105
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Iz obravnave o brambovski postavi v državnem zboru imamo iz druge seje še marsikaj povedati. Take čudne misli so pri §• 19, te postave, ko je šlo za to, v kterem jeziku naj se Komandiraj o brambovci, razodevali nemški poslanci, da more človek res obupati, ako sliši in vidi, kako ta stranka povsod le nemščino na oltar stavi in se tako iz nemške stranke prevrača v nemškutarsko. Poštena „Reform" ostro graja tako početje, ktero meri prav na to, da morajo Slovani čedalje bolj biti nezadovoljni in obupati, da jim bo Avstrija kadaj pravična, govor dr. T o m a n o v pa pred vsem drugim močno hvali, da jim je odkritosrčno resnico v oči povedal. Nemci namreč so se zoper stavljali temu, da brambovci vsacega naroda se komandirajo v svoj em jeziku; jezik komandni bode naj vsem nemški, kakor je tudi nemški pri druzih vojakih. Poslanec Skene se je grozil nad tem, da desna stran zmiraj in povsod narodnost svojo naprej tišči in le to hoče, kar je na prid njej; če vi tako delate, bomo tudi mi tako delali in se potezali na združbo zNem-3ijo. (Nemir na desni.) Naposled se pritožuje Skene, da se Nemci ne bojo dali te mrvice pravic, ki jih še imajo (!!), kratiti. — Poslanec Tinti cel6 misli, da tu ne gre za predstvo nemščine, ampak le za red v komandi. (Oho na desni.) — Poslanec S tam m se čudi, da se Nemcem očita, da niso pravični drugim jezikom; mi nismo nepravični, a v neki zadregi smo. Potem našteva glavne jezike evropejske, in razlaga, kteri jeziki imajo podnarečja, kteri ne, — da Slovani imajo 10 in še več narečij, al enega jezika, kterega bi vsi pisali, nimajo. Potem se zamota v češki jezik in pravi, da €ehi imajo en jezik tak, kakor ga narod govori, drugač pa je jezik, ki ga v knjigah pišejo. (Nemški modrijan je pozabil, da tudi nemški književni jezik je drugačen, kakor ga prosta nemška plemena kramljajo!) V kterem teh dveh jezikov — vpraša dalje — bi se tedaj imeli brambovci na Ceskem  komandirati?    Glejte   zadrego!   —   Baron
Prato je tudi svoje misli vmes vrgel in med drugim rekel (čujte kolosalno nevednost!) da na Ogerskem bivajo Srbi, Slovani itd. — (Tedaj Srbi niso Slovani ali pa se Slovanom ne prištevajo Srbi! Dokler poslanci s tako vednostjo etnografično sodijo v državnem zboru o slovanskih zadevah, Bog pomozi!)
Potem poprime tudi dr. Toman besedo in govori tako-le: Že zadnjič sem rekel, da brambovci le tadaj morejo vspešno delavnost razviti, ako so po deželah in narodno osnovani. Brambovci v Avstriji niso nova naprava; na Kranjskem in Stajarskem so v prejšnjih stoletjih bili krepka straža zoper Turka, ki je silil v te dežele. Vsak, kdor med brambovce grč, mora vedeti, da brani svojo domovino, svoj narod, v čegar jeziku se pelje proti sovražniku. Da tedaj komandni jezik sega v narodnost, gotovo je. Kdo se tedaj more upirati temu, da se brambovcem zapoveduje v takem jeziku, kakoršnega razumejo! Ce pa to, kar mi zahtevamo, gospod Skene imenuje prenapetost, potem res ne vem, kako more Avstrija do mini, kako do notranje sprave, kako do prave, prvotne moči priti. — Centralizem je prenapel, je do vrhunca potiral razmere avstrijske. Gospoda, dobro mi je znano, da pri vladi, pri večini državnega zbora prevagujejo nameni take centralizacije, ktera strune tako napenja, da, ako obvelja taka centralizacija, pride Avstrija do propada. Avstrija ne trpi centralizma; če enojnega centralizma niste mogli zvršiti, tudi dvalističnega ne boste tako, da bi se Avstrija po njem okrepčala. Beseda moja izvira mi iz avstrijskega domoljubja, ktero čuti, da taki nameni nimajo druzega cilj in konca nego tega, da se sila dela vsem družim narodom, ki se čutijo, da so narodi. Cas svobode, ki so si ga na svojo zastavo napisali, prišel je. Narodi ne trpijo več, da bi se ž njimi ravnalo kakor z avtomati in marioneti. Narodi čutijo in mislijo, da imajo pravico z enacimi pravicami v Avstriji živeti, kakor imajo dolžnost davke plačevati kakor drugi!
Ce gospod Skene pravi, da take prizadeve niso upravičene in da preganjanje njihovo je podobno babilonskemu turnu, bi menda bolj pravo bilo, ako to priliko zasuknemo narobe. Turn babilonski je podoba centralizacije. Narodi so rekli: dajmo skupaj zidati turn, da bivamo skupaj in se ne ločimo več drug od druzega. In prišli so skupaj, so zidali nekoliko časa; govoreč različne jezike se niso razumeli — pa so se ločili potem. Ali po takem babilonski turn ni podoba centralizacije? (Velika veselost.) Narodi so sak-sebi šli, so govorili vsak svoj jezik — in razvaline turna babilonskega še dandanes molijo v naše čase, v naš državni zbor. (Veselost.)                       (Kon. prih.)
Ogersko. — Volitve za državni zbor ogerski so najvažnejša dogodba, ki jo imamo povedati danes, in to zato, ker to, kar se godi unkraj Litave, ima velik upljiv na „ausgleich" z našimi deželami. Deakova stranka je grozno potrta; imela bo sicer še večino, al — zelć siromaško; nasprotna stranka bo zastopana po obilem številu, in glavarji njeni: Ghyzy in Tisza, kterima so delegacije in skupno ministerstvo hud trn v peti, in pa Madaras, ki noče nobene stojne armade in še 30 procentov ne dovoliti našim 70 procentom, bili so enoglasno voljeni. To so čudna znamenja oger-skemu in našemu ministerstvu! Vladni kandidati so le po strašni sili zm&gli; „Zukunft" dokazuje, da 1) v večih mestih so zmogli le po Nemcih in Judih, ki so za-nje glasovali; zmogli so 2) v županijah Slovakije, kjer je vlada volilce grozno strahovala; zmogli so 3) v tacih krajih, kjer so Magjari pomešani z Srbi, Nemci in Rumuni,   z isto silo, in 4) na Erdeljskem,   kjer so
106
se Rumuni zdržali volitev. Povsod drugod padli so Deakovci, in cel6 v Peštu sta bila le 2 izvoljena, 3 pa iz stranke vladi hudo nasprotne. Koliko bode enih, koliko druzih v zboru, se danes še ne ve, ker izid volitev iz vseh krajev še ni znan.