Posamezna številka 1 K.
SIEV. 225.
Poštnina plačana v gotovini.
V LMobI v soM, dne i oktobra m
• SLOVENEC« vella
n peiti m r»e strani Jngo*
slavile ti t Liubljani: n oelo leto naprej. & 180>— ■a pol lete m • • h »o*-■a detrt leta « * • n «— aa ea meaeo „ .. «
ta Inozemstvo oeloletao K240--
B Sobotna Izdaja: sa
Ia oelo Me .... It Inozemstvo • . •
& 30--
Leto ML
Eaostolpna petttrrata (U m« široka la 3 mm visoka ali
prostor) ia enkrat . . . pe K 6"—
poslana IM. . . pe K tu«
Pri veti|eni naroSUa pop osi Kajman]il oglas 59/9mm SIR.
Izhaja vsak daa ltraemil po-
cedel]tk In dan po pramlkn, ob 5. url ijatra}.
mmr Uredništvo je * Kopitarjevi allol štev. 8/m. Bokoplat ae ne vračajo; netranktrana plama se ne »prejemajo. Oredn. telet str. BO, nprara. stv. 328.
Političen Ust za slovenski naroil.
Vodilne misli m volilni noj i Konsflfooiifo.
mnr mintsfra dr. Korošca na sestanku zaapnlttov 5, 1. v Plari&oru.
Maribor, dne 30. septembra 1920.
Ako hočemo, da bo kinet vodil našo državo, in za tem stremi naša stranka, potem mora kmet voditi državniško politiko,
to je, brigali se mora za vse in vsakega, nc sme nikogar prezirati, omalovaževati in izključevati, ker bi si s tem naselil v svojo državo le nezadovoljnost in upornost, osobito delavskega stanu, industrijal-nega in kinetskega. Razredna politika je v svojem bistvu revolucionarna politika politika, kar socialisti in boljševiki odkrito priznavajo, samostojni revčki pa še očividno niso spregledali, kam vodi njihov, od demokratske gospode jim napisan program.
Toda ne samo iz državniškega stališča, ki ga mora vsaka resna kmetska stranka varovali, jc treba, da sc ozira kmet politik na vse druge stanove, ampak tudi naše krščansko svetovno nuziranj i nam veleva, da se trudimo za zbližanjc, spravo in harmonijo med stanovi, ne pa da jih hujskamo na medsebojno sovraštvo in borbo.
Samostojnost Slovenije.
V ospredju volilnega boja na Slovenskem in prav kmalu tudi v hrvatskem delu naše domovine bo stalo vprašanje, kako hočemo upravljati državo, ali vse iz Belgrada, ali pa nekoje stvari in zadeve tucli iz drugih središč. Naši nasprotniki se v tem oziru šc niso dovolj izjasnili. Ozrimo se najprej na sol Jugoslavije, na demokratsko stranko. Te soli je na Slovenskem presneto malo, in še ta se je v zadnjem času pokvarila. Demokratska stranka je bila cio pred volitvami strogo centralisli-čna, vse jc hotela upravljati iz Belgrada ven, sedaj pa ko ji jc zlezel volilni strah v kosti, jc ta državotvorna in državoohra-njujoča stranka tudi prišla med črne izdajalce otačbinc, med separatiste. Tudi ona, tako vsaj pravi, je za to, da se vse zadeve vendarle nc upravljajo iz Belgrada. Toda ta najnovejša čudovita spreobrnitev demokratov se nikomur nc zdi odkritosrčno, ampak samo en izlet, eno letovišče, ki bo trajalo skozi volilno borbo, potem pa sc bodo zopet vrnili na železno trdo centralistično stališče, na katerem še danes vztrajajo njihovi hrvatski in srbijanski voditelji.
Za samostojne ošlirje in kramarje jc vprašanje centralizma in avtonomije seveda previsoko vprašanje, za lo nam njihove bukve ne povedo nič določnega. Oni bodo
plesali, kakor bodo njim njihovi tihi kura-torji iz demokratskega tabora zagodli.
Novi socialisti, boljševiki, so centrali-sti, vse v Belgrad, stari socialisti pa pravijo, da so za avtonomijo, torej nekaj se naj da tudi Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu itd. Toda težko je verjeti, da so socialisti odkritosrčni, ker njihovi srbski in hrvatski tovariši pod Koračem in Bugšekom zagovarjajo centralizem in iščejo z voditeljem centralistov, s Pribičevičem, pri volitvah celo skupnega nastopa, kakor so nam te clni poročali zagrebški listi.
Kaj pa naša stranka? Predvsem moramo povdarjati, da je naša stranka za je-dinstvenost države, cla torej odklanja vsak trializem, da odklanja federalizem, da odklanja vsak separatizem, ki bi slabil državi moč in ugled. Mi smo v rajni državi od blizu gledali dualizem in zato sami vemo, kaj je državi na škodo, in nc potrebujemo od političnih novinov in diletantov nobenega pouka.
Mi zahtevamo, da se država radi hi-; trejše, boljše in primernejše uprave razdeli i v več pokrajin. Nismo v principu za to, da se ta razedlitev mora izvršiti po plemenski razliki, ker bi to bilo tudi nemogoče pri Hrvatih in Srbih. Merodajni naj bodo skupni gospodarski in kulturni interesi. Ker pa je dosedanji gospodarski in kulturni razvoj v krajih, kjer prebivajo Slovenci, enakomeren, zato zahtevamo, da se določijo vsi slovenski kraji kot ena upravna celota. Ta upravna celota naj dobi svojo avtonomijo, to je za krepko življenje in ugoden razvoj potrebno samostoj-; nost. Naj ima z vso državo skupno, kar jc za red, moč in ugled države potrebno, naj pa bo samostojna v vseh zadevah, ki se hitrejše, boljše in točnejše morejo opraviti doma. Vodstvo teh samostojnih zadev naj se izroči pokrajinski vladi, ki bo odgovorna pokrajinski skupščini.
To jc vse naše izdajstvo, to ic naš separatizem, to jc naš veliki greh. Zove se avtonomija, samostojnost Slovenije. Mi se tega greha ne sramujemo, ž njim gremo veselo v volilni boj, ž njim hočemo tucli zmagati!
Monarhija, ali republika.
V scdajiji volilni borbi sc bo tudi sicer ne javno, a gotovo na lihem, postrani govorilo o tem, ali naj imamo monarhijo ali republiko. Demokratska stranka se obnaša, kakor da je ona od Boga izvoljena,
Kakor vojaki razvijajo svoje zastave, E&dar odkorakajo v vojsko, tako tudi stranke nanovo razvijajo zastave, svoj program, kadar gredo v volivno borbo.
Zastava naše stranke ni nova, naš program vam je znan. Zato mi dovolite, da ga nc ponavljam, ampak da govorim lc o nekaterih vprašanjih, ki stoje dane:, v ospredju javnega zanimanja in o katerih sc ari zdi potrebno, da se tudi z naše strani spregovori jasna beseda.
Enaka prava za vse.
Mi Slovenci smo v bivši Avstriji bili Zaradi tega tako nezadovoljni, ker z drugimi narodi nismo bili enakopravni. Mi smo morali le orati in sejati, žel so pa drugi. Zapostavljanj" malega slovenskega naroda je bilo na dnevnem redu, za lo pa jc bila tudi naša nezadovoljnost s staro državo na dnevnem redu, stalna.
Nič torej čudnega, ako si v novi drŽavi, kjer nismo več različni narodi, ampak bratje z brati, želimo in zahtevamo povsod najstrožje enakopravnosti. Zdi se nam na mestu, da te zahteve iznašamo ravno sedaj kot del našega programa za bližnje volitve.
Mi zahtevamo, da so si vsa tri plemena, slovensko, hrvatsko in srbsko, enakopravna, popolno enakopravna, nobeden ne sme vladati nad drugim, nobeden ne sme imeti več dolžnosti in pravic. Vsi enako, ker vsi bratje.
Zato zahtevamo, da so davki povsod itnaki. Zahtevamo, da je državna skrb za Sole, bolnišnice, uradnike tudi povsod enaka. Zahtevamo, da so veroizpovedanja ^enakopravna pred državo.
V oziru enakopravnosti smo mi Slovenci najbolj tenkočutni, ker so nas tlačili stoletja in smo sc v zadnjih desetletjih z največjo silo upirali našim tlačitcljem.
Razredni boj.
Naša Kmetska zveza jc kmetska stranka. To že ime kaže. Vendar ni razredna stranka, to se pravi, stranka, ki bi se omejevala samo na kmete, vse druge razrede ali stanove pa izključevala. Taka razredna stranka je Samostojna, ona sc hoče brigati le za zemljiške posestnike, nadalje socialistična in boljševistična, ki sc ozira samo na delavski slan, in nazadnje demokratska stranka, ki po programu kajpada ni razredna, pač pa v istini, kajti njej sledijo lc meščani, kmet in delavec sta pobegnila iz njenih vrst.
L
Ha že^zniš&i p ©staji-
Lafcadio Hearn. Japonska povest. — Iz angleščino prevcl P. V. B.
Včeraj jc nažnanil brzojav iz mesta Fukuoka, da so tam vlovili težkega zločinca, ki ga bodo privedli z današnjim opoldanskim vlakom v Kumamoto, da ga usmrte. Policaji so bili odposlani na kolodvor, da prevzamejo hudodelca.
Pred štirimi leti jc neustrašen tat ulo-mil ponoči v neko hišo v ulici borcev, premagal in zvezal prebivalce in zbežal z mnogo dragocenostmi. Spretna policija ga je pa izsledila in zasačila žc tekom štiriindvajsetih ur, še predno je bil v stanu, spraviti ukradene stvari na varno. Na potu v ječo se mu je pa posrečilo zlomiti okove, naglo kot strela je strgal stražniku meč, ga z njim ubil in zbežal. Do zadnjega tccina ni bilo o njem nc duha ne sluha.
Ko je namreč nek policijski uradnik slučajno obiskal jetnišnico v Fukuoki, je opazil v oddelku za prisilno delo obraz, ki se je pred štirimi leti neizbrisno vtisnil njegovemu spominu. Kdo je ta mož?« je vprašal policijski uradnik. ; Tat,« se je gla-
sil odgovor, ki je tu zapisati pocl imenom Kusabe.« Detektiv je stopil h kaznjencu in rekel; -Vi se ne imenujete Kusabe! — Normira Teichi, v Kumamotu ste obdolženi umora. Zločinec je vse priznal,
7, veliko množico sem sc podal na kolodvorsko postajo, da prisostvujem prihodu. Pričakoval sem, da bom videl in slišal divje izbruhe srda; da, bal sem sc, da pride. do pretepa. Umorjeni je bil zelo priljubljen, gotovo bodo njegovi sorodniki med množico — in množica ljudi v Kumamotu ni ravno preveč pohlevna. Misil sem tudi, da bo prišlo mnogo policajev, pa sem se motil.
Ko se je vlak ustavil, je bilo, kakor navadno ob njegovem prihodu, mnogo šuma: velika množica potnikov je glasno hitela mimo in čuli so se klici malih prodajalcev, ki so ponujali novine in kumamoto-linionado. Čakali smo nekako pet minut za ograjo. Potem se je prikazal ujetnik, sta-sita, divja postava. Policaj ga jc porinil skozi vrata. Zločinec je bil glavo nagnil, roke je imel zvezane na hrbtu. On in njegov stražnik sta obstala pri vratih in ljudstvo je pritisnilo naprej, da vidi; a vse jc molčalo. Tu jc zaklical policijski uradnik z razločnim glasom:
»Sugihara San! Sugihara — O Kibi! Ali jc prisotna?«
Nežna mala žena z otrokom na hrbtu, ki jc stala poleg mene, je odgovorila: >Hai!« in stopila skozi množico par korakov naprej. Bila je vdova umorjenega in otrok na njenem hrbtu njegov sinček.
Na migljaj policijskega uradnika se je množica umaknila in pustila prazen prostor okoli ujetnika in njegove straže. Tam je stala vdova s svojim dečkom in gledala morilcu v oči. Vladala je smrtna tišina. Policijski uradnik sc ni obrnil k ženi, ampak k otroku in govoril je tiho, a tako razločno, da sem mogel razumeti vsak zlog:
»Dete, to jc mož, ki je ubil tvojega očeta. Ti še nisi bilo rojeno, počivalo si pod materinim srcem. Da moraš biti brez očetovske ljubezni, to je delo tega moža. Poglej ga,,< — tu je prijel stražnik ujetnika trdo za brado in ga prisilil, da je dvignil pogled — dobro si ga poglej, mali dečko, ne boj se, hudo jc, toda to jc tvoja dolžnost. Poglej ga! -.
Čez rame matere jc gledal deček s široko odprtimi očmi, kakor bi sc bal, nato jc začel ihteti, potem s*> se vsulc. solze i/, njegovih oči, vendar so gledale nepremično in ubogljivo na tresoč se obraz ujetnika.
Zdelo sc mi jc, kakor bi množica ne dihala.
Vide! sem, kako sc jc obraz ujetnika nagubal — nenadoma sc jc vrgel vkljub
edina zaščitnica monarhistične ideje v državi. Tako vsaj piše in govori, čeprav vsi vemo, da je velika večina demokratov po svojem notranjem prepričanju republikanska. Jaz hočem o tej stvari govoriti odkril to in jasno. Glavno jc za narod, da je ustava njegove države demokratska, da ljudstvo samo odločuje o svoji usodi, da samo odloča o življenjskih vprašanjih svoje države, da osobito samo odloča o vojski in miru. Vkljub temu pa ni vseeno, kdo mu predseduje, po kom izvršuje nekatere najvažnejše funkcije. Vse države na Balkanu okoli nas se držijo monarhističnega principa. Na Bolgarskem je dinastija tako malo priljubljena, cla bi trebalo sedanjemu bolgarskemu ministrskemu predsedniku le pihniti, in ona bi izginila. Toda za konsolidacijo notranjih razmer, za avtoriteto, v notranji upravi jim jc treba dinastije in kralja.. F.nako jc ua Grškem. Venizelos jc pred meseci grozil v parlamentu opoziciji, da lahko kaznuje Grško s tem, da jo pro-glasi kot republiko. Rumunija se drži monarhističnega principa. Turčija jc monarhija. Seveda je tam v prvi vrsti merodajen verski moment. Jaz sem monarhist, a tudi vsak patriot republikanskega naziranja mi mora priznati, da še nismo zreli za re. publiko. Ako bi nam predsedoval Radič, Pribičevič ali Protič, naša država bi že zgorela v najsiirovejšem meščanskem boju, bila bi žc davno razbila. Mi bi bili druga Albanija. In če bi je ne ubila egoistična strast naših v državniškem mišljenju popolnoma nedozorelih političnih strank, razbila bi jo politična razdvojenost in razcepljenost naše vojske.
V republikah jc dejstveno mnogo več korupcije v notranji upravi in intolerance napram nevladajočim krogom, kakor v monarhijah,, kjer je ustava in dinastija demokratična. Kaka bo naša ustava, to je odvisno sedaj od nas, da pa jc regent demokratičen, jc izven diskusije. Ali republika ali monarhija, to je važno vprašanje, sedaj še sigurno odločilno za obstoj naše ciržave, zato bi bilo nepatriotski, se s tem vprašanjem lahkomiselno igrati. Znamo, da je naša dinastija pravoslavna. Dve leti živimo žc z njo, a gotovo ga ni katoličana, ki bi v verskem oziru mogel izreči lc najmanjšo pritožbo.
Za pravice vere in Cerkve.
Nasprotniki nam pravijo, da ni okusno, ako zamešamo verska vprašanja tudi v politiko, posebno pa tega naj nc stori-
svojim okovom na kolena, vdaril /. obrazom ob tla in z glasom, ki sc je tresel v strastnem kosanju in presunil vsako srce, je zaklical:
••Odpusti ml, mali, odpusti mi!«
Kar sem storil, se ni zgodilo iz sovraštva, zgodilo se jc samo iz strahu, v želji, da se rešim. Nekaj strašnega, strašnega sem zagrešil na tebi — sedaj se bom na pokoril za svoj zločin. — v smrt grem — o mali, bodi usmiljen, — odpusti mi!«
Otrok je šc vedno molče jokal. Jetrn« ški paznik jc dvignil ihtečega zločinca s tal, nema množica se je umikala na levo in desno, da j iS pusti mimo. Potem je pa začela vsa množica naenkrat ihteti. In ko je prišel zarjaveli stražnik bližje, sem videl, — česar še nikoli nisem bil videl {fl kar malokdo kdaj vidi — kar menda ne bom nikdar več videl — solze v očeh japonskega policaja.
Množica sc jc razšla in mc zapustila
v mislih v čudni morali tega dogodka. Tu je bila nepretresljiva pravica, a polna usmiljenja, Ici je predočevala krivcu njegov; zločin s patetskini pogledom na njega naravne poslcdicc. Tu jc bil obupan kes, ki jc pred smrtjo hotel samo šc odpuščenja, In tu jc bila ljudska množica — morda najnevarnejša v celem cesarstvu, čc je bila razdražena — vse jc razumela, bila jc dostopna vsem stopnjam ganljivosti, občutila
\ \
mo v volilni borbi. Naše mnenje pa je, da nikdar ni bilo opravičeno in tako potrebno zanesti verskih vprašanj v volilno borbo, kakor ravno dandanes, ko se pripravljamo za volitve v ustavotvorno skupščino.
Razmerje med državo in cerkvijo se mora nanovo urediti, ker je sedaj to razmerje v vsaki pokrajini drugačno. Razmerje države do cerkve mora biti, aH prijateljsko ali sovražno. Mi smo za prijateljsko nasprotniki za sovražno razmerje. Določiti sc mora, ali bo v naših šolah ostal križ in katchet aH ne! Kako mislijo v tem oziru demokrati in socialisti, nam je znano. Določiti se mora, aH bo smel duhovnik v cerkvi svobodno govoriti, ali pa mu bodo dali nagobčnik v obliki kakega kancelparagra-fa. Določiti se mora tudi, aH bo država ščitila zakonske predpise različnih veroizpo-vedanj aH ne. V vseh teh vprašanjih smo s pravoslavnimi in mohamedanskimi sodržavljani enakega naziranja.
So pa tudi vprašanja, katera zadevajo satno nas katolike in v katerih zahtevamo brzo rešitev. V Bosni in Hercegovini se skoraj v vsaki panogi javne uprave ne samo zapostavljajo katoliki, ampak celo preganjajo. Posebno hudo je to v naučnem re-sortu, v katerem se dogajajo največje krivice. Poverjenik za šolstvo si prisvaja celo pravico, akoprav je pravoslaven, da za-branjujc katoliške Mariijne družbe in kaznuje one, ki so njih člani. Svoboda veroiz-povedanja nam je sveta. Enaka zapostavljanja se dogajajo tudi katoliškim Bunjev-cem in Sokcem. Z veliko žalostjo opažamo tudi, da centralna uprava za bogoslužje, ministrstvo vere, sabotira vzgojo našega duhovniškega naraščajo, ker vzgojevali-ščem posvetnega in redovniškega duhov-ništva vskratuje potrebno podporo, počim io drugim veroizpovedanjim v dovoljivi meri dovoljujejo.
Vprašamo katolike, osobito pa duhovnike in katoliške časnike, kateri stranki hočejo izročiti zastopstvo tako eminentno verskih in cerkvenih interesov. Pasivnost v agitaciji in volilni borbi bi bila neodpust-Ijiva pogreška.
Proti militarizmu.
Naša stranka je bila od nekdaj v načelu proti militarizmu ter je želela, da se spori med državami in narodi spravljajo na nekrvav način s sveta. To načelno stališče zavzema naša stranka še tudi danes, čeprav vemo, da se naša država ne more razorožiti, ako vse države okoli nje prežijo s puškami in topovi, kako bi ji odtrgali še one kose zemlje, kojih nam še niso odvzeli naši liubi zavezniki v Parizu.
Toda, ako militarizem še mora ostati, potem zahtevamo, da je pameten, človekoljuben, moderen. Batinjanie, kaznovanje s tem, da morajo vojaki gledati v solnce, ckserciranje v srajci in spodnjih hlačah ter brez čevljev, slaba hrana, vse to so stvari, katere morajo izostati oziroma se poboljšati.
Slavnoznani cariniki in postopanje soldateske je glavni vzrok, da jc toliko nezadovoljstva in zmerjanja in zasmehovanja v naši državi. Ako je kje kaj separatizma, potem je tukaj iskati krivccv. Mi pa se zavarujemo proti temu, da bi pripisovali ie te izrodke samo našemu militarizmu ali pa morebiti kojemu plenumu v naši državi. To jc internacionalno, da ima militarizem svoje izrastke, seveda v vsaki državi za sence drugače, v bistvu so povsod enaki.
Še med vojsko smo računali, da bodo po vojski prvi odločno nastopili proti militarizmu tudi socialdemokrati, čeprav je bilo v njihovi moči, že davno končati svetovno vojsko. Socialisti, ki so za vsakih deset helarjev uprizorili štrajke, niso hoteli upeljati splošnega štraika, da bi ustavili svetovno klanje, ampak so nadalje iz-
je zadovoljstvo nad obupom in sramoto ujetnika in vendar se ni slepo maščevala, temveč je bila zelo žalostna nad grehom in preprosto, a globoko pojmila težo življenja in slabost človeške narave.
Najznamenitejše in za orijent najznačilnejše na celem dogodku pa je bilo, da »te je poziv na vest obračal do očetovskega občutka v zločincu — la potencirana ljubezen do otroka, ki je tako globoko ustaljena v duši vsakega Japonca.
Povest pripoveduje, da je razvpiti ropar Islikawa Goemon pri nočnem vlomu v hišo bil od smeha deteta, ki mu je stegalo roke naproti, tako očaran, da je popolnoma pozabil na svoje roparsko početje in se je pri igranju z otrokom tako dolgo zamudil, da ni bilo več časa izvršiti nameravanega napada.
Ta oovest ni nikakor neverjetna. Policijska poročila naštevajo vsako leto take slučaje usmiljenja in prijaznosti zločincev do otrok.
Pred nekaj mcseci so poročali pokrajinski časopisi o strašnem slučaju, da jc bila cela cela družina umorjena. Sedem oseb jc bilo v spanju naravnost razseka-nih. Toda policija je našla v mlaki krvi neranjeno dete in jasno jc bilo, da jc moral morilce zelo paziti, da ga ni ranil.
delovali po fabrikah celega sveta morilna orožja za nadaljevanje vojske.
Na Ruskem so prišli socialisti v obliki boljševikov na vlado, A kaj vidimo? Socialistična Rusija je sedaj najbolj militaristi-čna država na celem svetu? Tako so izdali socialisti svoje načelo,
Krepko, toda dostojno!
Kako se bo vršil letošnji volilni boj? Mi želimo, da mirno in dostojno. Zato zelo obžalujemo, da je častivredni ljubljanski župan dr. Tavčar otvoril volilno borbo s psovko o »katoHških kavkah«. Ne samo mi ga obtožujemo zaradi te psovke, ampak tudi njegova starost in njegova socialna pozicija govorita proti njemu. Sicer pa nismo nervozni in ne gledamo plaho v bodoče dni. Mi smo na vse navajeni in na vse pripravljeni ter bomo nasprotne napade krepko, a dostojno odbijali. Surovost nasprotnikov je ob vsaki volitvi odpirala vo-lilcem oči ter nam samo pomagala do zma-
gb' x
Naš program in besnenje nasprotnikov bo nam tudi v tem volilnem boju pomagal do zmage. To upamo tem bolj, ker je po zadnjih odkritjih postalo jasno, da so sa-mostojneži vsak hip pripravljeni izdati one kmete, ki še gredo za njimi. Pri volitvah hočejo nastopiti skupno z demokrati. Tajnik celjske okrožne organizacije demokratov je v tem smislu že obvestil svoje pristaše. Izdajstvo se je torej za kulisami moralo že izvršiti. Kdor je zaveden kmet, ne bo šel z izdajicami.
Pojdimo torej z zaupanjem v volilni
boj!
RS
Belgrad, 30. sept. Na današnii popoldanski seji narodnega predstavništva je v debati o nemirih na Hrvatskem prvi govoril srbski socialist Kneževič, ki se jc postavil v direktno nasprotje z interpelacijo hrvatskega socialista V. Bukšega. Trdil jc, da ima interpelacija tendenco, da hoče ena stranka, ki je vladala toliko časa, po vsej navedeni resoluciji in po reokupaciji Srbije, sedaj odvaliti od sebe odgovornost, ki jo ima radi tega, ker jc toliko časa imela vso oblast v svojih rokah. Interpelacija pravi, da se je žigosanje izvedlo po starem srbskem zakonu, ld danes tudi za Srbijo ni več primeren in je neuporaben. Tako postopanje obsoja, ker se mu to zdi za-vratna namena, da se hoče vzgojiti na Hrvatskem in Slovenskem mržnja vroti vladi, Srbiji in vsemu, kar pride iz Belgrada. Hrvatski kmet je Avstro-Ogrski dajal ne le živino in vso prehrano, ampak tudi svoje sinove, čemur se ni protivil, kakor se danes. Vzrok naše slabe kulture ni v naši duševni zaostalosti, pač pa v tem, da smo se stoletja vojskovali za varstvo materi-jalne kulture zapadnih Evropcev, da so te z našo pomočjo osvobodili. Proti očitanju balkanizma najenergičnejše protestira, še bolj pa obsoja podobne interpelacije, vsled česar je predlagal prehod na dnevni red z nastopno motivacijo predloga: »Sprejme se izjava vlade, da sc vse osebe, ki so zakrivile dogodke na Hrvatskem, izroče sodišču. Narodno predstavništvo pa obsoja tendenco interpelacije, označuje te dogodke kot posledico uporabe zastarelih srbskih zakonov in metod, ker take tendence poizkušajo razpihati plemenski an-tagonizem. Ako se ta tako motivirani prehod na dnevni red ne sprejme, bi to pomenilo, da obstoji vse narodno predstavništvo na stališču, da so vse neprilike v naši kraljevini zakrivile srbske pravne metode in tedaj je potrebno, da narodno predstavništvo zabrani tako natolcevanje predvojne Srbije in da ta poizkus ostro obsodi. Za tem je govoril republikanec Ži-vojin Ziatič, ki jc naglašal, da si Hrvati in Slovenci ravnotako kot Srbi žele ujedinjenja. Edinstvo pa se ne bo izvedlo s silo, temveč samo s slogo in ljubeznijo, Posl. Milivoj Bašič je v svojem govoru naglašal, da je treba delati za pomirjenje, za slogo in izobrazbo vsega ljudstva. Sovražniki sc vesele nad našimi prepiri, odpuščati je treba napake, ki jih imamo vsi. Treba je narod dvigniti, zediniti in pobratiti in le v tem zmislu bomo delali v korist vsega našega plemena.
V imenu hrvatske PuČkc stranke je govoril dr. Janko Šimrak. Dokazal je, da se dogodki na Hrvatskem nc smejo smatrati s plemenskega, hrvatskega stališča. Glavni vzrok tem nemirom jc v neredu in razpadu upravnih oblasti, ki sc igrajo z razpoloženjem ljudstva. Grajal je, da se zapirajo očetje in matere, ako se vojaški novinci nočejo odzvati pozivu. Opisoval je težki položaj, v katerem se nahaja hrvatsko kmetsko ljudstvo, ki obubožava, propada ler mora svoje pridelke dajati izpod cene, a vse drugo mora kupovati po ogromnih cenah. Žigosanje živine jc bilo samo povod. Krvave kmetske roke lerjajo, da sc iz te države iztrebi korupcija.
Poslanec Vil der (demokrat): Mislim, da so vsi poslanci, ki so razpravljali o interpolaciji pesi. Bukšega, pozabili, da sc nahajamo v stadiju ustvarjanja nove
države. Kateri narod pa se je zedinil brez zmešnjav in trepeta, brez meščanskih vojn in brez krvi? Francozi so svoje ujedinjenje plačali s potoki krvi. Italijani so imeli nešteto meščanskih bojev. Istotako je bilo v Nemčiji, Štiriletne vojne med severom in jugom je bilo treba, da se je ustvarila velika Severna Amerika, Ali ni izvanredno važno dejstvo, da se naša plemena nikoli niso bojevala med seboj? Končano je naše ujedinjenje, izvedeno je z voljo vsega našega naroda. Dokaz temu je nedvomno zadnji sprejem regenta v Zagrebu. Ta sprejem ni bil služben sprejem, ampak sijajna manifestacija za narodno edinstvo. Proti temu edinstvu pa delujejo sovražne sile, proti edinstvu, za katerega smo se stoletja bojevali. Ali vendar je tudi na Francoskem takof analogno nasprotovanju pri nas, nasprotujejo tam celokupnosti pripadniki stare dinastije. Še dandanes imamo na Angleškem stranko za Stuartovce. Zato ne moremo reči, da je oslabljena ideja narodnega edinstva, če se tudi pri nas nahajajo protivne sile. Konstatiram, da se je ideja narodnega edinstva še oja-čila v narodu. Naš problem ni krivda naše države, kakor je rekel moj predgovor-nik, nego jc samo notranji problem. Ta problem pa jc redno težak, jc unifikacija notranje ureditve vseh vprašanj v naših pokrajinah, ki so se združile v okrilju naše države. Gospoda, ne pozabimo, da smo neprestano živeli v provizoriju. Mari ni pro-vizorij tudi narodno predstavništvo? Dve leti smo delali za volitve, in za ustvarjanje parlamentarne podlage za našo demokratično državo. Člani Narodnega kluba pa so porabili to interpelacijo, da so mogli razviti program svoje polilike, kar jim jc tudi uspelo. Iz vsake njihove besede in iz njihove kritike odmeva nezadovoljstvo in mržnja proti vsemu onemu, kar je že dodelano in kar obstoji. (Razburjenje med poslanci Narodnega kluba.) Smatrati Ra-diča za reprezenlanta hrvatske duše in hrvatskega naroda, je profanacija vsega hrvatstva in največje natolcevanje hrvat-stva. Treba je povedati narodu, da so sedaj dani vsi pogoji za naš svoboden ustavni razvoj. Ni prav, da oni kritizira napake, ki sedi na vladi in postopa dvojestransko: v eni roki ima ohlast, na diugi strani pa dela pri širokih masah ljudstva za demagogijo, da lako pride do mandata. Ta dvo-jeslranost se bo ljuto maščevala. Ali za Vas (obrnjen proti poslanccm Narodnega kluba) slede nova jamstva, ki bodo odpravila zadnje ostanke stare habsburške monarhije in habsburške politike. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Predsednik dr. Vukčevič odredi kratko pavzo ob devetnajstih. Po pavzi da predsednik besedo poslancu G r i s o g o -n u (demokrat). Ta polemizira s člani Narodnega kluba. Svetozar Rittig ga prekine z besedami: »Vi ste bili avstrijski državni pravdnik!« Posl. Grisogono odgovori Rit-tigu: »Da, bil sem. Pa sem bil tudi v ječi v istem času, ko ste bili v Švici!« Nato nadaljuje: Naša dolžnost je, da gremo med narod in da poučimo kmeta, da je ta država naša in njegova. Ako je prej imel dolžnost, da daje državi, kar je bilo potrebno, je sedaj zanj to še večja dolžnost. Država je tu, narodno edinstvo je tu, in Vam (proti poslancem Narodnega kluba) ni treba, da ga razbijete. (Odobravanje pri članih Demokratske zajednice.) Posl. Grisogono nadaljuje: Če je zlo, potem je pač zlo. Ali, gospoda, če jc zio v tej hiši, zlo v državi, je to moja hiša in jaz moram odpraviti to zlo. (Odobravanje in ploskanje.) Mi imamo moč in voljo, da zgradimo državo. Ko odhaja zunanji minister v inozemstvo, mu moramo v slovo izjaviti, da smo vsi brez razlike složni v obrambi naše države, da smo vsi ena duša in eno srce. (Navdušeno odobravanje in ploskanje vseh poslancev.)
Posl. Stojan Protič (radikalec): Naj precej v začetku izrazim svoje veselje, ker je kraljeva vlada prišla takoj interpelan-tom nasproti in da je staviia interpelacije na dnevni red. Ironija usode je pač, da ravno oni, ki so hoteli poslati parlament domov, interpelirajo v tem parlamentu. (Ploskanje.) Jaz ne bom branil srbskih zakonov, aH moram izjaviti, da sem trdno prepričan, da srbski zakoni niso krivi teh dogodkov. So tudi drugi zastareli zakoni. Opozarjam Vas samo na Bachov »Priigel-patent«, Siccr pa o tem nimamo na razpolago jasnih dejstev, tudi g. Bukšeg ni dobro informiran, pa tudi od strani vlade ne vemo ničesar. Jaz za svojo osebo menim, da tiči vzrok teh dogodkov v napačnem pojmovanju pravnega čuta in zakonitosti, Drugi vzrok so pogrešeni ukrepi, ki so jih uporabljale naše oblasti, in ki so izzvali in še bolj ojačili nerazpoloženje, ki jc obstojalo že poprej. Ti ukrepi so bili taki, da so morali izzvati nezadovoljnost in da j£ prišlo do spopadov. Že žigosanje samo je kot novotarija izzvalo veliko nezadovoljnost, ker kmetje mislijo, da žigosanje živine zmanjšuje njeno vrednost in da označuje živino kot bolno. Z žigosanjem so bile težave tudi v Srbiji. Ker se je istočasno izvajala tudi rekvizicija, so kmetje mislili, da se bo vsa žigosana živina odvzela. V našo vojsko vsi gojimo zaupa-
nje, vendar se morajo kaznovati vsi častniki, ki so prekoračili meje svoje oblasti in slabo ravnali z ljudstvom. Sicer pa sem v nekem socialističnem listu čital, da ie prvi uvedel batine polkovnik TesliČ, ki pa ni bil Srb. Čuli ste, kako je predgovornik govoril o deinagoštvu. Pa isti govornik, ki je govoril o demagogiji, je pri občinskih volitvah glasoval za komuniste, tedaj, ko so ti govorili, da vstopijo v občinsko upravo, da se poslužijo buržujske ustanove in da izvojujejo pripraven teren za sovjete. (Razburjenje med enim delom poslancev.) To je govoril posl. Wildcr in njegovi itirje tovariši. Potem nadaljuje posl. Protič: Ti ljudje so bili toženi, iii na 30. avgusta je bila določena sodna razprava. Med tem časom pa je podban dr. Milan Roje zahteval od deželne vlade v Zagrebu, da drž. pravdnik odstopi od tožbe. (Burno odobravanje.) Dalje je Protič očital demokratom, da so o priliki zadnje vladne krize lansirali vest, da je vlada padla zato, ker je Francija zahtevala od naše države, da pošlje čete v Rusijo. Ni čuda, da se posledico takega izpodkopavanja avtoritete tako krvavo maščujejo.
Posl. Wildcr zahteva besedo za oseb" na pojasnila z ozirom na besede Stojana Protiča. — Predsednik dr. Vukčevič. zaključi sejo ob dvajsetih in odredi naslednjo' sejo za jutri ob šestnajstih z naslednjim dnevnim redom: nadaljevanje razpravljanja o interpelaciji posl. Viljema Bukšega o dogodkih na Hrvatskem._
Italija in naš plebiscit.
LDU Belgrad, 1. olct. Iz Rima poročajo, da prinaša »Gazzetta di Venezia« 24. pr. m. razloge, radi katerih bi se Italija morala boriti proti temu, da bi dobila Jugoslavija večino pri plebiscitu, ki se ima izvesti po st. germaraski mirovni pogodbi v coni A na Koroškem. V članku pravi: Ako pripade ta cona Jugosl&viji, potem bi tekla železniška pr.iga, ki spaja Italijo z Avstrijo preko ozem'ja tretje države — Jugoslavije, kar bi pomenjalo, da bi bil s tem ogrožen Trst. — Italijani pri tem esveda ne umevajo, da bi bil Trst v nasprotnem primeru ogrožen ne od Jugoslavije, pač pa od Nemcev.
Organizirani nemiri.
LDU Belgrad, 1. okt. (Presbiro) Povodom vesti iz Berlina in Rima v evropski javnosti o nepravilnostih, izvršenih od jugoslovanske strani v coni A, v kateri se ima po st, germainski mirovni pogodbi izvesti plebiscit, smo pooblaščeni izjaviti: General Maister se ne nahaja v plebiscitni coni. Tam se nahajajo sedaj na dopustu samo oni jugoslovanski uradniki, ki imajo pravico glasovanja pri plebiscitu, toda v plebiscitni coni so istotako tudi avstrijski uradniki, ki imajo v tej coni pravico glasovanja in ki svobodno agiiirajo za Nemce. Vsa ta novinarska gonja jc organizirana z Dunaja z namenom, da sc odgodi aH vsaj zavleče plebiscit. Ko to videli, da zahteva jugoslovanska država najenergičneje plebiscit in da je pričakovati za Nemce nepo-voljncga uspeha pri plebiscitu, so začeli nemški agitatorji prihajati v množicah z raznih strani Avstrije in Nemčije v plebiscitno cono, kjer izzivajo nerede in terorizirajo naše ljudi. Očiviano imajo namen, izzvati nemire v plebiscitni coni in z organizirano gonjo v svetovnem tisku vpU-vati na plebiscitno komisijo in konferenco poslanikov, da sc plcbiscit odloži aH vsaj zavleče. Najboljši dementi te novinarske gonje, organizirane na Dunaju, jc sklep plebiscitne komisije, da se plebiscit vrši dne 10. oktobra t. 1.
Rusteo-Doljska volna.
LDU Moskva, 1. okt. (Brezžično) Pr! Slonimu se vrše srditi boji. Pri Pinsku se razvijajo za nas ugodni boj.: in je upati, da mesto kmalu zavzamemo. Pri Novgp-rodu Vilinjskem smo zasedli Gorodnico. Boji vzhodno od Proskurova. Na Krimu srditi boji.
LDU Moskva, 1. okt. (Brezžično) Po zanesljivih poročilih je francoska mornarica v Srcdnjezemskem morju dobila povelje, naj bo pripravljena, da odpluje v Črno morje. Sodijo, da bo sodelovala pri ofenzivi proti Odesi in Ukrajini.
LDU Pariz, 1. okt. Poročajo iz Varšave, da nadaljuje poljska vojska zasledovanje sovražnika v območju Grodna, in siccr v smeri proti Pinsku._
S2@ge.rsS n© odpotule.
LDU Belgrad, 1. okt. Presbiro poroča: Pooblaščeni smo izjaviti, da so vse vesti o potovanju Nj. Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra v Pariz popolnoma netočne,
LDU Zagreb, 1. oktobr^. »Rijcč« poroča iz Belgrada, da bo regent tekom tpga meseca posetil Hrvatsko in odšel na lov v Srem in Bosno.
ftešitsv albanskega vprašanja.
LDU Pariz, 1, okt. Na nedavno noto, ki jo je poslala Italija francoski in angleški vladi in ki sc nanaša na rešitev albanskega
vprašanja, kakor se zdi Se ni došel odgo- j vrfcl Ju zija obeh strank temeljem prava-▼or, vsaj ne od irancoske strani. Zn; io je, j Skoga programa.
da j« Italija zahtevala za Albanijo meje, i H- 1» Ljeninovega carstva. Moskovsko ki so bile določene v Londonu za balkan- »Izvestija« objavlja iz zadnjega Trockijc-ske vojne. Vladi Francijo in Anglije, ka- vega govora U-le itevilke: Od 1513 pod-teriraa je istotako znano mnenje belgraj- . jetij v Rusiji jih je t obratu 504; 55% de-
vnra- f lavnih moči manjka; surovin je samo 25% potrebne množin«. Val«d pomanjkanja kn-
ske in atenske vlade, želita, da se vprašanje albanskih meja reši na prijateljski način med Italijo, Jugoslavijo in Grško, ker bi se s tem izognile kakršnikoli soluciji, ki bi napravila nezadovoljno eno ali idrngo, ali pa celo vse tri strani.
Pogalania med italiio in Jugoslavijo.
LDU Belgrad, 1. oktobra. »Politika« {arija, da se bodo predhodna pogajanja med Italijo in našo državo končala še ta teden. '_'
Razna poročila.
LDU Zagreb, 1. oktobra. Zveza javnih Pfeineščenccv sklicuje za nedeljo javno skupščino, na katero so povabljeni tudi zastopniki političnih strank. Na skupščini bodo razpravljali o položaju javnih nameščencev.
LDU Zagreb, 1. oktobra. »Jutranji Bst« poroča iz Belgrada, da je finančni minister odgodil izvedbo svoje ukazne naredbe glede davka na poslovno obrt.
LDU Sarajevo, 1. oktobra. Včerajšnji '»Službeni list« objavlja amnestijo, ki jo je Izdal regent Aleksander ob svojem bivanja v Bosni.
LDU Bakar, 1. oktobra. Na predvčerajšnji seji reškega mestnega zastopstva je bila priznana d' Annunzijeva država.
Polltltne novice.
Iz naše stranke. Sinoči jc imelo načelstvo SLS sejo, katere so se udeležili načelnik stranke dr. Anton Korošec, predsednik hrvatske ljudske stranke Barid in vodja bosanske ljudske stranke msgr. Kar-lo Cankar.
!+' Italijansko hujskanje. Domišljavost Jfl nesramnost italijanskega časopisja je tako bedasta, da ne obstane tudi pred najbolj bedastimi trditvami, samo da so naperjene proti Jugoslaviji. Sedaj služi tudi kot povod za hujskanje proti Jugoslaviji tudi novi volivni red za konstituanto, ki določa število poslanccv tudi za ono zase-ideno ozemlje, ki bi cventuemo po rešitvi Jadranskega vprašanja pripadlo Jugoslaviji. !Pa tudi službeni in napoluradni italijanski krogi niso nič boljši, kar jc ravno značilno za sedanji čas, ko stojimo neposredno pred direktnimi pogajanji z Italijo. Tako n. pr. poroča »Agenzia Štefanih iz Rima, da je dne 30. sept. pri senatni seji menator Me-lodia stavil na ministra za zunanje posle vprašanje, ali jc točno poročilo listov, da Vsebuje besedilo o volivnem redu v jugoslovansko ustavodajno skupščino, katero jje priobčil uradni list belgrajske vlade in podpisala ministrstva ter prestolonaslednik regent, člen, po katerem tvori Istra in Reka z okolico 1 volivni okraj, a Ljubljana, Gorica z Goriško drugi volivni okraj ter je Dalmacija razdeljena v dva volivna okraja, od katerih tvorita prvi okraj Ko-jtor in Split, drugega Šibenik in Zadar. »Idea Nazionale« povdarja, da jc bil volivni zakon podpisan po regentu in jugoslovanskih ministrstvih v trenotku, ko se govori o vzpostavitvi neposrednih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo glede jadranskega vprašanja. »Giornale d' Italia« trdi, da ta zakon odkriva ultra-imperialistične namene Jugoslavije, ki merijo celo na Goriško in ki odrekajo avtoriteto celo mirovni konferenci. — Na kateri strani so imperialistični nameni, nam je pač najboljši dokaz jugoslovansko zasedeno ozemlje.
Liberalno učiteljstvo in novi šolski nadzorniki. V nekem okrajnem šolskem svetu sta liberalna zastopnika učiteljstva izjavila, da se sej ne bosta udeleževala, ako bo navzoč nadzornik, imenovan od ljubljanskega poverjeništva za uk in bogo-častje. Na to izjavo je zastopnik SLS izjavil, da lahko mirno zapustila sejo; kadar bo pa navzoč nadzornik, imenovan od ministra Pribičevica, bodo pa zastopniki SLS zapustili sejo. Koliko zborovalcev bo potem na seji ostalo, si lahko mislimo.
-f- Socializacija na Italijanskem. V seji italijanskega parlamenta je Giolitti branil svojo notranjo politiko in rekel med drugim: Človeštvo stoji vsled nevzdržnega stanja celokupnega gospodarskega položaja pred silnim popolnim prevratom. Gibanje sc da tem težje voditi, ker jc delavstvo vsled nadutosti vojnih dobičkarjev razdraženo. Vladi ni bilo mogoče, da bi bila pravočasno z vojaštvom zasedla do 600 tovarn, kar bi bilo vrhu tega imelo tudi ne-dogledne posledice. Spričo tako globoko segajočega gibanja zaposedba ne more veljati kot zločin proti lastnini. Vlada namerava predložiti zakon, glasom katerega postanejo delavci deležniki industrijskih podjetij.
+ Fuzija med Radičevo SeJjaČko in Frankovo pravaško stranko. V nedeljo, 3. t, m., se vrši v Križevcih javna skupščina Radičeve Seljačke in Frankove pra-vaške stranke, na kateri se iormelno"iz-
riva :n surovin namerava moskovski gospodarski svet koncentrirati vso industrijo v 15 tovarnah. 60 odstotkov celokupne produkcije gre za rdečo armado. Vsled padanja produkcije jc na razpolago lc 12% potrebnega blaga. — Dalje poroča isti list, da jc bilo v n«kcm novem zarotniškem slučaju ustreljenih 114 oseb, 15 pa obsojenih na prisilno delo. V Jckaterinoslavu je bilo ustreljenih 7 oseb, 50 pa obsojenih na prisilno delo.
i-j- škofovske konference v Pragi. V Pragi so sc minolo nedeljo pričele škofovske konference, katerih se vdeležujejo pod prdsedstvom praškega nadškofa dr. Kor-dača ljutomeriški, kralievojjraški in brnski škof ter olomuški pom. škof Wisnar, Na dnevnem redu so zakonske predloge o ločitvi cerkve od države, odpad duhovščine in razširjenje češkoslovaške narodne cerkve, verski pouk na šolah in popolnitev škofijskih stolic v Olomucu in Budejevi-cah.
+ Za Nemčijo. Ameriški delegat na bruseljski mednarodni finančni konfcrenci Boydcn ima nalog, da zahteva za Nemčijo olajšanje mirovnih obveznosti.
Brez olajSania Nemčija ne bo mogla zadostiti odškodninskim zahtevam zaveznico*. — V enakem zmislu se jo izjavil za Nemčijo tudi bivši italijanski ministrski predsednik Nitti nasproti zastopniku »As-Kteialed press«. Nitti je rekel, da sc mora Nemtija sprejeti v ligo narodov in da Neračija brez mornarico in kolonij no bo moliti, zadostiti zahtevam mirovnih pogodb. Dokler se ne razvije delo v Nemčiji, > rekel Nitti, tako dolgo no bodo S padto ceno na svetovnem trgu,
-{-. Za enotno fronto celokupnega so-i dali stičnega proletariata na Češkoslova-j škein. Načelstvo nemške socialnodemokra-| tične stranke na Češkoslovaškem je sesta-I vilo program za zvezo vseh delavskih strank, ki stoje na stališču razrednega boja. Ta program pride pred kongres nemške socialne demokracije, ki se snide dne 3. oktobra v Karlsbadu. Po tem programu naj se ustanovi stalen delavski kongres, v katerega bi volile svoje zastopnike vse na stališču razrednega hoja stoječe delavske organizacije v Češkoslovaški republiki na temelju splošnih in proporcionalnih volitev vseli vpisanih delavcev in delavk. Kongres bi zavzemal stališče v vseh važnih dogodkih dnevnega boja, formuliral delavske zahteve in sklepal o velikih in odločilnih akcijah proletariata, za katere se bo mobilizirala celokupna proletarska moč. Kongres si za dobo enega leta temeljem proporca izvoli izvršilni svet, ki ga kongres sklicuje od slučaja do slučaja.
Korošci! Na volišču boste dobili kuverto, v kateri bosta dve glasovnici: bela in zelena. — Zelena je za Avstrijo, bela za Jugoslavijo. — Zeleno raztrgajte, belo pustite celo in obe
vtaknite zopet v kuverto!
DflflTO^ ff&O^iC®-
—	Dijaško glasilo »Zora — Luč« izide v najkrajšem času. Naroča se pri upravi za Slovenijo, Ljubljana, Ljudski dom. Naročnina za prvo polletje znaša 24 kron, za dijake in dijakinje 18 kron, Glasilo našim somišljenikom toplo priporočamo. Naročijo naj ga takoj po dopisnici. Kakor nam sporoča. uprava, morejo z ozirom na veliko draginjo prejeti prvo številko samo oni, ki jo pravočasno naroče t. j, do nekako 10. oktobra.
—	Duhovniške plače. Mariborska »Straža« sporoča o rešitvi uradniških in učiteljskih plač, ki bo zahtevala iz finančne blagajne 250 milijonov dinarjev. Glede uravnave duhovniških plač — pravi — se tokrat ni n i č ukrenilo, ker — ni bilo tozadevnih predlogov. Brez komentarja. — Tudi od predvojnih rent ne dobimo nikakih obresti. Blagor nam!
—	Serum zoper grižo in ljubljanska carinarnica. O predmetu se je zadnje čase mnogo pisalo in tudi popravljalo. Niti iz pritožb, niti iz popravkov carinarnice pa javnost ni dobila prave slike. Finančna delegacija se je namreč zanimala za stvar in uradno ugotovila sledeče: Serum je ob uvozu iz inozemstva p o dvrž en carini, ki odpade le, ako je prejemnik javna bolnica in je ta poprej izposlovala oprostitev od generalne direkcije carine. Je-li ta določba umestna ali ne, je vprašanje za se, jasno pa je, da je za carinarnico kot podrejen eksekutivni organ obvezna, ker bi morala v carinski, kot v vsaki drugi upravi nastati nepopravljiva zmeda, ako bi subalterni uradi lahko po svoje delali. Dne
8. septembra t. 1. je došel v Ljubljano na na naslov špedicijske firme Ranzinger serum za deželno bolnico in za več ljubljanskih lekarnarjev. Bolnica se ni mogla izkazati, da ji je generalna direkcija carine dovolila svoboden uvoz v smislu gori navedene določbe, carinsko deklaracijo je pa vložila šele 22. septembra, istotako tudi. vsi lekarnarji. Ako jc torej odpravila carinarnica blago 23. septembra, se njej nc more ničesar očitati, ker sc jc ravnala strogo po svojih predpisih in je serum takoj izročila, čim so bili izpolnjeni pogoji. Iz teh podatkov je razvidno, da so bile pritožbe, kolikor so bile naperjene proti carinarnici, — kakor marsikatere druge v carinskih zadevah — naslovljene na napačno adreso,
—	62 otrok zastrupljenih. V enem dunajskih otroških vrtcev je te dni obolelo na zastrupljenju vseh 62 otrok. Otroci dobivajo v vrtcu hrano. Znaki zastrupljenja (bruhanje) so sc pokazali na otrocih potem, ko so bili vžili za malo južino sir s kruhom. 59 otrok so prepeljali v bolnišnico. Umrl ni nobeden, pač pa je iz strahu za življenje svoje vnukinje umrla 57 letna postrežnica Marija Eisenberger. Odkodi zastrupljenje, še niso dognali.
—	Iz Višnje gore na Dolenjskem nam poročajo, da sc jc tam nastanil g, dr. Rudolf Zaletel, zdravnik za kirurgične, ženske in porodniške bolezni. Omenjeni zdravnik si jc pridobil svojo prakso na raznih klinikah, kakor v Gradcu, Pragi in Parizu, odkoder se jc povrnil pred kratkim v Jugoslavijo. To je res lepa pridobitev za jViŠnjo goro,
—	Še vedno bijemo boj, ki ga nam je vsilil ljuti sovražnik. Pol stoletja že traja, a ni še konca in ga tudi ne bo, dokler ne bomo štrli nasprotniku glave. Kako pa hočemo priti nasprotniku blizu, če ga niti dobro ne poznamo? Zato: učimo se ga spoznavati; knjižica »Zločin nad domovino« nudi obilo gradiva in silnih, obtožujočih dokazov o njegovi krivdi. Knjižico ima v zalogi »Katoliška Liga« in se prodaja po 4 K izvod, več skupaj pa po 3.50 K.
—	Vračanje avstrijskih vojnih ujetnikov. Glasom uradnih poročil so sedaj vsi avstrijski vojni ujetniki, ki so se nahajali na vzhodnoazijskih obalah, odpravljeni domov; le približno 100 jih je prostovoljno ostalo tamkaj. V taborih do Čite ni nobega Avstrijca več. V ozemlju Irkutsk-Krasno-jarsk utegne biti še 30.000 ujetnikov, ki jih oskrbuje neki ameriški odbor. Neugodnejši je položaj v zapadni Sibiriji. Vendar je odšla tjekaj pomožna ekspedicija, ki ima s seboj 20.000 oblek in 22 tisoč oprem proti mrazu. Prevoz od Narve v Stettin oskrbuje 15 ladij; v zimskih mesecih bo treba izbrati seveda drugo pot. — Med avstrijskimi ujetniki je tudi nekaj Jugoslovanov.
—	Odgovor na vprašanje. V petkovi številki povprašuje »Slov. Na* od«, če bo finančni minister tudi nakazal plače novim šolskim nadzornikom, ki so prejeli dekrete, če tudi je Pribičeivč baje razveljavil njihova imenovanja. Na to ljubeznivo vprašanje je treba odgovoriti, da bo finančni minister takrat ustavil »klerikalnim« šol. nadzornikom plače, ko bo nehal pobirati davke pri »klerikalcih« in ^o bo gospod naučni minister odpustil svobodomiselna šolska nadzornika Gangla in Flereta ter še 13 njihovih somišljenikov. S tem imajo liberalci v rokah nadzorniško vp^šanje šol, ki jih tako zanima in ga lahko na mah razrešijo v vsestransko zadovoljnost in s tem predvsem sami sebe oprostijo očividno težke in moreče skrb!.
—	Sreče na zemlji si želi vsakdo. Kupili bi jo vsi radi, saj ne manjka ravno ponudnikov. Zlasti eden jc posebno vsiljiv v današnjih dneh, to je socializem, komunizem, boljševizem in kakor se mu že še pravi. Ali jc pa ta ponudnik tudi v resnici zmožen nas osrečiti, ne pove nihče bolje kakor knjižica »Obljubljena dežela Socia-lija«, ki je izšla v založbi »Katoliške Lige« in ki nas v kratkih besedah privede na jasno. Izvod stane 2 kroni, več skupaj po 1 krono 50 vinarjev.
—	Pisma na oglas 3660. Iz zavitka, v katerem je naša uprava odposlala tozadevne priglase g. inserentu, jc izginila vsa vsebina in je na določeno mesto došla odprta, prazna kuverta. Kdor bi po naključku prišel v posest kakega pisma z gornjo številko, naj je izvoli poslati na našo upravo.
—	Čevlje kupujte od domače tvrnice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene.
—	Tatvina jermenov. Posestniku Jožefu Srebotnjaku s Pihovca, občina Aržiše, je bilo ukradeno več jermenov vrednih 2700 kron.
—	Zagrebško mestno gospodarstvo (ekonomat) zelo dobro uspeva; računski zaključek izkazuje 59.000 kron čistega dobička.
—	Umrl jc v Zagrebu vseučiliški profesoR <ir, Karol Horvat,
—	Otvoritev telefonskega prometa s Prago. (Štev. 43.956/111—20.) S 25. septembrom se je otvoril telefonski promet Ljubljana—Praga in Zagreb—Praga. Pristojbina za enoto pogovora med Ljubljano—Prago, to je za triminutni pogovor 10 dinarjev ali 40 kron, a za Zagreb—Praga 13 dinarjev ali 52 kron.
—	Planinski koledar za leto 1921. Se. stavil in založil Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjemgradu. — Podružnice, ki so prevzele nabiranje naročnikov za ta koledar, se naprosijo, da nemudoma vpošljejo seznam naročnikov na gornji naslov, da je mogoče določiti število natisov. Tudi interesenti naj takoj vpošljejo besedila za oglase, da je iste mogoče uvrstiti še v ta letnik. — Cena koledarja bo 20 K ter je namenjen prebitek za povečanje planinske koče na Koroici pod Ojstrico.
—	Za Jugoslovansko Matico so da« rovali: M. A. 40 kron; Neimenovan 140 kron; Bralno društvo pri sv. Križu pri Rogaški Slatini kot čisti dobiček glasbene akademije dne 8. t. m, 450 kron; 5. orož-niška četa v Velikovcu je priglasila 235 članov ter poslala 992 kron članarine; Podružnica Ponikva poslala svoj prispevek 520 kron; G. M, Lichtcnwallner, šolski nadzornik v Rušah daroval o priliki poroke g. učitelja D. Česjaka 80 kron. Vsem darovalcem srčna hvala!
—	Zagrebški Čehoslovakl ln volitve. Zagrebški Čehoslovaki so sklenili, da se polnoštevilno udeleže volitev v konstituanto. Razvili so živahno delo za volitv« in imeli žo več sestankov.
—	Nova akcija proti analfabetizmn na Hrvatskem se začne 3. novembra 1.1. ko se odpre po ceii deželi 1000 analfabet-skili tečajev naenkrat. Priprave so že v polnem teku. Prosvetni Savez priredi dno i. novembra po vseh hrvatskih deželah dan za boj proti nepismenosti. Po vseh hrvatskih vaseh so bodo ta dan vršila posvetovanja, kako do novega leta zmanjšati število analfabetov za 20 odstotkov, kar bi se dalo doseči, ako bi vsak drugi, ki je pismen, naučil enega analfabeta Či-tati in pisati.
—	Paketni promet z Nemško Avstr!« jo. Da je paketni promet z Nemško Avstrijo otvorjen, je občinstvu več ali manj /.nano. Glede paketov, namenjenih iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo je pomniti to-le: Preden pride paket na pošto, morajo stranke nesti pošiljke na carinski urad. Ko carinski urad izvrši svoje delo, izroči stranki zacarinjeno pošiljko z dupli-katom izvozne napovedi, da jo odda na bližnji (v Ljubljani na kolodvorskem poštnem uradu) pošti v odpravo v inozemstvo. Zacarinjeno pošiljko carinarnica uradno zapre, na duplikat izvozne napovedi pa zapiše pripombo: Slobodno za izvoz, Poštni uradi sprejemajo v odpravo v Nemško Avstrijo le one pošiljke, katere imajo označbo Slobodno za iz voz.
—	Uprava Sv, dežele. Britanski višji j komisar v Palestini, sir Samuel, je imeno-i val 10 članski svet, da mu pomaga pri vla-j di. V svetu so 3 kristjani, 4 mohamedanci j in 3 judje. Kot državni jeziki veljajo angleški, arabski in židovski; v enem teh jezikov morajo biti sestavljene vse vloge na urade v Palestini,
—	Ne hodite na Francosko iskat de« la! Generalni konzulat v Marseilleu javlja, da prihaja veliko število naših podanikov v Marseille iskat dela. Dela pa je v Franciji težko dobiti, kar je za naše delavce skrajno neugodno. Večina potroši, kar jc bila prištedila, ko pa je brez pomoči, se obrne na naše konzulate in poslaništva za pomoč in povratek. Naše oblasti v Franciji pa nimajo sredstev za to svrho. Tako padajo delavci še v večjo bedo. Delavstvo se opozarja na to, naj ne hodi v inozemstvo iskat dela,
—	Kuga v Trstu. Iz Trsta javljajo, da sc je v civilni bolnici pojavil slučaj kuge,
—	Kvarnersko kraljestvo. Občinski svet na Reki je priznal vlado začasne kvarnerske regence,
—	Beda v ženskih samostanih na Dtl* naju. Po ženskih samostanih na Dunaju se vsled nezadostne prehrane močno širi kostna jetika. Človekoljubne angleške ustanove na Dunaju so zato preskrbele za redovnice 1200 kg ribjega olja. Kruha, kruha in surovega masla pa slanine!
—	Cene na zagrebški cestni železnici sc povišajo na 2, 3 in 4 krone; od vsakega voznega listka dobi mestna občina po 20 vinarjev,
U&abUastsSk® m©¥lce.
lj Seja političnega odbora za frančiškanski okraj se vrši v soboto, dne 2, okt. t. 1. ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Pridite vsi! Važno! — Predsednik.
lj Za koncert Zlatka Balokoviča v Ljubljani sc vrši prodaja vs'opnic v soboto dne 2. oktobra od 8. do 19., v nedeljo dne 3. okt. od 8. do 13. in na dan koncerta dne 4. okt. od 8. do 18. v Anončni ekspe-diciji Al. Matelič (Kongresni trg 3/1) 'cr zvečer od 19. ure naprej pri blagajni v Unionu.	(ki
lj Vs gojenci dramatične šole Ljudskega odra naj se zglasijo danes ob 7. uri zve-čr v pisari v Ljudskem domu.
lj Klej za mizarje. Urad za pospeševa-vanje obrli v Ljubljani jc prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih prgiase.
lj Zabavni odsek »Društva Zasebnega uradništva« otvori začetkom novembra plesni tečaj pod vodstvom plesnega profesorja g, Umeka. Ker se nadeja društvo, da bo letos dana možnost posetnike plesnih večerov vsestransko zadovoljiti, prosimo, vse cenjene tovariše in tovarišice, da se v kar največjem številu priglase za ta tečaj, Prijave se bodo sprejemale do 10, oktobra 1920 v društveni pisarni, Gosposvetska cesta 12-11. Mesečni prispevek se bo določil, ko bo znano skupno število prigla-šencev. Čim več posetnikov, tem manjši bo prispevek. Pričakujemo Vaše cenjene prijave in Vam kličemo: Na veselo svidenje! — Zabavni odsek DZU.	(K)
lj Primorci svojemu prvoboritelju. Na nedeljski dobrodelni prireditvi kluba »So-£a« dne 3. t. m. v Narodnem domu v Ljubljani bodo primorski rodoljubi izročili svojemu ljubljenemu in zaslužnemu prvoboritelju dr. Gustavu Grcgorinu umetno izdelano diplomo, kot znak hvaležnosti za nepopisne žrtve, katere je doprinesel prvak tržaških Slovencev tekom skoraj štiridesetletnega nemornega, neustrašenega, vseskozi idealnega delovanja za narod svoj v našem lepem Primorju. Diploma se mu bo izročila s primernim nagovorom okoli osmih zvečer,
lj Česk£ obec počfnaje dnem 2. t. m. ftdbyvaji se sobotni schuzky v pfedni re-stauračni mistnosti narodnihc domu. P. t. ;lenove se vyzyvaji, k hojnemu učasten-«tvf. Hostč vitani.
lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svtojim članom prodajo asnja v ponedeljek, dne 4. oktobra ob 3. popoldne v Hrenovi ulici 4.
lj Obrtna banka je začela s 1. okto-nrom svoje poslovanje na Kongresnem trgu it. 4, v Gerberjevi hiši.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 19. do 25. septembra 1920. — Novorojencev je bilo 30, mrtvorojenec 1, umrlo je 21 ljudi, od teh domačiuov 14, tujcev 7. Umrli so: za grižo 4 (vmes 2 tujca), za jetiko 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 12. Med njimi je bilo tujcev 7, iz zavodov 12. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za grižo 14 (vmes I tujci in 3 vojaki.
lj Kako izzivajo ponočnjaki državno varnostno stražo. Ko je vršil neki državni varnostni stražnik ponoči v Stritarjevi ul. bvojo težavno službo, so prišli k njemu trije ponočnjaki, ki so se norčevali iz njega in zahtevali od njega cigarete in papirčke. Stražnik jih je posvaril, nakar so odšli, toda so se kmalu vrnili in zahtevali zopet od njega cigaret in so rekli, naj se nič ne domišljuje, ker da so oni tudi v glužbi. Taka neprimerna izzivanja so zdaj v Ljubljani kar navadna. Različni ponočnjaki prihajajo k stražnikom na cesto in jih izzivajo. Končale se take neprimerne šale ne bodo prej, dokler se ne bodo imena takih »šaljivcev« v javnosti imenoma objavila. Ugled straže zahteva, da se to zgodi.
lj Nogomet v Športnem tednu. Danes ob 16. uri tekmujeta na prostoru Ilirije dve kombinirani moštvi ljubljanskih klubov Slovan, Svoboda, Jadran, Hermes, Sparta, Primorje. Moštva so sestavljena iz najboljših igralcev imenovanih klubov, vsled česar se da pričakovati zanimiva, lepa igra. — V nedeljo ob 16. uri sc vrši tekma Ilirjia : Atletiki, Celje, za katero vlada neobičajen interes, ker se govori, da so Atletiki močnejši od Ilirije. Oba kluba bosta nastopila s kompletnim I. moštvom. (K)
KoroSke b
k Preiskave radi tihotapstva na Koroškem ustavljene. Kakor je finančna delegacija doznala iz avtentičnega vira, je ministrski svet sklenil, da se vse kazenske preiskave zaradi tihotapstva v plebiscitnem ozemlju na Koroškem definitivno ustavijo. Carinarnice so že prejele ukaz v tem smislu.
Štalerske novice.
š Celje. To nedeljo, dne 3. oktobra bo praznoval svojo 25 letnico glasbenega delovanja glasbenik Karel B e r v a r , vodja orgljarskc šole v Celju. G. Bervar je leta 1895 odpravil z dovoljenjem g. opata Fr. Ogradija nemško petje v mestni cerkvi.
š I. umetniška razstava v Mariboru se otvori začetkom meseca decembra 1.1. Ker jo to prva slovenska razstava na Štajerskem, sc opozarjajo vsi slikarji ln kiparji, zlasti iz slovenske Štajerske, da bi sc je ponoštovilno udeležili. Istočasno e razstavo se ustano <j Mariboru »Umet-tiški klub«, čigar naloga bo, prirejati jadaljne razstave in skrbeti za druge imetniške prireditve. Podrobnosti o raz-tavi se bodo objavile pravočasno. Za icdaj se naprošajo vsi oni, ki so uamora-
vajo razstavo udeležiti a svojimi doli, da naznanijo svoje ime in bivališče najkasneje do 20. oktobra 1.1. na naslov prof. Viktorja Cotiča, Maistrova ulica 8117,11.
RAZNA POROČILA.
Usoda čeSMh komunistov.
LDU Prat«a, 30. sept. (ČTU) Zastopniki socialnodemokratike stranke so se posvetovali o dogodkih v stranki. Posvetovanja se je udeležilo 53 odposlancev iz voe republike. Po poročilih Tusarja in Nemca so med drugim soglasno sklenili, da ne pripo-znajo zadnje komunistične konference kot strankarskega kongresa. Poclanski klubi obeh zbornic naj se sestanejo, da izključijo pristaše komunistične internacionale. Sklicatelji komunistinče konference v Pra<;i so bili izključeni iz stranke, med njimi dr. Šmeral, Muna, Zapotocky in Albrecht.
Pogajanja med Rusijo in Rumunijo.
LDU Moskva, 1. oktobra. (Brezžično) Ljudski poverjenik Čičerin je brzojavno pozval rumunsko vlado, naj bi se med obema državama uvedla neposredna pogajanja.
Nevtralnost Avstrije.
LDU Dunaj, 1. oktobra. (DunKU) V razgovoru z urednikom lista »Neues \Vie-ner Tagblatt« je izjavil državni tajnik dr. Renner na njegovo vprašanje, kako si predstavlja razmerje Avstrije do male en-tente: »Avstrija ne more kot premagana država kršiti meja, katere sta ji postavila mirovna pogodba in pa zveza narodov. Vsled tega ne more pristopiti k mali en-tenli, tudi ako bi hotela, a sc tudi ne more priključiti protizvezi. Ta nevtralnost je tudi v interesu Avstrije same. Mnenje z razlličnih strani, da bo Avstrija sodelovala kot javen ali tih družabnik male cn-tente, je vseskozi neupravičeno.« Na vprašanje, ali more Avstrija pozdraviti ustanovitev male trozveze, je izjavil dr. Renner: »Ako je glavna naloga male trozveze, izvršiti mirovne pogodbe, tedaj ta zveza Avstrije ne ogroža. V kolikor tedaj stremi mala trozveza po tem, olajšati Srednji in Jugovzhodni Evropi vzpostavitev gospodarskega življenja, jo bo Avstrija drage volje pozdravljala.
Volivni boj na Dunaju.
LDU Dunaj, 1. oktobra. (DunKU) Kakor poroča korespondenca »Wilhelm«, so bili na zborovanju krščanskih socialcev v Hietzingu pristaši nasprotnih strank, ki so motili zborovanje, vrženi iz dvorane. Kmar lu nato je vdrlo v zborovalno dvorano kakih 50 z bajoneti oboroženih brambovcev, ki so zborovalcc dcjansJco napadli. Napadalci so razbili nekaj hišne oprave in sip.
POKRAJINSKI ZBOR SOCIALNE DEMOKRACIJE V ZASEDENEM OZEMLJU
Ljubljana, 1. oktobra. Minole dni se je v Trstu vršil pokrajinski zbor socialnode-mokratične stranke. Topot se je ojunačil Tuntar, da je prijel stranko radi njene pasivnosti ob pogromih na Slovence. Tudi ob zadnjem štrajku stranka ni kazala pravega internacionalnega značaja, marveč večkrat čisto italijanskega. Govornik je zahteval, naj v »Lavoratoru« prevladuje internacionalno načelo. Nato je govoril Glanz, ki je opozarjal na velike uspehe slovenskega »Dela«, ki je izmed delavstva iztrebilo nacionalizem. Ustanovi naj se čimprej še hrvatski list, da med hrvatskim proletariatom izkorenini vpliv duhovščine in nacionalistov. Zbor je sklenil, da se v najkrajšem času ustanovi tudi hrvatsko socialistično glasilo.
V upravni odbor so bili izvoljeni: Tuntar, Oliva, Visnicher, Malatesta, Jura-ga, Furlan, Podnje, Glanz, Invvinkl, Turna in Stolfa, Torej domalega slovenska imena. In ta socialna demokracija služi italijanskem uimperializmu!
BOLJŠEVIŠKE GROZOVITOSTI V VILMI
»Times« poročajo, da so boljševiki v Vilmi strahovito gospodarili, V enem samem tednu so pomorili 200 oseb. Klanje je vodil jud Skarzinsky. Mnogo oseb so pred usmrtitvijo na grozovit način mučili. 57 ženskam so iztrgali prsi, 30 otrok so polili s petrolejem in zažgali.
Najnovejša p©rogii!&.
®@mokratS proti ljudstvu.
Belgrad, 1. oktobra. Na današnji seji narodnega predstavništva se je nadaljevala debata o nemirih na Hrvatskem. V svojih govorih so hoteli demokrati naslikati hrvatske kmete kot protidržavne punta rje.
Belgrad, 1. oktobra. Na današnji seji narodnega predstavništva je poslancc Dušan Pop o vi č kritikoval govor Stojana Protiča, s čimer pa je slabo uspel, ker je moral obsoditi centralistično politiko demokratov na političnem in gospodarskem polju. — Poslanec Jovo B a n j a n i n je poizkušal dokazati, da v naši državi ne more biti govora o kmetski politiki ter je branil mesta napram vašemu NiegQV govor.
so večkrat prekinili s svojimi vzkliki kmetski poslanci, ki so naglašali v gotovih primerih izrabljanje vasi po mestih.
Proti militarizmu v na$i državi.
Belgrad, 1. oktobra. Danes je pri vojnem ministru posredoval posl. dr. Janko Š i m r a k radi preganjanja staršev onih vojaških obvezancev, kj 5e niso odzvali svojim dolžnostim. Protestiral je proti temu, da sc preganjajo roditelji, ako se njihovi sinovi nočejo odzvati vojaškim dolžnostim. Vojni minister Jovanovič je odgovoril, da je tako postopanje nezakonito in da ne izvira od vojnih oblasti, ker niso za to kompetentne, pač pa od civilnih oblasti.
Demokrati z® voiaško dS&tatsiro.
Belgrad, 1. oktobra. Debata o nemirih na Hrvatskem se bo jutri nadaljevala. Prijavljenih je še 8 govornikov. Končni rezultat te debate še ni znan. Medtem se jc konštatiralo, da jc bila dr. Vesničeva izjava ob početku debate o interpelaciji poslanca Bukšega sestavljena pod vtisom demokratov in da so demokrati branili teze dr. Vcsniča. Vsi govorniki parlamentarne zajednice so naglašali neupravičenost Vesničeve izjave. Kako bo ta debata vplivala na položaj Vesničeve vlade, se še ne ve. Mogoče je, da dobi vlada radi tega vprašanja nezaupnico od parlamentarne zajednice in da z ozirom na to poda ostavko, aH pa da pride do kompromisa. Pri tem je treba poudariti, da so demokrati z Kriz-manom zahtevali, da se v gornji Hrvatski uvede neka vrsta vojaške diktature,
Volivna
Belgrad, 1. oktobra. Državni svel nadaljuje hitro svoje delo urejevanja volivnih mest, V celi drčavi je določenih 6000 volivnih mest,
Pr®d rusko-poSJskBm mirom,
Berlin, 1, oktobra. Rusi so v vseh točkah popustili. Mir s Poljsko bo skoro zaključen. Boljševiki se samo upirajo zahtevi po splošni demobilizaciji rdeče armade ter zahtevajo ljudsko glasovanje v vzhodni Galiciji. Ravnotako zahtevajo, da se Poljska ne vmešava v vprašanje Ukrajine in Bele krajine. Mir bo sklenjen najbrže dne 5. oktobra.
Nov p©rsz boliievISke armad t*.
Lvov, 1. oktobra. Poljaki so podvzeli veliko ofenzivo pri reki Pripjatu. Četrta Boljševiška armada je uničena. Mesto Sar-ni jc zavzeto. V tem oddelku sta vjeli dve diviziji in sto topov. Nasproti temu so boljševiki podvzeli ofenzivo pri Grodnu, kjer so zbrali 100.000 mož.
&ug3a v Rimu.
Rim, 1. oktobra, Tu se pojavilo nekoliko slučajev kuge. V mestu vlada radi tega panika, Podvzete so vse potrebne sanitarne mere.
PvEltlCna poslaissfm mimtm
Kjerkoli že imajo ženske volivno pravico, opažamo, da število ženskih poslank in ženskih političnih delavk daleč zaostaja za moškimi poslanci in politiki, Ceio na Angleškem, kjer stoji ženska izobrazba na višku in kjer so si bile ženske izbrale naravnost anarhistična sredstva za dosego volivne pravice, je o prvih volitvah, ko so imele ženske volivno pravico, prišla v parlament samo ena ženska zastopnica. Temu se ni čuditi. Kajti prvič je današnja politika ženski že po naravi zelo tuja, drugič je ženska izobrazba ravno v temeljnih vedah politike: pravu, narodnem ■'o-spodarstvu, sociologiji in zgodovini na-splošno pomanjkliva in tretjič manjka ženski v politiki praktična šola, izkušnja.
Danes, ko se ženska v danih razmerah ne more in ne sme izogniti državljanski dolžnosti, ki se ji pravi volivna pravica, ne sme in ne more odreči soodgovornosti in sodelovanju za skupno dobrobit; je nujno potrebno, da se ženstvo kolikor mogoče globoko zave svoje nove naloge v politiki in se zanjo vsposobi. Ženska volivna pravica namreč nima pravega zmisla, ako se ženska udeležuje volitev le kot volivka pod izključno moškim vodstvom brez lastne volje in lastnih gesel, ako nc nastopa tudi kot kandidatinja in ne sodeluje v zakonodaji. Za zavedno, samostojno, aktivno politično delo je pa prvi pogoj znanje, veliko znanja. Poleg temeljite splošne izobrazbe mora biti politik in poslanec podkovan zlasti v gori navedenih znanstvenih panogah in biti izvežban tudi v praktičnem socialnem in političnem delu. Le tak politik se more trajno uveljaviti v političnem metežu in le tak more uspešno služiti stvari, ki jo je izbral za svojo in se ji posvetil. Politika je eden najtežjih poklicev in zahteva najresnejše izobrazbe in izkušnic. Jo dobro .vedo in
vpoštevajo jako soc. demokratje, ki imajo v svojih vrstah vedno odlično politike ali vsaj temeljite teoretike. Ravno tem se imajo zahvaliti, da se njihova siccr zgrešena stvar toliko časa in tako drži, kfckor se je držala do zadnjega,
Ako pa ti pogoji veljajo za moške, veljajo že mnogo bolj za žensko, ki se morajo poleg drugega boriti tudi z večjo ali manjšo nedobrohotnostjo in omalovaževanjem, ki se po tisočletni predaji uveljavlja nasproti ženski kot javni delavki Tega se moramo dobro zavedati ludi pri nas, ako hočemo, da bo naša stvar našla v ženski novo moč in pomoč. Zaenkrat sicer ostane jugoslovanskemu ženstvu velika politična arena: parlament, zaprta, toda pri tem ne bo ostalo in treba je, da se naše ženstvo žc sedaj udejst-vuje v politiki in se temeljito pripravi na poznejše kolitične naloge. Vrhutega je pa nam Slovenkam vstop na ožje politično poprišče: v občinski zaslop že a#-daj zagotovljen. Zato moramo s politična izobrazbo ženstva tembolj hiteti.
Predvsem moramo skrbeti, da dobimo večje število za politični poklic primerno in temeljito izobraženih žena. Tu prihajajo v poštev le najzmožnejše, odlične sile. To ženstvo naj sc napoti na študij prava ter zgodovine. Sedaj, ko imamo že dosti ženskega srednješolskega naraščaja in vseučilišče doma, so zunanji pogoji za to brez drugega dani. Poleg visokošolskega študija naj se pa to ženstvo znanja tudi s praktičnim delom v naših1 socialnih in političnih organizacijah, V, vseh parlamentarnih pravilih in običajih, vadi naj se v govorništvu in debati Vse to je zelo važno in ženska, ki natančno pozna parlamentarna pravila in običaje* bo kmalu izgubila vsako boječnost in ba z enako gotovostjo nastopala na shodih in jih vodila kakor moški, Ako pa žen-; ska ne ve jasno kaj in kako in čaka,1 sproti na pomoč moških, je seveda negotova in zmedena. Tudi noben moški po-; litik ne paclc zrel z drevesa.
Na ta način bi kmalu imeli zbrali krog ženskih političnih voditeljic, ki bi v danem slučaju v prvi vrsti prihajale v, poštev kot kandidatinjc za poslanke ozi-» roma kot občinske odbornice.
Toda v tem ne bi bilo še vse dostft ženo. Mi potrebujemo v ženski politični armadi tudi nižje častnike in podčastnike. Sem spadajo vse inteligentne ženske z zadostno izobrazbo in zanimanjem. Zato bi bilo treba političnih tečajev za širše ženske sloje, kjer bi se poleg splošnega pregleda in glavnih pojmih o gori navedenih vedah učilo govorništvo in parlamentarna pravila. Obiskovalke teh tečajev naj bi potem zanesle politični zmisel in politično zanimanje med najširše ženske in splošno ljudske sloje.
Eno pa moramo povdarili, ko se zavzemamo za aktivno delovanje ženstva v politiki in za vzgojo in izobrazbo zanj: Ženska v politiki ne sme nehati biti ženska. Tisto tiho in blago, usmiljeno in dobrotno, tajno in sveto in mirno mora v njej ostati neoslabljcno, vse lo in ravno to mora prevevati vse njeno politično delo iu ravnanje. Žena mora politični boj. omiliti in oplemeniti, ona mora bili v za-konodajnih zaStopih probudnica, vselej pa goreča pospeševateljica zakonov, ki se zavzemajo za male, zapuščene, slabe in bolne, ki ščitijo slabejšega pred močnejšim, ki zagotavljajo vzgojo mladine v več-nolepih in večnotrajnih krščanskih nravnih načel, ki ščitijo družino pred vsako drzno rušiteljsko roko, ki stremijo za razorožitvijo in mirom. Nikoli nc smejo ženi postati politika in politične časti cilj ob sebi ali sredstvo za osebno korist marveč sc mora v politiki smatrati vsikdar le za služabnico stvari, kateri služi kot služab-. niča splošne blaginje,
Ako bo ženska svoje politično pivi slanstvo prav umela, potem bo zgodovina' blagoslavjala dobo, ko je ženska vstopila/ na politično poprišče.
NaSI o Jntnl imarifei.
Velike razvojne možnosti, ki jih ima naša država, se izpolnjujejo s tem, da imamo v daljni tujini jake, vplivne in zavedne naše naselbine, s pomočjo katerih bi mogli razviti veliko in bogato prekotnor-sko trgovino. Predpogoj le trgovine pa jc, da imamo s temi našimi »kolonijami« zvezo in da se saj približno tako zanimamo za nje, kakor sc oni za nas. Iver Ju£o-sloveni v Južni Am*riki r.iso samo veliki in vplivni trgovci ter podje!n!ki, temveč tudi naravnost vzorni todo'jubi. Že iz čisto idealnega naiodnega stališča je niša dolžnost, da prenehamo « svojo dosedanjo brezbižnosijo napram njim in da zamujeno popravimo. Kot skromen prispevek poznavanja jugoslovcnske u-l&vr.Ooti in žilavosti v Južni Ameriki, naj s!u/zjo te vrstice.
Svoj patriotizem, ko tudi tv>jo moč so Jugosloveni v Južni Amcr.ki pnrcbno lepo dokazali za časa svclcc %ojn-s in njih uspešno delo za noSc osvob-ojc* ie in uiedinjcnie hočemo ua kratko pometi.
Že leta 1915. je bila osnovana za Južno Ameriko »Jugoslovanska narodna obrana«, ki je imela glavni namen, organizirati vse Jugoslovcne v Južni Ameriki, propagirati idejo ujedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, podpirati junaški boj Srbije in Črne gore z denarjem ter nabirati dobrovoljce. Vsled izredne zavednosti se je organizacija kljub veliki oddaljenosti posameznih naselbin hitro izvršila in že leta 1916, je bila popolnoma gotova. Ni bilo Jugoslovena, ki bi ne bil član »Jugoslovenske Narodne Obrane« in zato pomeni statistika obrane tudi štetje Jugoslovenov v Južni Ameriki.
Ker je največ Jugoslovenov v državi Chile, jato je bila tudi naprava Obrane v glavne mestu Chile v Valparaizu. Močni centri Obrane pa so bili v Autofagasti, Punta Arenas in Buenos Airesu v Argen-tiniji. Poleg tega so bila osnovana številna 5n dobro uspevajoča društva, takozvani organci v Valparaizu je bilo društvo »Ve-lebit«, v Iquique »Lj. Gaj«, v Toconila »Strosmajer«, V Calama »Stanko Vraz«, f Santiago »Triglav«. Vsega pa je bilo samo v državi Chile 11 društev in sedem podružnic. Argentinija je štela šest društev in dve podružnici, Bolivija tri društva v Oruro (»Ivan Mažuranič), v Potosi (Kačič-Miošič) in v Uyuni (Jovan Škerlič), »Trst« v Montevideo, dočim je za Paraguaj bilo društvo »Primorec«, v Asuncion in v Peru v mestu Gerro de Pasco društvo »Gundu-lič«. Poleg društev in podružnic pa so propagirali tudi časopisi našo stvar. V Auto-fagasti je izhajal list »Jugosl. država«, v Punta Arenas »Jugoslov .domovina«, v Buenos Airesu pa »Jadran«. Omeniti je konSno treba, da je osnovala Obrana tri šole, ki so bile moderno urejene in za razvoj naše mladine največje važnosti.
Tako organizirani so Jugosloveni v 'Južni Ameriki svojo patriotično nalogo vršili v polni meri, kljub temu, da so av-stro-ogrski konzulati skušali na vse na-
čine, ovirati delovanje Jugoslovenske Narodne Obrane, toda popolnoma brez uspeha. Nasprotno! Jugoslovcnska Narodna Obrana ie dosegla popolno priznanje tudi od vlad Južne Amerike ter so žc l(?ta 1916. njene legitimacije veljale kot veljavni dokumenti, ki so popolnoma nadomestili avstrijske potne liste. Naši zavedni kolonisti so taktično bili tako prvi, ki so dosegli ofi-cijalno priznanje neodvisnosti vsega jugo-slovenskega naroda.
Velik uspeh Jugoslovenske Narodne Obrane je utemeljen v ugledu in požrtvovalnosti njenih članov. Mnogi so darovali na leto parkrat po 10.000 dolarjev. (Babu-rizza, Moro in Mihanovičj, marljivo pa so nabirali vsi brez izjeme. Delo Jugosloven-skega Odbora v Londonu je bilo mogoče edino radi velikih podpor, ki jih je pošiljala Južna Amerika, ki je redno dala vsak mesec 10.000 frankov v zlatu. Poleg teh rednih podpor pa je prejel londonski odbor velike izredne podpore, ki so dostikrat dosegale višino 50.000 zlatih frankov. Enako so Južno-Amerikanci silno podpirali srbsko-črnogorski Rdeči križ in mu samo eno leto poslali preko 200.000 dolarjev. Poleg tega pa je vodila Jngosloven-ska Narodna Obrana na svoje stroške vso intenzivno propagando za naše ujedinjenje in osvobojenje in dosega naravnost proti mednarodnemu pravu oficijalno priznanje svojega obstoja.
Enako je imelo dobrovoljsko gibanje lep uspeh, kar najzgovornejše dokazuje »Jadranska legija«, ki je bila po večini osnovana iz kolonistov Južne Amerike.
Dasi najbolj oddaljeni od domovine, so ostali kolonisti v Južni Ameriki vendar njeni najbolj zvesti sinovi, ki so bili v najtežjih časih najsigurnejša opora naše nacionalne misli. Samo za nas je, da so nam podpora tudi sedaj, ko je dosežena naša svoboda. Da oni to hočejo, je gotovo, saj je naša mlada država mnogim tudi plod njihovega dela, ,,
Zavedni Korošci bodo 10. oktobra vsi do zadnjega oddali
bele glasovnice !
LDU Curih, 30. sept. (ČTU) Devize. Berlin 9.95, Holandija 193.90, Newyork 622, London 21.75, Pariz 41.55, Milan 25.90, Bruselj 43.60, Kodanj 89, Stockholm 124.50, Kristianija 89, Madrid 91.50, Buenos Ai-es 230, Praga 8.25, Belgrad 21, Zagreb 5, Budimpešta 2, Dunaj 2.70, avstrijske žigosane krone 2.30. — LDU Dunaj, 30. sept. (ČTU) Devize. Amsterdam 8600, Berlin 516.50, Curih 4300, Kristianija 3800, Kodanj 3800, Stockholm 5400. Valute. Nemške marke 510.50, rumunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4275, francoski franki 1850, italijanske lire 1190, angleški funti 920, ameriški dolarji 270, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 253—274, Budimpešta, plačila v poštnohranilničnih nakazilih 96—106, plačila v žigosanih kronah 96—106, mažarske žigosane krone 97 do 107, Praga 410—436, Varšava in Kra-kov, plačila v poljskih markah 100—114, češkoslovaške krone 5000ski 408 — 434, manjši bankovci 408—434, novi jugoslovanski dinarji 1010—1060. — Praga, dne 30. septembra. (CTU) Devize. Amsterdam 2368.60, Belgrad 252, Zagreb 62.75, Dunaj 23.37. Valute. Jugoslovanski dinarji 248, avstrijske krone 22,37. — LDU Belgrad, 30. sept. Valute. Ameriški dolarji 29.50 do 29.75, nemške marke 49.50—4975. Devize. Dunaj 9.60—9.70.
g Obrtno pomožno društvo r. z. z o, z. y Ljubljani javlja vsem svojim članom, vložnikom in dolžnikom, da je stopilo z dnem 1. oktobra glasom sklepa občnega zbora z dne 19. avgusta 1920 v likvidacijo in poživlja vse vložnike, da do 31, dec 1920 dvignejo svoje vloge, oziroma da se izjavijo do istega roka za prenos njih vlog na Obrtno banko, ki je prevzela likvidacijo »Obrtno pomožnega društva«. Vsem vložnikom, ki bi do danega roka ne dvignili svojih vlog, naznanjamo, da bomo njih vloge po preteklem roku prenesli na Obrtno banko. Vsi dolžniki se poživljajo, da poplačajo svoje dolgove ob zapadlosti, oziroma najkasneje do 31. dcc. 1920. Na razpolago je vsem dolžnikom, da zaprosijo pri »Obrtni banki« za prenos danih posojil na Obrtno banko, ki bo pri zadostnem kritju radevolje dovolila potrebne kredite. Deleži se bodo izplačali po izravnanem računu Obrtno pomožnega društva, o čimer jih bo Obrtna banka potom oglasa v časopisju obvestila. — Likvidacijski odbor Obrtno pomožnega društva r. z. z o. z, v Ljubljani v likv.
g Novi zlati rudniki v Rusiji. Kakor poroča nemški strokovni list »Metalle und Erze«, so v Rusiji v zadnjem času odkrili znatne nove zlate rudnike. Tako v zgornjem teku Amu-Darja in njegovih pritokih, dalje v Cet-Darji in Jagauju, v usurij-skem .jju, v dolini reke Imeni in v dolinah sibirskih rekt

Včeraj so se končale vojaške prvenstvene tekme. Izidi so nastopni: Pri borbi z vrvjo je zmagal Dravski artiljerijski polk.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Podpo-ručnik Zobec (Dravski art, polk) 5,14 m, 2. pitomac kapral Širok (II. art, podoficir-ska šola 4.78 m, 3. kapral Vodišek (pod-oficirski šola) 4.62 m.
Skok v višino z zaletom: 1. Pitomac kapral Širok (II. art. podoficirska šola) 1.42 m, 2. podporučnik Zobec (Dravski artiljerijski polk) 1.40 m, 3. kapral Mihajlič (II. art. podoficirska šola) 1.37 m.
Tek na 110 m z zaprekami: 1. Pitomac kapral Širok (II. art. podoficirska šola v 21,9 sek., 2. redov Czika (39. peh, polk) v 24 sek.
Tek na 400 m: 1, Pitomac kapral Širok (II. art, podoficirska šola) 63,7 sek.; 2. redov Radivoj Gjerič (letalska eskadrila) 60.6 sek.; 3, redov Josip Poldrugovac 68,9 sek.
Tek' na 1000 m: 1, redov Petrovič (40. peh, polk) 3 min., 31.3 sek.; 2, redov Ko-barovič (40 peh. polk) 3 min,, 39 sek,; 3. redov Brkovič (39. peh, polk) 3 min,, 39.1 sek.
Štafeta 100 m >< 4: Štafeta II. art. podoficirske šole 55.6 sek.; 2. štafeta 40. peh. polka 59 sek.; 3. štafeta 39, peh, polka 59,3 sek.
Metanje ročne granate: 1, redov Jova-novič (dravski art. polk) 39,75 m, 2. Maric (dravski art, polk) 39.29; 3. redov Ivanovič (dravski art, polk) 37.98 m.
Metanje ročnih granat na cilj na 30, 40 in 50 m: 1, redov Obrenič (40, pehotni polk); 3. kapral Radojevič. Metanje ročnih granat na cilj je bilo zelo dobro, ker so vsi vojaki skoraj dosegli cilj.
Po lahko-atletičnih tekmah je bila prvenstvena nogometna tekma med moštvom 39. peh. polka proti moštvu II. art. podoficirske šole. Zmagalo je moštvo II, art, podoficirske šole s 3 : 0.
Športne vežbe vojakov dravske divizije so se pričele lani na Koroškem, Letos so se v okvirju športnega tedna priredile tekme za prvenstvo dravske divizije. — Vkljub kratkemu treningu so bili uspehi vojaških tekem zelo povoljni. Drugo leto se nameravajo prirediti tekme vojakov ar-mije in eventuelno tekme vse jugoslovanske vojske,
V včerajšnjem poročilu se je vrinila pomota: Pri teku na 100 m je dospel prvi pitomac kapral Širok (II, art podoficirski šola v 12,4 sek. (in nc 12.7 sek.). A. Z.
Zasedeno ©2-sgT$Sj|!2a
z Buzet. V Štrpedu pri Buzetu je umrl 80 letni starček Danko Flego-Mczič. Pokojnik je spadal med prve boritelje za našo narodno stvar, Blkif am spomini
r žetev na Francoskem. Kol poroča »Figaro«, znaša letošnja francoska žetev 63 milijonov kvintalov. Ta količina zadostuje za kruh francoskega prebivalstva do prihodnje žetve, a v resnici samo za kruh, Sarajevo, 28, sept. Iz krogov težaške stranke se doznava, da postajajo odnošaji v stranki zadnje dni zelo napeli, tako, da je pričakovati popolnega razsula stranke. Velika večina pristašev je izgubila vso vero v Narodni klub, s katerim je vodstvo hotelo vzdrževati več kot formalne zveze. Pristaši stranke so nezadovoljni s pisanjem strankinega glasila »Hrvata«, ker je hrvatska zajednica zavzemala popolni federalizem ki bi žrtvoval bosanske Hrvate Veliki Srbiji. V krogih tukajšnjih Hrvatov vlada enodušno mnenje, da je edina mogoča rešitev, zlasti kar se tiče državno-pravnega položaja Bosne in Hercegovine, ako dobe pokrajine najširše legislativno in eksekutivno avtonomijo. Za to zahtevo se zavzema zlasti katoliška inteligenca in frančiškani, ki se zadnje dni čim dalje tesneje oklepajo ljudske stranke.
r Angleški Hlozoi Herbert Spencer in biljard. Angleški filozof Hubert Soencer, ki jc jako dobro igral biljard, je bil v londonskem Atheneumu vsled tega večkrat občudovan in je bil na to znanost tako ponosen kakor na svojo slavo kakor filozof. Nekoč se mu je v oni dvorani predstavil mlad mož, ki je bil na glasu kakor izvrsten biljardni igralec. Spencej- ga je precej povabil na partijo. Začela sa igrati. Mladi gralec je bil izprva nekoliko v zadregi, da ima igrati s slavnim Spencerjem in sc ni v svoji moči pokazal mahoma. Ali kmalu je začel igrati z vsem ognjem in Spencerja daleko prekosil. Spencer je bil kar užaljen, ko so navzoči klubovi člani čestitali mlademu igralcu, pa je pikro pristavil: »Poslušajte, mladi gospod: Primerna spretnost v igri na biljard je znak dobre vzgoje, ako pa umeje kdo tako dobro igrati ko Vi, potem to priča, da svoja mlada leta slabo izkorišča.«
Kastno gS@*SIiff®»
Drama;
Sobota, 2. okt, — »Hasanaglniea«, B. Nedelja, 3. okt. — »Za narodov blagor«. Izven.
Ponedeljek', 4. okt. — »Anfisa«, C. »Pygmaliona« bo igrala ruska dramska družba g. Muratova. Da bo občinstvo predstavi lahko sledilo, bodo na razpolago obširni izvlečki vsebine. *
Opera:
Sobota, 2. okt. —■ »Faust«. E. Nedelja, 3. okt. — »Gluniači«, »Kraljica lutk«. Izven.
Ponedeljek, 4, okt. — Zaprto, V dramskem gledališču se pripravlja Sliakespeareov »Sen kresne noči« v Župančičevem prevodu. — V operi se pripravljajo »Hofmanovo pripovedke« francoskega skladatelja Offenbacha.
pr Uprizoritve slovenskega nar. gledališča v Mariboru v zadnjem tednu niso pokazale kakšne dovršenosti, če že naj izvzamemo drugo predstavo »Hlapcev«, kjer se je g. Skrbinšek (Jerman) za spoznavo poboljšal. 22. sept. 1.1. so igrali iz lanskega sporeda: Maksim Gor ki j, sNa dnu«, slika v štirih dejanjih, v slovenskem prevodu Pavla Golče. Kakor lani, tako tudi letos igralci drami niso bili kos. Globoko-filozofsko zamišljeno delo je šlo malo da ne neopaženo mimo nas, bile so pae kosti-mirane besede. Težavna reč je igrati »Na dnu« v smislu in dejanju, zato smo videli mi le igralski poskus. — 25. sept. t. I. sta se veselja solzila galerija in parter (lože so bile precej prazne). Dolgčas je že bil po Krpanovi kobili; umestno je bilo menda, da se po aili pregnana iz Ljubljane, prepelje v Maribor. Zato je imel čast prikazati so na odru Kari Costa z »Bratom Martinom«. Jojmene, to je bila posebna reč! Lipče črviček (g. J. Povhe, ki je igro tucli režiral), kar ni mogel z odra, tako sta se spogleclavala z občinstvom. Kapljice za gledališko blagajno so morda že takšne kobilarske igre, zato pa nasprotujejo sploh vsemu, kar bi se naj uprizarjalo iti gojilo na poštenem gledališkem odru. Ako si hoče slovensko narodno gledališče v Mariboru ohraniti ugled in dobro ime, naj na stopi več pred nas s takšnimi šablonskimi predstavami. Nič boljšega tudi ne moremo povedati o Engel H o r s t o v i »Pereant možje« (uprizoritev 26. sept. 1920 iz lanskega sporeda), dasi je burka spretnejše-ga kova. Škoda časa in sploh vsega za takšne neumetniške plitvosti. Mi jih ne maramo, niso za nas in jih za vedno odločno odklanjamo. — Joso Josla.
pr L u d v i g A n z e n g r u h e r: Samski dvor, Igrokaz v štirih dejanjih. Poslovenil F r. Kobal. — Uprizorilo slovensko narodno gledališče v Mariboru dne 21. sept. ti. — Vsebina: V vasi ob jezeru gospodari s številno družino samska Francka Lavričeva. bogata posestnica. Za ve-
likega hlapca ii ie prišel slu>it pred kratkim Lovre Mrak. Ko spoznasta Francka in Lovre, da sta drug drtus.mu naklonjena, si izpovesta ljubezen. Lovre je prvi, ki tfja Francka pozna in ljubi, in enako zatrdilo ji da Lovro o sebi. Domači župnik pa ve, kaj se spleta med njima. Lovreta pozna iz župnije, kjer je prej služboval in mu 1® znano, da jc imel Lovro z Za<lj»nkino Reziko, bajtarsko hčerjo, nezakonskega otroka. Francka se odpelje k nji, spozna položaj in izprevidi, da ji jc Lovre res la-gal. Reč postane težavnejša ter malce zagonetna, ko pošlje Francka Lovreta ob hudi uri čez jezero po ribe z izgovorom, da jih rabi za postno večerjo, kamor sta. povabljena župnik in učitelj. Lovre se srečno povrne, Francka sc umiri, Lovre ja odpuščen iz službe, Rezika pride prosit, naj ji odvzame Francka Lovretovega otroka, kar tudi res stori, — igra jc primerna, da se uprizori na boljših podeželskih odrih. Ne vsebuje pa kakšne posebne dramatične sile in vrline, in .zaostaja za prvimi Anzengruberjevimi deli, ki ga v njegovih posebnostih vendar še očituje. — Tembolj nas jc razveselila predstava sama. Bila jc to predvsem igra ge. Viki Podgorske (Rezika) v II, dejanju, kjer se je tako strnila z igrano vlogo, da je dalje časa nismo mogli spoznati in sploh ne verjeti, da je res ona. Skoro do odtenkov zgrajeno je bilo takrat njeno igranje, lc tuintam jo je izdal njen navaden glas, ki pa ga drugače nismo nikj er slišali. Na žalost se je pri zo-petnem nastopu v IV. dejanju nekoliko poslabšala. To je bila igra, »notranjost, iztisnjena na površino obraza in telesa.« Prav dobro jc podal hlapca Matija g. Povhe, z resno voljo in pravim umevanjera. O Lovretu Mraku, g. M. Skrbinšek, pa ne morem mirno reči, da je bil res naš »fant od fare«. Žc malo pregosposki se nam je zdel kljub krivcem na klobuku. Bo že sam vedel, kako bi bilo boljše. Pri Francki ge. Bukšekove nismo opazili ničesar novega, v^ kolikor nas ni seznanjala s starini znanjem. Slično ga. Dragutinuvičeva. Zemljanka gdč. Petkove jc bila nenaravna in pretirana. G. Rasberger jc učitelja po ša-blonsko ukrojil. Župnik, g. Šimenca, je bil celotni sliki primeren in še dokaj dober; izpopolnjevali sta jo tudi režija in scene-rija. Ponazoritev viharja, groma in bliska pa je bolje, cla izostane, če res boljša ni mogoča. Naj se temu vendar že odpemore, da se nam ne bodo vsiljevale takšne neskladnosti, ki igro kvarijo in motijo.
Joso Jos ta,
pr »Maska«, gledališka revija. Št. 1. Prva številka novega gledališkega lista, ki ga izdajajo naši igralci, je izšla. Precej drzno in hvalevredno podjetje, ki se lansko leto na Hrvatskem ni obnesla, a kot vse kaže, se pri nas bo. S tem smo stopili za cn korak naprej in »Masko« z veseljem pozdravljamo. Naslovno risbo je zelo posrečeno izgotovil slikar g. Franc Kralj, Vsebina revije je zelo mnogovrstna in se dotika vseh vprašanj. Zanimiva sta pregleda dela v naši drami in v naši operi v sezoni 1919/20, istotako tudi poročilo o dramski družbi g. Muratova. List je posvetil svojo pozornost tudi pokojnima igralcema Verovšku in Borštnika in je prinesel v njih članke in slike. »O moderni režiji« piše g. Milan Skrbinšek, ki prinaša tudi daljše poročilo o tržaškem slovenskem gledališču, ki so ga vpepelili laški nestrpneži; razvaline Narodnega doma kaže pridejana slika. Zanimive ?o drobtine na koncu lista in vestnik. List prinaša tudi repertoarje vseh jugoslovanskih gledališč. Izhajal bo vsakih 14 in stremi za tem, cla se razvije v enega najboljših gledaliških listov. Posamezna številka stane 8 K. Celoletno 110 K. Vsem, ki se zanimajo za gledališka vprašanja, ga toplo priporočamo,
Certasaii vestnik.
c Rožmvenška pobožnost v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, V soboto popoldne ob 2. uri naznani zvonenje začetek pobožnosti in porciunkulskih odpustkov. V nedeljo (rožnivenško) se pri-čno sv, maše ob pol 5. — Ob 6. uri govor in farna sv. maša. Ob pol 10. uri govor in slovesna peta sv, maša (Missa seraphica) z orkestrom. Popoldne ob 2, uri govor in litanije Matere Božje, Ob 5. uri govor, rož-nivenška procesija, sv, rožni venec in slovesne pete litanije Matere božje ter zahvalna pesem. Odpustki se zamorejo prejeti do nedelje zvečer in se lahko darujejo v korist dušam v vicah.
c Nova slika. Pretekle dni jc dobila župna cerkev v Dobrniču novo krasno sliko sv. Frančiška Asiškega. Naslikal jo je na platno znani domači umetnik-profesor preč, g. Gašpar Porenta. Delo hvali mojstra, Slika jc originalno moderno delo, a popolnoma na mestu za cerkev, Uprizaija svetnika na alvcrnski gori ob priliki slig-malizačijc. Tako jo je mogel naslikati ic umetnik, ki sc je uglobil docela v dejanje. Ta sloka, koščena postava! Obraz uprl nepremično v serafa oziroma keruba s podobo Križanega »Sina človekovega«. Vsaka najmanjša poteza svetniškega telesa
5>o\ on scbno r.protju 7. kazni. O k
'Jsno: Moj Rog in moje vse.« Po-. po jc uspela mesečna noč v na-"aro ", !;! prihaja od nebeške pri-vir je tudi čisto morlcrn: neobdelan. bronsiran smrekov les, pa lepo v f o-glasiu s sliko. Naj bi prišel strokovnjak, ki bi sliko umetniško ocenil.
c Unijah in pravoslavje. Sarajevska fJii'Sos'avija'- ic nedavno objavila (o-lc: V Beatenbcrgu (Švica) bi se imela sestati konfercnca odposlancev pravoslavne cerkve in onih unijatov, ki hočejo med unijati započeti akcijo, da. se odcepijo od katoliške Cerkve. Na posvet jc imel iti tuzlanski episkop II ari on Radonič, dr. Vojislav Janj i č in Stevan Dimitrijevič, orof. belgraj-skega vseučilišča,« Nc vemo, koliko je isti-ne na tem. Eno pa je treba poudariti: V novi naši državi jc katol. episkopat priporoča! veliko ljubezen, s katero naj se ure-dc naši odnošaji proti pravoslavni duhovščini, prepričan, da se bo doseglo toli za-želieno edinstvo le s tem, če se po eni plati goji ljub .-7.cn, zdruge strani pa sc globoko proučavaio nauki in praksa krščanstva v okrilju ene in druge cerkve. V tem duhu so : c vršil; tudi sestanki s pravoslavnimi svcčcnišlcimi brati.
SC® SR
s Sin proti materi. Pred okrajnim sodiščem se je odigrala ie dni zelo žalostna povest. Tam nekje na Barju ima stara žena Frančiška sina, katerega je obkregala, ker ie prišla na to, da ji je sin, podpihovan od neke druge ženske, kradel razne stvari. Ob tej priliki jc rabila nekaj krepkih besedi. katere jc sin prenesel dotični M. A. Pri razpravi jc sin pričal proti materi, ki jc bila temeljem sinovega pričevanja obsojena na 50 kron globe, oziroma na dva dni zapora.
s Nepremišljena huda obdolžitev, Ivan Gašpcriin jc obdolžil Gospoda Matija Vad-niala, kkor jc to spričala neka priča, da ic prodajal Seljakove gamaše neki ženski v Kranj. Gašperlin je rekel priča, naj to pove gospodu Seljaku. Gospod Matija Vadnjal je povedal, da ga Gašperlin sovraži in da bi bil zaradi tega lahko izgubil službo. Razpravljajoči g. svetnik Potrato jc strankama prigovarjal spravo, nakar ic Gašperlin izjavil, da obžaluje, ker je tako govoril in
da on o tem nič nc ve, da bi
bil gospod Vadnjal jemal usnje in prodajal gamaše v Kranj in da plača stroške. Ker sc jc g. Vadnjal s tem zadovoljil, jc g. svetnik Potrato razglasil oprostilno razsodbo.
s Tatvina medu. Posestnik Ignac Do-lcnc iz Šmarce jc spravil nekega večera okoli 100 kg medu (satovja) pri gostilničarju Francu Orciiek v Moravčah; Pri spravljanju medu so bili navzoči trije fantje, kateri so ludi deloma pomagali. Ko je bilo delo zaključeno, jc Dolcnc zaprl shrambo in vzel kljuko seboj. Fantov sc jc polastila nepremagljiva sladJiosnednost in dva sta šla prcccj poizkušat, čc bi nc bilo mogoče vrat odpreti, kar se jima je tudi posrečilo. Poklicala sta nato šc tri tovariše in vsak jc odnesel nekaj satovja kar v rokah. Odnesli so vsi skuoaj okoli 11 kg medu, vrednega 396 kron. Fantje sc pa niso dolgo veselili medu, ker so jih orožniki drugi dan prijeli in fantje so precej poravnali škodo in vrnili med, ker se ga zvečer niso upali jesti, boječ sc, da bi jih v temi nc zastrupile čebele.
s Ej, ti dsjakj! Bleiveisova cesta je nevarna veseljakom, kar sta čutila i teh nočeh neki mcdicinec in neki tehnik, katera sta bila naznanjena pristojnim oblastem, ker sla v precej vinjenem stanju na ves glas kričala in motila spanje visoki gospodi, katera stanuje v palačah ob tem bodočem ljubljanskem »Ringu«.
s S kolesom povozil je v Mostah France Luštik ob pol 9. uri zvečer 8 letno Marijo Wostner. Neprevidni kolesar je vozil brez luči. ..
s Če je mesar prevesel. Mesar Rudolf Zaje je bil prevesel na Valvasorjevem trgu in ie privabil stražnika, ki ga jc posvaril, kar jc Zajca tako razjarilo, da jc pričel prekiinjti in psovati stražnika s smrkov-cem in da je šc premlad za njega.
s Kolo ukradeno jc bilo pleskarju Francu Šornu. Ukradeno kolo je bilo črno pleskano in jc vredno 2000 kron in jc imelo na zadniem plašču veliko krpo.
s Napad v Tivoliju, Ko jc vozil pred kratkim Kušarjev hlapec Lojze Schwenl-rier cd hotela Tivoli proti mestu, sta pri brezovem gozdiču v bližini bajerja skočila izza dreves dva vojaka h konju, ga prijela za uzdo in zakričala: »Ka.mo tiraš!« Vprašala sta ga, ako ju hoče peljati nazaj proti hotelu Tivoli, nakar je odgovoril, da ju na-
zaj nc pelje, pač pa v mesto, čc bosta plačala, Eden izmed vojakov- mu jc nato zaklicali Majka ti švabska, ja ču ti platiti!«, nakar jc Schivcntner udaril po konju in je zdirjal proti mestu, vojaka sta pa zbežala v gozd.
s Cerkveni rop v zasedenem ozemlju.
Orožniki so aretirali 29. septembra v Bohinjski Bistrici Janka Turidija in Janka. Brkiča iz Zagreba, ker sta imela pri sebi srebrno stojalo od ciborija in ciborij, vsled česar sta osumljena, da sla najbrže v zasedenem ozemlju izvedla cerkveni rop. Aretirana Zagrebčana sta bila izročena državnemu obmejnemu komisarijatu na Jcscni-cah.
s Posledice plesne veselico v Mačah.
V hiši posestnika Toneta Aleša v Mačah pri Prcdvoru je bila plesna veselica. Ob 1. uri ponoči, ko so sc plesalci že naveličali plesa in so bili žc zelo :>židanc« volje, so sc sprli Tone Brolih, Jože Weiseisen, Fran Stražnik, Jože Dovič in Janez Vreček z Jurijem Oreharjcm, Janezom Nagiičem in Janezom Jekovcem. Precej, ko sc jc pričel prepir, jc eden ugasnil luč; iz prepira sc jc razvil prelep. Z nožem in z volovsko žilo jc bil težko poškodovan na glavi in na. hrbtu Janez Naglic. Z nožem ic bil ranjen tudi Tone Brolih. Med pretepom je izgubil Naglič zelen žametast klobuk, vreden 400 kron.
s Hud mož. Dne 26. septembra sta se v Vižmarjih št. 35 sprla v hlevu France France Ločnikar in njegova žena Frančiška. Ločnikar se je tako razhudil, da je z vilami udaril svojo ženo po glavi.
s V Ljubljani prijeti tat. Dne 27. septembra je bil aretiran nevaren tat Jože Šusteršič iz Vižmarjev, ki jc ukrade] meseca avgusta posestniku Leopoldu Habetu v Št. Vidu 2500 kron vredno kolo. Daijc je šusteršič ukradel železničarju Edmundu Golcju i/. Vižmarjev za 100 kron saharina, ztislcršič je tudi osumljen, da ic trgovcu Antonu Eckerju v Ljubljani, pri katerem jc služil, ukradel več stvari.
s Surovost, V nedeljo dne 26. septembra okolu 9. ure zvečer je prišla Ivana Kožuh iz Vevč v Kuharjevo gostilno po svojega sina Frančiška Kožuha, kar je fanta tako razsrdilo, da je hotel svojo mater pre-tepavati. Fanta jc pomirjeval uradnik vevške papirnicc Ivan Prclovšck, toda Kožuh
je pograbil stol in ga vrgel v Prelovška ter ga ranil na nosu. Pozneje je rekel, da je stol nameraval vreči v Prclovškovo mater. Kožuh je nato odšel iz gostilne, toda razsajal jc pred Kuharjevo gostilno in ubil nekaj Šip, Uradnik vevška papirnicc Matko Zupane jc skozi okno posvaril Kožuha, kar je tega tako razkačilo, da je še hujše razsajal in metal v Zupanca pesek grozeč mu; »Bova že jutri poračunala!«
s Tatvina v Jaršah pri Ljubljani. Po« seslnici Mariji Vidmar v Jarših št. 11 je blio ukradeno iz zaprte hiše: 1 suknjič, 1 hlače, 1 telovnik iz temnomodrega pisanega sukna, 1 suknjič, 1 hlače iz črnkaste-ga sukna in 2 beli platneni vreči. Vidmar-jeva jc bila oškodovana za 1500 kron.
s Ukradeno seno. Posestniku Ivanu Štruklju iz Poljan št. 13 pri Št. Vidu nad Ljubljano jc bilo ob Ljubljanici nasproti Črni vasi ukradenega 700 kg posušenega sena.
sOkradena šivilja. Šivilji Filomeni Sever na Brezovici jc bila ukradena 150 K vredna ženska srajca, 1 m bele kontenine v vrednosti 40 kron, 30 kron vredne ženske nogavice in trije žepni robci v vrednosti 30 kron. Tatico so orožniki izsledili.
s Preprečeni gozdni požar v Jelovici. Na takozvani »Planici« v Jelovci so pričela goreti nekega večera drva, pripravljena za kuho oglja, lastnina Josipa Plan-karja v Ljubljani. Ogenj je zapazil France Eržen iz Krope št. 40, kateri je takrat kuhal nekoliko višje oglje, nakar so ogenj pogasili in tako zabranili večjo nesrečo, ker bi se bil lahko gozd vnel. Ogenj je povzročil najbrže neki odpuščeni delavec, ki je ob odpustu iz službe Plankarju grozil: >Vam bo še žal, ker ste me odslovili!«
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 30G m n. m. viš.
Ca s
opaco-
vanja
I-i areni efcor v mm
Termometer T C
PbUirom. diiornnea v O
Nebo, vetrovi
30./9. 23 h
1./10. 7 1i
73S-3
15-9
737-3 ! 15-2
1./10. It h
7348
180
0-6
07
oblačno
megla
0-7
jasno
P»cL»vtn» v mm
Za dvakratno objavo v tednu ae računa Si kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla*, Mestni trg 25. Verbajs A., Lintiartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Gr^bielz Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA
»Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI
Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
rlDorotalo se sledeče domače tvrdke
KNJIGARNE Jugoslov, knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE
D., Kopitar-
je.
. 6.
Knjigoveznica
jeva ulica šl
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
OIup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTIJRNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI
Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7,
Hrjbr.r Roži, Rimska cesta št. 6.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Megdič Pavel, Aleksandrova cesta-
; PARFUMERIJE IN KOSMETJKA j »Uranos«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM
'»Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE
»Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žtiran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uber F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
(7.a dvakratno objavo v tedna M računa 3 kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO
Černe Lud., Wolfova ulica 3, Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN*
Mikoš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED, STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopafi«
Valvazorjev trg št. 7. Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA^
F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17,
prvovrstna moč, izvež-1 Manntaktaraa trgovina na drobno Jn
v	- ____i	: i.	m m , t ^N5 /\
.- iilUiljllISiGfi bo na v V!?eh pisarniških poslih, se išče za veletrgovino z žitom. Une, ki so v tej stroki ze delovale, imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »žito £033« se prosi na upravništvo -Slovenca'-.
Perica — Plača po dogovoru. Hrana
dobra. Naslov sc izve v upravništvu ..Slovenca" pod št. 4031.
nnn!/n novo, 7000 komadov za »JUSUrujllaUf krožno »peč itd. za polovično ceno proda Ing. Lavrenčič, Maviieno podjetje v Ljubljani, Eliza-betna cesta st. C.	4051
rf„nj ri| moiomo kolo z ali brez pri-flUjll u>u klopnega voza. Prednost oni s priklopnim vozom. — Ponudbe na anončno ekspedicijo AL. MAT£1,16,
Ljubljana.
i , „mlm,_ _ i i" ' " ' ~~
HfiSlnl voz le Konj
kolesa, enovprežni, se proda zu ceno 17.200K pri Francu Krašovee, Vrhnika.
Vnrtijs napol krita v dobrem stanju se RUlljU proda. — Ogleda se v Tacnu 5tev. 1», pri Ljubljani.
na debelo
C. 4
1 SI W W S W I «)
priporoča veliko zalogo sukna, hlačevl-uo, barheniov, Sifonov,razne kontonin«, cvilfce, odeje ter preproge domače stb-skeročne industrije, po zmernih conah.
S«
pripor
ceujcnim damam v mestu m na deželi, za delo v mojo stroko spadajoče! — Tudi vzorci boljšega blaga iu baržuna so na razpolago in se lahko ogledajo. Minfca Karo, damska šivilja, Sv. Petra cesta št. 58.
v DoiJrepoliati na Vi o-[E IIUMMIfU !enjr.t:em napi orla j, ure od kolodvora pri cerkvi m šoli, hiša (skoraj neva) z dobro idočo gostilno in trgovino na glavni cesti tor tudi mnogo njiv, travnikov in gozdu. — Natančna pojasnila sa dobijo pri upravništvu ..Slovenca" jiod št. {031
ašSo
z vrtom, v kateri sc nahaja pekovska obrt; blizu industrije in pri glavni ccsti. — Naslov: L. Cahun, TrboVje štev. 201.
dan v VisnjB
t. S. naprej gori na Dolenjskem.
'/:!nn	in najfinejšo marmelado
MiiU illmf nudi po najnižji ceni d. d. Triglav v Smarci pri Kamniku, istotam se kupijo tozadevne Burovine.
ulj 3 osebni (Pucli in Raff) j'5jj in 1 tovorni (35 HP, tri-tonski) popolno rabni, ceno na prodaj. Vprašan iu na MIH. DANIISL, CELOVEC. K UM PFG. 26.	4C28
Išče se 1/115*13? ti kotlu 60 m3 kurilne spreten ullijuli plošSevine. Kje pove upravništvo „Slovcnca" pod štev. 4018
iizorsiepoprflvileljaa^ps
razredno, veščo in za takojšni ali malo kasnoji nastop Tvoinica pukučtva, Sunja (Hrvalslto).	3993
itttii!
S0I3B
išče bančna uradnica za tako.!, — Plača dobro. Ponudbe pod šifro »mesečna eoha« na upravo tega lista.
i/Baipase proda, dobro ohranjen, ml]VSi tv. ,,Petroff-Fiugelu po nizki ceni. Poizve se pri Kos, Emonska c. 10.
PRODA SE noira hiča s hlevom iu popolnoma UUlM 1115U vrtom. Tam se tudi proda novo pohištvo zaradi odhoda dotičnega iz domovine. Cesta v Mestni loa St. 9.
Kovači pozor!
Več 1000 kg železa za vozove se proda na izbiro, tudi na drobno po 1 do 3 K kilo: Čopova ulica 10 na dvorišču (dohod z Resljcvc ccstc).
Tap&inišBa ičliia Franc 3$f
Ljubljana, Itomenskega ul. 12 (Rok. dom)
sprejema vsa v ta stroko spadajoča dela, ter ima vedno v zalogi dlvane, ntomane, modrocc, žlmntce Itd. Sprejema tudi popravila, ki so točno in solidno izvrše po najnižjih cenah.
harmoniji, violine, strune in vse glasbene potrebščine. Velikanska zaloga.
Hifsmz Srezrcifc,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Vsako kupi
količino ]g|jC 10 uradniSka
menza v Ljubljani (Prešernova ulica), istotam se proda točilna mi,r.a z amcrikansklm aparatom
po ugodni ceni.
5 cniJi 80 dobroohrunjenib, po-
5 OiiUit pravljenih in novo ce-mentovanih sodov, od 400 1 — 750 I se radi pomanjkanja prostora p r o d a. Cena za liter 2 kroni. — Josip Kraaic, Novi Udmat 30, pošta Moste.
za strope izdeluje iu prodaja na debela in drobno m- po K 4-80, pri večjib naročilih znaten popust. Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo),
isf p »p l/Pftiar kot namestnik mojstra se IUUJ01 vešč nekaj urezovanja,
voljau pa se je privaditi temeljiteje. Uljudeu iu uglajen nastop. Dober po. znavalec vsakoršnega krojaškega dela in predvsem popolnoma zanesljiv. Naslov pod št. 4025 na upravo Slovenca.
Leno posesivo južno od Poljčan,bltra
velike ceste, z novim gospodarskim poslopjem sc takoj proda. Lep gozd, mali vinograd, veliki sadonosnik. Izvrstni travniki in njive. Naslov: Župnik Gornja Polskava, pošta Pragersko.
PelroleisKB Me as^Hftft
samezne po 20 K vsaka železniška postaja Sever & Komp., Ljubljana. 3972
jfjnnia več vozov, ima za oddati. — IlilUjO, Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljob.
Ijana,
4033
Priporoča sc cen jen itn damam za Izdelovanje
steznikov (modercev) m trebušnih paso?
natančno po životni meri ter za vsa v to stroko spadajoča dela, — Sprejemajo se vsa popravila, kakor tudi stezniki v pranje, zunanja naročilu se točno izvršujejo.
T. KRANJC (prej Gorjanc), Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
„Das groBo Knoippbuch". Po-Pil nudbe na upravništvo lista
4012
pod „KNEIPf".
TU,m provizorični učni moči rabi liud-iJVK ska šola v Zatični.	4019
m
I Uii
kupujemo (cabuj z dvoma vrčema)
mr po SS M, po?amczne vrče po 22 K, franko po-itaja odpošiljatelja. Hrovat & ftomp . JUiuui^aBa (poleir reulke).
Brzojavl: Hskompmo.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko csltomptr.o banko in Srbsko franko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne fransakclfe nafkulantneje.
Denarne ^ioga. - Nakup fa milm: Efektov, deuiz. valul • Eskompt menic, terjatev, faktur, - Akreditivi, - Borza.
Na tuzemskih posestvih »Blelfoorger BerflwerliS - Union« na Koro&kem se razpisuje služba
samastojpego pziri.
ProSnje opremljene z tioktizili (prepisi) o sposobnosti, državljanstvu, o jezikovnem znanju naj se vlože do dne 15. oktobra t. 1. pri državnemu nad-zorni&tvu ln upravlteljstvu v Mežici, železnidka postaja Prevalje, Koroško.
Organlst.
Pri rkt. župni cerkvi v Humi (Srem) ee mora do konca oktobra popolniti mesto orgljavca. Kdor se zanima za to mesto, naj se obrne na župni urad v Rtlml, kjer prejme podrobna navodila. Obenem naj se navede, kako glasbeno golo Je dotičnik dovrSil in kje ie doslej služboval. Znanje brv. in nem. jezika je potrebno.	Cerkveni odbor.
J^a	fiisay *M I\ S. S! 6. %a
v Ljubljani, Marijin Srn> S, Wolfova ulica
Poštni Čekovni račun št. 11.323.
T^KteS Podružnica v Murski Soba«.
Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter Jih obrestne «o
Stavbeno podjetje & d J bmL
Ljubljana, 6osposyetaka cesla	3
se priporoča.	IH-U
sibljana.
In paral slioj 8 P. S. se proda. — Mat. Rozman, mehan. del., Stožlce pri Ljubljani.
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poSine položnic:;.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je Jieposredtio
pod državnim nadzorstvom.
m
hrastove in bukove pnrlteSne des« čice, tr;>t|e za štukaturo, prvovrstno blaj,'o dobavlja takoj v vsaki množini Josip Pub, LJubljana, Gradaska ulica 22. — Telefon iuterurban 513.

vseh vrst, ocl preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobn
pošta in železnrskn postaja Ocmžala nri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Liubiiani prevzema vsa naroČila in moderniziranje tvrdka ?'. ovnčevič 1 Tršan v PreSernavi nVci št, 5, kjer so tudi. vsi vzorci vedno na razpolago.
Šelenbnrgova di. 3
Zalego ^»»-viie-u, o&leK
za gospode in dečke, Snkno za moške obleke. Modri in črni ševiljot za dam-ske kostime vedno v zalogi.
S	ŠIVALNI STROJI I
jg	dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, m
S	blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter po-
■	samezni deli, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
Jj	JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7- JJ
JOS. STOPAR
fflinufaktunia tegovlna
Iijubljafi®, Dunajska cesto S t. 5
se ppiporoSa.
eo'
C-a ra
sss
Bratri Utitzove, Praha
največja tovarna usnja v Cehoslov. republiki, specialitete: Sevro, šcvret, box, usnje za mobilije, antik, itd.
Generalno zastopstvo za SHS kraljevino
H. S1LJA1C, Uubliana.
.WWWL:
Električna razsvetljava!
Popolne napeljave v mestih in pokrajinah.
Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih
tvrdka „SVETIifl"
Cntrala: LJUBLJANA, Mestni trg 25. Potfrnžnica: ZAGREB, Frankopansfta niica 2.
Ponudbe in pojasnila na željo vsaki čas brezplačno na razpolago.
■ ^■■■■■■■■BtsiiaagiBEHnaBaaaaeMftngtaBDi&RaiiaaffaanBaRHaBaa
m »
Mlatilnice za ročni in vratllnipogon, vratila, čistilnike, slamoreznice za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene (kufrerse) kotle za žganjekuho in druge stroje ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu
Fran iti, Milana, Si Martina oosta 2.
Edina zaSoga poljedel. strojev
:: tvornice IDmrath & čSomp. ::
aiiaansiBiiiiiiDiiiiiioioaaiiizBaiGiiEif BiEDtumaiiiietianiii
STISKALNICE
sa grozdi® in
lastnega izdelka si nabavite pri
i
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel |
4

gospoda V. Jarca v Mariboru, Gosposka niica St. 28.
Potrudil se bodem, da postrežem cenjene odjemalce z najboljšim in cenim blagom, Priporočam se
bnb £fe11 ji
immssms.

Na drobno!
Na
los« Fa
Ljubljana, Prešernova ulica 55, nasproti glavne pošte
telefon interurb 548.
Velika zaloga Špecerijskega in koloni-jaluega blaga, likerjev, namiznih in dezertnih vin.
r
i ž S
New York-Biienos~Ayres-P.io di Janeiro Sanios-IVIontevideo.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike z Slovenije edino le pri:
Kolodvorska ulica 26.
Cigaretni papir Cigaretne stročnice Apreturn za usnje Olje za šivalne stroje Kremo za čevlje Ličilo
&
nudi po najnižji ceni
ilEiter, UMm Hesijeva c. 20.
nagrobnih spomenikov
vedno v zalogi, dalje 15 vrst marmorja za po-bistvene oprave, rodbinske i 11 lil grobnice, mavzoleji, umetniški portreti iz marmorja, Illlfl razna cerkvena dela, mlinski lllt/Ila	kamni i. t. d.
wrgiwiiir™iwan aaaa ir
d. d. za promet železnih kovin iu tehničnih proizvodov, ZAGREB, llica 112 in 134,
prevzema livanje
iz bronca v vsaki velikosti in izdelavi, prelivanje potrtih kakor tudi popravila počenih zvonov brez prelivanja. Jamstvo deset let za glas in trajnost. Zahtevajte prospekte, Zahtevajte prospekte.
...................»hlirma Šl
HIOIIL
Telefon 9.	Zvonarska uiica S (S). Brzojavi »Mon.tana«.
!m»orl.	Eksport.
Prodajamo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse indu-
in kupujemo striiske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in na debelo.	kemijsko stroko.
iBC£9S39EnBS!
a*® n

II
rtfsM


a ®
Več kolporterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo.
W W w W W m i m* 3 my w w m -m W
manufakturna trgovina na debeio
nHn Sodna uSka stev,
J&A Mti .m AVA1 S Ma J$A WA Ma
Prve dni meseca oktobra prejmemo veliko množino hanaškega vina is Vršeča, na kar naše cenjene odjemalce uljudno opozarjamo.
oGS
vinska klet v Spodnji Šiški.
h v i/M«


Pll^lli!
Stritarjeva ulica št. 2.
. PodruMse v SpfiHi, «e?ovcw, TreS«, Sarajeva, Gorš^s <e»fM, Mariboru š« £©rJ>\rJJa.h ter ekspozitura v P8«j«.
Delniiks s8avni«a z rezervnim? zakSad? II	®fgtfa«a<a MiSa knlsiE^ 11 KuPMS® ln P""o««aža vse vrste vrednostnih
^ okrog	jj Spmlem« VIOBC^ri*	||	papirjev, valu« in dovolguje
v"
iirisio
>v%b račun prots
nem« c^restovanju.

; išmkmnm®
se po snatno smjaml; cenah
m Arnhtm J}delfu dmmčeno 13 sa* m vivvnv. tnega najboljšega usnja.

' B
.uStrln,
— Maribor
Podi. JurfiiCsva n!.0
Ljubljana
Dunajska Cesta 20
jartnoroča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. Telefon št. 470.
H rsmikCA '.neca
najftiie.iSo francosko za Čiščenje vina I dobavlja rtrogerija A. Kane, LJubljana, Židovska nlica št. 1.
HTcsiiVhr&llvHiai katran, strešno lepenko, lesni cement £&<t£ UimilGj, [katr. smolo), asfalt, izolirne plošče, V/atproot (a la Ceresit), štukaturo, apno, opeko, portland cement in vse druge gradbene potrebščine po možnosti najhitreje dobavlja »Ljubljanska komercljalna družba«, Ljubljana, Blei\veisova ccsta 18. — Telefon 408.
Proti griži
zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
iwr Kuc tii
se dobi edino v gostilni pri „Daltna-tiucu" Sodna ulica št, 4
Pisarna moderno urejene tovarne V. MARSANO ::
Pl
TEHNIČNO podjetje za KA	UVOZ m IZVOZ s
Zastopn. prvovrstnih tovarn. — ekspozitura; Dunaj IV., Viktorgasse i
SrediJfie: Zayrsb, Hikolifieva oliata M>v. K.	/sstonstvo v Beogratiu. HukareStu I« Sefljl
STROJI proti takojšnji dostavi; : Popolne TOVARNIŠKA napravo: I. 2age polnojarmen in krožne žage, § Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-oblični stroji za rezanje nastavkov l sanje olja, škrob in drože, konserve, (Diokeiihobel), oblični stroji za za- =	testenino in pohištvo,
reze (Abriclit-Fiige) in oblični stroji f MOTORJI in LO&OMOBILI:
I	iaSrbeKat0rjii ^tr°Jt
3. Stružni stroji, stroji za okroglo	i f??tor,i na °!JU,m benclu' ^komo-
slruženje (Frftss , skobelniki za ko-	= "» P^rni stroji,
vine (Shaping), stroji za vrtanje in	= fa fllž' m manjše zelez-
brzovrtanje, Škarje, ognjišča za ko-	Š niče, vozovi za prevažanje blaga,
vače, stroji za obdelovanje pločevin.	! vodnjaki, mah vagončki za pesek itd.
snovi, pile, stroji za rezanje vijakov.	I GRADBENI materija!:
ii. Posamezne pile v vseh velikostih,	: Nosači, tračnice, ogibalnice, streSna
različno orodje prvovrstnih tovarn,	j- lepenka itd.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne
zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
sgBasHfl>3BniaBaraBaBBBHBni,BBBBaBaaBBa*BBannnnaaBannBaiiBa b	■
■ Modistovke pozor!	Modistovke pozor! ;
lfsakoorsfnl
n n r> m m m n
i klobuki j
naisoBejše oblike se dobe pri	3
nc Cerarjn, \
tmsurmv, Steb pri Domžalah.
« b S b ■ ■ » si b 3< n t
PFAFF
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, plašče in cevi
priporoča
Igli, Vok
Ljnbljaua, Sodna ulica 7.
DomaČa iordEia.
Solidne cene.
Grir i Mejač
Ljul&lana. Prešernova nlica $1.9.
lla|nooeJ3l kralji. Točna postrežba.
Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike ln snknfa daljo vata za krojače v kosih in na metre.

išiiiil

MtiiiMfiiMf
Gospodarska banka o Ljubljani,
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki sc je vršil dne 9. julija 1920 je sklenil v smislu § 7 pravil na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavnice
z izdajo nadaljnih
od štirih milijonov na osem milijonov kron 10.000 (desetfisoč) delnic po kron 400*—
nominalne vrednosti. Obenem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere sc morajo vsekako polno v gotovini vplačati.
Na podlagi tega pooblastila jc sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisije pod sledečimi pogoji:
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s kron 400'— nominalne vrednosti.
2.	Dosedajni delničarji imajo pravo prevzeli (optirati) na dve delnici prve emisije eno delnico druge emisije,
3.	Kurz za optirane delnice znaša kron 450'—, za ne« optirane kron 520'—. Poleg tega se mora plačati za vsako delnico znesek kroti 30'— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstropje.
5.	Subskripcija se začne 27. septembra 1920 in traja do vstevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v obzir.
7.	Dosedajni delničarji, ki hočejo pri subskripeiji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripeiji si pridržuje popolnoma upravni svet Gospodarske banke.
V Ljubljani, dne 1'4. septembra 1920.
9.	Nove delnice so deležne dividendc od 1. januarja 1921 ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vpla-čanem znesku.
11.	Po dodelitvi delnic sc izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa nc v znesku svote vplačane ob subskripeiji, se vrne 1. novembra 1920 tozadevni znesek oziroma prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3%.
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
Upravni svel Marske banke v Ljubljani.
V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic en glas.

rjtmr -