Gospodarstvo, Pazimo na orodje. Žalostno je gledati, kako jemlie pri marsikaterih posestuikih orod.e koneo. Naivefi železaega orod.a se i.okvari s tem, da rjavi. Rja j6 železo, to je že zaaao vsakemu, zo^er iijO se pa stiri malo, dasi lmamo čisto eaostavno prij.omo6ke. Kai je železaa r;a? Ona je r>rodukt iz železa ia značoega kisika. Zračni kisik vpliva posebao na mok-o železo, se zveže z železom v železai okis. ta obsto.i torej iz železa in -.isika. Vsako r^avenje preprečimo tako, da dotičao površiao aamažemo s kako mast o. Mast napravi med železom in zrakom tanko plast ia dostoi> zra^iiega kisika ie oviran. Pri več.em pobedelskem orodju bi nam pivšla pa mast predraga. Tu vzaraemo gosti apneai belež in ga s pomoc^o co^iča ali kake ounwe namažemo na orod.e. Tu di ta belež nara varu.e železo pred vpl-vom zrafiaega kisika. Marsikate remu | lugu, braai, lo.ati itd. borao s tem podal šali živrea^e za nekaj let * Df to pomeai precejšen prihraaek, 'o menda uml ivo. Vsak posestnik pa tudi ve, kako težavao je spomladi delo z zar avelira orod.em, kako se priemlje zemi;a na to Apneai be'ež rrepreČi to, sam se pa dosti prej obriblje. — Zato prevlečimo v ,eseai vse orod o . kar ie železnih delov, z apaeo;ra be)ežem' Žigosanje sodov. Zgoiil se je sledeSi slucaj: Nek posest!.lk je dal laasko leto pred brat vo ž.gosali (cemeatilr;:»i) svio^ib deset polovajakov. Po aovem letu pa ]e zvodel, da so t', fteravao še niti tri niesece sf-ari žigi aeveljavai, ker se mora odsle; vsa posoda vsled neke vladne odretlbe žigosati z nekino no- vim pecatom. PokMcal je sodaria, kt mu je z obličem zbrjsai atari Sg; iri liajdi zopet aa dve un oddalj&ni m©roizkusni urad s prošnjo za nov^ žig po uovi odredbl. 1'am so mu rekli: ^Cekaj bra|Bo žigov Se ai iz Beograda,* a starimi pa je prepovedano žigosaff.." Poaestnik }t pustil sode in fiakal -— CakaL Crez tri tedne gre zopet vprašat. Uradnik mu reče: .JSfovih žigOv še vedno ni0 ia se tudi ae ve, kedaj bodo prišli!' Dobii pa sem obves^lo iz Ljubljane,, da smem aal izrecao zahtevo sfcranke zopet žigosati s starimi žigl, ki pa postaaojo a>evelfavai v bipu, ko dospejo novi". Ker je 'posestnik sode aujao ra. bii za odpošlJjalev vina» je moral dati sodo zopet žigosati s siarimi žigi ijs ko dospe aovi žig, jjLh bo moral datš zopet prežigosati. Aii je to tpametao gospodarstvofi Ah ai to brezglavo pocetje izzivan|e miroljnbaCh državljaaov. Ali ni to & teatat aa žepe davkoplačevaloev, ako l'omislimo, da je morali ta posestniJit že dvakrat peljati svoj© sode v dv« ur: oddaljeai urad in bo isto pot ša moral narediti v tretjiC, ako bo hoteS imeti pravilao žigosaae sode^ Trikratni stroškij trikratao plačito, Slišali sino tjudi, da j© izSel od» lok, po katerem se mora vsa, iz iaazemstva pribajačoča posoda na, nov« žigosati z ]ugoslovanskim žigom, akc} lioče nazaj črez raejo. Kaj tac&ga še dosodaj ai odredilia nobeaa državat Reoimo n. pr., da nam bo vsled u« godnega stanja Sešjko valute omogočea izvoz aaših via aa Cehoslovaško. S tpravilaim in novim žigom oeboslovaške države zazaamovaui sodi bŁ sss toraj morali po izdaai naredbi pjrij naa še eakrat žigo&ati, sicer M bil izvoz vi aa nemogoS, Kdo naj plača te stroske? Kupec ali prodalalec? Oba se bosta lepo zahvalila *za te n«potrebne izdatke, ker verujeta qba -v pravičaost uradnega žiga, najsibo t-a ali oae države. Ako pa Jugosla* vija ne veruje cehoslovaškemu žigja«, kako naj potem Gehoslovagka verujei naSerau žigu. Z isto pravico bi tu<B Cehoslovaška lahko zabran.Ia uvoz vlaa 7 jugoslovaaskim peCatom, kakoe zabraaiuje naš odlok izvoz sodov » 6ehoslovaškim žigom. To so oeverjefe« go razmere. Namesip, da bi aaša div žava z vsemi močmi pod-pirala in pp^ spoševala izvoz naših vin, ter. s tejE» ludi vplivala aa povzdigo nage pada* jofte valiute, ovira s takimi brezumn&» nu odredbami vsak razmah naš^ viaske trgovine z iaozemstvom,, Ljlntomerske gorioe. Pretočena yi na so se očistila in kažeio 12—14 T^ alkoliola. Kup6ija je postala zopetj ?ivaima :n ceae se giblje]o med 30 im 35 K. Za sortiraaa vina, posebno riZiV Hag, poauiajo kupci 36—40 K. Pokov vica \iaskega pridelka .« v Ijutoiner« skih gor.cah že razprodaaa* Eno najlepšfih viaogradnih p<v sestev v mariborski okoliei je na pro* daj. Brezplačaa pojasnila glede prodaje da.i'6 viaarska in sadjarska špla v Marfboru do 25. t. m. vsaki dam med 12« ra 13. uro, Sadjarstvo. Alf je dobro siditi novo drevo a& prostor, if^er je stalo poprei staro? — Gledfi tega vprašajija na;demo skoraj v vsaki sad arski knjgi drug« nasve«te ali pa sploh nobenih. Jaz ravnan* navadao tako, da posTdim aa pnoslor, kjer je stala poprej iab aaa, hruSko iB narobfi Imel sem vsikdar le -8 vs;>e * lie. Se bol^še pa Je, Ce posadimo tans češ. 1 e a)i slive, ia tam, k.er so bila po rej fteš^il.eva drevesa, pa jablane jili hruške. Ker se tukaj men> tud$ plemfl (pcčkasto in koš66asio), >e pail ns^ eh tem boli golov. Dobro pa ]e, .«5©se drevo ae vsadi ravao aa tisto nva * sto, k,er je stalo poprei staro, temveS med dvema stirima. Jaz sem i oskuSal prvo kot drugo in reči raoram, da.nl bistveae razlike, (udi če se drevo po» sadi ravao aa tisfi prostor, k.er ,|e stalo staro. Nikdar pa ni dobro, med vfilika stara drevesa posajati mlada iB povrhu še slabotaa drevesca. Takgna slaba drevesca so navadno izročen* pogiau. Ako že moramo iz olaiti tak§no prazaoto, vzamimo |ir.av mocno ia  cvrsto drevo od vrsle, ki dela^o viso*»  ka kroae ia mu izredno dobro nagnov  jimo, dL ga tako kolikor mogofie utr« dimo ia mu pospešimo rast. Pravi. s«»  dJerOjec, kateri ne uporabli? «*dovnjft lca kot paSnik, pa posadi take prostore s pritlionim, t. j. aa pritlifcae podlage oepljaoim drev]em. Takšno drevo zafine kmalu roditi, rodi redno in bogato in se kmalu izrodi« V tem 6asu odpove pa navadao tudi cel sadoaos nik in lahko naeakrat obnovimo cel na sad. V novem nasadu imajo vsa drevesoa eaako svetlobe in ne ovirajo eŠen drugega v rasti Tako dobimo enakomerea sadbaosaik. Obrezovanje mladih dreves. Mla da drevesa moramo prvih 4—6 let po sadtvi na vsak načia obrezovati. Ce ilh ne obrezujemo, dobijo dolge, tanke veje, ki niso zmožne nositi teže sadu ali snega in se navadao lomijo. Prikraišamo torej vsaj prva leta glavno pogajnke za eao tret|iiio dolgosti, in dobili bomo iz ajib koaičaste, mocne veje, ki bodo zmožae nositi pezo sadu. Mnoge vrste: Kaaadka, Mašaacelj, Landsberška, C'harliamovsky, Pisani Kardinal in drugi pa kljub vsem obrezovanju ne aapraviio mocaib vejio. ,Take vrste moramo izkl^učiti iz njiv skih travniških in obcestnib nasadov, ker bi nam vsied peze sadu upogaje- ne veje tam delale aepriliko. Zato: opazovati drevje in n,;ega lastnosti in ga po tem uporabljati! Pred vsem pa drevo prva leta obrezovati! Glede pristojbiaei aa vozove «sa tednma" (na vzmeteh) vlada med Ijud stvora Be precejgnja nejasnost. Pristojbiaa ali taksa se plačajo samo od onlii voz, ki se uporabljajo izklgueBO za osebo ali rodbiao lastaika. Ako pa uporablja lastaik svoj nkol8selij" poleg tega tudt za prevažaaje svo.ih potrebšcin, pridelkov ali blaga, n* pr. mloka, manuiakturaega blaga, mu ai treba pladevati nikake takse. Deliegacija miaist|i"Stva za fiaaaoe je po aovfb predpisih in navodilibi izposlovala slie dečo olajšavo: Kdor je takso za vozove že plačal, ceprav bi mu to na goraji razlagi ne btto treba, lahko prosi tekom 90 dni po vplacilu za povraCiio takse. Prošajo je treba vložiti pri ooem oblastvu, kjer je bila taksa, vplacana. Pripomiajamo Še,, da j© Tajaišlvo Knuetske zvoze v Mariboru brzojavno zaprosilo poslaaoe Jugoslovanskega kluba, da posredujejb za podaljšanje roka, ki je predvideni za prija,vo vozil. Odgovor kluba bodemo pravocasno objavai. šo prodajali po 1600—1650 K» srbiiansko po 1540—1600 K. Ceaa tp&enioi v Zagrebu zaaža 1700-1750 K. Rž se je prodajala samo oaa iz Srbije. Za. htevaii so po 1200 K. Za jari ječnieii so poaujaii 1200—1350 K, za jecmen za krmo srbski tp0 1250 K, za jariSefc raen v Zagrebu 1400—1450 K. Popražovaaj-a po ovsu Je bilo kolikor (pliko živaliao. Ponujali so za oves v Sisku do 1200 K. Blago 3e bilo slabejše ka~ kovosti. Zelo živahno je pa bilo povpraševanje po koruzi. V Zagrebu so piačoval) za koruzo do 1350 K. V Banalu so zabtevaii za koruzo 1250 do 1260 K. Ceae za moko so istotako ze-i lo poskočile. Moka nulerica iz Baev« stane po 23 K kg^ moka nularioa z znamko JCula" pa 23.75 K, Coaa za. moko štev. 2 je zaašala 22^—23 K, Stev. 6 pa 20^-21 K. Za otroba so ponujali po 850 K ia sioer v Zagrebu, Za Jtfol pisaai po 1150 K, za bett pa 1260 K. HraelJ. V pretekli dobi je biDo popraševaaje po hmelju precej živahao, loda biaga ai bilo maogo. Pokupilo se je okro^ 60 oeatov hmeUa sredaje kakovosti za ceao po 3000—3500 K za 50 kg. Tudf, aa deželi so j© pokupiio kakih 200 centov hmeija sredaje kako\-osti za ceao po 3000 6ehoslov. K za 50 kg. Ker se v preteklem letu ai ]>ridela]6 tollko hmelja^ da bi bila poIrebu krita, čeprav je bil amelj v občo dobro kakovosti,, Je pricakovatji, da bodo hmeijske oeae v dogledoem ča«m zelo poskočile, Vrediiosfc denarja. Ameriški dolar stane 302 do 304, fraacoski frank staae 26.55 naših kroa. Za 100 aeaiško avstri.skih kroa ]e plačati 5 do 5.50 , za 100 čehoslovaških kroa ]e plaCati 584 do 58/, za 100 aemških mark 150 ia za 100 laških lir 1405 do 1480 jugo slovaaskih kron. V Curihu zaaša sedaj vrednost naSe kroae 1.60 ceatima (1 ceatim = 1 viaar^ Od zadajega porofiila ;e vrodaost naše krone padla za pel tocic. ••* Ohranjen|e meaa. Belgijski posestiiiki obraai^o že prekajeaa meso na oiodeči načia: Prekajeio meso vlo žijo v zdrobljeao živo apao. Na dno zaboja ali kake druge posode se da ena lega apaeaega prahu, aato eaa lega mesa, vmes zopet apneai prah ia tako date; na vrbu pa pride kakib 10 cm v!soka lega apae.iega prahu. Okiis mesa se tukaj na aobeden naftin n8 pokvari, ima pa to predaost, da so zamore liaka posoda shraaiti kjerkoli. Usi pri goveji žlviai ia sviajali. Zivalskc uši odstranimo aajbol'e z 2'X. tpbačaim izvlečkom, to je približno dve žiici lzvlecka na 1 Mer vod-e. Tolmčni ekstrakt ali izvleoek razstopimo v bolj topli ali mlaftai vodi in nainažemo pošteao vs« aapadeae dele. Ak<> je tobačai izvle&ek redek, kar Je sedaj maogokrat sluča), ga moraaio vzcti S—4 žl.oe aa. 1 1. Po pretieku 3 dn: se mora to poaoviti, da ste uaiči ludi *5o iz gnid izvaljei.e uši. Gaidani (o je fajdecam namre6 izvleček ae ^fcoduje. Izvoz konj. Izvoz težkih koaj, starih nad tri leta, Je dovol.ea brez vsake ome itve. Izvozaa cariaa za koa.o do treh !et zaaša 200 diaar.'ev, in za kon:e fcez fri leta pa 400 dinarjev za 1 komad. Belgi.ska in norška pasma ter -*udi med.imurska se prišteva^o — med težke •¦nsme. Harina za izvoz iah kih kcnj eaaša 250 dinarjev, toda izvažati se sme samo tisti množina konj, ki i« že vaapre] do očeaa in znaša ser da} 3000 kcmadov. Od tega števila tr\ pade »a mariborsko cariaarao 331 ko- nadov. Ceoe poljskim pridelikom. V&tad isnežnili mctežev so se v preteklera tedau promet.ie razn>ere zolo poslabšale rn it (»oiiekod promet ce!o popolooma zastal, tar le irae!o za posledice, da Wne ne bodo poprej popustile, dokler bo traiala zima iu bo padala vredaost nefte^a de-arfa. Vsled zastoja prometa Je pomar^kaaje raoke zlasti v t' itfh krajih, k>r že 'tak ai živil, postalo telo dt^utno. Pšeaice se ie le fnalo poi;ujalo na prodaj, Sremsko p^eaico Lesni trg. Vsled doigotrajne ia n«piieakovaao ostie zime ae je osfedofpčilo v«8 mižljnnj« na trgoviuo z drvami. Pomanjkanje premoga pri aas in !tudl drugod, huda zima po vsej Evropi in celo v Italiji ia aa Grškem, kjer v normalnih ŠasTh aiti ne pozaajo zime, kjer je letos pokril sneg zemljo z debe plastjo, sta prisiliia ljudi, da osredo toeijo, vse svoje mišljeai-e aa kurivo, na drva, to pa vsled tega, lqer priman.kuje pri aas ravao tako, kakor aa ltali]aask©m ia Grškem premoga. Seveda imamo pri aas preraogokope, stare in nove, ki bi aas lahko zaliagali s povoljjio maožiao premoga, pa žalibog je deistvo, da premoga ai aiti za žeieznice dovolj, ker si is'^ niso preskrbele p,o lett* večjih zalog, kakor bi raorale, 6e bi gospod> okoli ministrstva saobračaja pomislif., da je pri vatni koazum premoga po zimi vecji ko po leti. Pa ti gospodje, ki pri nas u^raniaio ngospodarsko poJtiko", o6ividno ae dobivajo plač za to, da bi mislili ali pa, da bi se v 4 letih neka) nauCili, temvefi za to, da pi^-ejo v gvojin uradih ncrao kalu". Da se povraemo aa lesai trg, opustimo aadaljao krttiko Tudi, ka mi siijo, da je narod radi aiih aa svetu. Ifejstvo je, da je sedaj aa trgu maaj dr\, kskor bi se jih rabilo, dejstvo je da je poskočila ceaa drvatn vsled velikega povpra&evaaia ia deloma tudi vslfld padca naše valute tekom par mesocev za najmanje 80% in dejstvo, da si revae^ši slo)i ae morejo aabaviti potiebniegai kuiiva. Drugo dejstvo pa je, da vsled visoke ceae drv aarašča dragi ija tudi drugirn življeasfc:ai |)Otrebščiaam ia da so bližamo z natiirni koraki v Avstriji običajaim oenam. 1 udi ostali lesai proiz\odi so dosogli pravl.ičao visoke ceae. za navadae koaičae deske zahtevajo posesta.ki žag, ki so v sročaeia položaju, db. lahko žagajo, 1700 K za kub. lactor in aajdejo se Ijuje, ki take oene plaČMijejo. Za tesaa leg boljše kakovosti se pl:?6uje po 800—850 K za knb. me!»3r naložen na vagoa ia za okrogel les nialo debele^še vrste se plačuje po '500 K. Naravaost bajno ceno pa so dosogli hr.astovi iz.lelki, za koje se plačuja do 6000 K.