SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. t— — UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRZAV.SGLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik 1. CALUMET, MICHIGAN, NOVEMBER, 24, 1916. Štev. 34. Rumunska južna armada odrezana. FRANC JOŽEF I. cesar avstrijski, apostolski kralj ogrski i. t. d. Važno železniško središče Craiova v posesti Avstrijcev in Nemcev. Pot za nazadovanje proti Bukarešta odrezana. MONASTIR SEDAJ SRBSKA PRESTOLNICA - ZA TO ZIMO. Vlada in parlament se bodo naselili v razvalinah mesta. Nemške in bulgarske postojanke severno od Monastira zelo trdne. OB SOMME IN ANCRE POSAMEZNI BOJI. Velika ofenziva zaveznikov se je razdrobila v lokalne boje,ki pa Nemcem ne škodujejo mnogo. SRAMOTNO POSTOPANJE ZAVEZNIKOV Z GRŠKO. V Knin uni ji |e vrše boji uspešno za nemške in avstrijske ćete, kakor je bilo n že minuli teden pos neti iz poročil dotičnih armadnih skupin. Sedaj so pa storili Avstrijci in Nemci velik korak naprej. Prodrli so do važnegahnesta Craiova ob železnici Oršova— Bukarest ter s tem cjd re zali rum uns k im četam pri Oršovi in onim, ki nazadujejo iz Jiul doline v Veliko Valahijo pot proti Bukarešta. Pričakovati je torej, da se bosta morala ta dva oddelka vdati Avstrijcem in .Nemcem na milost in nemilost in s tem je usoda Romunije zapečatena. One čete, ki se nahajajo v severni Romuniji ozir. v Moldavi in one v DobrudŽi so s tem izdatno oslabljene in tudi Rusi jim ne bodo dosti zarnogli pomagati, kajti Brusilov in Sakarov bosta najprvo sama za se skrbela. Mogoče je pa tudi da bode car poslal cele armade proti Bolgarom,da jih kaznuje za njih “nehvaležnost in izdajalstvo” ter da je baš kot mašcevatelj izvoljen general Sakarov. Sicer si pa bodo Bulgari sami zelo dobro znali braniti kožo, ko bi se, kaj takega pripetilo. Iz makedonske fronte ne vedo sedaj zavezniki nič več poročati, kot da so zavzeli Monastir, kjer misli najbrže srbska vlada in pa lament ostati čez zimo, kajti kakor se kaže, ne bodo zamogli prav da loS proti severu napredovati, Ker poleg tega. da so Nemci dobili nove sveže čete na fronto, so njihove sedanje postojanke severno od Monastna take, da nadvladujejo z svojimi topovi celo monastirsko planjavo. To kar seda] počenjajo zavezniki z ubogo Grško presega vse meje znane hnmanitete in civilizacije ter “smiljenja z malimi narodi, zakar vse se ti gospodje baje bojujejo. I obrati so hoteli Grkom vse orožje “h kronski svet je to naravnost besramno zalitevo odklonil. Kaj bo daije nastalo iz tega spora se ne Ve- Da jih pa ni kdo ne opazuje v te,n človekoljubnem delovanju. 50 'zgnali vse poslanike centralnih velevlasti in ninnili zaveznikov iz Aten se je zagrožena velika ofenziva razdrobila v posamezne napade raznih oddelkov. —Od Verduna se javlja zopet huda ar-tilerijsl^i delavnost. Iz volinjskega bojišča ni poročati nič novega, še celo mnogobesedrii Petrograd nfe o tem nič poročati. Smrt cesarja Franca Jožefa ne bode niti najmanje uplivala na daljni razve) vojne, kajti mladi njegov naslednik je ves vnet' za to, da se vojna dovrši za Avstrijo zmagovito, kar se nadejamo tudi mi. Grška noče izročiti orožja zaveznikom. Atene, M. novembra. (Oez London). — Kronski svet je odločil odklonili zahtevo zaveznikov, da jim Grška izroči vse orožje in municijo, kakor jo to zahteval podadmiral Du Foiimet, poveljnik zavezniške flote. Ko je kralj Konstantin zapustil po končanem zborovanju palačo,bil je od množice, ki je čakala na izid kronskega sveta, burno pozdravljan. Ministrski predsednik Latnbros bode zasedaj ostal na čelu vlade. FRANC JOŽEF UMRL. Častiti starosta evropskih vladarjev umrl je v 87. letu svoje starosti v gradu, kjer se je tudi rodil. NASLEDUJE MU CESAR KAROL FRANC. ./I? Zavezniki stavijo na Švico v)a I - i nove zahteve. Berlin, 21. nov. (Brezžično do Say vi 1 le). — Iz Švice se poroča, da so zavezniške vlasti predložile švicarski vladi nove zahteve. Švicarski časniki trde, da se velike količine živil in drugih potrebščin namenjenih za Švico, zadržuje v italijanskih in francozkih pristaniščih, don ter ne izpolni Švica zavezniških zahtev. Monastir v rokah Srbov in Francozov. ošna surovost se še z vojno opravičiti. Tak u« da Beneral Cadorna je moral zopet tM|krat v kislo jabolko ugrizniti, k'1 je moral poročati v Run, da so 10,1 Avstrijci z.opet odvzeli neko "0r°z utrdbami na njej. Ob rekah Somme in Ancre vrše 86 v«dni boji ali kakor je videti, Rariz, 18. nov. —Na makedonski fronti, iztočno od reke Cerna, so glasom uradnega poročila, Srbi včeraj zasedli 800 metrov strelskih jarkov. J urišali so grič št 1212 v ovinku Orne, severozapadno od [van. Francozi so napredovali v smeri proti Monastiru in so dospeli do mestnih mej. Berlin. 18. nov. (Brezžično do Sayville). -—- Uradno se poroča od makedonske fronte: Ker se je sovražniku posrečilo napredovati pri višini 1212, severnoiztoČno od 0e-gla, so nemške in bulgarsk« čete zavzele nove postojanke severno od Monastira, ktero mesto so zu-raditega opuatile. London, 22. novembra, 3-41 zjutraj. — Cesar Franc Jožef ilio rl je sinoči ob 9. mi zvečer v gradu šchoenbruii. Tako se poroča Reuterju iz Duna ja čez A.m-sterdam . — Rrva vest. ki je dospela semkaj, da je zdravje cesarja Franca Jožefa slabo, bila |e od neke dunajske časniške agencije dne 12. novembra. ki je poročala, da tipi cesar uže nekaj dni na lahkem kataru. Rožnejša poročila raznih virov, so si bila aveč ali manj nasprotna, vendar ni nobeno javl jalo, ,da je njegovo stanje kritično, rekoč, da še vedno sprejema enega ali dru gega ministra. Amsterdam, čez London, 22. nov. 1:50 zjutraj.— Zdravniško poročilo izdano v torek zvečer glede stanja cesar Franca Jožefa pravi : •‘Sedež vnetja je v desnih plučih Dasi je cesar zgodaj vstal in se j pečal z državnimi zadevami ter zavži! lahko južino, je bilo videti binili druge u re poj oldne, da se bbža kriza. Okoli 6. ure zvečer so navzoči zdravniki' že zgubili vse upanje ker je sivi vladar počasi postajal nezavesten. Cesar je imel začetkom bronhialno vnetje, iz kterega se je razvila pljučnica in nepričakovano dosegla kritično točko. Od 6. ure naprej je bilo gotovo, da cesar krize ne bo preživel. Iz Berlina se poroča, da pride cesđr Viljem k pogrebu. Washington, 22. nov.— Sožalne brzojavke zaradi smrti cesarja Fianca Jožefa so bile danes dovršene v državnem uradu. RreJsed-nik Wilson bo odposlal eno na cesarsko familijo, drugo tukajšnjemu avstrijskemu veleposlaništvu, ta j n i k Lansing pa zadnjemu in avstrijskemu ministru zunanjih zadev. DEUTSCHLANDS ODPOTOVALA. Znamenita nemška podmornica je po dovršenih popravah zopet odplula. SEDAJ PA 0 BELEM DNEVU. New London, Comi. 21. nov.— Nemška trgovska podmornica Deutschland je danes popoldne zopet odplula v Bremen, potem ko se je morala zadnji petek vrni tj naza j, ker se je zadela ob spremljajočo jo malo ladjo ter jo s 5 možmi potopila,šalim pa zadobila poškodbe, k te re je bilo treba popraviti. Danes je jih kapitan Koemg, njen poveljnik, mesto da bi s'e izmuznil iz pristanišča po noč:, šel iz njega o belem dnevu brez vsakega spremstva. Šel je zopet isto pot ter varno plul skozi nevarno vodovje Race, kjer je se obrnil proti iztoku. “Alert” je šla pol 1111 j e daleč za njo, potem se pa zopet vrnila v pristanišče in ž njo kapitan FriderikHinsch, ki se je edini rešil minuli petek. m se je razširilo. Bolnikova tem Diplomati centralnih vlasti morajo zapustiti Grško. London. 20, nov. — Brzoiavka Exchange Telegraph Co. iz Aten javlja, da je francoski podadmiral Diifournet poveljnik zavezniške mornarice v Pireju, obvestil poslanike Nemčije. Avstro — Ogr. ske, Bolgarije in Turčije, da morajo odpotovati do srede (22. nov.) iz Grškega. (Zopet veliki junaški čin zaveznikov.) Krajova - Craiova- odvzeta Rumunom. Berlin, 21. novembra. (Brezžično do Say ville). — Važno želez-niško mesto Craiova v zapadfli V alali i ji je bilo danes opoldan zasedeno od nemških čet v Romuniji. Tako se glasi danes izdano uradno poročilo. (Zavzetje mesta Craiova po četah generala Falkenhayn daje avstri jsko — nemškim četam posest velikega dela zapadne Vaiate.je in pom en ja mogoče tudi, da je veii-kemu delu rumunjskih čet preprečeno nazadovanje po železnici. Craiova leži ob glavni progi med Oršovo in Bukureštom, kakih 120 milj zapadno od glavnega mesta. Rumunska armada iz Jiul doline je nazadovala proti temu mestu ter je glasom petrogradskega poročila od torka dospela v okolico Filliaš, kakih 40 milj severozapadno od Craiova. Ako so jo čete generala Falken-hayn potisnili do Craiova, kar je zelo mogoče, je s tem njeno nazadovanje po železnici pretrgano. Is to tako so pa tudi v nevarnosti romunske čete, ki so operirale' v Okolici Oršove, ako uže niso povse iziočehe. Craiova je imela pred vojno 50,01)0 prebivalcev ter je bilo veliko rnmunsko trgoviš-Č0.). Mehikanci so dobili ultimatum Z. D. Atlantic City. N. J. 21. nov — Ali bo dolgotrajna konferenca združene ameriško — mehiKauske komisije končala se v prijateljskem pobotanju o vprašanjih ktere se tičejo Mehike in Z. D. — ali se bo pa razšia brez vsakega uspeha. je bilo nocoj odvisno od zaa. topnikov generala Carranza . Ameriški komisarji so predložili Mehikancem danes načrt glede umakiienja ameriških čet ki s® nahajajo sedaj v državi Chihuahua pod generalom Rerehing in glede bodo čega varstva življenja in lastnine ob meliikanski meji. Mehikanci niso na to še odgovorili, r~> J mesto tega so pa podali nekoliko proti — prediogov, da dobe več časa. Da se ne bo konferenca sklenila preje, kot koncem tega tedna, kaže to, da je eden ameriških komisarjev Ur J. R. Mott odpotoval nocoj v Cleveland, kjer bo jutri zvečer govoril. Vrnil se bo pozno v četrtek, da bo prisoten pri seji v petek. Sicer imata pa oba druga ameriška komisarja njegovo pooblastilo. Ra tudi Louis Cabrera je odpotoval v Philadelphia. Tajnik notranjih zadev Franklin Lane in njegovi tovariši so se sestali danes z niehikanskimi komisarji in tajnik Lane jim je v kratkih, pa zelo določnih besedah uročil ameriške predloge, ki zahtevajo odločno, da se morajo pravice vseh tujcev v Mehiki, bodisi Američanov ali drugih, spoštovati. Ako bo general Ca rranza dokazal, da je sposoben ustaviti roparske napade v bližini ameriških čet, bodejo se i3te umaknile v dveh ali treh mesecih. Obe armadi bodeta delovali potem vsaka na svoji strani, — pa ne skupno. Američani bodo pazili na svoji strani. Mehikanci pa naj pa zi jo na svoji strani, da ne bo več sovražnih napadov. Osem rudarjev vbitih v premogovniku v Pennsylvania Grensbnrg, Pa. 18. nov. — V Ocean premogovniku, ki je lastnina Berwind White Coal Co. je bilo danes, glasom semkaj dospele vesti, ubitih osem rudarjev od padajočega kamenja. peratura je nocoj narastla iu dihanje je postalo hitreje. Slast je slaba m živahnost vidno pojema”. Dunn 12. novembra. -r-Cesar Bombe med parnikovim tovorom. New York, 20. nov. — Četrti častnik ameriškega parnika “Sar-nia”, Wy branch, ki je prišel danes z parnikom “New York” iz Liver poola, pripoveduje, da so naši med tovorom Sarme, kije bila na. iožena z sladkovjem, dvajset neizstreljenih bo ud. Parnik se' naha-idne.je bi1!! m-eia! v Cherbourg na I) rancoz momi temperatur,i. f ne u Franc Jožef e umrl sinoči ob 9:05 zvečer. Konec je bil miren, stari vladar je .zclilmd svojo 'dušo, ko da bi bil v globokem spanju. Kmalu ji pri cesarju Trinerjev zlati koledar. Trinerjev stenski koledar za le to 1917 je naslad za oko in um.Zj zlatim ozadjem dviguje se veli canstvena podoba Kolumbije z de vetimi lepoticami v krasnih na rodnih nošah- Washingtonova slika in pet razgledov -ob reki Reni, Italijanski vinograd- Triner jev laboratory z dv ema notranjima prosloroma - dopolnjujejo to krasno sliko- Pošljite lOcts za poštnino. Jos, Triner, izdelovalec ameriškega zdravilnega grenkega vina, 13^3-1339 S. Ashland Ave ^Chicago III- Ženska kot avijatičarka leti iz Chicago v New York. New York, 20. nov. — Miss Ruth Lkw, ki se je včeraj dvigni-a' z svojim aeroplanom na polet iz Chicago v New York, je danes ob 9:40 zj n tra i dospela na Governor Island, kjer sta jo pozdravila general major Leonard Wood i u soproga. Letalka se je ustavila dvakrat in sicer v Hornell in v Bmodiamton. Za celo, 832 milj dolgo pot iz Chicago v New York je rabila 9 ur in eno minuto. Petrograd priznava rumun-ske poraze. Petrograd, 22. nov. (Cez London). — Rumunci se še vedno u-mikajo proti jugu pred Avstrijci in Nemci, ki prodirajo nadalje v Jiul dolini. Tako se glasi uradno poročilo. PIJTE PARK IN ELITE PIVO J CALUMET IN OKOLICA. J — V torek, 28. t. m. ob 9. uri zjutraj bo v slovenski cerkvi slovesna sv. maša zadušnica za ranj-kim avstrijskim cesarjem Franc Jožefom 1. Daroval je bode liev Dr. Anton J. Režek iz Houghtona ob azistenci Rev. Hubert Zimmermanna iz Huboell in domačega gospoda župnika. —Danes, ko izide naš list. praznuje v Jolietu naš bratski list '‘Artieri kanski Slovenec” petindvajsetletnico svojega obstanka.Ni ga slovenskega lista v Ameriki, ki bi bil doživel dosedaj svoj srebrni j ubile) in kakor se sedaj kaže, ga tudi ne bo dočakal noben drugi,kot prihodu je leto“GlasNaroda”.“Slov. Noy”.so še prem lade,da bi spleh na to količkaj mislile,o drugih listili nam je pa samo toliito znano--da so še daleč, od tega.Iz malih začetnih poskusov sedanjega Mon-signora, takratnega župnika v To. werju, Rt. Rev. Jos. F. Ruha, razvil se je list. kteri je ctdemu slovenskemu narodu v čnct m ponos in k te rega. najdeš v vs t ' . pošteni katoliški hiši po celi A e iki, pa tudi v mnogih hišah stiri domovini. Rod dobrim voditi om in uzornim gospodarstvom [instai je sedaj, dasi izhaja samo dvakrat na teden, prvak slovenskih listov v Ameriki. Mi to izrecno na tem mestu konstatiramo, ker nimamo nikakoršne zavisti v srcu in ker dajemo resnici čast. Tudi naš list je “A. S.” brzojavno časti tal k njegovemu jubile ju z srčno željo, da bi praznoval tudi osvojeni času zlati jubilej. V duhu bodemo prisotni pii ondotnem slavlju.— Jubilarju pa njegovemu upravne-mu odbora in uredništvu pa kliče-mo navdušeno: Živeli! — Krila za gospe in gospice. Redna cena $4, sedaj .samo $2.95 pri Gartnerju. .— V nedeljo sta praznovala svojo srebrno poroko dobro znana zakonska, gosp. Jožef Simonič in gospa Neža Simonič, na County Riad v Osceola. Hiša je bila polna gostov vseh narodnosti, ki so se izvrstno zabavali ter želeli slavljencema, da bi doživela tudi še svojo zlato poroko. Vsem tem se pridružimo tudi mi z svojimi srčnimi častitkami. Na mnoga leta ! —Prvak med našimi lovci je pač g. Jos. J Werschay, kajti iz svojega lovskega izletav Delaware, Keweenaw County, ni le prinesel svoj del divjačine, lepo srno, ampak poleg tega še veliko rdečo lisico(Red Fox). — Drugi uspešni lovci med rojaki, ki so nam dose-daj znani so gospodje Faul Shaltz’ ki je ustrelil v Keweenaw county, kjer ima svojo kmetijo—300 funtov težkega srnjaka, Jos. Jerman, Jos. Weiss,Math Shaltz ml.in John Weiss, ki so vsaUi dobili svoj komad. —Krasna vrsta krznine za ženske in otroke, ovratnike, mufe po zelo nizkih cenah pri Gartnerju. —Mrs.Kate O’Brien,ki je tožila Michigan Bonding and Surety Co. za odškodnino $10,000 ker je bil njen sin poškodovan v salumi Fred Nelsona v Copper Harbor in po-tem na poškodbah umrl, je prisodili porota jiti okrožnem sodišču v Houghton odškodnino v znesku $2,000- S. & S. Knitting Co. iz Osceola ceste na Laurium je dobila sedaj toliko naročil, da je morala zaradi tega za desetdni prenehati z delom samo da postavi v svoje prostore novo naknadno mašinerijo. Sedaj deluje osemnajst strojev in bo uposlenih štirnajst oseb. Tukajšnji trgovci radi kupujejo izdelke, kteri so prve vrste m ker pazi gosp. F. Stiglich osebno na vsaki kos, ki je izdelan. Želimo še večjega uspeha! Naznanila društev in klubov. —Novoizvoljeni šerif za Houghton Couniy Jos. Trudell je položil v pondeljek pred mirovnim sodni, kom William Fisher svojo uradno prisego, dasi nastopi svo j urad še le na novega leta dan. Cernu se je neki tako mudilo, saj vendar voda ne gori! —Calumet Garage Co. kupila je od Edward Ulsetha poslojije na sedmi cesti, kjer se sedaj nahaja Michigan Auto Co. Kupnina znaša $13,000. — Rojak g. Anton Muhič iz Yellow Jacketa je minuli teden ponesrečil v mizarski delavnici Tamarack dražbe, kjer mu je neki stroj odtrgal dva prsta na roki, Zdravi se na svojem domu. — Flanelaste bluze za gospe, de tega zborovanja udeleži, navadno po $1.50 sedaj samo 98c y Oalumetu, dne 10. novembra Naznanilo. Članom društva 3v. Petra, št. 30 K. 8. K. J. se daje steni naznanje, da se bo vršilo letošnje glavno zborovanje v nedeljo, dne 26. novembra t* 1. ob 2. uri popoldne v navadni dvorani . Volili se bodo uradniki in odborniki za leto 1917 in razpravljalo se bo tudi o drugih zadevah, kteri za morejo priti na dnevni red. Dolžnost vsakega člana je, da pii Gartnerju. — V hiši Mehikanca John Lewis na Tamarack je našel policijski načelnik Trudell pri hišni preiskavi polno “dry goods.” tri ženske oprave in druge stvari, kterih lastnike sedaj išče. Zaradi tega so zaprti John Lewis, n jegova žena in njegov brat Howard Lewis. Ker niso zamogli dati poroštva po $500 vsaki, morali so iti v zapor na Houghton. -Dasi lov na srne še ni končan,kaže vendar število ustreljene divjačine, ki pride v razne mesta bakrenega okrožja, da bode letošnja lovska sezona presegla vse pre jšnje. 1916. John R. Sterbenz, tajnik. Naznanilo. Članom društva sv. Cirila in Metoda, št 9 J. S. K. J. se s tem naznan ja, da se bo vršilo glavno zborovanje v nedeljo, dne 3. decembra t. 1. '.opoldne v cerkveni cena do $20 in $22.50 samo pri Gartnerju. ob 2. uri dvorani. Volili se bodo uradniki in odborniki za leto 1917 Bri tej seji Ženske suknje iz jiliša, redna | moramo rešiti še več drugih stvari ter pojasniti spremembe društvenih pravil, k te re je odobrila deseta konvencija in ki stopijo v veljavo z dnem 1. januarja 1917. Vsakega člana dolžnost'je biti navzoč pri tej seji. VABILO. Vse svoje cenjene goste, prijatelje in znance vabim s tem uljudno, da me obiščejo v soboto 25. t. m. zvečer v obilnem številu v moji gostilni. Postregel Jim bodem s fino pripravljeno srnetino ter z izvrstnim pivom, domačim vinom, raznimi drugimi pijačami in z dišečimi smotkami. Prijateljem igre “Pinochle” bodena razpolago več igralnih miz. Igrala bode domača godba. Klobilnemn obisku uljudim vabi PAUL SHALTZ, gostilničar na sedmi cesti. John llenich. tajnik. —Šestnajst let stari Dan Neher iz Senter je slučajno utonil pri Boot-jack Point, ko se je čoln v kterem se je vozil, prevrnil. Vozil se je z svojim bratom Jos. Neher in z Fino Heippola iz Hancocka, ko je eden od teh dveh začel coti) gu-gati, tako. da se je prevrnil|in so vsi trije jiadli v vodo. Toso zapazili ljudje ob bregu in so hiteli na pomoč tar rešili Jos. Neher in in Eino Heippola,fdočim je tretji utonil. — 50 sukenj za ženske. Bedna cena do $25, samo po $15 pri Gartnerju. Ne pozabite na to velika prodajo. Ustavite vaš KAŠELJ predno se dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade ter utešite razdra-ženje z rabo SEVERA’S Balsam for Lungs (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja, prehlada, hripavosti, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. A ko dvomite naSe besede, čitajte sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli in katero potrjuje kar rai trdimo: “Hočem vam naznaniti, da je Severov Balzam za Pljuča zelo uspešno učinkoval. Takoj po prvem popitku so se moji otroci boljše počutili. Pomagalo jim je odpraviti kašelj in preprečal je tudi na-daljno napade. Rabili smo ga tudi v slučaju oslovskega kašlja pred dvemi leti ter je tudi pomagal.” J. Kowalski, Cutchogue, N. Y. Č^Kadar potrebujete zdravila, vprašajte za Severova v lekarni. Glejte da dobite tista po katerih povprašujete. Zavrnite nadomestitve. Ako jih ne morete dobiti v lekarni, naročite jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. AH ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj, Ne odlašajte! S. G, Ghynoweth Insurance Ascencv naslednik SCHNELLER & LAWRENCE Harry Lean & Son se priporoča S Io vercem in Hr vatom za obill obisk. Jamčimo- da Vam izvrstno postrežemo v prodajalni in mesnici. Naše blago je vedno sveže In pristno, naša posebnost so pa domače klobase, ktere izdeljuje vaš rojak Frank Plautz. H. E. Lean & Son. r 66 VABILO h koncertu, ki ga priredi Slovenski mladeniški klub’ v cerkveni dvorani v nedeljo dne 26. in v četrtek, dne 30. novembra t. i- vsakikrat ob 8. uri zvečer. Igrala se bode drama v 3 dejanjih “Out of the Shadow” Iz prijaznosti bode sodelovala slovenska orkestra pod vodstvom g. Louis Plautz in gospice Elsie McCormick. VSPORED: 1. Orkestra 2. Čveterospev “I love you the best of all. ” 3. Prvo dejanje igre — Out of the Shadow. 4. Orkestra 5. Samospev: “In the garden of the Gods.” 6. Drugo dejanje igre. 7. Orkestra 8. Mešani zbor: “Come where my love lies dreaming.” 9. Tretje dejanje igre. NA ZNANJE SLOVENCEM. Ker sem si vlani napre= šal večjo količino finega domačega vina iz pol be= lega, pol rdečega grozdja, imam ga še veliko v zalo= gl in zatorafj ga hočem prodajati v večjih količi-nah po 65c galon, v man = jih po 75 in 85c. Pridite pokusit in se prepričajte. N. R. BIANCHI. 612 Oak St. Calumet, Mich Anton Gregorich KROJAČ 315-6 cesta, Calumet, Mich. EDINI SLOVENSKI KROJAÖ V MESTU. Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Pridite, oglejte, izberite, naročite! Spoštovanjem ANTON GREGORICH. Pred ko odpošljete DENAR v staro domovino, oglasite se pri meni, ker jaz ga Vam odpoš ljem zanesljivo in najcenejše. MIHAEL KLOBUČAR 115—7—cesta. Calumet. GALBRAITH & McCORMIGK Odvetnika iztirjujeta dolgove, uravnata zapuščine ter pregledujeta lastninske listine Zastopata v vseh sodiščih. ULSETH BLOCK Calumet, Mich, Tel. 169 Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da sem sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskega pridelka po navadnih cenah ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vin-ske kapljice, da se pridejo prepri-čat. Mihael Klobučar- 115--7- cesta-Calumet, Jos. Scheringer Gostilna “NARODNI DOM” Rojakom najbolj priljubljena. Vedno sveže pivo, fino vino in izvrstne likere. Pošiljam denar vstaro domovino po najnižjem dnevnem kur u, točno in vestno. Pri meni je vsaka pošiljatev varna. JOS. SCHERINGER 808 Oak cesta. VICTOR HERMAN, FOTOGRAF OSOBJE IGRE: Frederick Waldemar.....................Tony Boh te Johann Ramenoff„_...................Matt Sustarich Myron Arnold....:.................... Jos. Blenich Capt. Kendrick Arnold ..... Mathew Likovich Jr. Lieut. Arthur Manly..................Matt Kobe Jr. James, sluga-------------.—------Frank Pon telio Jr. Isabel, soproga Waldemara...........Ema Gasperich Edith, rejenka....................... Anna Agnich Mamie, hči Waldemara...............Mamie Scheringer Vstopnina za odraščene 25c, za otroke 10c, rezervirani sedeži 35c. K obilni udeležbi uljudno vabi1' ODBOR. (orrect styles VJ ^ and ponest-"Values sc priporoča »Slovencem za iz delovanje vsakovrstuih fotografič- nih slik, posameznikov ali skupin Ženitovanjske skupine naša posebnost. Delo ukusno, cene primerne. V & R zdravilo za kurja očesa. priporočamo vam kot izvrstno sredstvo za brezbolestno odstranitev kurjih očes, žuljev in trde i«ae.z=zm&r r 25cts steklenica pri Minder & Read lekarnarja j Mi imamo v zalogi vsa’ Severova zdravila» Peta cesta. A Calumet1 ZA ZIMSKE OBLEKE in VRHNESUKNJE imam na razpolago več sto najfinejših uzorcev. Pridite in oglejte si jih. Postrežba točna, cene zmerne. JOS. I WERSCHAY VOGAL PETE IN OAK CESTE. HALO BILL! KAM GREŠ? V “Barrett's Bee” Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. HRVATSKO - SLOVENSKI Saloon John Gašparovič 316 -- 6. cesta. Telefon 633 M. Richterjev Pain ExPeller z sidrom, S. & S. Knitting and Garment Co. izdelovalci volnenih nogavic ter oblek za gospe in otroke, Ako jih ne dobite pri vašem trgovcu pridite k nam. Želel bi da bi vsakdo v bakrenem okrožju nosil naše izdelke, ki jih Jov.ršuje delo bakrenega okrožja. Nikola Čor zidarski podjetnik, 401 - 8th- in Elm Street. Phone 277 W- se priporoča Slovencem in H F-vatom za izvršitev vseh v zidarsko stroko spadajočih del, bodisi iz kamna, o.pe«ce ali cementa. Prevzame tudi vsakovrstna tlakovanja, posebno obcestnih hodnikov (sidewalks). Dobro zadovoljivo delo jamčeno pri tiaj nižji h cenah. Svoji k Svojem u ! Ne naročajte gr»'cafone, akordijone in drimo glasbeno blago iz Newyorka ali Chicago, dokKr im vidite naso zalogo in njene cenene nakupe. Do-kažemo, da imamo nižje cene ter zamoremo prihraniti de- Vain nar Oglejte si naše blago, radi Vam ga razkažemo Dvojni slovenski, “European Coffee House” po 63c -Evropska kavarna- otvorila bo svoja yrata v soboto dne II. novembra 1916. Na razpolago bodejo gostom razni časniki, fina črna kava, smodke prve yrste, raznovrstne mehke pijače in tudi mnoge igre. Obiščite nas! Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. Imamo izvedenca v ugiasbenju glasovi rje v in orgel), ki ima 15 letno izkušnjo. Oglejte si naše cenene nakupe v glasovi rjih po $175.00. McLOgat; & Piere» Music Go Calumet, TeIefon234. pn Vertin Bros. & Co Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. To'so za izdelovalce oblek poskuševalni časi * in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado. Ali mi gremo po vse naprej in to kar smo z mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno za vaš ogled. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa de moralizirana. Z razvito zastavo korakamo na- Obleke od $13.50 do $32.50 Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 Očetova tajnost. .Povest- - Spisal Slavoljub Dobravec— (Dalje.) Tako stoječemu na pragu so prišle naproti kakoši, celo stara koklja je pripeljala svoje krdelo, in hišni maček se je hotel približati gospodarju ; a danes ni imel za_„je prijazne besede. Naglo zapodi te pri jatelje od sebe. da se je z velikim vriščem vse razgnalo. Tudi mačku je bil to dovolj glasen opomin, zato se je molče n-makuil na bližnja drva. razleknil se na solncn in ne meneč se za trospodarjevo dobro ali slabo voljo kmalu glasno zadremal. Hotel je menda reči:‘ Kaj se jaz brigam za to!” Starikava kuharica pride vprašat, kje da izvoli gospoda da-nes obedovati. Gorčic ji kratko odgovori in se obrne v stran . Ivu ■ harica odide. V tem se prikaže voz. Vinko skoči k očetu, poda mu roko in krepko stisne ogorelo des-nico, potem pa reče slovenski: ‘•Dober dan, oče! Da ste mi zdravi!” Starec ga sicer nekako čudno pogleda, vendar vidnega veselja na obrazu ne more skriti. Za roki se držeč stopita v hišo in dalje v gosposki opravljeno obed nico, kjer je že čakalo kosilo. .Neboma na dolgo razkladali, kaj sta neki govorila oče m sin. Oče je bil jako vesel, da zopet, vidi svojega jedinca, saj je bil ta njegov ponos: sin je pa tudi očetu vse zaupal. Tovedal mu je vse, kar bi ga utegnilo količkaj zanimati, povedal mn je tudi svojo izpremern bo v mišljenju. Očetu je bilo celo nekako všeč, da je sin kreni! na topot. Včasih jez nekim ponosom sam pripovedoval, da ja bil njegov očejU-ekdaj reven ribniški lončar, ki si je pa s pridnostjo in varčnostjo pomagal na boljše. Popoldne je Vinuo pogledal to in ono na vrtu, potem sta z očetom stopila doli it morju, odvezala čoln in Vinko, kot pravi sin morskega brega, je pri jel za veslo in v tern hipu sta bila z očetom nekaj sto streljajev od brega Krasen pogled je od tu na 'severni istrski breg, na pecinasti ISlevnik, tje na tržažki rob, na strini Nanosov nos na Kranjskem. S severa doli gledajo veli Kani julijskih planin, od severo-zapada sem pa zobčasti hrbet tridentinskih gora. Tje na zapad se širi nedozirna morska planjava, ki se blišči v večernem soin-cu. Val pri valu miglja in se lesicene kakor biser na dragoceni tka- O nini, val za valom hrti mimo čolna kakor hiti čas življenja v večnost. ‘‘Oče,krasna jo ta zemlja, krasna naša domovina !” vzklikne Vinko. Starec je zri nemo pred-se in molčal. Ti prizori so budili v n jegovem srcu urugačne spomine— spomine srečne mladosti, ko se je tako mlad, kakor sedaj njegov sin, vozil ob kršnem dalmatinskem obrežju, lovil ribe in sanjal o srečnem življenju v prihodnjih letih. Solnce je zlezlo počasi v morje m tihi mrak je legal na zemljo. Kmalu je bil čoln zopet na prejš njem mestu pod hišo. Skozi vrt Sta stopala oče in sin jiočasi do mov. i Zvečer so ju razni pogovori zamotili, da sta ostala dalj č«3a po koncu, nego sta mislila, in Vinko hi btl še pripovedoval o svojih dunajskih tovaršili, o slovanski navdušenosti in o sto drugih stvareh, tin ga m oče opomnil, da je treba !t> počivat. Lasi prvi večer zopet pod rodno streho, vendar ni Vinko še dolgo zaspal. Otresel je za nekaj časa solskc skrbi in skrbi za živijenje "a tujem. Seveda se je, ponavl jajoč v duhu dolga leta svojega bi-vanja v prestolnici, spominjal •naraikatere šale, veselega dogodka ln dijaške zabave:če je pomislil na bodočnost, zdela se mu je nekako prazna. V teh mislih je zas pai. Kakor nekdaj njegov oče, oil je tudi Vinko vesele nravi, in ker je bil res prikupljive vnanj'osti, imeli so ga radi v vseli družbah. Ko se je drugi dan vzbudil in pogledal na uro, nasmehnil se je rado volj no, ker jo je tako dolgo “vlekel”. Oče je bil že pri delav. cih, in kuharica mu je prinesla po prstih zajutrek v sobo, ker je mislila, da še spi. Kmalu se je opravil m namenil za očetom. Ker ni dobro vedel, v katerem kraju so delavci, pokliče starega Mateja, da mn ide pokazat. Matej je bil pri hiši, odkar Vinko pameti. Zastran pohaolje-ne noge ni mogel opravljati težkih opravil, pomagal je pa pri hiši, akorin kjer je mogel; še več: gospodar ga je imel za svojega zaupnika in namestnika. Udarila sta jo na levo gori po ebi i in prišla kmaiu pod hribec sv. Marka. Ko je bil Vinko še nlad, hodil je mnogokrat na ta griček ; tudi danes ne more drugače, da ne bi stopil gori k podrti cerkvici in se naužil lepega razgleda na mesto in okolicu. Tam v sinji daljavi na zahodu je videti takrat, ko je morje mirno in nebo čisto, neki medlosiv stolp—stolp sv. Marka v Benetkah Gotovo so za beneškega gosdodstva od tu o-pazovali novi laški uradniki in naseljenci dušo slavne republike in “morsko kraljico” — Venecijo. Danes je tukajšnja cerkvica v razvalinah, mah jo porašča in bršljan . V vogelni kamen je vdolben kenečanski grb; sv. Marka lev gleda izza odprte evangeljske knjige nepremično v božji svet. Brezozirni gaber ga že ob jeml je s svojimi ve|ami m kmalu ga zakrije popolnoma. Na zemlji ima vsaka reč svoj čas, tako |e uredil modri Stvarnik že v začetku. Vinkom njegov spremljevalec nista dolgo gledala na hribu, ko se je prikazala po stezi sem dvanajstletna deklica z velikim šopom cvetic v roki; v naročju pa je imela polno trav in zelišč. Ustrašila se je neznanega gospoda in počakala nekoliko za grmom. Kmaiu za njo pride, ničesar hudega sluteč, prav brezskrbno mlada gosposka zenska. “Zakaj si ae ustavila. Milka? Ali si v;dela volka?” vpraša šaljivo tujka deklico. Ne, gospodična. Neki gospod je tamle na hribcu, pa sem vam hotela povedati”, odvrne deklica bolj potihoma Gospod?” reče tujka prestrašena. “Morda je na celo gospodar tega zemljišča. Hud bode, ko zagleda, da sva teptali travo in trgali cvetice. Kje pa je? Morava se opravičiti.” To izgovorivši stopi močno zardela, veudat pogumno naprej. Ko pa ugleda Vinka, malo da se ne ustavi. Tega ni pričakovala. Najrajša bi se udrla v zemljo, a sedaj ne more nikamor. “Brosim gospod, da nama oprostite”, začne boječe. “Mogoče, da je ta senožet vaša. Bač škodo sva vatu napravili. Prosim, da sedaj nama odpustite.” Vinka je ta prikazen očarala. Slišal je, da je gospodična govori la prej z deklico slovenski, sedaj ž mini pa italijanski. To se mu je zdelo čudno. Ker je ravnokar gledal tje na beneško stran in premišljal nekdanjo slavo republike, šinila mu je v glävo misel: Glej, to je vizija __prikazen: vznesena ženska pos tava v belem slamniku je nekdanja Venecija, deklica s cveticami pa njen geni j. Vendar, ker ga je dvoje modrih oči J tako proseče gledalo izpod kostanjevih kodrov, čakajo odgovora, zave se Vinko nenavadnega položaja in odvrne vljudno slovenski; “Da, gospica, ta senožet^ je mojega očeta; zasluženo kazen vam pa itudi jaz lahke naložim in s car, da ^deklico poučite, 'da po naših travnikih že zdavnaj ni več volkov.” Yinko se prav ljubeznivo nasmeje, gospica pa tudi ni mislila na tako kazen,"zato se je še nekoliko opravičila ter odšla z deklico naprej. “Kdo je ta gospodična?” vpraša zvedavo spremljevalca. “Učiteljica.” “Odkodi?” “Tam les Hribovca.” “Tako; pa todi bere cvetice? Matej videč, da ustreže gospodu. če kaj več pove o nji,” pravi : “Ljudje jo imajo radi, ker je dobrega srca, prava dobrotnica bolnikom in siromakom. Koliko1' more, pomaga vsakemu revežu. Z materjo živita neki jako skromno. Oni dan mi je pripovedala neka mlekarica s Hribovca v nies,tli, da ji mati že dalje časa boleha, revi. Iz cvetic pa napravlja domača zdravila.” Vinko ni vprašal nič več, molče ja stopal za Matejem; misli so u u bile drugodi. Nekega veeqra potem sta se dela oče in sin v obednici. Stari ■bvičo’ vina in je velel prinesti začel : “Vinko, morda se ti je že dozdevalo, zakaj sem te hotel imeti doma. Vidiš, star sem že in nečem da bi ti toliko izkusil po svetu,kakor sem jaz v dobi svojega službovali ja. Danes ali jutri lahko o-bolim in .—ugasnem”. Sin je seveda očeta tolažil, da ni še tako hudo m pa. da naposled ni nikomur zapisano, da mora takoj umreti, ko zagleda prvi sivi las na senen. Oče je nadaljeval: “Že več časa slutim neko nesrečo. Vem, da se bodeš smelai, če ti povem, da jaz verujem v slutnje. Dandanes posebno vi mladi ljudje verujete večinoma le to, kar se da dognati s čuti; mene pa uči lastna izkušnja, da je nekaterim ljudem - slutnja res neki notranji migljaj—glas božji, ki človeka svari, kadar se bliža nesreča. Od kodi to? Kako to?—Tega ne dožene moderna veda nikoli. Ko mi je bilo morda trideset let, služboval sem v dalmatinskem mestu D. Zimsko solnčuo popoldne je bilo okoli božiča. Veselil sem se v družbi prijateljev. Radost se je večala od treuotka do trenotka. Napitnic brez konca in kralja, govorov, dolgih in kratkih je bilo, da so me že ušesa 'bolela Kar si nekdo izmisli vrhu vsega še —ples, “Dajmo, dajmo!” doni z vseh stranij. Jaz, đo tedaj med u|imisKoro najglasneji, nisem bil za to. Vsi so se čudili, mene je pa obšla neka zla slutnja, in več sé nisem mogel veseliti. V družbi sem ostal še nekaj časa, a tih in miren; zvečer sem prvi ostavil gostilno. Druo-i dan ziutra| sem dobil pismo, da mi je umrl oče nagle smrti.” Stari Gorčic je bil vesel, videč, da mu sin pritrjuje; saj je Vinko rad priznal, da je slutnja res neki poseben dar božji, kakoršnega pa imajo le nekateri ljudje. Zato je oče še rekel: ‘ Glej, ljubi moj! Z menoj je taka. Bog vedi, kaj se mi utegne zgoditi. Ce si doma, tedaj si mi vsa| ti neka tolažba in pomoč. Tuji 1 judje ne morejo tako človeka”. Tudi to je Vinko očetu rad potrdil. Kobi bil še takega mišljenja kakor laški njegovi sošolci, in mislil, da jih mora v vsem posnemati, smejal bi se očetu in čudil, kako more biti nekdanji pravnik tako praznoveren. Sedaj je mislil nekoliko drugače. Prebiral je narodne pesmi, posebno hrvaške, in spoznal, da je ta misel v ljudstvu res utrjena in ne brez povoda. Nekaj dni potem je bilo neprijetno deževno vreme. Vinko je urejeval svojo stvari iu skrbel posebno, da bode domača knjižnica v lepem redu. (Dalje sledi.) HIPRESS Pogreb ii zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine- 201-6. cesta Tel-25 Calumet Mich. A. Fahlen & Go. Škornji in čevlji iz gumija. Nobenih računov več za pol-podplate. Ti beli “Hipress” podplati dejansko trpe dalje kot jeklo. Ker “ffipress” so izdelani drugače kot kteri drugi škornji ali čevlji na sye-tu. To je nov način, iznajden in uporabljevan edinole od B. F. Goodrich Company, po kterem se zamore napraviti škorenj iz istega močnega trdega gumija, ki je učinil Goodrichove obroče za auto svetovnoznane iz najmočnejšega gumija na svetu. Ni napravljen iz kosov, sešitih eden pri drugemu - kot navaden škorenj - ki se lahko loči na kose ter se pri težkem delu izrabi in ponosi. Ne, “Hipress” je ULIT, kakor kak obroč, V EN SAM TRDEN KOS. Ne bo puščal vode, se lupil ali odtrgal ter bo TRAJAL DALJE kot ktera stvar, ktero ste kedaj obuli na vaše noge. Vse vrste visoki škornji, kratki škornji in čevlji. Prašajtejvašega trgovca. Izdelovanj samo od The B. F. Goodrich Company, AKRON, OHIO. Dobili smo nov stroj za preiskavanje očes ter je sedaj na razpolago vsem o-nim, ki si hočejo pri nas narriti očali. Preiskali barn h s lemo V£* - vid ter vam pripravili očal NAŠE DELO J RAJAMOENÖ. 312 - peta cesta »aluiiiet, Mich. Silice. Postojte malo! Oglejte si našo izlogo slik, kadar greste po peti cesti. One kažejo nekaj nenavadnega v novih načinih,' ktere smo si pridobili, ko smo bili iz mesta. Najbolje, kar imamo za nekaj časa’in kar je vredno da se vidi. W. E. Steckbauer vaš stari fotograf na vogalu- ‘SLOVENSKE NOVICE”. List za Slovence v severozapadu 7jedinienth držav. Izhaja vsak petek. Izdala SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Calumetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: ... .. S 2.00 Za celo leto ..................... Za pol leta............... ......._ ®1'00, Zi BVÄOPO IN DRUGO INOZEMSTVO : .......................... £a pol leti .............. v Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračaio. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. . v Blucaju preselitve z ednega v drugi kraj, naj ee nam blagovoli naznaniti staro bivališč in novo. v,,, . \ A oopisi, denar In naročila naj se dopostljnjo pod elovom : Slovenian Publishing Co.. 2ll-7th Street, Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calmi,, 'Leb. by he "Slovenian” Publishing Co.. 0 ■ Rh St. alnmet, Mich, The only Slovenic paper in the >.oril." astern art of the U. S. of America. SUBSCRIPTION $2.00 per year. The best advertising medium for Michigan [innesot and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich second class matter. Telelor 6J. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS. I3UIS N. HAMMERÜNG, President. t Cesar Franc Jožef. “Odprta noč in dan so groba vrata, AT dneva ne pove nobena prat’ka. Prešeren, Po dolili, za deset dni man j ko celili 68 let trajajoči vladi, zatisnil je trpin na sijajnem «cesarskem prestolu, sivi častiti starček cesar Franc Jožef z a v e d n o s v o j e V * trudu« oči. Z ufi m je zginila s pozorišča zgodovinska oseba, ki je več kot šestdeset let, da rekli b od začetka do konca svoje vlade stala v središču zgodovinskih dogodkov ter jim več kot enkrat od-kazala pravec, v kterem so se vr-sili. Tako izredno osebo in njeno d e 1 a v n o s t o pi s o v a t i j e zelo težavna naloga, ktera čaka prihodnjih zgodovinarjev, ki je bodo za m ogli bolj objektivno oceniti, kot je zamoremo mi. Ali vendar smatramo kot svojo dolžnost, da tudi mi izrečemo ob smrtnem odru umrlega cesarja nekoliko besedi “sine ira et studio”, nepristransko, kolikor moremo držeč se pri tem načela:“() mrtvih govori bo samo dobro.” Dasi smo prepričani, da je večini naših citate!lev znan življenjepis blagega pokojnika še iz stare domovine, ga jim hočemo rondar še v kratkih potezah zopet narisa- ti. Franc Jožef porodil se je dne 18. avgusta I860 kot prvorojeni sin nadvojvode Franca Karola in nad-vojvodinje Sofije,Jrojene bavarske princesioje. Mlademu nadvojvodu so dali ono skrbno vzgojo, ktero uživajo avstrijski cesarski princi, ali upoštevali so pri tem uže slučaj, da bi bil mladi princ ob svojem času poklican na avstrijski prestol, kar se je tudi res zgodilo dne 2. decembra 1. 1848, ko se je njegov stric cesar Ferdinand I. odpovedal avstrijski kroni: njegov oče kot domnevni prestolonaslednik, se pa tudi odpovedal temy nasledstvu v korist sina,nadvojvode Franca Jožefa, k: je nastopil isti dan vlado pod imenom Franc Jožef Trvi. S tem se je začel križev pot v nadaljnem življenju komaj osemnajst let starega vladarja, ki je trajal do zadnjega trenotka n jegovega življenja. Takoj je to izkusil, kajti naOgrskem so se ustajniki borili celo leto proti Avstriji in še le leta jih je zamogel z rusko pomočjo ukrotiti in razgnati. Na Italijanskem je imel sivi Kadecki * polno posla z ustaiuiki na JBopeškem in v Lombardiji, potem pa še več, ko je pijemontezki kralj Karol Albert napovedal Avstriji vojno'. Kadecki je sicer z Fijomontezi napravil kratek račun, ali na Italijanskem je vedno tlelo, dokler ni plamen zopet očitno izbruhnil 1. 1869 ko so Pijemontezi s pomoč jo Francozov in njihovega cesarja Napoleona premagali Avstrijce priSolforimi, kar je stalo Avstrijce celo cvetočo Lombardijo. Leta 1864 je bila vojna proti Dancem v Schleswig Hols teinu s Prusi, ki so se nže takrat borili za prvenstvo v zvezi. Nastala je vojna 1. 1866 s Prusi, ki se je z bitko pn Kraljevem gradcu zoper ne srečno končala za Avstrijo. — Prusija je imela za zaveznico Italijo, ki je dasi poražena na suhem pri Custozzi in na morju pri Visu vendar za nagrado dobila. Beneško tako da je bila Avstri ja na eni strani vržena in Nemčije, na drugi strani iz Italije. In co jé bi lo dobro za njo, ker se,je začela konsolidirati v notranjem. Temu so sledili na zunanjem polju primeroma za Avstrijo mirni časi, dasi-je dala ustaja v Boki kotorski mnogo posla, Leta 1878 je sledila okupaci ja Bosne in Hercegovine, in 1879 Sandžaka Novi-pozar. Mirno je bilo zopet na zunaj vse, do umora prestolonasled-nika Franca Ferdinanda, 29 junija 19J4 v Sarajevom. Ta umor ponz roči! je sedanji svetovni boj, kte-rega konec pa cesar Franc Jožef ni doživel. (Konec sledi.) Sršenovo gnezdo. Predsednik Wilson je odločno dregnil v sršenovo gnezdo, ko je proti koncu kongresa hotel z zloglasnim Adamsonovim zakonom odstraniti pretečo nevarnost železničarskega štrajka. To se mn je res za trenotek posrečilo—ali sedaj postaja ta nevarnost pa tako preteča, da tudi sam predsednik u-videva, da ni bil na piavem potu, ko je v kongresu prisilil sprejem tega zakona, ki je bil že takrat, ko ga je kongres sprejel in predsednik potrdil in podpisal—mrtvorojeno dete, ki ne no nikdar za-moglo zbližati železnice iu njihove delavce.Sličenje zloglasnemu avstrijskemu^^ kteri pride takrat v porabo, kadar je ministrstvo z svojo modrostio pri kraju ter si ne zamore drugače pomagati iz zanata, kot ž njim. Uže dandanes se zamore iz predsednikovih lastnih besed in iz celega njegovega obnašanja jasno uvideti, da se je ta zakon samo v to svrlio ustvaril, da se zamore zopet nekaj časa “naprej peti lati” ali kakor je bivši ministrski pred-sednik avstrijski, mnrh grof Taaffe rekel “fortwnrstela”. Zakon se je ustvaril samo za to, da se v očigled bodočim narodnim in predsedniškim volitvam prepreN železničarski štrajk, iz besed predsednika se zamore uvideti—sicer ne posredno, ampak neposreino— njegovo priznanje, da pomeni Adamsonov zakon na eni strani razredno postavodajo, na drugi strani se pa ne da izvršiti. V svoiem'odgovoru na pozdrav organiziranih delavcev, ki so se mu prišli poklonit, je predsednik odločuo naglašal, da bi bilo pogubno za našo Ijudovlado, ko bi se njeno prebivalstvo razdelilo v skupine m sovražne si tabore, kte-rih vsaki je mnenja, da je ameriški duh samo v njih in da so oni edini, ki ga zastopajo. Naglašal je, da nismo tako dolgo nobeni Ame-čani, dokler se branimo, razumevati misli drugega, pojmovati njegove interese in jih tudi ceniti. K sklepu je pa rekel, da se zamore oni preteči nevarnosti (štrajku 1849 železničarjev) le stem ogniti, da se ne izvršuje samo pravico, ampak da se isto ogreva tudi z ljubeznijo. Da je predsednik baš to povedal organiziranim delavcem, v kterih korist je on sam storil krivico lastnikom železnic ter se pregrešil na veličanstvu naroda, največ pa na od njega samega proglašenem na čelu, da se morajo spori poravnati potom razsodišč—dokazuje, da si je svest tega, da je postavil na mesto pravičnosti silo ter s tem obstoječi razdor med kapitalom in delom še razširil. Sicer je pa zelo dobro, da je prišel predsednik, dasi še le po volitvah, do spoznanja, da ne ustanovna Adamsonov zakon nika-koršnega gospodarskega miru, ampak da je ravno nasprotno pomnožil vrste bojevalcev, ker sta sedaj tudi legislatura in administracija stopila v vrste boj lijočih prav v nasprotju z svojo pravo dolžnostjo —ono, pomirjevanja. Ba istotako, kakor je predsednik dregnil v sršenovo gnezdo, takrat, ko je odklonil zahtevo lastnikov železnic,da se naj cela zadeva predloži tja, kamor spada namreč pred razsodišče, ter kongresu priporočal, da, ukazal sprejetje Adamsonovega zakonskega načrta, istotako dreza zopet sedaj v sršenovo gnezdo, ko priporočat postavodajo, ki bi vsaki železniški štrajk uže od začetka proglasila zločinskim, ne da bi se preiskava-lo, ali so zahteve, zaradih kterih je štrajk nastal, opravičene ali ne. Onaista “ American Federation of Labor”, stero predsednik Samuel Gompers je gospoda Wilsona zaradi Adamsonovega zakona proglasil odrešenikom organiziranega delavstva ter istemu zabičeval, da je dolžnost vsakega organiziranega delavca, glasovati za zopetno izvolitev gosp. Wilsona — toraj onaista “American Federation of Labor” je v svoji sesedaj trajajoči konvenciji v 'Baltimore ožigosala Wilsonovo imitano kot neopravičen poskus, držati organizirano delavstvo v neprostovoljni—torej prisilni, sužnjosti. Dasi je ta pritožba “American Federation of Labor” nekoliko pretirana, se ji ne sme nikakor odrekati, da ni opravičena. Ako se namreč Wilsoiiova nakana uresniči, je s tein gonilni sili delavskih organizacij in v gotovem oziru tudi osebni svobodi zadan smrtni udarec. Delavci so se organizirali v svrbo, da dovrše svoje gospodarske boje po svoji lastni previdnosti, v obsegu obstoječih zakonov. In istotako, kakor zamore organizirano delavstvo neorganiziranim delavcem kratiti pravico do dela, istotako se ne sme organiziranemu delavstvu odstrani oblasti prisilnim potom kratiti pravica, ustaviti de-lo. Sicer pa je pozabilo organizirano delavstvo, da je ono samo ust-stvarilo predležeči slučaj. Ker je proti železnicam zahtevalo uradno silo ter je odobrilo, je zgubilo pravico, se proti tej uradni sili upirati v slučaju, da je proti njemu obrnjena. Sicer se pa gre v predležečem za štrajke. s kteri mi bi bili ne le trmasti delodajavci, ampak vse industrije, vsa trgovska delavnost, da ceh narod prizadeti. V takih izrednih slučajih so pa izredna sredstva tembolj dovoljena, ker se ž njimi ne krati pravica do dela, pač pa omogoča preiskava upravičenosti štrajkarskih zahtev. Ako sò zahteve delavcev upravičene, se mora najti za njihovo zadovoljitev potrebna sredstva in pota—ako pa dožene preiskava, da niso upravičene, potem preostaja delavcem še vedno odprta ista pot, ktero so nastopili lastniki železnic proti Adamsonovem zakonu. Delavci imajo pravico do stavkanja in v pravni državi se ne sme te pravice istotako malo dotikati, kot kterekoli druge pravice. Ali ako se nže od začetka protivijo nepristranski preiskavi težkoč, ki naj bi pouzročile štrajk, potem dajo svoji lastni zadevi zelo slabo spričevalo. Pogoltniti morajo sedaj svoje lastno'zdravilo in predsednik Wilson, ki je smatral pred volitvijo (/regniti v sršenovo gnezdo, bo imel sedaj po volitvi polne roke opravka, da se ubrani hudih sršenov, ktero je som razdražil. DRUŠTVENI OGLASI. bi bi Iskrice. — Doktor Ante Biankini si pač prihranil one dolarje, ktere je plačal za brzojavko predsedniku Wilsonu, ker vsa ta brzojavka ni ničesar kot navadni jugoslovenski “bluff. In da sta v temu bluffai! ju” mojstra Ante in njegov Mefis-to Weber, je dokazana stvar. ***** A- Nikita črnogorski je baje naročil, glasom parižkega “Figaro, nekemu graverju v Parizu pravim pristno — francozkim imenom “Lindauer”, da. mu predloži načrte za novi črnogorski de nar iz nikl ja, srebra iu zlata. Ta denar se bo koval takoj, ko bo Nikita zmagonosno ujezdil v Cetinje. Do tega je še pa daleč daleč. ***** — Kaj bi pa bilo, ko bi Niktta zahteval od Angležke, naj mu ona kuje potrebni denar? Ona ima vsega v izobilju —- raz un tega, kar ji primanjkuje in to je —DENARJA,’ MUNICIJE IN ŽIVIL. Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K, P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto 1916. Predsednik: Math Prebilič. Podpredsednik: Lois Gazvoda. I. taj. in zastop. : Matt Štraus. II. taj, Jos. D. Grahek 2401 B. St. Raymbaultown. Blagajnik ;Mike Klobnchar Calumet. Odbornikiza 2 leti: Math F.Kobe. John Gosenca, John D.Judnicb.John Lamut Odborniki za eno leto. John Z. Kure, Jos. Mishica, Frank Vesel. Jos. W. Sneller. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; za Yellow Jacket M. F. Kobe za Tam. in Tam. No, 5, John Lamut za North Tam. in Junior, Miko Filip; za Laurium , John Vidosh; za Raymbaultown Jos. D. Grahek; za Oseeoia. John Pechavor; zaSwedetown, Math Likovich; za Red Jacket Shaft, Louis Srebrnak; za Blue Jacket in AL bion, Martin Umek. Društvo ima svojo redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ke" bode to le v vašo korist. Kdor hoče pr... opiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mn preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno društvo podporno S«. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg:. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvorani URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda. Podpredsednik, Andro Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gumbać, Anton Miklich, John Klobuchar, Mihael Mervid, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler. Vratar in maršal, Frank Pavlich. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andrò Gumbać. 4321 Acorn St. Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St. Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj čim ved članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu 1 K obilnem pristopu vabi ODBOR. ***** —^ Angležki državniki trde, da je Grška kriva vseli njihovih porazov v Makedoniji in na Balkanu. To Je pač žalostno spričevalo lastne slabosti ! ***** — Vlada je odredila, da morajo biti odsedaj naprej vse zvezine zastave enake velikosti. To je vse dobro — ali fie smejo biti tako velike, da bi se za njimi skrival John Buli. * * * * * -— Srbski krvavi Teter se mudi baje sedaj v Atenah. Mogoče, da hoče osebno dokazovati kralju Konstantinu, kako hudo se kaznuje izdajalce? ***** — Takoj, ko dobe Francozi in Angleži kakih petstotisoč miljo-nov posojila v Ameriki — takoj je konec njihovih zmagovitih po-Točil. ***** — Ako je začelo John Bullu kruliti v trebuhu, potem bo kmalu konec vojne, ker najbolj občutljivi del telesa gospoda John Bulla je njegov želodec.Prvi brezmesni dan na Angležkem, je prvi korak k miru. ***** — Priznamo, da je Standard Oil Co. v Kaliforniji z osetmir. nim delom zasledovala humanitär. Glej o. stran. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečno seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv Jožefa. Uradniki za leto 1916 Predsednik, Mihael Majer e Podpredsednik, Peter Zunich Tajnik in zastopnik, John R. Steib a ZapisniUav, Math Prebilich Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNI Izal.c-. John R. Sterbenz, ml., Pni Sy bar, George Kotze, ODBORNI I za 2 ii t Martin Majerle, Paul K. MrcPc c Math Prebilich. Poslanec in maršal: Math. F, Kobe: Bolniški obiskovalci. Za Red, YTellow, Blue Jacket in Newtcn: Paul D. Špehar, (210 — 5 crsta v prodajalni). Za Laurium: Mihael Pernšič. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: John Pečaver. Za Tamarack, Tam. st 5, North Tam: Paul K. Madronich. ZaSwedetown: Math.Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR SAMOSTOJNA P00P0RNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1916. Pred: Jos. B. Metes h, 61 Mine St. Pođpređ: John Z. Kure, 4225-1 lth. St. I. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: John Shutte No. 8 Maple St. Tamarack. Blagainik: Jos, Gorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Tellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown: John Shutte No. 8 Maple st Yellow Jacket. Za Osceola: Jos. Bailor, Store St K obilnemu pristopu vabi JDBOE Luskine se hitro odpravijo. Samo na en naein ee zamoiejo odpraviti luskine z glave in to je, ako se uniči klice. In samo eno sredstvo je za uničenje klic, to je Mildredina Hair Remedy. Ta nenavadni obnovitelj las, ki je uže tisočem obnovil lase, učinil bo, da bodo lasje rastli na vsaki glavi; odstrani luskine, prepreči izpadanje las in srbečico na glavi v treh teduih sicer dobite svoj denar nazaj. Je najbolj dopadljiva in osvežujoča tonika, ni mastna ter ga-rabijo najfinejše gospe, ki žele imeti svoje lase meh ke, svetle in valovite. V vseh lekarnah po 50c n $1.00 steklenica. j -- Poslali bodemo vsakemu, j pošlje ta kupon na Mildred ,ouise Co. i ton, Mass, z svojim imenom innaslovo ( 10c v srebru za poštnino, PROSTO ; steklenico za poskus. K obilnem pristopu rabi ODBOK, t Naročite se na ‘‘Slov. Novice.” Društvo sv. Cirila in Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v pro štorih dvorane slovenske cerkve sv Jožeta. Uradniki društva so za leto 1916. Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John Ilenič. Drugi taj. John D. Zunich Blagainik, Mike Zunich.ml. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John bukežic, John Gosenca, Jos. Šuštarič, Jakob Mušič. ODBORNIKI ZA 1 LETO. Jurij Sterk, Peter Zunic, Martin Straus, Frank Pavlič. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John Ilenič, 817 Scott St., Jednota placa v slučaju bolezni $1.00 na dan takoj od prvega dne. Za izgubo ene robe ali ene noge $400.00 Za izgubo enega oka 5200.00. Za izgubo obeh rok, nog ali očes 8800.00 V slučaju smrti plača članom (icaui) prvega razreda $1000 drugega razreda Sf.OO. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svojo bolezen pismeno naznaniti isti dan, ko zbolijo. podporno Slovensko - katoliško društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Rojake opozarjamo na pristopnino ■tatero smo znižaii za nedoločen čas od 6.00 na 3.00. Sedaj imate najlepšo pri liko pristopiti k društvu Društven odbor za leto 1916 Jakob Vertin, predsednik. Jos. Jakša. podpredsednik Jos R. Sedlar, tajnik Martin Šuštaršič, podtajnik John Šuštarič. blagainik ODBORNIKA ZA 2 LETI. Martin Straus, Matt Stabler, Jakob Zimerman, Math Suštarich, ODBORNIKI ZA ENO LETO Jonn Vogrin, Matt Samida, Joseph Shaltz, John Stariha Jr, Bol niški obiskovalci: John Suštarie za Laurium; za Raymbaultown m okolico, Matija Stubler; za Red Jacket in okolico Anton Udovič. Maršal: John Kostelc. Poslanec: Matija Stubler. Vslučaju bolezni plačuje . društvo Bolniške podpore po *1.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Drusba po *20.00 na mesec Cela smrtnina je $800.00 oziroma *400 kakor se hode gdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pošuodbe kotizgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo *300 torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko do se zavarujete v slučaju bolezni ali srmtj Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na Tainika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich. K obilnemu pristopu vabi ____ Odbor Richterjev Pain Expeller z sidrom- Slovenska Katoliška Podporna Družba. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. zabeležil-zgodaj v jutro potres. , ter toliko žrtvovala zn n |o. ! Čas se strinja z onim Georgetown vseučilišča. GLAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St--Calumet, Mich. Podpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurium, Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St........Calumet, ][ taj.: Jos. W. Schneller 2645 Union St. .Calumet, Blagajnik; Jos. Scheriuger. 808 Oak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.........Calumet, NADZORNIKI: Mihael Klobuchar, 115 7tli St...........Calumet. Mich. John D. Puhek. 2140 Log St.............. Jos R. Sedlar, 577 Cedar St............. POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 422 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc. ” m J os. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blaga jnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera hode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so “Slov Novice.’' Iz 4. strani, ne namene. Kdo pa plačuje te humanitarne namene te tako člova koljubne družbe? A !i ona ali pa njeni odjemalci? etiti — Angleži so začeli varčevati. Londonska “Daily News” je skrčila svojo izdajo na sest strani; ko se ne bi zamoglo na teli šestih straneh zapisati desetkrat toliko laži, kot na štirindvnjsetili. * * * * * — Zadnji angležki odgovor na »meriško noto je udarec v obraz savednim državljanom Z. D. A ko to razžaljenje mirno v žep v taknemo. potem je imel nemški vojaški ataše pl. Papen, prav, da nas je menoval strahopetnike. Tako, sedaj bom pa še eno povedal. Letos si je tukajšnji svet dosti domačega vina naredil, na tisoče tonov grozd ja je prišlo k nam iz Kalifornije, navzlic temu pa, da so suhači zopet zmagali, ter smo tukaj povse “dry”, ga bomo vseeno pili. Dobi se pa tudi piva iu rakije. Vreme imamo dosedaj jako toplo i n lepo. Drugega posebnega vam nimam poročati. Srčno pozdravljam Slovence v Calo metu in okolici. John Bindek. Dopis. Lowell, Arizona, 15. novembra. — Dragi urednik: Dovolite, da ram pošljem zoptt par vrstic iz dalj ne slovenske naselbine ob me-likanski meji, Risbee — Lowell v Arizona Tuka jšu ja okolica ni tako prijazna, kot ona pri vas v Caln-jnetu, vse je kamenito, vse pesek n prah. Vendar si na nekteii ‘velik groš” naredijo, aito dobro llelajo, ostalo jim bo vedno toliko kolikor bi tam pri vas* zaslužili, li jame niso tako zdrave, kakor 0 one na Calumetu. Dostikrat em reke! znancem in prijateljem, a majnarsko delo tukaj ni nič kstia, to, je bilo oni čas, ko sem pil prvi pot na Calumetu. “Tra mersko” ali kakor tuka j pravijo hnokerško” delo, je tukaj veliko polje; kdor dobi delo ne požere to-iko praha, kakor “majner”. In plačo imajo majnerji 25cts več h kakor “moker”. Zdaj je plača fö.50 in $5.25, skoraj narboljša paca cele A menke, ampak tudi jrana je dražja, kakor prej. -likaj notri nas je zelo malo pavih Kranjcev in tudi fumili) ni timpan tistih Vlahov ali ontenegri ncev je tukaj dosti —-* tninajo preveč kredita. Ulneniti pa pač morem še ne-"*J- Likaj imamo namreč dosti Htomobilov, da skoraj ni mogoče "°iti čez cesto, ker tukaj ni do3ti llega in mnogokrat se dogodi, da* 0St' lll,di povozijo, ker ceste niso uvul.| široke. Mesto samo na sebi i majhno, pač je pa v ozki dolini. Nekakih 30.600 j.rehivalcev. ***** ”i’,,,i mnogo lepih žensk in eDet. Sedaj je bol j veselo — ali set let nazaj sem videl na ulici H,l|o fnožke obiaz Zdravila, kterih se ni dotaknila vojna. y Evropska vojna ima mnogo slabih učinkov za Zjedinjene Dr-žave. Eden teh je poman jkanje marsikterih zdravilnih stvari in vsled tega potreba rabiti razne man j vredne namestite, Ali so pa zopet zdravila, k ter a- so izven meje te nesreče: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in druga Trmerjeva zdravilna sredstva. Izdelovalec je bil dovolj pazen, da si je preskrbel toliko množino vseli 'i snovi, ki ao sedaj ogrožene povojni, da zamore jjrestati to težko preskusu jo,ne da bi bilo kake škode za Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Njegova kakovost je danes in bo vedno prve vrste, ker Trinerjeva zaloga zdravilnih grenkih zeličč, koreninic in skorij ter izbranega vina bode prètt a jala vojno. Ne glede na stroške, vzdrževala se bode Izvrstna zdravilna vrednost Trinarjeve-ga ameriškega zdravilnega grenke-ga vhia. Vsaiido.ki trpi na zapeki, napalm jenosti, nervoznosti, zgubi teka mi energije, splošni slabosti, pomanjkanju krvi i.t.d.zamore vži- 341 ubitih, 667 ranjenih vsled razstrelhe. Petrograd, 21. novembra. (Cez London). — Uradnosti naznanja, da je bilo 34i oseb ubitih in 667 ranjenih vsled neke razstrelhe v Bakarici. Podrobnosti niso znane. (To se najbrže nanaša na razstrelilo v Arhangelsku.) Dobri napredki v Rumuniji. Berlin, 20. nov. (Brezžično do Sayville). — Današn je poročilo se glasi: Fronta -nadvojvode Karla Franca: Naše operacije na rusko — rumunski fronti napredujejo dobro v soglasju z'našimi načrti. Severo zapadno od Campolung je pri ìiekterih rum n uskih oddelkih nastala popolna utrujenost. V Dobrndži in ob Dunavu do Ultima, so se razvili artilerijski boj i. Nove postojanke pri Monastiru orno zasedli, ne da bi nas sovražnik nadlegoval. Ruve nemške čete so dospele tjakaj. V dolini Mog-ionica so odbili Bulgari napad srbskih čet pri Rohovem. Mora pač res hiti, kar Rim poroča. Rim,,10. nov. (Oez London). — Glasom danes objavi« ìeo-a poročila italijanskega vojnega ministrstva, so avstrijsko — ogrske čete napadle vrh griča 129 tolse jim je posrečilo vzeti neko italijansko postojanko. Produkcija bomhaža večja kot lani. Washington, 21. nov. — Urad za zvezino statistiko je danes izdal poročilo, da je bilo do 14. novembra izčiščenih 9,615,833 bal bombaža proti 8771,275 balam lanjskoga leta. Urad za ribištvo pa poroča, da je bilo letos nad štiri mil jarde ribjega naraščaja zasajenih vvodah Z. 1). Z razširjevanjem takih zlobnih obrekovanj glede domnevnih ruskih grozovitosti,kot v zadnjem času, ne bo Bulgarija odvrnila Rusijo niti za pičico od njenega si postavljenega namena niti ne bo pridobila nikakoršnih novih lavorik za njeno črno izdajalstvo proti Rusiji in Slavjanstvu in za pra vično stvar, za ktero se zavezniki bojujejo.” (Tu se kaže Rusija v ceh svoji onemogli jezi. Kaznovati Bolgarijo — zakaj? Zato ker jim m dopustila prehod čez Bulgarijo v Carigrad? Sicer pa imajo še drugi nekaj za govoriti v tej zadevi - -in Rusi naj bodo le lejio pri miru.) ,900 ukradenih iz ekspresnega voza. Chatanooga, Tenn, 22. nov. — $40,900 bilo je ukradeno iz voza Southern Express Co. na kolodvo ru Western & Atlantic železnice, ko sta dva bela moža napadla vozu ika Fred Corneilson. V vozu se je nahajalo $100,000 v gotovem denarju. Rop se je izvršil v sredi trgovskega dela mesta en blok od urada ekspresne družbe. Bolniška ladja “Brittanic” potopljena. London. 22. nov. — Angležka bolniška ladja -‘Brittanic” se je, kakor se uradno naznanja, potopil z zgubo kakih 50 človeških življenj. “Brittanic” je bil včeraj zjutraj potopljen v egejskem morju ali od J 1:44 je bil danes zabeležen od se Boji ob Somme in Ancre. Berlin, 20. nov. v Brezžično do Sayville). — Veliki glavni stan poroča o razvoju bojev na z&jiadni fronti sledeče: Armada prestolonaslednika Ruperta: Artiljerijsko streljanje Angležev se je včeraj izdatno zmanjšalo, Samo ob reki A.icre je bilo istotako mučno. Meet Beare in Be-iueourt in južno od Miraumont je sovražnik napadal zvečer naše postojanke vendar so se njegovi napadi j od težkimi zgubami zanj, i zjalovili. ■ V boju z ročnimi granatami je vrgla naša mfanterija sovražnika iz zapadnoga dela vasi Grand-cou rt. V teku protinapadov minulega ledna smo vp-li 22 častnikov, in 9OO mo/, ter zaplenili 34 strojnih pušk. Francozi so zopet poskušali, udreti v gozd St. Bierre V aast od scverozapada. vendar so t>a bili od biti, dasi so napadali z velikimi in novimi četami ter pripravili najiad z lindi m bombardiran jem. Ruski car hoče kaznovati Bulgarijo. Petrograd, čez London, 22. nov — V nekem poluradnem listu izšla je danes izjava, da hoče ruska vlada na vsak način kaznovati Bulgarijo zarad1 “nehvaležnosti in izdajalstva” |it\)li njeni materi in »«ščitnici Rusiji “Rusija je odločno, sklenila, izmografa G>tngetown vseučilišča, pravi ta izjava kaznovati osebe Eotresno središče |e kakih 2.100 do 2.200 m:l| -id Wasliingtomi. M Owaukee, 21. nov. — Selz mograf Marquette vseučilišča je bolgarske vlade, ki so tzlaialsko zvezali svojo domovino/, sovražniki ,i ji-ne iiHopoivka ne pok r 1'i tol | me. ki ji je dala politično eksistenci Zastopniki centralnih vlasti bodo zapustili Atene. Atene, v torek, 22. nov. (Cez London).. — Vsi diplomatičui za-stopniki centralnih vlasti in Lur-čije bodo jutri, v jutro mirno za-pustili Atene, da izpolnijo zahtevo admirala Du Fournet. Slednji je danes odklonil podaljšati diploma-tom ća a za od potovanje. a. A. Minnear & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822. Churchill o padcu Antwer-pena. London. 21. nov. — Polkovnik Winston Spencer Churchill, bivši prvi lord ad m ira li tete (mornariški minister), ki je bil nedavno predmet mnogim 'časniskim dankom, spisal je za “Sunday Pictorial” Članek o obleganju in padca Ant-werpena. Rolkovnik Churchill pravi, da. je admiraliteta uže od začetka o-pozarjala na velikansko važnost Antwerpena in na potrebo, storiti vse, karkoli se more za njegovo obrambo, ali v edlem mesecu septembru 1914 se ni storilo ničesar. Baino ko je se začelo obstreljevanje od strani Nemce1' in so Belgijci obupno klicali na pomoč, sta se začeli angležka in francozka vlada razgovarjati o potrebnih korakih za pomoč. Churchill 1'oroča o svojem potovanju v Antwerpen rekoč: To je bila naravna odločba malega števi. la ministrov, ki so se zbrali o polnoči ' hiši lorda Kitchener, da mora nekdo, k tereni u je znan ves jioložaj, hitro odpotovati v mesto terse prepričati, kaj se mura ste. ri 11. Ca nek se korča s trditvijo, da bi s>- blizamogel A ntvvei |ie:i rešiti te len dni pro je,, d a so pa Belgi jci, ker so bi ll tn edolgo brez i'mmo-d, zaupan ie im Augle- ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. DR. RICHTER-JEV RAUN EXPELLER za REVMATIZEM, PUTIKO, NEURAL-GIJO, BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in A1IŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL. Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega- Odklonite vsak zavitek, ki ni zapečaten z sidrovo varstveno znamko- 25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od - AD RICHTER COe, 74 Washington St., New York. Učite vašega dee k a prav. To storiti želi vsaki oče in vsaka mati, ali nekoliko časa kasneje pozabijo večina od njih navaditi ga varčnosti, ki je tako bistveno potrebna za njegov bodoči dobrobit. Podedovani denar nima tolike vrednosti kot prihranjeni; zatoraj začnite prav sedaj z otvoritvijo hranilnega računa. $1.00 bo zadostovalo za prvo vlogo- PRVA NARODNA BANKA V LAURIUM. Premoženje - -En miljon dolarjev. Z ;U bili V84 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. MINNESOTA. Hibbing — Produkcija državnih rudni-kov se je minuli teden znižala za 47,000 ton, glasom poročila držav-nega rudniškega urada tu. Bilo je odposlano santo 70,604 tone proti 117,000 ton prejšnjega tedna. — Dasi bodo državni in zasebni rudniki v Hibbingu in okolic; de-lali še nekaj tednov, se vendar le tošnja sezona bliža koncu. — Poroča se, da preiskuje glav na porota v Duluthu način, kako so se gradile ceste v Stuntz town-shipu. Trdi se, da so delavci ki so bili uposleni pri zgradbi cest, delali na farmah uradnikov townshi-pa mesto na cestah, plačani so pa bili od townshipa. •— Tukajšnji meščani hočejo konoresnika Miller Da vsak način O prepričati, da potrebuje Ilibbing novo poštno poslopje, ker je dosedanje premajhno m nezdravo. Nadejajo se, da bodo uspešni in da bode Mr. Miller z drugimi kongresniki iz Minnesote zatnogel doseči, da se postavi v proračun potrebna svota za zgradbo novega poslopja. Virginia. — Govori se, da bodo zastopniki za (Jarlo Tresca, Sam Scarlet, Joe Schmidt in za druge obtožene člane I. W.W. ki so obdolženi umora deputy šerifa James O. Myron in ob kterih obtožbah se bo obravnavalo pri decemberskem zasedanju okrožnega sodišča — stavili v sodišču predlog, da se vrši proti vsakemu obdolžencu posebna obravnava. Ako bo sodnik Hughes to dovolil, potem bodo obravnave trajale nekoliso tednov. — Tu so začele krožiti sedaj peticije, s kteriini se mestni zbor naproša, da razveljavi mestno or-dinanco, s Utero se znižuje število tukajšnjih salnnov od 48 na 20, počenši s 1. januarjem 1917. Kdo tiči za temi peticijami se ne ve, vendar se imenujejo nekteri lastniki poslopij na Chestnut Street. Calumet. — Ingolf üleson, 33 let stari zavirač za A. Guthrib & Co. je spodrsnil in padel pod Kolesa via ka, ki je odvažal ‘‘overburden” iz Section 16 Hill Annes rudnika. Ostal je na mestu mrtev. Bil je samec ter nima tu nikakoršnih sorodnikov. Keewatin. — Zopetna otvoritev Bray rudnika bode dobro došla domačim trgovcem. Bred nekoliko tedni je bila cela vrsta hiš v Bray naselbini praznih, seda j jih je že nad polovico obljudenih z'familijarni rudarjev. Začeli so sedaj z izsesavanjem vode iz rudnika ter napreduje to delo tako hitro, da se bo kmalu začelo z delom v rudniku samem. ILLINOIS, Joliet. — Umrljj v vojni. Ga. Mary Kristan, 1310 N. Center street, in g. Geo. Cauko, 700 N. Hikory st. sta prejela pismo iz stare domovine. da je padel na italijanski fronti njun brat Peter Cauko, do ma iz Vuhreda ori sv.Antonu na Sp. Štajerskem. Zapušča ženo m dva otroka. Naše sožalje sorodnikom, a pokojtiemu branitelju slo-venske zemlje slaven mir in pokoj- ___Dr. Clyde umrl.Dr. JamesA. Clyde, 30 let izvršujoč zdravnik v Jolietu in dolgoleten prijatelj pokojnega Rev. F.S. Šušteršiča, usranovitelja naše fare, je umri dne 8. m.popoldne v svojem domu .201 N. Hikory st.Boloval je več let za neko boleznijo v grlu Star je bil 57 let. Rojen je bil v mestecu Canoes, N . Y.Oženjen je bil dvakrat, Aapiišča eno hčer. Bil je katoličan, rodom Irec. Pogrebni izprevod je bil velik 3 črno sv. mašo v cerkvi sv. Patrika, v pe tek. Udeležil se ga je tudi naš g. župnik, Rev, John Plevnik. v—G. Jus. Jerman, slovenski salonar v Omahi Neb., se menda vrne v Joliet z novim letom, kajti Nebraska se je osušila dne 7. t. m. --Novo poslopje gradi Public Service Co. na jugozapadnem voglu Ottawa in Jackson streetov, nasproti sedanje tovarne družbine. Poslopje bo iz konkrita in bo služilo v razdeljevanje elektrike v manjše toke po zahtevah, odtod ime “distributing plant”. — Poroka. 15. t,m. dopoldne ob 9. uri sta bila v naši slovenski cerkvi poročena. g.Martin Kolar in gpčna Ana Novak. Bilo srečno! —Srebrni jubilej A. S. Drugi petek, dne 24. nov., izide zadnja številka 25 letnika Am. Sl. Svoj srebrni jubilej bo torej obhajal dne 24. dov, t. 1. Amerikanski Slovenec. — Požar v Rockdalu. Ogenj neznanega postanka je razdejal veliko skladišče (storehouse) v o-pečnici (brickyard) tovarne American Refractories Co. v Rockdalu rano zjutraj v ponedeljek. Skladišče je bilo deloma napolnjeno z opeKo, pripravljeno za naklad, in ta je bila skoro popolnoma poškodovana, kakor so izjavili druž-bini uradniki. Ogenj so zasledili malo pred 3. uro zjutraj družbici uslužbenci. Rockdalski ognjegasci so bili sklicani in so prihiteli na pomoč. Poskušali so omejiti plamene, ali brez uspeha. Ogenj je o-grožal druga tovarniška poslopja. Na pomoč so poklicali gasilski department jolietaki. Stotnija 2 z motorno brizgalnico je bila poslana v Rocirdale. In tu je v kratkem času ogen j omejila. Napravljena škoda znaša več tisoč dolarjev, a še ni natanko precenjena do danes. Poslopje, ki je bilo razdejano, je bilo 200x60 čevljev. V njem je lahko ležalo več mili ionov opek, a ni bilo napolnjeno. Izguba je poltrita z zarovalnino. — Šerif George Scholl utegne biti prihodnji ravnatelj (warden) illinoiške državne kaznilnice v Jo-lietu, tako pravi Joliet Evening Herald- News”. Sedanji warden Michael Zimmer odstopi z novim letom, ko nastopi nova republikanska državnauprava z guvernerjem Lowdenom na čelu. —Jolietski sodnik Dorrance Dibell je obhajal včeraj 31. obletnico odkar uraduje kot okrožni sodnik. Rojen je bil leta 1844. OHIO. Cleveland. “Sloga” piše: — Slovenski jetniki iz Laškega dospeli v Cleveland. Iz Ročinja pri Kanalu na Goriškem so po dolgih ovinkih in po prestanem trpljenju prišli v Cleveland: Janez Stanič, 67 let star, njegova žena Jožefa, 57 let stara in hčerka Otilija 26 let stara. Pol ure od Ročinja se začne italijanska meja. Ob tej meji so imeli Avstrijci le redke straže ob napovedi vojske z Laško, ker ta kos niso nameravali držati. Bilo je le par vojakov in finančna straža. Kose je vojska napovedala, je prebivalstvo napeto čakalo, kaj bo. Kmalu so se začele avstrijske straže umikati, z seboj so vzeli tudi telefon in brzojav. Ljudje so bili prepuščeni milosti polentarjev. Dne 23. maja 1915 30 prikorakali, prvo, kar so hoteli vedeti od ljudi, je bilo, k je je župan in duhovnik. Nadalje, kje je telefon in brzojav. Vsakemu, kogar so izpraševali, so nastavili samokres na prsi, češ govori resnico, drugače je po tebi. Tupatam so še visele telefonicne žice. Ker so se Lahi bali, da bi morda bile te žice z elektriko nabasane, so najprej psa približali žici, da so videli kak upliv bo imela žica na kužkaAkosijekdo vzel ruto iz žepa in se obrisal po obrazu, so ga takoj prijeli in začeli mikastiti, češ da je v zvezi z Avstrijci in jim daje z ruto znamenja. Zvečer ob osmi uri je moralo biti vse temno, pod strogo kaznijo je bilo prepovedano prižgati luč. Labi so pustili ljudi v Ročinju od 23. maja do 17. junija. Ljudje so bili že vcseli da bodo smeli ostati doma, navadili so se že tudi na strahovito streljanje in žvižganje ter praskanje granat in šrapnelov, ki so visoko v zraku nad glavami prebivalcev žvižgali svojo strašno pesem. Da tako so se privadili na tuljenje granat, da so ženske iz radovednosti šle na travnike grabit seno, da so lahko opazovale strašni prizor tulečih in razpokajočih se granat. Avstrijci so streljali na Lahe. Lahi so jim vračali, vmes v dolini pa je bila mirna vas Ročinie. Nekega dne pa so Lahi vse prebivalce zaprli v naj večjo hišo blizu cerkve, katero so spremenili v začasno “bolnišnico”kakor so rekli.Med tem so pokradli vse po hišah, karkoli so našli. Obleko, zlatnino, meso, krače, klobase, odprli so vsako shrambo udi li v vsako škrinjo v kleči ih podstrešje.Ljudje niso smeli iti več nazaj v svoje hiše 17.jun.ob polnočisovse zbudili in jim rekli da se morajo umakniti za “par dnii” iz tega kraja. Kdor je upal protestirati, so mu grozili s takojšnjo smrtjo. Seboj niso smeli ničesa vzeti. Vendar so bili Lahi toliko galantni, da so jih vprašali, kam hočejo rajši iti. Ko so rekli, da v Beneško Slovenijo, so jih res tja gnali in sicer v Gorenji Tribe!. Tam so ostali do decembra. Meseca decembra so jih pa premaknili v Gordenonce provinca Videm. Tam so ostali do konca. Bilo jih je skupaj kakih sedemsto mož, žen in otrok. Stanovali so v neki vojašnici. Kuhati si niso smeli sami, ampak so dobi vali menažo iz vojaške Kuhinje. Menaža je bila makaroni, tupatam polenta in riž, zjutraj črna kava. Hrana je bila silno nesnažna in veliko jiremalo, tako da ljudje skoro nikoli niso bili siti. Proti koncu jetništva pa je prišel neu nov poveljnik, ki je bil dobrega srca, in se je hrana in vse precej zboljšalo. Mlajše ženske so delale v tovarnah za obleko in čevlje dobile plačano na dan 80 centesi-mov ali 80 vinarjev. Tudi Otilija Stanič je delala v tovarni, toda zadnjo plačo v znesku 18.26 Hišo ji odtrgali in je nikakor ni mogla dobiti. Časnikov ali knjig niso nobenih dobili v roke, še duhovniki niso smeli ničesar citati. Skozi Gordenonce se šli vsak dan laški vojaki: na fronti bilo je mogoče ž njimi govoriti, ker so tam počivali in ti zajeti Slovenci razumejo precej lascine. Laški vojaki so jokali kakor mali otroci, zmiraj so le eno gonili : “Ženejo nas v mesnico; Cadorna nas žene v mesnice. Doma imamo družino a jutri ne bomo več živi”. Lahi so imeli strašne zgube. Kadar so utrpeli, hude zgube so strašno preklinjali Avstrijce, Mater Božjo, Sv. Lucijo. Da, cel« križe so trg lai iz stene in hodili po njih.Ti Slovenci lahko to šprica jo. Lahi so zmerjali Slovence za prasce, puntarje, schiavi.Avstrijskega cesarja so zmerjali za “potato” češ da Avstrijci nimajo drugega jesti kakor krompir. Ko so Lahi slišali, da so sorodniki v Clevelandu pripravljeni poslati vozui listek družini Stanič, da bi šli v Ameriko, so Lahi dovolili. Dne 19. oktobra so prišli z vlakom v Genovo, tam so se vkrcali na laško ladjo “Duca d’Abruzzi” in 4. nov. so dosjieli v New York. Tu so morali še čakati na brzojav od sorodnikov iz Clevelanda, da se zavežejo skrbeti za stariše in tako so dospeli dne 10. nov. v Cleveland, kjer stanuje ena hčerka omožena Velie in en sin Harry na 1381 E. 47 Str. Laliko ai mislimo, kako je pri , srcu ljudem ki so po poldrugoletnem jetništvu prispeli v svobodno Ameriko k svojim dragim., Na ladji se jim je razmeroma dobro godilo. Imeli se dovolj jesti, celo dvakrat na na dan so dobili vino. Iz Genove je ladja šla v Neapolj, kjer se je vkrcala še 2400Napolitaneev starših mož, žen in otrok. Na potu, na vodi niso imeli nikakih sitnosti najlepše vreme, nikjer jim ni grozil kak sovražni submarin. — —Zanimivo je tudi tole: Ko so bili zaprti v tisti hiši v Ročinju pred odhodom v jetništvo so jih strogo stražili laški vojaki. Povsod je bil vojak v kuhinji, v spalnicah, v jedilnici, na pod-strešju. Kar prileti granata s stražnim žvižgom in se čisto poleg hiše zapiči v zemljo, Ni pa razpočila. Ako bi se razletela, bi od ljudi ne ostalo nič več celega. Tako j so se začeli laški vojaki plazi ti proč ob piotili in zidih kakor kače. Kmalu nato nekdo potrka aa vrata in prikažejo se avstrijski vojaki-lovci in povejo ljudem, da so nalašč poslali tako slepo granato, da se l judem ni nič zg 0 d 1 i o, da lili pride zjutraj več in bodo rešili te ljudi. Vojaki zopet tiho odidejo. Pol ure pozneje pa se zopet prikažejo Lahi in usoda teh Slovencev je bila zapečatena. Šlo se je gotovo tu za boj prednjih straž. Slovenci tudi povdarijo da so najhujši in »ajzagriženejši po-leiuarji ravno avstri jski Lahi. Laški vojaki imajo silni rešpekt pred avstrijskimi vojaki, in pravijo da Avstrijci zato več zna jo,ker imajo več skušnje iz boiev z Rusi. V časi so strelni jarki tako blizu da so se kar iz jarka v jarek zmerjali in klicali na korajžjo. Avstrijci so klicali berzaljerom, ki imajo peresa na klobuku: “Kikeriki! Kikeriki! Napisali so tudi kako šal|ivko na veliKo desko z ogromnimi črkami in jo pokazali iz jarka, da so dražili nolentarje. — V Gienville bolnišnici leži nevarno bolana Neža Kastelic, stanujoča na 45. cesti. — G. Paul Schneller,predsednik K.S.K.J., se je s svojo družino za stalno naselil v Clevelandu, stanuje nad Kaušekovo veletrgovino. Debeli ljudje postanejo sedaj hitro tanki. Bodite zmerni v jedi, dihajte globoko in jemljite Tassco. Debeli i j udje, osobito oni od 10 do 30 funtov nad navadno težo se bodo zanimali izvedeti, da zamo-rejo lahko znižat? svojo težo bjpez stradanja in 'utrudljivega vežbanja. To se zamore najbolje " učiniti z zmernostjo v jedi, tako da ne bodete preobložili prebavne organe, z dovoljnim uživanjem svežega zraka, globokim dihanjem in ako vzamete Tassco štirikrat na dan. Tassco zamorete dobiti v vsaki lekarni v tabletah po 5 grain, vzemite eno po vsaki jedi in eno pred ko greste spat. Ne stanejo mnogo, so absolutno neškodljive, se lahko vzamejo ter pouzro-cijo, da se zniža tolšča, kjerkoli še je nabrala. Nekoliko dni rabe vatn bo pokazalo znatno znižanje teže, meso bo pokaz'alo znatno znižanje teže, meso bo postalo trdno, koža gladka in zdravje v obče zboljšano ; vaši ko raki bodo postali bolj lahki in celi život lažji ter obče razpoloženje bolj veselo. Vsakdo, ki ima Ì0 $0 20 .funtov nad normalno težo*, naj gotovo poskušaš tem zdravljenimi. N ajbrže bodeteižnašli.ida to' je'kari vam t*eba • ■H CALUME1 STATE LT]- AiY BANK fliK . .'HvStx. "Torr1 '.tj CALUMET STATE I3ANK BUILDING Glavnica $ 100, OO Preosta ne« $ 50,0f! Pošiljamo denar na vse strani sveta pi dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson Preo. Joseph W. Seiden,Podpred Ed. Ulseth,Podpred. F. J .Kohfhaas, Blagajnik W alter Edwards, Pomožnii PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co Pine St. Tel. 274 - Chas. henk, manager. C IC OBJAVA. Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-ljudno, da se bodem z dnem 15. novembra t. L preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je do-sedaj izvrševal gosp. Frank H- Schumaker svojo mesarsko obrt, vogal šeste in Elm ceste. Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu- Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost- Spoštovanjem John Muvrin PENINSULA MEAT MARKET Calumet. p La (le: Jo ] j(T i p; f * p HI) l ❖ ' ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ Našim rojakom najbolj pri-ljubljeno pivo je BOSCH EVO RIVO Posebno dobro je Gilt Edge Pivo Pravilno varjeno. Priljubljeno povsod, kjer se rabi. Bosch Brewing Go- LAKE LINDEN, MICH, Wniieim Fisher, tovi MIROVINI SODNIK UN JA VINI NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti. ZEMLJA SE PREMIKA, ISTOTAKO Vi PRI KEGLJANJI. Kegljanje stori da se gibljete in z vami vsaka mišica vašega telesa Pouzroča da ste med celo igro živahni od začetka do konca. Poleg tegi je kegljanje eden najbolj znanih športov v hiši. Mečite kroglo iz mineralita vsaki dan za nekoliko iger ali kadar van čas pripušča in prepričali se baste. Pomislite to! Imate šest najfinejših kegljišč v severnem Michiganu, na kterih zamorete igrati. Imamo tudi zelo delavne in uljudne dečke, ki postavljajo keglje in vam bodo izvrstno postregli. Posebno so vabljene gospe, da pridejo ter se uče kegljati. Naš uči-telj vas bo podučeval. VAŽNO ZA KEGLJAŠKE DRUŽBE ^ Naša kegljišča si zamorete rezervirati ako pozovete po telefonu štev 132. Dan za gospe - vsaki dan. - Za posebne družbe telefonirajte 132. “KEGLJANJE - NARAVNO ZDRAVILO ZA NEPREBAVNOST.” “THE CUBS” ZDRAVSTVENA TOVARNA. LEŽEČA v SREDI RED JACKETA, NA PETI CÈSTI. Mi volimo dati kakovost. Kadar kupite Prince Albert tobak za pipo ali cigarete, kupite KAKOVOST ne kupone ali darila. Te ni se nikdar dajalo s Prince Albert. Niti zve-zine niti državne omejitve glede upora= be kuponov ali daril ne zamorejo nika= kor uplivati na njegovo prodajo. Prince Albert pride k vam brez pe= kocine ali praskanja. Pekočina in pras= kanje sta odstranjena vsled patentova= nega načina, s kterim se izdeluje PRINCE ALBERT. Copyright 1816 by R. J. Reynold# Tobacco Co. Prince Albert je naprodaj povsod v rdečih vrečicah po 5c, rdečih škatljicah po 10c; v posodah po pol funta in po funt in v steklenih posodah z gobico, ki vzdržuje njegovo svežost. Nnge Albert the national joy smoke bo ustregel vsaki želji po pipi ali cigareti, ki ste jo kedaj imeli Ima fini okus, ki vam bo tem bolj dopadal, čim več kadite- Tobak gori dolgo časa ter povse zadošča. Prince Albert se da zviti v sval-čico, ker je tako rezan. Ne zgubite niti trohice, ako ga zvijete v cigareto. Vaša dolžnost proti sebi je poskusiti ga ker potem boste sami vedeli, da je Prince Albert tako dober. In vedeli boste, zakaj kade Prince Albert možje po vsem svetu, ker je tako hladen in zadovoljiv- R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. C. sanasse». Indijanci. Spisal Rado Murnik. ( Da I le. ) rt.laj nje se je sukala nečakinja a s kuhalnico pii ognjišču, ezno vsa. zaverovana v ured i ponov in jnsLiov. Vsak po-išaprni 1' oči, vsak okret in korak pa način, kako je nosila ži-I glavo pokonen. vse to je ka-c i peče veselje do življenja, mir ni bilo žal, kdor je videl ^ niaajstletuo dekle. Brat ji je po indijanski patroni ime 'India ali Vesela Vodf.”. spet je lajala tista grdoba ega ubogega mucka,” je tona. "Kaj ne. Minka, bolje , da oi sploh te črne pošasti pri hiši!” nuj ne more do živega ” je Minka in skoni izgnila z ra- |ga le preganja, revčka.” t- teta, Ziži je že toliko preda ne gre bliže doli s strehe, a je nečakinja z nekoliko j glasom. “In Via.... gos-kovnik pokliče psa vselej Sabi.” « ji je zaletelo, ]e Minka ■“•l'eia v nepopisno dražestni dovrlia čela in nekoliko glavo. Teta ni opazila te-e "«kaj časa tiho nadalje-opravke. odar obtoženega psa, V la-lukovnik, uraanik južne e, je moral, vračajo se iz e domov, skozi vežo mimo ----''ovih pa pu stopnicah na p1,1(0 ni maral hoditi po .potu vodo”. Mladi P'1 Pa tak, da |e ljubil mit1 * kakor junaški Črnogorci, tkani s ta se srečavala Min. adimii' večkrat, in nihče ,DJU ee ni kislo držal ob 'kali. Prvotna hladnost Ul 1 •" P')Z'1ravov je polago-N Mia vsako pravico. Začela tel e9*jIIM ZHl)ava s prijetnim g težTll,.!L"i- sled 11 i so nasmehi, jo zoomi inzračni poljub- ;higapl’1',llSö'"ca Pa Midi -- zasul- ečke, MCe' inka, ’ je povzela teta, . ,aiani maloindosti ne. J. j '’O tako, da Stori Azor 3nušte'liJut|i našemu mucu trenutek so ji zatemnile tajne meglice ogenj Oči, in finovzvite ustnice so zatrepetale nejevol jno, češ, čemu pa imamo mi mačka? Medtem pa'je prihrumel Veliki Clad in zagnal šolske bukve malo-marno na svojo polico v drugi sobi. Močnikov i aritmetiki je pos-veLil še posebno brco. Totem pa mu je šinilo nekaj kakor prijetno pričakovanje pozdravom obrazu. IIitro se je deček povzpel, segel podrobnih indijanskih buk • icah in se zamislil v zanimivo povest. Te takoimenovane indijauarice so z neverjetnim uspehom vnemale mlado kri. Veliki Gadjih je imel celo knjižnico in jih prodaja! ali zamenjaval venomer. Siastno in strastno so požirali mladiči stra hovito zasoljene krvave zgodbe, pa bodi to doma bodi pod šolsko klopjo. Zvezdi Cezarja in Aleksandra Velikega sta žalostno za-temneli ; zasvetilo se je pa tem jasneje solnce Zadnjega Mohika-na. Po Golovcu, na Gradu,v Mestnem logu. po Tivolskem gozdu, povsod so Veliki Gad in njegovi tovariši zvesto oponašali čudne šege in navade, kolikor so jih mogli posnemati iz teh zapeljivih knjižic z živobarvnimi podobicami na sprednjih platnicah. Teta in sestra sta Ivana komaj zvabili kosit. Pisano je pogledal priliznjenega mačka, in v indijanski duši se mu je porodila črna nakana. Precej, ko se je nagostil, je izvabil mačka s kosom mesa skrivaj vnnkaj, ga rahlo vzdignil iii nesel doli v skladalnico za- prl v nrazen kurnik, ga pokril s šop pisanih gosjih peres, ki so pa veljala kot orlja. .Namesto bivolo-vnie ga je ogrinjal star namizni prtina tem je bila namreč Mine-haha, likaje perilo, predolgo pustila vroče železo in prežgala sredo, tako da je bratec mogel vtikati glàvo skozi luknjo. Veliki Gad se ni malo veličal in se je držal imenitno kakor harambaša. Pa tudi drugi Deleven so bili vsi v paradi. Oblekli sol ' si bili suknje narobe in nateknili za slamnike obilo kurjega perja in kostanjevih sveč. Tiho je bilo v zboru. Razločno se je slišalo šumenje natekle Ljubljanice ob kozah lesenega Mesarskega mostu in šepetanje jagnedov za vodo. Gori na šeut-petrski cesti je ponujal glasan Italijan sladoleda, in odnekod so brneli medli akordi razglašenega klavirja. Svečano je basal Veliki Gad kalime, pipo miru, s slovečim dramskim tobakom, ga užgal, potegnil moško nekaj dimov in oddal kadilo sosedu Kljukotaju, ki se je ponašal zavoljo svojih rdečih las s priimkom ‘-Rdeči Sarafan”, rio so vsi okusili prepovedani sad, je glavar mignil, in takoj se je vzdignil Kiselica, slaboten pa jezičen fantiček, imenovan “Urni Jelen”. “Možje deleverski V' jih je nagovoril s prisiljeno vnemo. “Manitu, dobrotni oče nad mavrico, nam je skril obličje za oblak. Ve-liki duh je obrnil oči od nas, in zamašena so njegova ušesa!” Zamolklo mrmranje je prihajalo iz list žalostnega naroda. “Ze je |irašlo več tednov, kakor imam prstov na roki, odkar smo Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. la zavarovalnica vam nudi naj-večje ugodnosti. Prečrtajte slede-ce stan je družbe, dne 81. decembra 1915; Imejitelji zavarovalnih polic...3,077 Zavarovalnina............$3,161,486-44 Izplačane požarne škode ..$125,577.18 Izplačane dividende članom.$253,323.08 Gotovina ..................$156,911.98 DIREKTORJI:,' Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- 1 W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, odbornika. AKO H GOLŠ E ADITI dobre smodke Rupi si smodi: “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ha. vansktv^a tobaka od TH OS. ENTEMAN 400 — Pine cesti Tonoline je pomoč lepoti, pravi specijalist. Mildred Louise govori zanimivo za ženske. Ker je zdravje prva pomoč lepoti, je ta dogod£ bica, kakor je pripovedujo Mildred Louise, znana specijalistinja za lepoto, iz Bostona, Mass, nenavadno zamniva. “Ne zamorem priporočati boljega dajatelja zdravja, kot je tonoline” pravi Mildred Louise-Mnogo mesecev sem bila bolna na želodcu in nervozna. Grozno sem trpela na bolečinah, ki so sledile po jedi. K temu je še prišel glavobotna. Slaba prebava je naposled pouzročila nervoznost. Pomoč je pa prišla, ko sem poslušala svei nek-terih žensk, ki so rekli: Vzemi tonoline. Ne dolgo potem ko sem začela jemati tonolin so me začeli moji odjemalci opozarjati na. spremembo v mejem zdravju. In ker je zdravje najkrajša pot k lepoti, je bilo to zboljšanje najbolj poznati v mojem obrazu. Ne morém povedati kaj vse je storil tonoline za mene. Jaz sem ako hvaležna, da ga drage volje javno priporočam.’ Tonoline je čisto vegetabilično zdravilo, ki gre do sedeža navadnih bolezni - žeiodčnih in obist-nih, kataralnih napadov žležnih organov, jeter-nih bolezni in nečistosti krvi — ter hitro ustanovi redno delovanje. Tonolins vam bo vsaki lekar^ nar razložil. Oponnga. Ker je tonoline stvaritelj mesa, naj ga ne rabijo oni. ki ne žele zvišati svoje telesne teže za 10 funtov ali več. 50c škatljica prosto. Prosti kupon sl a tonoline. AMERICAN PROPRIETORY CO. Boston, Mass. Pošljite mi z vračajočo se pošto 50c škatlji-co vašega znanega zdravila. Za poštnino pri" ložim IOc. 132. tOST-' NA- !>l Wla vedela, Dovnik tist0 kaj da ima no zVer, „ 1 "l- Spovedala, da ‘ ■t;a",kO «Obu Čemu a "es, da!” od govorila nič. Za staro plahto in odbežal in se vi,»-1 ju'e| veeelil nasicorne zabave. IV. Zbor. V drvarnici konec dvorišča je imel deleverski narod svoj veliki vkrva:ii. o Ko je zvonilo y,Senklavžu pred tremi, je čepelo devet strašno oboroženih drugošolcev, razvrščenih po starosti in ugledu, nekoliko na tesnoma v krogu na tleh in pilo brendi, žganje iz Jamnikovega vodnjaka. tiredi njih je na perisci! tresak sedel glavar, Veliki Gad, najlepši izmed vseli Indi jancev, kolikor tudi jih je še kdaj prebivalo na Slovenskem. Tako je bil pa krasno tetoviran in obarvan, da si skoro ni mogoče misliti kaj lepšega. Eno stran obraza si je bil ozaljšal z ogljem, drugo pa z rdečo kredo. Na klobuku je za trakom nosil na izkopali bojno sekiro,” je nadalje val govornik. “Pa vendar do danes še nismo premagal i prav nikogar!” Razdraženi Deleveri so kar na glas zagodrn jal i'od same bridkosti. Tedaj pa je vstal Prepisavček, dolg fant, gibek in sull, z bledim navihanim obrazom in z nemirnimi sivimi očmi. Na glavi je nosil najdaljša petelinja peresa, jia še tri. “Zviti Lisjak” je bil v veli-kem imenu kot divjak. “Moji bratje so slišali pametue besede!” se je zaletel v Kiselico. “Urni Jelen je sicer še mlad, pa poln modrosti ! Tudi nima razklanega jezika kakor kače, da bi se lagal. Pa vendar podira sam svoje besede! Kdaj je kdo slišal, da ima volk golobje srce, in da seje medved lzpreinenil v jagnje? Mi Deleveri se ne bojimo nikogarliToda, ako mi doslej še nismo «žugali ni-kogar, saj pa tudi nas ni premagal Še nihče!” (Dalje sledi.) NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah Dri H. I3. Murphy Calumet Granite 8t Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet, Mich Slovenski čevljar ANTON FAJON. naznanja, da je otvoril svojo o-brt v-hiši št. 111,—7. cesta nasproti slovenske tiskarne. Priporoča se Slovencem v obilen poset ter jih zagotovi ja dobrega, zadovoljivega dela. Svoji k svojimi Za božič-Vaso sliko! Posebna pozornost se daje ženitvanjskim skupinam.Do-govorite se z THE KUKKONEN STUDIOS 414-5. cesta-318 Quincy cesta CALUMET. HANCOCK- Okviri za slike in povečanje slik. PIJTE PARK IN ELITE PIVO. Denar v Avstrijo in v vse dele Evrope pošilja po najnižjih cenah NARODNA BANKA V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorète dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka Calumetu. («TAXOVUE1I LETA g*?:*. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150.000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE zadel vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Brings, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Zelo draga je puška Ponev za pečenko, ki jo sama maže. To je, kar je potrebno v vsaki kuliin ji.T, p. ponev.ki izvršuje svoje delo tako dobro, da gn ni treba čuvati. Ala-zati ali tapati pustiti mast na pečenko ni potrebno m pečenka se ne bo nikdar opalila. rinomo jih v vseli velikostih, v izvrstno emajliranem blagu, iz aluminija ali iz navadnega železnega kositra I rib rani čas, energijo in pozornost hišne gospodinje, ker mase sama popolnoma ter učim m-jtrjo perutnino ali pečenko okusno mehko. KECKONEN HARDWARE CO. Telefon: 163. Peta cesta, Calumet, Mich. Richterjev Pain Expeller z sidrom', Za K. L. S. imenovana domača komisija. Predlog- obsega dom za stare, onemogle in sirote, moderno bolnišnico, uzorno farmo in druge stvari. Pryotni stroški bodo znašali $250,000. Zemljišče se bo preskrbelo po-' leg kakega mesta, kjer je smrtni odstotek nizek in kjer bo zemljišče darovano. Pferd ntfko.lik.o,.dnevi imenoval je J. M. Kirkpatrick, ^predsednik družbe Knignts and Ladies of Security, posebno komisijo, ktere naloga je izdelati načrte za najbolj dovršeno ustanovo, ki je bila kod a j ustvarjena za oskrbo starili, onemoglih in sirot od kterekoli bratovščinske oreranizac' 1 e. Ime- O »J novanje komisije je bila posledi ca eneglasno sprejetega sklepa (resolucije) predlagani pri narodni konvenciji družbe Knights and Ladies of Security,” ktera se je vršila v Toledo minulega junija meseca. Predlagal jo je glavni blagajnik W. A. Biby — da se uamreč ustanovi in vzdržuje «zajemna zadružna farma, obsegajočo bolnišnico, hišo za stare sirote in onemogle ter potrebno opremo, za oskrbovanje farme, ki bo del cele ustanove, Mr.Kirkpatrick bo kot predsed. bik družbe tudi uradni načelnik te komisije, ki obstoji iz sledečih članov družbe: Arthur Copper, guverner države Kansas, Topeka; J. V. Abrahams, glavni tajnik “Knights of Security”, Topeka; W. A. Biby, glavni blagajnik, Topeka; Arthur W. Fulton, glavni odvetnik, " Chicago, George M. Crawford glavni'urednik, Topeka in Louis L. Emmerson, izvoljeni državni tajnik v Illinois. Stioški četrt miijona. Načrti,®o kterih se bodo (".izgovarjali upravni uradniki, zahtevajo za prvotne stroške znesek $250,000, v k tereni pa ni vžteta svota za nakup potrebnega zemljišča. Oni so mnenja, da bode mesto v kterem bo zgrajena ta naprava, drage volje darovalo zemljišče. Dodatuo k hiši za stare in onemogle, sirotišnici, bolnišnici in up ravnim poslopjem, se bode vzdržavala tudi uzorna farma pod vodstvom sposobnega upravitelja, da bodo dajala, vsaj večinoma, živila za prebivalce ter tudi zdravo vežbanje za one, ki so za delo sposobni. Namerava se nasejati razna žita in sočivia, nasaditi vrt, imeti popolno mlekarno in mogoče tudi nekaj živine dobre pasme. Oddelki bodo na različnih krajih zemljišča, tako da bode bolnišnica oddaljena od ne-posrednje bližine sirotišnice in drugih poslopij. Potreba popolne bolnišnice. “To mora biti praktična ustanova ter se mora razvijati, k jer je potrebno, na komunističnih načelih in zasledujoč taka načela sem mnenja, da bo komisija predlagala našim Članom, da naj bo farma v bližini velikega mesta, v krapi, kjer dokazujejo vladini zdravstveni izkazi največje zdfavje v odstotkih. W. A. Biby, oče tega načrta, je rehel: ‘, Priporočati hočemo tudi da Člani v ebče, ko se bodo odločili za njeno logo, gledajo bolj na zdravo podnebje raznih predlaganih krajev, kakor na svote, ki bi bile ponajane kot “bonus”. Jaz za svojo osebo sem za zgradbo veliko obče bolnišnice, kjer bi se zamogle zdraviti vse bolezni, ki bi pa bilo posebna v ra-nocelstvn: za zgradbo zavetišča za naše člane in sirotišnice za one naša člene, ki so umrli ne da bi bili povse preskrbeli za svoje familije- Rad bi tudi videl, da bi komisija priporočala, da >e otroci (ktere sprejmemo, v našo Miolišm . DENAR V AVSTRIJO, Hrvatsko in Slovensko zamore se varno poslati po denarno nakaznem načrtu naše banke. Način je enostaven; podajte nam ime in tnaslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Vii storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. Dopadel Vam bode, Houghton rVat’1 Bank: Houghton, Michigan. I “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” | I PREJ ALI KASNEJE | p si bodete hoteli nakupiti j| I Električni likalnik« | NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? | ^ Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. }| ! H oughtonCounty EilectricLJght Co| co, ne dajo zopet drugam v oskrbo, kot te navada v nekterih takih napravah — a'm pa k da ostanejo. . ko 30 že sprejeti v našo oskrbo, v isti toliko časa, da doseiojo 16. leto ter da so povselzvežbam v domačih delih, gospodinjstvu, v šoli za bolniške strežnice, ktera bi bila ustanovljena v to svrho. Ustvarjenje yeiikega odplačeval» nega sklada. Člani ne bodo prisiljeni prispevati k stroškom naprave vendar ne bodo oni, ki ne bodo prispevali, tudi ne deležni dobrot te naprave. Ako se ustvari odplačevalni sklad od $380,000, kterega bo komisija priporočala zastopnikom pri bodoči konvenciji, bo vzdrževanje naprave v bodočnosti lahka stvar, člani komisije so liže govorili pred mnocfimi tisoči članstva družbe 7“) ter poročajo, da je najmanj 90 odstotkov navdušenih za ta načrt. Eri zadnji konvenciji je bil spre-je zakon, ki dovoljuje vsakemu imejitelju police, nakazati kakor šenkoli del njegove ali njene police v dobrodelne namene. Nadejamo se, da bodo mnogi člani darovali del svojih polic novi ustanovi ter s tem ustvarili sklad dohodkov, ki bo s časom postal dovolj velik, da bo skrbel za potrebščine zu vetišča, ne da bi se zahtevalo od članov niti enega penny za vzdrževanje uaprave. “Mi nismo interesiratii v teh načrtih iz zgolj sentimentalnih uzrokov,” rekel je g. Kirkpatrick. Družbe za zavarovanje življenja, kot je naša, so se naučile iz skušnje, da je ohranitev življen ja is tota ko potrebna za bodoči prospeh družbe, kakor uporaba neizpre-menljivih zakonov trgovine in finance pri uprayi družbe; in zaradi tega ne trdimo, da smo pijo-nirji, ker so stare družbe uže pred leti uvidele, da je zelo modro, nadzorovati zdravje njihovih članov. One so se požurile ustvariti svoj sistem nadzorovanja in pouka za zdravo življenje ter za ohranitev zdravja. Mi se nadejamo, iti še en korak dalje kot om in bolj materijalno pripomoči našim članom k daljemu življenju.” Ad v. se peljejo potem domov. Večina od njih se pa tako “nažehta”, da je železnica primorana, uvesti posebne vozove za te nažehtance. V tem se kaže zopet kos prave ameriške kulture” namreč to, da prohibicija ustvarja hinavce ter da je povse PONESREČEN korak k ljudskemu blagostanju. 2. Odkar se je uvedla prohibicija v kanadski provinciji Ontario, pridejo žejni Kanuki v velikih množicah v Buffalo, da se tam malo pozdrave od domače “suše”. V to svrho je pripravljen poseben izletni vlak. To je samo nekoliko dokazovi kako deluje prohibicija; mesto uzgojevalno, — uničevalno na duši in telesu. —Za soboto in pon d«yl j ek si o-glejtenaše $1.5.0 hišne obleke samo po 95c pri Gartnerju. Nekoliko o uspehih prohibicije. Da prohibicija, mesto da bi zajezila pijanost, isto pospešuje, o tem navedemo dva slučaja. 1. Louisville.& Nashville železnica objavlja, da je na nedeljskih vlakih, ki vozijo med New Orleans iti Mobile uvedla posebne vozove za - PIJANCE. — Vsako nedeljo namreč pridejo cele trume žejnih ljudi iz mest držav Mississippi in Alabama v državo Louisi-M nji. Ti si tam privoščijo “enega ali.ilvj), kar njim korajžo da” tel’ Newburg. —Mary Peskar in pa Frances Juh bodete letos tekmovale za zla. to uro. Prodajata srečke za velike umetno izdelane orgije. Vsaka srečka stane lOc. Vsak, ki kupi eno srečko, da s tem dekletu en glas. Ako kupite dve, daste dva glasa itd. Tista, ki bode zadnji dan fera imela največ glasov, bo prejela za n jen trud zlato uro in bode venčana in proglašena kot kraljica za leto 19i7. Imeti pa mora zmagovalka vsaj 500 glasov Dekleta društva Matere božje kraljice Majnika bodo tekmovale za first prize doli.Doli si lahko knpj ali pa jo sama obleče. Nagrade za to bodo dane na Zahvalni dan, chicken day. $10.00 zlat je že zopet v stavi.Kdo ga bode dobil?Go-tovo tak, kije stavil nanj, drugi ne. Je pa še veliko, veliko drugega pripravljenega, ali pa se pripravlja. Tam cvilijo prašičm, ki bodo šli na kolo, ondi blebetajo Janci, tukaj kokotajo kokoši, se kregajo petelini, tam se postavlja puran ali pa počeplje gos. Kdo bode odnesel vse to in pa še druge? Gotovo taki, ki bodo prišli na fer, ki bodo stavili, kaj pa k. Zato pa le pripravite se, da odnesete domov. Saj veste,kako radi vam tisti možje dajo iz rok. Pokažite vašo številko in hajd s puranom domov. In tam, kako veselje. Zena vas vsa srečna ob jame, otroc i se vas oklepajo, kuže od veselja laja, spen ja se po vas in vsa ta sreča zato, ker ste šli na fer. Kdo bi ne še! ! —Ženske obleke, redna cena $20 in $22.50 med to prodajo sa mo po $15 pri Gartnerju. —Ženski opremljeni klobuk] 25°j0 popusta pri Gartnerju. Richterjev Pain ExPeller z sidrom, Ne igrajte se z zdravjem! I % «8» * « * «8» « « «8* « «8» «8* 4 « 4 <§> 4 4 « « * 4 * 4 ❖ 4 Zdravje ie nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več ali manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Gre po žilah ter daje vsaki celici in direnici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi in nesposoblja krvne celice. Samo močge in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. Utrjuje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, član francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital pred medicinsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite samo TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vino- To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter.ojača živce. Njegova pomoč pri i 5 4 BìTTER-Y/lfìE sr. < >TFUNEROVD ' fìORRÉ VIKO JOSEPH TRILER 616-622 S.AsKtanflAf »^ zapeki napahnjenosti kolcanju glavobolu nervoznosti slabi krvi pomankanju energije obči slabosti i. t. d. je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje ie, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00- V leKarnah. JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 t t 4 4 4 4 4 4 4 Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TRINERJEV LINIMENT. To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c- 4 4 4 4 4 4 4 4 OTOWWWWW'fr 4,44,44"fr4444Mfr!Ìi TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM. S IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 2IL7th. St., Calumet, M ich. H Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. 1 L. -/«s