Ekonomska afkulteta— poslovna smer
2 Ekonomska srednja šola
1       Višja šola za organizacijo
dela — kadrovska smer 1       Ekonomska fakulteta
— II. stopnja
1       Ekonomska fakulteta
— I. stopnja
1       Biotehniška fakulteta
— II. stopnja, lesna smer 1       Višja tehniška varnostna
šola
1       TSŠ — lesarstvo
1 Upravno administrativna šola
2 Ekonomska srednja šola 1       Fakulteta za strojništvo
— II. stopnja
.3       Fakulteta za strojništvo
— I. stopnja
1       FNT — oddelek za
metalurgijo, II. stopnja
1       FNT — oddelek za
metalurgijo, I. stopnja
4       Tehniška šola za strojništvo
3 Tehniška srednja šola oddelek metalurgija
3       Delovodska šola strojne
strojne stroke 3       Ekonomska srednja šola
1       Pravna fakulteta
tečaj za gasilske častnike m podčastnike, kar nujno narekujejo naloge na področju operativnih nalog in zasedba poveljniških mest po posameznih gasilskih društvih.
V preteklem letu so kupili precej osebne in kolektivne opreme za gasilska društva, pri čemer poudarjajo nujno sodelovanje z enotami civilne zaščite zaradi preprečevanja dvotimosti in racionalne uporabe orodja ter ostale opreme.
V okviru praznovanja občinskega praznika, jubilejev Maršala Tita in KPS imajo pripravljen program praznovanj, na katerih bodo svečano proslavili lani začete in letos končane delovne akcije. Tako bodo svečano izročili svojemu namenu orodni avto v špitaliču, avto-cisterno v Kamniku in novozgrajene gasilske domove v Tunjicah, Stranjah in na Duplici, v vse te delovne zmage je vloženih precej prostovoljnih delovnih ur, nabiralnih akcij idr. Lani so porabili veliko denarja za nabavo UKV zvez, s katerimi se gasilci pri svojem družbeno pomembnem delu zelo pohvalijo.
Poleg izvedenih tekmovanj, kjer ni šlo »za res«, so morali kamniški gasilci za očuvanje družbenega in osebnega premoženja posredovati pri 18 požarih in treh poplavah. V industriji pa so »domači« gasilci pogasili 22 manjših začetnih požarov.
Delegati so na letni skupščini kritično ocenili stanje v gasilskem društvu Sela in Rudniku kaolina Črna, kjer zadnje čase, na Selih pa že nekaj let, gasilska dejavnost peša ali je skoraj ni.
Prav gotovo so pomembni zaključki letne skupščine, da je v problematiko požarne varnosti potrebno vkjučiti organe krajevnih skupnosti, predvsem SZDL in mladinske organizacije. Skrb za po. žarno varnost naj bo stvar vseh in slehernega občana, kar narekujejo tudi dokumenti na področju družbene samozaščite in varnosti. Kolikor več bomo vsi skupaj storili na področju preventive, manjfcrat nas bo sirena opozarjala na »rdečega petelina«, maj
kadrovsko štipendijo, je v kamniški občini 300 štipendistov. Javne tribune pa se je udeležilo le 30 študentov, med njimi dva srednješolca ...
Po sklepih šeste seje republiške komisije je prenehalo dobivati štipendije 39 štipendistov, 21 pa so ukinili razliko med socialno in kadrovsko štipendijo. S temi podatki so prisotne seznanili člani izvršnega odbora podpisnic sporazuma o štipendiranju v Kamniku. In zakaj so nekateri izgubili štipendije? Sklepi šeste seje so bili, da je potrebno ukiniti štipendije tistim, ki se šolajo za deficitarne poklice, pa je dohodek na člana družine višji od 2.000 din; izločiti je potrebno tudi štipendiste, ki se šolajo
KS Motnik
za poklice, za katere je kadrov dovolj itd. Tako smo prešli na problem kadrovanja v kamniški občini. Podjetje razpisuje štipendije večinoma za dijake in študente na strojnih, gradbenih in ekonomskih šolah.
Predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj je poudaril:
»Kar zadeva štipendiranje in kadrovsko politiko, nimamo dolgoročnejših programov — vse je od danes do jutri. Vsi pa vemo, da bi moralo štipendiranje pospeševati razvoj kadrovske strukture. Ko bomo gradili srednješolski center, bomo potrebovali ogromno kadra. Mladina bi morala pri tem aktivno  sodelovati, se kreativno
vključiti v problematiko štipendiranja ...«
Koliko se je mladina »kreativno vključila« v to problematiko? Morda je na to odgovorila že s vsojo udeležbo ...
Konferenca mladih v izobraževanju pri občinski konferenci ZSMS Kamnik je v svoj program vključila ustanovitev aktivov štipendistov. V okviru teh — aktivi naj bi bili organizirani v jeseni letos — bi štipendisti razpravljali o svojih problemih in problemih štipendiranja ter s svojimi pripombami in predlogi vplivali na razvoj štipendiranja in kadrovske politike.
S. H.
Številna krajevna pota
Krajevna siKupn^i iviuu.iws je ena izmed manjših krajevnih skupnosti v naši občini, ki vzdržuje obsežno cestno omrežje in druge cestne objekte. Javnih cest II. reda ima 9,6 km. III. reda pa 8,4 km. Zato ni zgolj naključje, da so v preteklem letu največ svojih sredstev porabili za ceste. Samo za gradnjo novega žele-zobetonskega mostu na cesti Motnik-Zajasovnik so porabili 43.113 din brez vštetega prostovoljnega dela občanov in prispevkov gozdnih obratov Kamnik in Domžale. Nosilnost novega mosta je preračunana na tako obtežbo, da se voznikom tovornjakov ne bo treba več bati, da bi se sesedle pod njihovimi težkimi tovori. Sicer pa je krajevna skupnost Motnik v preteklem letu porabila za vzdrževanje cest 82.861 din, za javno razsvetljavo 7.945 din, 2800 din je prispevala kot pomoč pri napeljavi novih vodovodnih priključkov, za kanalizacijo, oporni zid in druga dela v samem Motniku so porabili 12.377 din, družbenim organizacijam so namenili za njihovo dejavnost 18.500 din, za vzdrževanje pokopališča 4.600 din. šoli Motnik so dali 1.500 din, funkcionalni izdatki pa so znašali 10.675 din. Tako je imela krajevna skupnost v preteklem letu skupno 141.258 din izdatkov.
Mladi matematiki so tekmovali
Učenci osnovnih šol vsako leto tekmujejo iz znanja matematike za Vegova priznanja. Na šolskih tekmovanjih tekmujejo za bronasta Vegova priznanja. Najboljši se nato vključijo v občinsko tekmovanje, kjer se borijo za srebrna Vegova priznanja.
Na letošnjem tekmovanju je med šestošolci dobilo srebrna priznanja 15 učencev, najboljša pa je bila Nataša Bratina. šest učencev sedmih razredov je dobilo priznanja, najboljši med njimi je bil Lojze Vrankar. Od učencev osmih razredov pa so prejeli srebrna Vegova priznanja le štirje, najboljša je bila Alenka Okorn.
Najboljši matematiki iz vseh kamniških osnovnih šol so prejeli še posebne nagrade, ip
BREZPLAČNO oddam sobo za pomoč pri gospodinjstvu in na vrtu. Oglasite se na Vrh-polju 5/40.
V sen uo.nouuv.ov je imala krajevna skupnost v preteklem letu 285.970 din. Zbrali so jih iz naslednjih virov: krajevni samoprispevek je znašal 90.343 din, dotacija SO Kamnik 55.800 din, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 18.636 din, bančne obresti 5.696 din, neporabljena sredstva iz leta 1975 pa so znašala 115.474 din. Ta presežek je bil zaradi tega tako velik, ker so v njem všteta namenska sredstva, ki bi jih KS prispevala za ureditev struge potoka Motnišnica v Motniku, namenska sredstva za most v Zajasovniku in za nedokončano posutje cest z gramozom. Lanskoletni prese-
r
žek donouKov v ziiessu 141.352 din je namenjen za prispevek pri gradnji novega transformatorja in druga dela, predvidena v letošnjem planu.
Poleg rednega vzdrževanja cest in drugih komunalnih naprav ostaja najbolj pereča ureditev struge potoka Motoi-šnice, katere vode ob nalivih ogrožajo s poplavljanjem in rušenjem hiš in drugih zgradb v naselju. Ureditev te struge bi morala izvesti vodna skupnost »Nivo« Celje, ki pa spričo drugih velikih potreb in majhnega vodnega prispevka z območja Motnika do sedaj ni našla možnost za ureditev tega vprašanja.
ml.
Tombola v Komendi
Konjeniški klub Komenda je 22. maja priredil na ko-mendskem hipodromu veliko tombolo, na kateri je bilo več kot 5000 občanov iz bližnje in daljnje okolice. Privabile so jih lepe nagrade med njimi dva avtomobila Zastava 750 in konj — kasač. Prireditvi je nekoliko nagajalo slabo vreme, ki pa ni pregnalo številnih navdušencev, ki so pričakovali, da bodo glavne tombole njihove.
Znani napovedovalec Mirko
Bogataj, ki je povezoval tombolo, je kaj kmalu napovedal številko, ki je prinesla srečo Antonu Omovšku iz Kamnika. Ostala dva prva dobitka pa sta odšla v Domžale in škofjo Loko.
čisti dohodek so prizadevni organizatorji namenili izgradnji novega hipodroma V Komendi, ki bo ustrezal vsem tekmovalnim predpisom za konjeniška tekmovanja.
T. J.
POROKE
Andrej GAŠPERLIN, ključavničar iz Most, star 28 let, in Ljudmila URBANEC, delavka iz Suhadol, stara 25 let;
Alojz KOŽELJ, delavec iz Županjih njiv, star 25 let, in Stanislava JENKO, delavka z Vrhpolja, stara 22 let;
Franc KRZNAR, avtomehanik z Duplice, star 22 let, in Zofija BRGLEZ, krojačica z Duplice, stara 20 let;
Vinko LU2AR, krojač iz šmarce, star 23 let, in Martina PODBEVŠEK, krojačica iz Sp. Pavlove, stara 21 let;
Franc MARTINJAK, prodajalec s Križa, star 25 let, in Polona Hribar, delavka iz Praproč v Tuhinju, stara 18 let;
Jakob PAVLIC, skladiščnik iz Sidola, star 23 let, in Zinka PRELESNIK, delavka z Okroglega, stara 19 let;
Darko ŠTOJS, delavec iz Kamnika, star 25 let, in Marija TAVČAR, vereficirka, iz Kamnika, stara 18 let. ,
SMRTI
Rudolf BIČ, osebni upokojenec iz Kamnika, star 65 let; Janez BALANTIČ, mizarski mojster z Zduše, star 59 let; Franc KOTNIK, nezaposlen iz Porebra, star 36 let; Stanislav KOGELJ, upokojenec iz Motnika, star 67 let; Jožef LAJLER, osebni upokojenec iz Bistričice, star 81 let; Jožef NOGRAŠEK, osebni upokojenec iz Tunjiške Mlake, star 74 let;
Valentin OSOLNIK, delavec iz Stolnika, star 40 let; Janez TREBUŠAK, delavec iz Trobelnega, star 23 let; Bogomir TROHA, osebni upokojenec iz Kamnika, star 61 let;
Marija VRANKAR, gospodinja iz Buča, stara 69 let; Anton ZARNIK, upokojeni kmet iz Most, star 95 tet;
Razgovor ob novi trim stezi
Trim steza je dograjena. Narejeno je tudi že poročilv, koliko ur dela je bilo vloženega vanjo, koliko ljudi je sodelovalo pri izgraditvi. Bili so mladi, še mlajši) starejši in veterani. Za nekatere je bila ta delovna akcija prva, ga druge le ena od številnih.
Karmen Ptesec
Karmen Plesec, plavolaso dekletce pod Zapricami obiskuje četrti razred osnovne šole Frana Albrehta. Zmotila sem jo pri igri in skupaj sva si ogledali trim stezo. Toliko drobnih, a nepozabnih trenutkov je doživela tu, da so spomini kar vreli iz nje. Bila je ena najmlajših pri delu na trim stezi.
hovi rekordi
Osnovna šola Toma Brejca je imela v soboto, 23. aprila .1977, na stadionu v Mekinjah športni dan. Vsa šola je tekmovala v treh disciplinah — teku na 60 m, 600 m ter v Skoku v daljavo.
Dosežena sta bila dva nova rekorda šole. Irena šnabl je postavila rekord na 60 m s časom 8,2 sek. ter novi rekord šole na 600 m s časom 1:58 sek. Zvonko Resnik, učenec 7. razreda, pa je postavil dober osebni rekord na 60 m s časom 8.3 sek.
športni dan je uspel s pomočjo učiteljskega zbora in učencev, ki so oproščeni telesne vzgoje. Te moram še prav posebno pohvaliti, saj so svojo nalogo, kot zapisnikarji in vodniki, odlično opravili.
J. P.
— Zakaj si se odločila, da boš pomagala pri delu?
— To je bilo pa takole: Šli smo iz šole in videla sem tablico, da bodo gradili trim stezo. Stekla sem domov, vrgla torbico v kot in šla h Kalanu prosit, če bom lahko delala. Pa me je vzel.
— Delala si skoraj vse dni, ki so bili določeni za akcijo.
— Ja. Tako prijetno je bilo. škoda, ker je steza že narejena. Jaz bi še kar delala. Saj nismo samo delali, tudi zapeli smo, se šalili. Ko bi bila nekoliko starejša, bi šla takoj na eno izmed večjih delovnih akcij. No, bom pač še počakala nekaj let... O, na trim stezo grem pa večkrat. Vseh vaj še ne morem narediti, ker sem premajhna, potem se pa kar sama spomnim kakšno vajo,
PrT" graditvi trim steze so sodelovali tudi starejši veterani. Med njimi Ivan Pod-gornik.
Ivan Podgornik
— Leta 1947 sem bil prvič v mladinski delovni brigadi v žepčah (na progi Zenica— Doboj). Gradili smo železnico. Kakšna discipli?ia je bila takrat — čisto vojaška. In tudi samodiscipline ni manjkalo. Kako, da sem se ude-
ležil dela pri graditvi trim steze? Mladi strelci so dobili vabilo, pa sem šel še iaz. Zamisel o trim stezi je vsekakor zelo pametno zamišljena, predvsem pa, da bi jo zgradili s prostovoljnimi delom. Take skupne akcije so zelo pomembne, saj združujejo mladino, imajo pa tudi velik družbeni pomen. Ne vem, ampak na tej akciji sem pogrešal tekmovalnega duha — tekmovanja med posameznimi skupinami. Morda bi morali mladi, če se odločijo za podobne akcije, povabiti k delu veterane, ki bi jim svetovali, pomagali. Vsekakor pa upam, da ta akcija ne bo zadnja. Tako bi lahko pomagali tudi ljudem na podeželju. Vredno bi bilo tudi razmisliti o graditvi trim steze na Stari grad, pa o tekaški progi ...
Res, tudi o tem bi lahko premislili.
SONJA HRIBOVŠEK
Avto-
V soboto, 14. maja, je bil v Mengšu tradicionalni avtoira-lly, ki ga vsako leto prirejajo mengeške sindikalne organizacije. Tekmovanje, ki je posvečeno narodnemu heroju Matiji Blejcu-Matevžu, je tokrat potekalo v deževnem vremenu, kar pa ni motilo številnih 'tekmovalcev. Tokrat je tekmovanje organizirala ETA — živilska industrija Kamnik, ki ima v Mengšu svojo enoto. Pokrovitelja tekmovanja sta bila domžalski občinski sindikalni svet in občinski odbor ZZB NOV.
Na startu se je pojavilo 58 tekmovalcev v dveh kategorijah do 1000 ccm in več. Proga je bila dolga 38 kilometrov, vozniki pa so se preizkusili tudi na dveh spretnostmh vožnjah.
Tekmovalci so tudi tokrat pokazali obilo znanja in obvladanja spretnosti pri vožnji z avtomobili. Med tekmovalci je bila druga ekipa ETA II, mod posamezniki pa se je na dobro drugo mesto uvrstil Milan Vrlinšek,   prav tako
tekmovalec ETE iz Kamnika.
Vsakoletna številna udeležba na tem tekmovanju, letos je bilo že deveto zapored, potrjuje pravilnost odločitve organizatorjev. Na takih, letošnja je bila posivečena visokim jubilejem tovariša Tita in naše partije, se krepi prija-
€ nsisu
teljstvo med delavci iz različ. nih kolektivov. Prijeten zaključek tekmovanja s proslavo v kulturnem domu pa je bila krona tekmovanja voznikov amaterjev, ki so predvsem delavci v mengeških in kamniških TOZD.
M. Otrin
Strelsko tekmovanje z zračno puško
Dne 23. 4. 1971 smo mladinci Kemijske industrije »Kamnik« ob pomembni pomoč] članov strelske družine Kamnik izvedli strelsko tekmovanje z zračno puško v okviru tekmovanj za pokal OK ZSMS Kamnik.
Na tekmovanju jo sodelovalo sedem ženskih ekip iz petih osnovnih organizacij ZSMS Kamnik.
Najboljše uvrstitve: ženske ekipno- 1. OO ZSMS Volčji potok 423 točk, 2. OO ZSMS Gimnazija R. Maistra 404 točk, 3. OO ZSMS Nev-ijc-I 264 točk; moški ekipno: 1. OO ZSMS Kamnik — zahod — l 16« točk, :!. Klub študentov Kamnik — I 120 točk, 3. ZSMS Volčji potok — I 412 točk; ženske posamezno: 1. Majda Vidmar, OO ZSMS Volčj! potok 173 točk, 2. Irena Vidmar, OO ZSMS 150 točk, 3. Nives Šimenc, OO ZSMS Nevljc — I lil točk; moški posamezno: 1. Milja Zaje. OO ZSMS Kamnik — zahod — I 159 točk, 2. Zoltan Kercc, OO ZSMS ZU1M — I 156 točk, 3. Tomaž Stetula, (K) ZSMS Kamnik — zahod — I 155 točk.
OBERSTAR VENČESLAV
Športne prireditve  \      atleti so tekmovali
- ? Š„ tiiicnli ni n„  stiuitmiii  v  Mekini;,),  tnlr/,  ,,,jm.'.,,,, .....i--,..;,,:..-.
Športno društvo VIRTUS bo ob letošnjem krajevnem in občinskem prazniku pripravilo množične športne prireditve, ki bodo tudi v počastitev zelo pomembnih jubilejev: 40. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 85-letnice rojstva maršala Tita ter 40. obletnice njegovega prihoda na celo partije.
Na prireditvah bo sodelovalo preko 400 športnic in športnikov, kar bo dalo praznovanju posebno svečan poudarek. Program športnih prireditev: Sobota, IS. 6. 1977 — Nogomet: pionirski turnir za prehodni pokal VINKA DODAJA, na katerem bodo sodelovali: NK KAMNIK, NIC KOMIČNIM, NK RADOMLJE, NK VIR-T(JS Duplica.
Sobota, 25. 6. 1977: Nogomet: mladinski turnir za prehodni pokal VINKA DOBAM, na katerem bodo sodelovali: NK KAMNIK, NK PARTIZAN Lukovica, NK DOB, NK VIR-TUS Duplica.
Sobota, 2. 7. 1977; Balinanje; članski turnir: sodelovali bodo: BK KAMNIK, BK DOMŽALE, BK S MARCA, BK VIR-TUS Duplica.
Ponedeljek, 4. 7. 1977: Košarka: mladinski turnir, kjer bodo sodelovali košarkarski klubi: KOMENDA, RADOMLJE, MORAVČE, VIRTUS.
Namizni tenis: mladinski turnir, na katerem bodo sodelovali: NTK KAMNIK. NTK KOMENDA, NTK RADOMLJE, NTK VIRTUS:
Sobota, fl. 7. 1977: Nogomet: članski turnir m prehodni pokal VINKA DODAJA; tekmovali bodo: NK KAMNIK, NK DOMŽALE, NK MENGEŠ, NK VITUS.
Balinanje: članski turnir: ekip: TITAN, DON IT, KI KAMNIK, SVILANIT, INDUPLATI, PLASTOR, VIRTUS.
Nedelja, 10. 1. 1977: šah: simultanka na 30 deskah.
Sobota, 16. 7. 1977: Balinanje: članski turnir ekip: MEDLO, JAVOR, BREST, VIRTUS.
Nedelja, 17. 7. 1977: .šah: šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali: ŠK KAMNIK, ŠK SOLIDARNOST, ŠK DOMŽALE, SK RADOMLJE, SK ELAN   ŠK VIRTUS.
Nogomet: tekma ženskih ekip: NK VIRTUS : NK VOLČJI POTOK; tekma veteranov: NK SUHI : NK DEBELI.
športne prireditve bomo zaključili z VRTNO VESELICO in SREČOLOVOM, ki bo v nedeljo, 17. 7. 1977, ob 14. uri na vrtu Restavracije STOL Kamnik. <":isti dohodek od prireditve je namenjen za izgradnjo športnega centra v šmarcl.
F. M.
Še nikoli ni bilo na stadionu v Mekinjah tako odlično organiziranega prvenstva v atletiki kot letošnje leto. Vsa zahvala gre to pot izredno sposobnemu, natančnemu, vestnemu in prizadevnemu organizatorju Janezu Andrejašiču ter učencem ššD. Vse je potekalo tako natančno in točno, kot je treba. V uvodnih besedali ravnatelja osnovne šole Stranje Slavka Šleblaja je bilo čutiti, da sodeluje z vzpodbudno in vzgojno besedo na vso mladino, ki sc je pomerila ta dan med Seboj. Prvi trije tekmovalci so dobili lično napisane diplome. Letos smo imeli učitelji nalogo izbrati izmed vseli nastopajočih samo po dva tekmovalca v vsaki disciplini, ki bi se uvrstila v reprezentanco občine Kamnika. Kljub slabemu vremenu v mesecu aprilu in maju, ki ni omogočalo dobrih priprav In resnejših treningov, so bili rezultati še kar dobri. Najboljši rezultat med vsemi je dosegel učenec osnovne šole Stranje Stane Lamprečnik, ki je pretekel 600 m v času 1:38,4 sek. Odličen je bil tudi skakalce v daljavo — Mitja Zeleznlk, učenec osnovne šole Frana Albrehta, saj je skočil kar 5 m in 41 cm. Pohvaliti je treba še štafeto pionirk osnovne šole Toma Brejca, ki je s časom 4 x 100 m 57,1 sek. dosegla novi rekord šole. Marta Po-Ijanšek — lanskoletna naša republiška prvakinja —- je bila na 400 m sicer prva, a ker ni imela primerne nasprotnice, svojega .rezultata ni izboljšala kljub ostremu treningu, ki ga ima dvakrat tedensko sama doma.
Tako smo letos prvič dobili reprezentanco občine, ki nas je že 25. maja zastopala v Ljubljani na področnem prvenstvu. Vsi jim želimo veliko športnih borb in naprezanja ter dobrih osebnih in skupnih uspehov.
V ATLETSKO REPREZENTANC« OBČINE KAMNIK SO SE UVRSTILI:
1'IONlltJI: 4 kg krogla: 1. Sedmak (OS Frana Albrehta) 10,83, 2. Klemene (Oš Stranje) 10,07, višina: 1. Jeglič (Oš Frana Albrehta) 155 cm, 2. Komatar (OS Frana Albrehta) 115 cm; daljava: 1. želez-nik (Oš Frana Albrehta) 5.41 m, 2. Kastelic (OS Toma Brejca) 4.74 m; 60 in: 1. Matjan (Oš Frana Albrehta) 7,8 sek., 2. Hrovat (Oš Stranje) 8,1 sek.: 600 m: l. Lamprečnik (Oš Stranje) 1:36,4, 2. Šuštar (Oš Toma Brejca) 1:42,1; 4 x 100 m: 1. Oš Frana Albrehta 51.0.
PIONIRKE.: 3 kg krogla: 1. Irena Golob (OS Frana Albrehta) 10,18 m; 2. Darja Vrhovnik (Oš Toma Brejca) 9,18 m; višina: 1. Irena Snahi (Oš Toma Brejca) 135 cm, Z. Lombergar (Oš Toma Brejca) 130 cm; daljava: 1. Osolin (Oš Toma Brejca) 413 cm, 2. Tončka Strmšek (Oš Toma Brejca) 407 cm; 60 m: 1.—2. Pangršič (Oš Frana Albrehta) 8.7 sek., Grunlcld (Oš Toma Brejca) 8,7; 400 m: 1. Marta Poljaušck (Oš Toma Brejca) 65,5 sek., 2. Pančur (Oš Toma Brejca) 70,9 sek.; 4 x 100 m: Oš Toma Brejca 57,1 sek.
JANA POGAČAR
PLANINSKI KOTIČEK
PRVOMAJSKO SRIX:ANJE
Vsako leto je med prvomajskimi prazniki srečanje jugoslovanskih alpinistov v Veliki Paklenici, v južnem Velebitu. Tudi letos smo Kamničani poslali na to sre-' čanje svojo odpravo, ki je štela 16 članov. Poleg 4 udeležencev letošnje plezalne šole, ki jim je bila Paklenica neke vrste »ognjeni krst«, saj so tam prvič plezali v pravih stenah, je bilo v odpravi 6 pripravnikov in 6 alpinistov. Skupaj so opravili 92 vzponov. Od teh naj omenimo samo najtežje: RAZ KLINA (VI.), Benkovič J. in Podbev-šek D.; KLIN (VI), Humar D.; Orehek D.; JENJAVI (VI), Kregar M. in Pollak B.; RAZ ZA MALO KLADIVO (V-VI), Benkovič J., Podbevšek D. in Vetorac F.; FANIKINA (V— VI), Kregar M. in Pollak B.; ZGREŠENA V-|-), Berčič V. in Spruk M.; MOSORASKA (V), Benkovič J., Humar D., Orehek D. in Podbeivšek D.; JEDRNATA (V—), Berčič V. in Spruk M. itd. Čeprav so večino časa porabili za pls-zanje, se je še vseeno našlo nekaj trenutkov za srečanja s starimi znanci in pridobivanje novih, saj so bili v več kot 130 šotorih zbrani alpinisti skoraj iz vse Jugoslavije.
ŠTUPAR.IEV MEMORIAL
V nedeljo, 8. maja, je AO Kamnik skupaj s postajo GRS organiziral na Kamniškem sedlu tradicionalni XIV. štuparjev memorial. Zal je precej slabo vreme pokvarilo udeležbo, saj je od 218 prijavljenih štartalo le 108 tekmovalcev. Proga za ženske je bila dolga 1 000 m z višinsko razliko 260 m in 30 vratci, moška proga pa je bila daljša za 800 m, imela je 450 m višinske razlike in 51 vratic. Tekmovanje je popolnoma uspelo in nedvomno spada med največje tovrstne prireditve v Kamniku. Rezultati: alpinistke: 1. Marička škrlep (AO Kamnik), 2. Neva Blazina (AO Akademik), 3. Mira Humar (AO Kamnik) itd. Planinke: 1. Snežana Žlindra (PD Kamnik), 2. Saša Lavti-žar (PD Dovje-Mojstrana), 3. Ada Humar (PD Kamnik) itd. Pri alpinistih je bil prvi Franc Rabič (AO Dovje-Mojstrana) pred Marjanom Kre-garjem (AO Kamnik) in Le-om • Svetličičem (AO Idrija) itd. Pri planincih pa je zmagal Janez Lipnik (PD Ljub-fjana-Matica)   pred Jankom
Legatom in Francem Kolma-nom (oba iz PD Dovje-Mojstrana) itd. Ekipno je bila pri planincih najboljša ekipa PD Kamnik (Grilc, Sedušak, Sitar) pred ekipo PD Ljubljana-Matica) Lipnik, Trnove, Sterle), pri alpinistih pa je bila prva ekipa AO Dovje-Mojstrana pred ekipo AO Kamnik, AO šmarna gora itd.
PRVOMAJSKI TABOR
Med prvomajskimi prazniki je MO PD Kamnik organiziral planinski tabor v Kamniški Beli. Udeležilo se ga je okoli 20 kamniških in nekaj domžalskih planincev.
V petek popoldne smo se otovorjeni s šotori, nahrbtniki in ponvami napotili v dolino Bele. Do večera smo postavili tabor in uredili kuhinjo. V soboto smo že navsezgodaj odrinili. Naš cilj sta bili Korošica in Ojstrica. Potrebovali smo popolno zimsko opremo, saj je na Koro-šici še prava zima. Tu so lahko tudi najmlajši udeleženci planinske šole praktično preizkusili znanje, ki so si ga pridobili na predavanjih. Seveda ni šlo brez žuljev in mokrih čevljev, zato se nas je naslednji dan v Kalca odpravilo nekaj manj manj. Naš zadnji izlet je bil na Presed-ljaj in konja.
Vsak dan je v taboru ostal dežurni, ki je skrbel za red. Zjutraj je pripravil zajtrk in nas zvečer, ko smo se utrujeni vračali, pričakal z dobro večerjo. Na predvečer 1. maja smo imeli kratek kulturni program ob tabornem ognju.
V torek, zadnji dan našega taborjenja, smo podrli šotore in za seboj uničili vse sledove civilizacije. Popoldan je karavana planincev krenila iz Bele. Vreme je bilo ves čas lepo, tako da smo se zagorelih obrazov in polni lepih vtisov vrnili v Kamnik.
M. HROVAT
POMEMBNEJŠI VZPONI
V Kamniških Alpah so člani AO Kamnik po 21. marcu in do prvega maja opravi!} poleg 26 lažjih vzponov tudi nekaj težjih, in sicer: 26. 3 so Janez Benkovič, Irena Markuš, Dušan Podbevšek i° Mišo Spruk preplezali v K°' glu RUMENO ZAJEDO (-V+ A2) in nadaljevali po VIR1' ENSOVI smeri. 23. 4. pa sta Janez Benkovič in Mišo Spru^ v okviru priprav za pakleni-co preplezala PERČIčEv-STEBER (VI—) v Vežici.
Prvomajski tabor v Beli
Smučarji brez smuči
Tradicionalnega pohoda ob okupirani Ljubljani, ki je bil devetega maja, so se udeležili tudi kamniški smučarji — tekači. V štafeti zmage — tek na 3 x 1000 metrov — so nastopili tekači Lamprečnik, Nadvešnik in Sušnik in med 32 ekipami osvojili 16. mesto.
Ekipa v postavi: Franci Pogačnik, Zvone Kemperle in Ivan Blazinic je na partizan-
skem maršu na 25 km zased" la med 148 udeleženimi eki' parni 10. mesto. Za primeri8' vo naj povem, da je bil čaS zmagovalne ekipe (iz Atletskega kluba Olimpija) 103 minute, kamniške ekipe pa 1*? minut. Torej le deset minut razlike. Vsekakor je to izredno dober uspeh kamniški" smučarjev — tekačev.
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor — glavni in odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo In uprava - Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II. telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska ČZP Delo v Ljubljani.