J TROLETAREC ] j • > « | je delavski list za jj < > i t mislece čitatelje ; .....................1 H t ; Drugi najstarejši I jugoslpvanski ? i i '» v socialistični list »MMMtMMMMMMOM GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE official organ of jugoslav FEDERATION, s. f. ÍTIV. — NO. 1161 — ' ■ i » «■»'» c- -r --- knurr«! m» imod4-cUm matter Deccmbvr I. 1M7, it tli« po «t office »^ Cluc—o. lU.. u«4»r tlv Ast of C«l»»M oí Marek »«d. 1S7S. CHICAGO, ILL., 12. DECEMBRA (DECEMBER 12,) 1929 Publish W.«kly •« SM W. Mtk St. LITO—VOL. XXIV. MEST STO DESET BOMBNIH NAPADOV TEKOM ENEGA LETA V CHICAGU .« * » - * ZVEZE MED NIŽINSKIMI ORGANIZIRANIMI "POKLICI" IN OBLASTMI ♦ i ♦ Obe stori stranki staftranki korupcije. Socialistična je edina, ki lahko resi ameriška mesta pred poplavo zločinskega veda: jp m je bilo v Chieagu HO bombnih napadov. V slang angleščini imenujejo bombe "pineapples." Poslužujejo se te "bojne metode" poli« tičarji, koruptni linijski voditelji z "demokratsko-republikansko i-deologijo", razne skupine» "biznLs-"■anov," oziroma njihove organizacije v izpodrivanju "novincev." butlegarji, karteli igralnic, borde-lov Itd. Dne 5. dec. je razpočila bomba pred neko veliko stanovanjsko hišo in napravila 50,000 dolarjev škode. Spodaj je porušila par trgovskih lokalov. &ftinaj*t ljudi je bilo toliko ranjenih od ometa in šip, da so morali rabiti zdravniško pomoč; med temi je eden smrtno nevarno pobiV Enemu je izbilo oko, drugi ostane pohabljen na 5 HaiV"'!«^ 0> t'»¡¿m JT ~ * t nogi. Čemu ta eksplozija/ Gotovo proti enemu trgovskemu lokalu, ' cigar lastnik ae morda ni hotel mirno podati izsiljevanju za pri-l «top v "protektivno" organizacijo, ali pa je bil morda na potu konlcnrentu Policija 44 ugiba" to rf«l (Mm s, nevrjetno. «H j, rej-k Jnl|l ur.Ulh, p. n«j jih imajo e.: od 1. ju. p« do o. ^«"»«»Upabuka^ki ,ii U.mokr.tski po- litioarji. Razlike med njimi ni prav nobene, razen v imenu. 8 persekucijaim, dolgimi sodni mi procesi, aretacijami in vpadi oboroženih drhali je bila socialistična stranka v Chieagu med vojno in po vojni uničena toliko, da se se dosedaj nT opomogja za resen boj proti gnilobi, ki širi svoj smrad po vsem civiliziranem svetu. V New Yorku je socalistična stranka krizo že prebolela in njen županski kandidat je dobil pri volitvah 5. novembra 175,000 glasov, z onimi, ki so mu jih ukradli, pa po izjavah poznavalcev okrog 200,000. Dobil jih je v protest pro-^ ti mašini demokratskih tamamii-tov, ki vladajo enako korumpira-no kakor v Chieagu toda so boljše organizirani in je med njimi manj atentatov ter tfbnibnih napadov. Vzlie teaiu je. mislečim prebivalcem aewyorškega mesta jasno, da korupcija ne bo odpravljena, do* kier ne bodo poraženi tamanniti in pridejo v mestno hišo socialisti. Tudi v Clevelandu, Philadelphi-ji in drugih mestih je "odkrivanje" korupcijskih škandalov postalo nekaj običajnega, samopose-bi umevnega. Norman Thomas bivši socialistični kandidat za predsednika Zed. držav in zadnjič socialistični kandidat za newyor-škega župana, pravi, da je proti temu žalostnemu pogrezanju ame rižkih občin v korupcijo edino zdravilo, ako se misleči volilci organizirajo v stranki, ki se ne bo bala programa, namesto da volijo za osebe in se pričkajo radi njih, na program pa pozabljajo. Stran ka programa je socialistična stranka in po izvajanjih Thomasa je o-na sedaj edina, ki nudi ameriške mu ljudstvu izhod iz degenerira-nosti, ki se je razpasla v uradih ameriških okrajev in občin. HOOVENEVA PRIPOROČILA V PRILOG VOJNE Kongresu nalagajo mnovo dela Ko jo konce« novembra v Chieagu in drugih mestih proti vsbodu pritisnil mraa, lo je pognal iivo srebro pod ničlo, je morala v Chieagu priskočiti na pomoč brezposelnim, ki so brei doma, tudi policija. DfvolOa jim je, da so šli v kleti in druge prostore policijskih postaj, kjer »o se polegli po tleh, da prebijejo noč na toplem. Takih reveiev je v Chieagu več tisoč, med tem ko jo število brezposelnih sedaj že nad dve slo tisoč in še vedno narašča. Nič b olji s m v i, v enih cešo slabše, ker je aidurtri> v njih še bolj omejila obrat. *__ Iioo ver jeva poslanica, preči t a-na 3. decembra kongresu, je vsebovala 32 različnih priporočil in dobrih svetov, naukov ter veliko besed. Kongres bo imel s priporočili mnogo dela, še več pa razprav. * Med drugim priporoča predsednik. 1. Pristop Zedinjenih držav v mednarodno sodišče. 2. Znižanje davkov v vsoti sto šestdeset milijonov. 3. Olajšave za združevanje že lezniškili kompanij. ODKRITA BESEDA Insull proti pacifistom in za "pripravljenost" 44 Ljudje, stari sedaj 50 let, bodo lahko dočakali vojno" \ je dejal 8amufeV Insull, multimilijonar in največji utilieni magnat v osrednjem zapadu, v. svojem govoru pred več sto rezervnimi oficirji v Chieagu. Po njegovem mnenju je ¡vojna neizogibna. Seveda jo ne bodo povzročile Zedinjene države, ampak pripravljene morajo biti nanjo. "V svojem dolgem življenju sem se naučil," je dejal Insull, da je edini način za obrambno pripravljenost dežele, ki nima velike 4. Povečanje poštnih subvencij »talne armade, ta, da se njeno moštvo izvežba v državljanski armadi.n Potem je tolkal po paaifi-stih, posebno po tistih, ki prerokujejo, da ne bo več vojen. "Kdo se ne bi pred 20 leti sme- m ono. Sto deset eksplozij v enem letu ? — preračunanih bombnih napa dov — in vrŠe se nemoteno naprej. Policija sicer vselej preiskuje, vse zabeleži in zapiske da na razpolago listom. To je vse. Sedaaji državni pravduik je pred izvolitvijo obljubil, da bo mesto poeiHtil vseh krukov — a je vse tako kakor prej in listi so že večkrat poročali, da so nekateri njegovi pomožni pravniki v vlogah prosekutorja vse preveč na roko obtoženeem. ki •padajo v organizirane skupine velezloeineev. Tolovajstvo v Chieagu se na drobno ne izplača. Takega gotovo vjamejo in ga pošljejo v zapor za več let. Zato je poklic ropanja, igralnic. butleg«x-•tva, prostitucije in izsiljevanja močno organiziran. Poseduje velika sredstva, privatne stražnike in drago plačane odvetnike, kate rili 4 'vplivne zveze* segajo prav v »odne dvorane. Dokler so bili ropanjn izpostav ljeni največ revnejši sloji, «c go apoda ni zanimala za osebno var nost in protekcijo ljudi. Ali od kar so postali roparji toliko drzni, dn udirajo v stanovanja bogatašev, ustavljajo njihove avtomobile in posegajo po gledaliških blagajnah ter sploh po visokih vso tah, so listi postali pozornejši in ae zelo pritožujejo nad policijo sodniki in mestno upravo. V volilnih kampanjah pa agitirajo za isto ali pa enako nesposobne in koranipirane Littdi. Streljanje na čikaškili ulicah postaja skoro tako običajno kakor v Albaniji, Macedoniji In Mehiki. Nihče ni varen ne podnevu ne ponoči pred napadi/ Vsak dan i izvrši v Chieagu kak tiaoe ropov in večjih tatvin — bolibo, da Kttf „kljub obsežnosti nimajo prostora, da bi vse omilili, nego si izberejo 1« '4 zanimive.'' Chieago slovi, da ima sedaj iz-tned vseh večjih ameriških mest Kijbolj umazano upravo. Korupcija gnezdi v vseh mestnih in o ZED. DRŽAVE VČLANJENE V MEDNARODNEM RAZSODIŠČU Ford obljubu je povišan fe J j. 11J26 j? ameriški senat odobril predlog administracije za pristop Zedinjenih držav k mednarodnemu razsodišču, ki ga je neposredno ustanovila liga narodov v precej spremenjeni obliki od prejanjega, ki smo ga poznali pred vojno, toda j»* navedel pet rezervacij, predno bi ta dežela mogla postati članica m od na rod ne ga sodišča. Vzelo je skoro tri leta, da so države nrtdile stat.it sodišča v toliko, da v glavnem r.dovoljava senatni opoziciji oziroma njegovim rezervacijam. Predsednik Iloover je dne 7. dec. naložil svojemu, zastopniku v Ženevi, <'.a naj prtdpiše dokument, s katerim se ta dežela priglaii za pristep. Članica pi postane še It, ako senat pred sednikovo postopanje odobri. Opozieionatei obljubujejo pred sedniku mnogo boja in eni celo zatrjujejo, dn bo |>rotokol zopet odklonjen kakor je bil 1. 1920. Hoover in državni tajnik Stitnsou nagi asa ta. da je za to deželo po trebno, dn pripada mednarodnemu razsodišču in ker so druge dežele pristale v ameriške pogoje glede določb, bi bilo vsako na-daljno odlašanje pristopa, ne sa-mO v škodo Zed. državam nego tudi nevarno svetovnemu miru. Mussolini hoče darove samo v gotovini Fordovi delavci bodo glasom po ročil dobili povišanje plač1 v skupnem znesku *2U,500.00U na Jeto. Številka je visoka in se glasi impresivno, toda Fordovi delavci bi bili zadovoljil i,'ee bi imeli delo po, W(,niki v Rim„ Mpo ;ta" !!!,f.!',rm!",t.0 U* ™ ^ K^rl ročajo Muffcolinijrvlm oboževal " * ** ^ " 1 im „„.ti Italijani v inozemstvu, brez zaslužka in le berejo v listih o povišanju. Najboljše ilustriran ilpvewJü Bit v Ameriki je t t« .»hl I.» ni FMLETMEC da v bodoče il duce ne ho ve( »prejemal darov v blagu, nego edino v gotovini. Desedaj je baje prejel že toliko slik. knjig, kipov in podobnih rečt, da hi t njimi lahko, napolnil cel muzej. Italija pa rabi densr, ne tako ropotijo katere ima nama dovolj, i Sedaj se ho seveda začelo ¡tali jonsko izseljeniiitvo kosati, katera skupna-b* poslala *eaje vsote na "oltar domovine." * 1-1-:--1. TEŽA ZRAČNE POŠTE V OKTOBRU. (Meseca oktobra so ameriški ae roplani prevozili 701,flS5 funtov poštnih pošiljatev ali 45,000 fun lov več knkor septembra. ameriški trgovski mornarici. 5. Ustanovitev trajne federalne komisije za vodne sile. 6. Reorganiziranje federalne radio komisije. 7. Zgraditev novih federalnih ječ. 8. Dovolitev predsedniku, da preosnuje zvezno vlado s kooperacijo in odobrenjem kongresa. 9. Premestitev zadev prohibiei-je iz področja zveznega finančnega departmenta v delokrog juatič-nega departmenta. • 10. Sprejem odredb fca mve-ljavlijeaije prohibicijp v Idktrik-tu Cohimbia (kjer pijejo snha-ški m mokraški kongrešniki, kadarkoli imajo priložnost.) 11. Študiranje problema, kako znižati visoke izdatke, ki jih imamo z armado in mornarico. 12. »Podpiranje podvzetij za zračne poštne zveze z Južno A-meriko. 113. Izpopolnjenje sistema« za uveljavijenjc» prohibieije. In se mnogo drugih priporočil, ki se nanašajo na razna zvezna podvzetja, javna dela, transport, banke itd. Kongres rma torej mnogo dela. ¡Stotisoče brezposelnih delavcev pa bi radi delali, a ni dela. Poslanci se pritožujejo, da ga imajo preveč, in zato jim ni zameriti, če se za problem brezposelnih ne bodo utegnili zanimati, četudi «o skoro vsi člaini kongresa veliki "delavski prijatelji" (oziroma ko bili pred volitvami). MAKSIM LITVINOV, ki j« v SovjaUki Uniji po.lujoci koaUar mm sunanj« c«d«v« namesto bolne*. Čičariaa. Litvinov je ▼ odgover« na Stimsonovo noto dejal, da «matra Sovjetska Unija amerilko Mop#-zorilo" glede ruske intervencije na Kitajskem «a neprijateljski čin. AMERIŠKE ČETE MIRE "UPORNIKE" NA HAITI JU VZLIC KELLOGGOVEMU PAKTU Litvinov ima priliko izdati svarilo Zed. državam llaiti je otoška zamorska republika v južnoameriških vodah južno vzhod no od Kube. Ima par milijonov prebivalcev. Nad to republiko imajo protekcijo Zedinjene države. Dasi je Haiti na papirju svobodna, suverena dežela, ne sme storiti nieenar bres .odobre-nja ameriške vlade. Njeno zgodovino tvori v Ca-nonsburgu, Pa., v dvorani druš. 44tPostojan*ka Jama" SNPJ. *Zbo-Tovanje je otvoril tajnik Konference s. Jacob Ambrozich s pri-meiuim nagovorom in otvoril nominacijo kandidatov z* predsednika. 'Predlagan in soglasno izvoljen John Kvartich iz Sygana. Za zapisnikarja izvoljen Louis Biitz iz Lawrenea. Zapisnik prejšnje konference, ki se je vršila na 'ganu, sprejet kot čitan. Tajnik poroča, da ima v konferenčni blagajni $115.19; vsota je naložena V banki. Prečita poročilo o dohodkih in izdatkih od meseca avgusta. Se vzame na znanje. Nadzorni odbor poroča, da je knjige pregledal in so v redu. John Terchel, organizator konference, poda obširno poročilo glede prešlih novemberskih volitev v njigovem okrožju, o težko-čah v kampanji, o aktivnosti itd. Poročilo sprejete. Poročila zastopnikov. Zastopnik kluba št. 175, Moon Kun, poroča. da se njihov kluba veča in postaja aktivnejši. kor največ mogoče tudi v bodoče, uspehi pa so odvisni od sodelovanja. V naoroč.lu omenjenemu društvu Sklenjeno, da Konferenca pri speva iz svoje blagajne $50 v « --- ' 'Uvnliilarntt '' Prt» t*n 1' imajo člani kluba at. 13 važne urade v odborih njihove okoli-m rrraja, da je v-*em rapo- podporo "Proirtarcu." Prejsnj: odbor, v kat.-icm .i«- JWW Am brpsieh tajnik fionferenee, John Terehel, organizator, in Louis padoM napredovanje organizacij, ker imajo na vodstvu dobre, iz-vežbane moči. L. Kavčič dodaja da klub postane sila V našel- : Britz ter Louis Glažar pregledu bini valr-a knjig, je bU soglasno po- Za klub št. 69, Herminie, pore-i no\no izvoljen. ča Anton Zornjk o izidu novemberskih-volitev, o stanju kluba in agitaciji. I>rušt. št. 69 SNPJ. je pridruženo Izobraževalni akciji. J. Terčel je poročal za klub v Canonsburgu. Podal je sliko situacije tekom kompanje za lokal John Kvartich, predsednik konference. Jacob Ambrozich, tajnik. Louii Brit*, zapisnikar. O TEM IN ONEM Oollinwood, O. — Par naših so-ne volitve in poročal je tudi o (|rnpov je prejelo pisma od enega drugem. \ bivšega člana kluba z vsebiuo, ko- Sledi diskuzija glede volitev in mu spa^a kredit za organiziranje kandidatov ter registriranja vo- kjuba St 49 (jrP 8e namreč zato, lilcev v Washington County, v komu naj ^ (la priznanje, da ima-kateri so se oglasili Zornik, Pe-' mo v Cbllinwoodu. ternel in drugi. Težkoče so, ker Tista pisma nam ne prinašajo naša stranka nima svoje rubrikp napredka, pač paVipi v njih nova razen s peticijami. Terčel poja- \ jezft ¡n novo SOvraštvo proti ti-snuje, da je imela soc. stranka v j ^^ mogli pokazati, da jim tem okrožju pred vojno in nekaj jp s0CiaiiZem v resnici prvo in da let med vojno velike postojanke jc]aj0 zanj iZVen kluba za pojača-ter v 'Penni strankino rubriko na nje 8tranke. Njihov namen ni u-glasovnici, toda ko po pereekuei- mesavati se v osebnosti posamez- No in če bi bil socialist in bi hodil v cerkev t Ali socialzein kje prepoveduje članom, da ne smejo v cerkev t Ali mora apli-kant, ki želi pristopiti v socialistično stranko, kje obljubiti, da ne bo zahajal v cerkev? Odgovor je, "ne!" Zahteva se od njega to, da bo v času svojega včlanjenja v stranko zvest njenemu programu in sodeloval v vseh njenih politič- nih akcijah v boju za delavske pravice. Kdor izmed članov hoče biti vernik, mu to ni zabra-njeno, luieli smo in imamo še duhovnike raznjfh protestantov-škili ver v stranki. Čemu potem boj med duhovni!-tvom in vodjami socializma! Odgovor je lahak. Stranka vodi boj proli kapitalizmu. Večina duhov-ništva posebno katoliškega, pa je na strani mogotcev. Katoliška je na strani vladajočih že dolga stoletja, od kar je papizem postal močna posvetna oblast. To du-hevništvo udriha po vsem, kar je naprednega iu koristnega za delavca in kmeta. Duhovništvo se v sedanjem stanju prav dobro počuti in si prav nič ne želi socialnih sprememb, kakor jili propagi- ra socializem. Zato udrihajo po ujemu, socialisti pa so prisiljeni odbijati udarce. Duhovniki seveda verukom dopovedujejo, da socialisti napadajo cerkev in božje namestnike na zemlji, "kajti kdor mene zaničuje, Boga zaničuje." Vendar pa že tudi verniki spoznavajo, da krščanstvo kakor ga danes zastopajo visoki cerkveni poglavarji, ni krščanstvo zatiranih in ubogih, nego krščanstvo bogatih in vladajočih ra izkoriščanje ljudske raje. Za socialista ni pre. stopek, če gre v cerkev, prestopek zanj pa je, ako se ne ravna po strankinem programu. Očitki, socialist je, pa hodi v cerkev, tu niso na mestu, pač pa bi bili med svobodomisleci in brezverci. Frank Barbič. jah in razkolih ni več dobila po zakonu predpisanega ?xtstotoka glasov, je rubriko izgubila in se mora zatekati k peticijam, to je, k nabiranju podpisov. Pojasnu-je še s. »Kvartich. Sklenjeno, da se pojasnila sprejme -na znanje in postopanje sodrugov odobri. Izobraževalna akcija JSZ. S. Dermota od druš. št. 6 SNPJ. pravi, da se na 8yganu zanima /.a naše akcije tudi tu rojena mla- nikov in se ž njimi prepirati. Kar je trdnih, hočejo dokazati, da so vredni postati člani socialističnega gibanja. To jc, kar se od njih pričakuje. Kredita za ta obstoječi klub ne dobi nobeden. T)a ni bil lansko leto s spretno taktiko obvarovan, M se zrušil in Tone pogrebnik bi lahko pokopal ostanke. Ohranili so ga nekateri sedanj} sodrugi, s sodelovanjem kluba št. 27, od ka dina, in od nje je odvisno, kak- terega so nam prišli na pomoč An- šna bo pot napredka naših orga- ton (}arden, J. Zorko in J. Kre- jiizacij v bodočnosti. S. Kvar- be|jf j^j so preiskali položaj in ga tich dodaja, da ako se bi' za to potem opisali tako kakor je bil. ustanovo povsod zavzeli z enako SPVe, nekaterim to ni bilo povolji, vnemo, bi beležila večje uspehe. H. IHrits poroča, da druš. št. toda potrebno je bilo. Zato, ker imamo še klub, pač ne 245 SNPJ. podpira Izohraževal- ^ |)0mo nikogar poljubovali, kajti no akcijo s prispevkom $1.50 me- noben posameznik nima dobrot ra-sečno, ker veruje v sodelovanje pri ditega. Zavedamo se, da je naša delu, ki ga ta ustanova vrši. Ka- dolžnost boriti se za delavska pra-di gotovih vzrokov druš. svojega v« in za nov ekonomski red, zato včlanjenja ni oglašalo. ' smo v socialistični organizaciji, ne K točki "Izobraževalna akcija" jm, da bi se komu zahvaljevali. Za govore šp zastopnik št. 88 SNIPJ., svoje delo ne zahtevamo kredita. Moon Run, in drugi. Vsi nagla- (V priznanje je aktivnim sodrugom šaio, da bodo ohranili trdnost pri delo in uspehi, drugega ne potre-deln za pokref in ga pojačall. j bujejo in ne iščejo. Toliko za en- S. Terehtl predloži resolucijo krat o tem. v prilog Izobraževalne akcije, v Med Slovenci v Ameriki je mno-kateri je konferenca izrazila svo- po takozvanih brezvercev, svobo-je stališče. Bila je sprejeta kot domislecev in mnogo takih, ki ne predložena. (Priobčena v (Prole- ( hodijo v cerkev in se ne drže te-tarcn z dne 28. novembra v 1160. ga, kar so jih starši učili. Ima-številki in je del tega zapisnika.) mo pH malo resničnih socialistov, Pre »de se na razpravo o agitaciji ki so v klubih, plačujejo redno za Proletarcs in naš tisk v sploš- članarno in so aktivni v delavskem nem, ki se je obširno razvijala, pihanju. Pa vendar se vse te brez-A. Zornik je v daljšem govoru iz- verce in one, ki he hodijo v cer-vaial, da od visi vse od agitacije, kev (nekateri teh so svobodomi. ki pa mora biti energična, če ho- selni le toliko časa, dokler jih ne čemo, da bo uspešna. J zaboli trebuh, potem pa hitro po Na zborovanjn je tudi s. Jo- gospoda, da se pripravijo za dru-seph Snoy, ki v svojem nagovoru gi «vet in da se jih lahko po ka-pravi, da nam prinaša pozdrave j toliško pokoplje) prišteva v ljnd-johnstownskih sodrugov, kjer je nkem pojmovanju v k socialistom, bil na agitaciji za Proletarea, Iz- Večkrat slišim, glej ga, socialUt KAJ JE IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z.? Prosvetno delo, ki ga vrše nasi klubi in drage organizacije, pridružene Izobraževalni akciji J. S. L O delu, ki ga vrši naš pokret na prosvetnem polju, se je dozdaj premalo pisalo. Mnogi so vsled tega nepoučeni posebno o funkcijah Izobraževalne akcije JSZ. Tu podaj amo nekaj pregleda v izčrpku. Nad 90 odstotkov vseh predavanj med naprednim delom našega naroda je bilo aranžiranih pod okri 1 jem naše Zveze, odnosno Izobraževalne akcije JSZ. Pet vodilnih slovenskih pevskih zborov, med njimi tudi tisti, ki ima na polju nase pevske umetnosti prvenstvo, je direktno ali pa neposredno včlanjenih v Izobraževalni akciji JSZ. Razen teh ji pripada večje število manjših zborov. Sedemdeset odstotkov vseh predstav, ki jih prirejajo slovenske napredne organizacije se vprizarja pod okriljem ali pa s sodelovanjem Izobraževalne akcije JSZ., Dvajset knjižnic in čitalnic, med njimi vodilne v Waukeganu, San Franciscu, Chicagu, Sheboyganu, Clevelandu (klub st. 27), Mtlwau-keeju, Kansasu itd., je naravnost a Ii pa potom klubov pridruženih Izobraževalni akciji JSZ. Med članstvo pridruženih dru stev je r&zpečala približno petnajst tisoč izvodov raznih knjig in izdala je štiri knjige v svoji založbi v 12,-000 izvodih. Knjige, ki jih je razde lila med članstvo* jo stanejo $5,000. Zalaga dramske zbore širom d ežele z igrami in po možnosti z vlogami. V kolikor more z danimi sre dstvi ustrezati, pošilja note pevskim zborom, pesmi za deklamacije, ii> služi z nasveti, pripomočki ter načrti za razne programe ob priliki jubilejnih ter drugih slavnosti in splošnih priredb. j Tekom leta 1929 je štela Izobraževalna akcija JSZ. 112 pridru-ženih klubov ter podpornih in kulturnih društev, ki imajo skupaj o-krog 14,000 članov. Najveqje društvo S. N. P. J. je včlanjeno v tej u-stanovi. Sodelujejo z njo podporna društva SNPJ., SSPZ., JSKJ. in JPZS. ter sairo*tojna kulturna društva in klubi. Članarina je malenkostna: 50c do $2.50 na mesec, kolikor pridružena organizacija sama določi. Letni dohodki Izobraževalne akcije na članarini so povprečno $1,100, in s pomočjo te male vsote se izvrši ogromno prosvetnega dela. Izobraževalna akcija JSZ. je največja centralizirana kulturna u-stanova med ameriškimi Jugoslovani. Služi izobrazbi v delavskem duhu. , . • • i Ali pripada Izobraževalni akciji tudi vaše podporno ali kulturno društvo? Ako še ne, storite sklep, da postane njen član tudi vaša organizacija. Dne 30.-31« maja in 1. junija. 1930 se bo vršil osmi redni zbor J. S. Z., na katerem imajo pravico do delegata vse organizacije, ki so včlanjene v Izobraževalni akciji. Na tem zboru bomo sklepali, kako napraviti iz nje še bolj učinkovito ustanovo. V interesu naroda, v interesu naših izseljencev in njihovih otrok ter delavstva v obče je, da zgradimo iz te ustanove čimjačjo kulturno enoto. To bo ena naloga bodočega zbora. Sto dvanajst organizacij, ki jih ima Izobraževalna akcija sedaj, je mnogo, toda bi jih lahko imela veliko več. Mi pravimo "lahko", toda to "lahko" je odvisno od vas. Vplivajte med članstvom društev, pridobite ga, da se izreče zanjo. Izobrazba je predpogoj napredka. Čimvečje so kulturne ustanove, bolj jo pospešujejo. Naprej za Izobraževalno akcijo J. S. Z.! Za odbor Izobraževalne akcije, Charles Pogorelec, tajnik; John Olio in Andrew Miško, odbornika. x Za odbor J. S. Z.: Frank Alesh, Filip Godine, Fred A. Vider, Frank Zaitz, F. S. Tauchsr, Peter Kokotovich. Geo. Maslach, Donald J. Lotrich, Blaž Novak, John Laltch, Angeline Tich, Frank Margole, Mary Udovich. Prank J. Manning dospel v Chicago Frank J. Manning, novi tajnik socialistične stranke čikaškega okraja, je prišel v Chicago, kjer bo nastanjen v glavnem uradu stranke. 'Razen tajniškega delrf za okrajno soc. organizacijo bo upravljal tudi urad direktorja Socialistične mladinske lige. To službo mu je poverila strankina eksekutiva. Manning je postal znan ameriškemu svetu tekom stavke tekstilnih delavcev v New 'Bedfordti. Organiziral je v tem mestu delavsko atrenko, ki je izvolila sodem aldermanov v občimski odbor. Ko je kandidiral v kongre* lia socialističnem tiketu, je dobil 12,000 glasov. Prošlega pol leta je bil socialistični organizator v 1'leve-landu, kjer so ga hoteli na vsak način pridržati, toda stranka smatra, da ga potrebuje za Hoc. mladinsko ligo (YPS1L) še bolj in on se je odzval, to priliko pa je porabila tudi okrajna soe. organizacija v Chicagu ter ga izvolila za svojega tajnika. Storila je pač korak, ki ji bo koristen iu ji je bil tudi potreben. V počast Manningu se vrši v nedeljo 16. dec. ob 6::» zvečer v jOwirtzovi restavraciji, 3145 W. Roosevelt Rd. banket, na katerega so vabljeni tudi naši jugoslovanski sodrugi. Vstopnina je en dolar. Kolekte ne bo, kakor sporočajo prireditelji. Rezervirajte si sedež čimprej s tem, da pokli čete telefonično Chas. Pogorele/ v uradu Proletarea, «li pa pridite osebno po vstopnico. Sodrugi in sodruginje, poka/ mo novemu tajniku, da smo pripravljeni mu stati ob strani pri reorganiziran ju social i stične stranke v drugem največjem a-meriškem mestu. oročila se jih je precej udeležil. Izmed vseh smatra to za najlepšo. Jos. Verščaj, tajnik društva 44Slavija" št. 1, jc dejal, da so waukeganske članice 44 prav fajn napravile." - Njegovo mnenje je, da so imele lepši program kot pa smo ga videli na sličnih jubilejnih slavnostili eikaških društev. Udeležba je bila obilna. Dvorana Slovenskega narodnega doma je bila domalega zasedena, dasi je bilo število zunanjih posetnikov mnogo manjše kot pa na slavnosti 2")-letnice društva 44Sloga" št. 14, ki se je vršila tia Zahvalni dan. Razna bratska društva so poslala zastopnike, in zelo sem se čudil, ker ni bilo med njimi zastopnic sestrskih društev iz Chicaga in Mihvaukeeja. Človek bi pričakoval, da pridejo na tako slavnost s posebno karo, pH niti zastopnic niso imela ... In tak lep program — ne bilo bi jim žal udeležbe! Pozdravni govor je imela Fran-tes Zakovšek, ki je potem zelo spretno vodila program. Orkester je zaigral ameriško himno in nato Marseljezo. Temu so sledili na- govori bratskih društev. Prvi redu je bil Jos. Verščaj, tajnik kaške 4 Sla vije" št. 1. Jože; den izmed treh živečih ustani tcljev SNPJ., ki so še aktivni člj ni. Društvo 410 do in v sredo in petek zvečer od 6:30 do 7:30. Njeni sodrugi in sodruginje ji žele, da kmalu okreva. Letne seje klubov J.8.Z. so važne! ■v Člani in članice, udeležite se jih pol-noštevilno. Izvolite vse potrebne odbore in sodelujte z njimi! Klubi JSZ., ako hočejo kaj šteti, morajo biti organizacija akcije. Aktivnost je glavni pogoj za uspeh. TRUPLA AMERIŠKIH VOJAKOV, KI SO PADU PRED 10. LETI V ARHANGELU. Po ruski (boljaeviaki) revoluciji je ameriška vlada poslala nekaj čet na rusko ozemlje, ki so operirale v arhangelakih pokrajinah. Ta ekspedici^a je bila čiato nepotrebna, brez vsakega u-speha za zaveznike v vojni proti boljievikom. Trupla ameriških vojakov, ki so padli v Arhan gelu. so izvozili v to deželo kmalu po vojni, poelednjih 75 trupel p« ao pripeljali v Zedi-njene države šele koncem novembra. Na sliki vidite nekaj rakev. ki ao bile izloŽene na postaji Union v Chicagu. Vojaki so oddali salve in zvršile so se druge vojaške ceremonije, ki so se ponavljale skozi iz Francije pa do Detroita. Mich., kamor ao večino trupel poalali. Vojaki takratne ameriške ekepedicije v Arhangelu so bih namreč največ iz Michigana. o delavskih razmerah, priredbah in drugem. Bridgeport 0. — V tukajšnjem okrožju s« delavske razmere zelo slabe. Več premogovnikov je prenehalo z obratom, drogi delajo po dan ali dva v tednu. Obljuba 44nizke plače stalno delo'' ne drži. Delavci bodo morali pae še razmišljati in proučavati, čemu omenjena trditev, ki smo jo v u stavke in pred stavko toli* krat culi, ne .soglaša z dejstvi. — jfudi v jeklamah je polovico o-brata ukinjenega, drugo komaj malo giblje. [ Čas je, da začno merodajni farji razmišljati o brezposelnosti i se iiri med delavci, posebno a se bi morali v ta problem poglobiti delavci sami. Treba nam je močne delavske stranke m delavskih časopisov. Ako bi upali, da se v sedanjih razmerah okrepi unija, bi pričakovali nekaj, kar se ne zgodi tafco kmalu. L /Vzlic temu imamo orožje, ki pa ga ne znamo še rabiti. Imamo volilno pravico, ki se je večina delavcev poslnžuje napačno, tako, da mn škoduje. Imamo dobre časopisje In knjige, a jih nočeriio. Imamo dobro, pošteno, resnično delavsko »tranko, ampak pravimo da ni zanič. •Delavstvu manjka izobrazbe.— Slovensko jo lahko dobi v Plrole-tareu, Prosveti in v naših knji |fah. Ne udajajte se obupu in brezbriž »osti. Pridružite se klubom JSE. in s tem k socialistični stranki, ffcomatrajmo vsako stvar, pouči ao se o nji, da bomo sami spoznali, kaj je re« in kaj ne. Naj bo naš cilj t letu 1930:''Razširiti Pro-letarca in Prosveto, da bosta za hajala v vsako slovensko hiio, kar pa nas je Bridgeportu, se o dločimo, da priatopimo vsi v klub it. 11 .ifcz. Udeležujte se klubo-*ih sej, ki se vrše vsako tretjo nedeljo t mesecu v slovenski dvorani na Bojrdsvillu ob 10 dopoldne. i < ■ * | Kakor je razvidno iz poročil, •o postaji nekateri klubi zelo ak-ivni s prireditvami. Gleneoe, Pi-y Fork. le tako naprej in po-ite, za ženske, za otroke do VI leta pa 10*. Prireditelji vabijo vse roja ke tu in v okolici, da pridejo v soboto 28. decembra na to prire djtev. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da bo poaetnike z vsem zadovoljil. Joseph Snoy. - "FILOZOFI IN FILOZOmA NJE S KLADIVOM." Joseph Siikovieh bo predaval v klubu It. 27 JSZ. »vi: —r lu dozdaj in sklepalj, kako ga pospešiti v bodoče." V' Velike udeležbe. Opogumljajo. Doti&ni, ki delajo, smatrajo, velike posete »a -dokaz, da niso bili aktivni zaman j in to jim je vzpodbudo. ♦ ¡Zapomnite si te tri datume: V nedeljo 15. dec. ob 2. popoldne predavanje. V soboto 21. dee. zabava. V nedeljo 22. dee. kon-ft renea dSZ. Louis Zor ko. OD OBLEGA LETA IZ JOHN8-TOWKA, PA Cltveland, 0. —( V nedeljo 15. decembra ob 2. popoldne davaJ v v*khabu ¿t. 27 JSZ. s. Jo-seph Siskovieh o temi "Filozofi in filozofiranje s kladivom." Kaj, bo razlagal pod tem naslovom, mi ni znano, vem pa, kakor vedo tisti, ki so poslusali njegovo prejšnje predavanje pred par tedni, da je on sposoben preda vate 1 j? ki zna poljudno obdelati predmet. Sodrugi in somišljeniki, pridite v klubove prostore v čimveč-jem številu. Vojak, predno postane dober vojak, potrebuje mnogo vežbanja. Delavec, ki je vsled kapitalistične tiredbe prisiljen, da postane bojevnik, in teh delavski razred potrebuje prav tako kakor kapitalistični sistem militarizem, se mora neiti, če hoče biti dober borec. Zaloge zna nja so neizmerne. Odprte so nam, če hočemo do njih. Delavec, ki hoče biti liapešen bojevnik za interese avojega razreda, se mora poučiti o raznih nazorih, o zgodovini delavskega gibanja, o raznih ekonomskih sistemih prošlosti in poznati mora pota, ki vodijo delavsko ljudstvo z seda njih rfiočvirij na trdnejša tla Znanje je v delu, v izkušnjah, li-| teraturi in predavanjih, fllednjn 90 veliko važnejša kot pa si mir yikdr. predstavlja. iV soboto 21. decembra na pred večer konference soe. klubov in družfev I*ob. akcije bo veselica klub« št. 27 v SNI), na Kt. Hair Ave, naslednji d*n, to je v ne deljo 22. dec. pa bo v AND. v prostorih kluba ai. 27 Kpnfereaea JAZ. Delavsko občinstvo je vabljeno. da se udeleži, v» soboto za bave. v nedeljo pa konference. Na Slednji bodo zastopniki klubov in društev razpravljali o našem de Vsi dopisniki iz naše nadebudne okolice trdijo, da smo zelo napredni. in tudi jaz jim pritrjujem. 9aj res napredujemo, počasi sicer a gotovo. Samo zadnjič, ko je bih tc s. Sinovi smo nekoliko hitreje skočili naprej. Napredujemo na razne načine, dani pfesitolicno! Tisti dm giro-«iti. ki so ohranili čednost -boga-boječnosti, so tako napredovali/da imajo pridno slovensko faro z božjim hramom na 4'Main Streetu" v Johnstounu. Ne zamerimo jim ta-ko hudo, ker vemo, da se jim bi življenje brez eeremmnj in brez | Muasolinijevih-papežeHb paktov zdelo predolgočasno, pusto in brezpomembno. Tudi jim ni zameriti, Če hrepene po posmrtnih | ugodnostih, katere jim obljubljajo | dušebrižniki. Eni izmed nas, ki imamo nazo-, re nevernega Tomaža, tudi ne držimo križem rok, to ae pravi» ne zmerom. Vsak po avoJi moči delujemo malo, da bi delavci imeli I kedaj aveti raj kar tu na tej naši zvezdi! Od raznih aatronomov in I drugih učenih ljudi smo poučeni, I da je nad zvezde nemogoče priti | Živi atvari, in da tudi duhovi ne bi imeli tam kaj početi, zato tpdi ne zapravljamo dragocenega Časa z milimi priprošnjami Bogu, da naj nam preskrbi tisti prostor, kjer je" večno veselje, namesto fn-pa pa rajše čitamo dobre časopise in knjige, kjer smo tudi izvedeli dognanja o zvezdah, sestavi ve-soljstva in take reči, s katerimi se bavi znanost. No, pa to še ni vse. Razen dveh strank imamo tudi take previdne rojake, ki pravijo, da so .nevtralfti. Pa ne mislite, da niso napredni. Jaz pravim, da so! Za dolge zi&i-ske večere so si preskrbeli dobrega razvedrila (prav kot farani in socialisti). Pri tem ne mislim na čitalnico — Čitanje je itak predolgočasno, ker dolge večere še bolj podaljša.» Razvedrilo, katerega-i-mam v mislih, kako učinkuje, da napravi celo iz molčečih mož govornike. In kadar posebno vpliva, razvedri nekatere tako zelo, da se zabavajo z tidrihanjera 'po fa-ranih. še bolj pa po socialistih. Podpirajo sicer ne prvih ne drugih, ker se jim zdi neumno; pravijo, da zadostuje če se nekateri brigajo in bojujejo bodisi za nebesa ali pa za proletarske pravice. Če bo kje kaj uspeha, menijo, da se še vedno lahko pridružijo. Lots of time! Res, "zlata srednja pot" — toda delavcem selo škoduje. 0 zanimivostih v tem okrožju ne bom pripovedovala — io prepuščam Kronikarju. on se bolj razume na ta kšeft. Meni je predvsem dana naloga, da pozovem trse naše ¿^drUgf in sodružice, da se gotovo udeleže seje klnba St. 5 v nedeljo i5. deecm-bra. Te bo letna seja in važna za vse. Pridite, da borne vsi skupaj Razveselite svoje» it prijatelje! Za kežišaa šarila fm dajte knjige. Priporočamo vam sledeče, ki go kras knjižnici, imajo lepo vezbo in so dobra literarna dela: Janez Trdina. Zbrani spisi, 5 zvezkov, vsaki $2, četa skupina $9.00. H. Arcibašev, "Sanm," $1.50. Album književnikov, $5.00. "Beg is teme" (ruski pisatelji). $1.25. Ivan Cankar. "Pbftobe iz sanj," 75e; "Moje življenje," 85c. Izidor Cankar. "Obiski," $1.25. Ivan Cankar, Izbrani spisi, posamezni zvezki po $2, vseh sedem $13.00. Zgodovina slovenskega naroda, $4.00. Aškerčeve pesmi: Akropolid in Piramide. $1.25; Jadranski biseri. $1.25; Junaki. $1.25; Mučeniki. $1.25; Primož Trubar, 65c; Balade in romance, 50c; Atila v Emoni, 50; skupaj $6.65. Ako naročite vse te skupaj, jih dobite za $5.00. Finigar, "Iz modernega sveta," $1.50. ANGLEŠKE KNJIGE: Boston (dve knjigi) Upton Sinclair......$3.50 Ancient Lowly (C. Osborne Ward).......$5.00 Ancient Society (Lewis H. Morgan)......$1.50 Oil (Upton Sinclair) ..................$2.50 Republic of Plato.....................$2.00 Walls and Bars (Debs) .................$1.50 Debs. His Authorized Life and Letters.....$1.00 Yerney's Justice (Cankar-Adamic).........50 King Coal (Upton Sinclair)............. .$1.50 The Cry for Justice (Upton Sinclair)......$2.00 • Jimmie Higgins (Upton Sinclair).........$2.00 The Jungle (Upton Sinclair)............$2.00 J — Izvolili odbor za prihodnje leto: J Izberimo gu /a prihodnje leto res vsi skupaj, da se potem ne bo tre-ba nikomur potoževati, če ne bo odbor po njegovi volji. Posebno apeliram na naše so-uružice, da »e gotovo odzovejo iu privedejo s seboj še druge napredne slovenske žene ter dekleta. O-trešite se misli, da smo ženske le za v kuhinjo, ženske bi lahko mnogo storile na polju delgvrfkega napredka, fe bi hotele!! Kdo vzdržuje cerkve! (Kdo je njih glavni temelj f Zenstvo vesoljnega svetu' Ženske so tiste, ki prirejajo bazarje, večerje, ¡szre itd., v prid cerkvam. Milijone delavskih Žen in deklet podpira cerkve in s tem sistem po-neumnjevanja in izkoriščanja, kajti cerkve kot celote ho dekle obstoječe ekonomske uredbe. Kakšen ogromen uspeh bi imeli delavski boritelji, če bi se jim pridružile te ženske, delavke, ki sedaj podpirajo tiste cerkve, ki so se držale in se se drže načela, da so ženske manj vredno bitje. Delavke sotrpinke, pokažite, da vam je^pri srcu dobrobit delavstva, da tudi ve niste zadovoljne z jarmom, v katerega nas čezdalje hujše vprega kapitalizem. Postanite članice kluba JSZ. na Franklinu-Conemaughu. Ako bomo aktivne v svoji Stranki,'bomo obrnile nase pozornost /lrugega ženstva ter tako pripomogle do večje delavske zavednosH-. • Zavedni rojaki in rojakinje v johnstownskem okrožju, na svidenje 15. decembra na seji kluba št. 5 JSZ. v lastni dvorani na Franklinu. Za klub št. 5 JSZ , Anna P. Krasna, zapisnikariea. ^ V ¡mehu pevskega zbora "Hvo-; boda" se zahvaljujem "Zarji" zu! gostoljuben sprejem in postrežbo. I Z avtobusom smo imeli dobro! vožnjo, dosti zabave, humorja iti smeha. Posebno tia povratku smo bili dobro razpoloženi. "Zarji" želim dober napredek in pa, da nas bi a<» večkiat razve-] selila z opernimi predstavami. Rudolph Potochnik, predsednik "Svobode." 1 Čemu napredna društva vaše naselbine ne oglašajo svojih priredb tudi v "Proletarcu"? • * • ■•• • • • . • . . . . . . . .... t ••» - • • • • . . . . . .-. . . . . . . . . . . Prl.toj.it«. k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite »i dnevnik "P R O S V E T A" Stane za celo leto $6.00, pol leta $3.00. m _ Ustanavljajte nov» društva. " Deset članov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tejništvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. »♦>MtMM#M M ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S. Shcridan Rd., No. Chicago, 111. Tel. 5521 Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh iz na&e pekarne. "NEW LEADER" j angleški socialistični tednik i Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. ] Najboljše ure je van angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. | Naročite si ga tudi vi. Naročni- j no zanj sprejema "Proletarec". i>tnMi»MMMMt»»t»MM»imHm»»lt»»»»»IHUtMtMM»Mi POSILJITE DENAR POTOM BRZOJAVA1 , M1LLARD STATE BANK 3643-3645 W 26th St., at Millard Avcnne, Chicago, 111. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroškov sa hraojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih I nakazilih. Poslana vsoU bo isplačana na poštnem uradu v 3. do 5. dneh, in to brez odbitka. Mi smo potrošiti mnogo časa In denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v va*» korist. Poslužite se ga. in nikoli več ne boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavne cene so običajno niije od poštnih cen tw>dlsi katerekoli druge banke. Za pošiljanje vetjih vsot vprašajte za naše posebne cene. URADNE IJREi V, pondeljek in četrtek od 9. t jutra j do 8. svečert v torek, sredo in petek od 9. «jutra j do 5. popoldne: Z v soboto od 9. ajutraj do 3. popoldne. »»♦»♦»♦t»MM»»M»M iSMMMMMMtMMMMMMMMMMMMM + MMMMMMMMM r.st '»il i JI fl 1 , «kii . PROLETAREC Lilt sa interese delavskega ljudstva. Ishaja viak četrtek. lad* j« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 11!. Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zveae. NAROČNINA sa Zedinjene države in Kanado, ta celo leto $3.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. P ROLBTARE 0 Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906 Editor.......... Business Manager ,.... Frank Zaitz Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. AddresSt hKOLETARE C 3639 W. 26th St., Chicago. 111. Telephone Rockwell 2664. DIMITRU TICOVlC Dne 24. novembra se je vršila v Beogradu velika svečanost v spomin petnajstletnice smrti velikega srbskega socialista Dimitrija Tucoviča. A. T. je ob tej priliki objavil v "Delavski Politiki" sledeči članek, kateremu se mi pridružujemo: Kakor častimo slovenski delavci spomin svo jega Ivana Cankarja, tako časti srbsko delavstvo spomin svoiih prvoboriteljev za ideje delavskega gibanja. Svetozarja Markoviča in Dimitrija Tucoviča. Tragika našega gibanja je. da umirajo naši predhodniki večinoma mladi: Markovič je preminul v 29. letu življenja, Tucovič pa v 32. letu. Ali Markoviča je izgubilo srbsko delavstvo že leta 1875 in ie njegov neposredni vpliv že izven naše generacije in spomin nanj je za nas samo še zgodovina in neki tiha in hvaležna po-božnost. Medtem pa je spomin na Tucoviča v nas samih še šiv, pri njegovem iinenu še mnogim zakrvave srca. njegovo izgubo še bridko občutimo. vrzel, ki jo je zapustil, se ie ni izpopolnila. Bil je takorekoč planet, okrog katerega se je zadnja leta pred vojno gibalo vse srbsko delav sko gibanje. 2e kot gimnazijec se je navdušil za socijalistične ideje, katerim je ostal do konca zvest. Ko je dokončal srednjo šolo, se je popolnoma posvetil srbski socijalistični stranki kot njen tajnik in vršil vsestransko težko in veliko delo: bil* je ob enem agitator, urednik, pisatelj, predavatelj in vzgoievatelj. Ustanovil je soci-jalistično znanstveno revijo "Borba", prevajal je inozemska socijalistična dela v srbščino in tudi sam je poleg raznih brošur spisal dve važni knjigi: *'Socijalistični agitator" in "Albansko vprašanje". V skupščino še ni prodrl, ker je bil pri zadnjih, predvojnih volitvah še premlad za kandidata, vendar so ga za prihodnje volitve, ki pa se radi izbruha vojne že niso več vršile, tri okrožja postavila za svojega kandidata. Mednarodni slove* si je pridobil na socijalistični balkanski konferenci v Beogradu leta 1910. Bivša srbska socijalistična stranka uživa redek mednaroden ugled kot najodločnejša zastopnica miru, ki je v kritičnih dneh, julija 1914. leta. v skupščini odločno nastopila proti vojni. Zal je ni mogla preprečiti. In tako se je tudi mladi Tucovič. dasiravno odkrit pacifist, moral pokoriti povelju in prijeti za puško, kakor že leta 1912 in 1913 v vojni proti Turkom in Bolgarom. Kos nesmiselne avstrijske granate je 7. novembra leta 1914, na postojanki Vrapčje brdo pri Lazarev-cu pretrgal nit njegovega mladega življenja Slava njegovemu spominu I Slovenski proletarijat se ob petnajstletnici njegove smrti pridružuje srbskemu delavstvu, da počasti njegov spomin. Zedinjene države mire Rusijo in Kitajsko Ameriški državni tajnik Stimson je poslal pro-šli teden s posredovanjem francoskega poslanika v Moskvi sovjetski vladi noto, v kateri jo je opo- x zoril. da je podpisala Kelloggov mirovni pakt in se od nje pričakuje, da preneha z oboroženimi soviažnostmi ob rusko-kitajski meji. Enako opozoritev je Stimson poslal v imcr.u /edinienib držav kitajski vladi. Maksim Litvinov, poslujoči sovjetski komisar za zunanje zadeve, je odgovoril, da ameriška vlada nima pravice opozarjati sovjetske Rusije na dotični podpis, še manj pa se umešavati v notranje zadeve sovjetske Unije. Rusija na Kitajskem ne išče vojne, nego pošteno rešitev spora, radi vzhodno-kitajske železnice, ki ga je po sovjetskem zatrdilu povzročila izključno Kitajska Litvinov nadalje opozarja na dejstvo, da je Stimson poslal svojo noto v času. ko sta se ruska vlada in pa vlada Mandžurije že sporazumeli in sta z oboroženimi spopadi prestali. Satiriki vprašujejo, kje je Stimson bil preje, v Franciji pa smatraj6 Stimsonovo noto za zelo. nerodno potezo. Medtem bosta Rusija in Kitajska obnovile pogodbo ih spor bo za nekaj časa rešen. Iz tega incidenta pa je svet izprevidel, da je Kelloggov pakt le krpa papirja. Katerakoli država, ki ga je podpisala, lahko poljubno začne z vojno, ¡n Kelloggov pakt ostale ne obvezuje, da morajo iti na pomoč napadeni, ali kaznovati kršilko podpisa. Pojasnujejo. da vse kar je Stimson p svojo noto hotel, je mobilizacija svetovnega javnega mnenja proti obema kršilkoma Kelloggovega mirovnega pakta. Pravi, da je to dosegel. Seveda je v zmoti, in to vedo v \V'a»h-ingtonu prav tako dobro kakor v Moskvi in na Kitajskem. Sovražnosti med Kitajci in sovjet akimi četami pač niso ponehale radi ameriške note. nego zato, ker Sovjetska Unija ne išče vojne. Kitajci so pa preslabo organizirani zanjo. FAŠISTIČNO "JUG0SL0-VANSTV0" V AMERIKI Mussolini zahteva od Italijanov v inozemstvu, da naj ostanejo ne le Italijani nego tudi lojalni podaniki kralja in režima v Rimu. Italijanski fašizem nasprotuje amerikanizaciji ameriških Italijanov. Tujega državljanstva za svoje izseljence ne priznava. Ameriška vlada neuradno večkrat namigne tja dol. da bo moral Mussolini svojo taktiko spremeniti — ie bolj pa jo obsojajo liberalni elementi, ki zahtevajo, da senat preišče fašistično penetracijo med Italijani v deželi kipa Svobode. Vsaka država želi. da ji njeni izseljenci ostanejo naklonjeni. Bilo pa bi jim v škodo, če se bi od njih poleg tega ie zahtevalo, da naj osta nejo v prvi vrsti podaniki države, v kateri zanje ni bilo kruha. Pravilna taktika je. da se izseljenci ene ali sorodnih narodnosti v deželah kamor so se priselili med seboj organizirajo, da goje kulturno delo v materinem jeziku in si bratsko pomagajo, ali v njihovem življenskem interesu je tudi, da se zanimajo za deželo v kateri žive, in da postanejo njeni državljani, če se ne mislijo več povrniti. Po podatkih, ki jih imamo iz mnogih našel« bin in smo jih dobili v teku mnogh let, lahko brez vsakega pretiravanja trdimo, da ima najmanj osemdeset odstotkov ameriških Slovencev državljanske pravice te* dežele. List. ki trdi nasprotno. piie neresnico. In list, ki propagira jugo-slovanstvo v smislu starokrajskega režima, ne more biti in ni prijatelj življenskih interesov izseljencev. Če priredi jugoslovansko slavje kak konzul—to ie ni gojitev jugoslovanske vzajem nosii, pač pa propaganda, da se izseljence ohrani državi, iz katere so se izselili, in se jih odtuji oni, v katero so se priselili. Slovenci v Ameriki verujejo v solidarnost z jugoslovanskimi narodi in z vsemi drugimi, kar so pokazali v neštetih stavkah, v neštetih priredbah, katerih stroške pa ni plačala nobena država pač pa oni sami. Jugoslovansko delavstvo je imelo in še ima organizacije, ki se nazivajo JUGOSLOVANSKE. in to ne šele od meseca septembra to leto, ko je bila kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev prekrščena uradno v Jugoslavijo. nego že v letih, ko današnji režimski plačani in neplačani lakaji ter "narodnjakarji" Še niso nič vedeli o jugoslovanstvu, nego so služili enako lakaisko Dunaju ali komur že, edino ljudskim interesom ne. Mar je to jugoslovan-stvo, če se v kakem hotelu zbere nekaj sto oseb in se navdušuje za kralja, dasi ne živi pod njegovo vlado? Mar naj bomo Jugoslovani zato. ker je kraljev dekret odločil, da se od septembra to leto lahko tako imenujemo? In če naši ni na konzulovih slavjih, mar naj to pomeni, da propagiramo "izoliranje" našega delavstva? Mi nismo bili nikoli pristaši lakajstva in ne bomo v bodoče, neglede kakšno pridigo nam naslovi kak urednik lista, ki misli, da je hlapčeva-nje in kameleonstvo najlepša pot k novcem in slovesu. GOZDOVI ZA BOŽIČNA DREVESCA Na tisoče kar mladih iglastih drevesc vsako leto se izvozi meseca decembra v ameriška mesta. kjer jih pokupijo za božična drevesca. Avstrijska socialna demokracija in pučistovski reakcionarji Govori na strankinem dnevu demokracije. social (Izvirno) Dunaj, začetkom novembra Avstrijskim meščanskim elementom nikakor ne morejo uspeti načrti tako hitro kakor bi sami želeli. Z zahtevo po spremenitvi ustave je postal notranje politični položaj Avstrije zaostren. Mesece ie se vrši ljuta borba o tem vprašanju. Meščanske reakcionarne stranke imajo svojo o-boroženo organizacijo "Heimwehrov-ce", s pomočjo katerih hočejo doseči svoje zahteve Če treba s silo. Socialni demokratje imajo spet svojo vojaško organizirano obrambno or- mi. {¿ta buržoazija se zdaj čudi. da se začenja stvar obračati nroti njej. pa išče in tuhta, kje bi našla izhod: kako bi sicer lahko uporabili fašiste proti socialistom, ne da bi s tem u-bili tudi kapitalizem v Avstriji, gospodje ne vedo sa izhod, potem —* mislim — je izhod samo eden: nove volitve. So pa ljudje, ki ne marajo ničesar slišati o novih volitvah, in ki nam dan za dnem pretijo: če ne po-jde v parlamentu, bo prišel Heim-wehr, z njim in z vojsko uprizorimo potem državni udar. K tem pretnjam naj rečem samo to-le: če pretijo gospodje meščani, se prav nič ne bojimo. I Če vlada, sama razbije pravni temelj v državi, potem ni več nobenega pravnega temelja, kedar pa v državi ni nobenega pravnega te- izhod. Zato zahtevamo razorožitev. Pred vsako ustavno reformo stoji dodatke amebiftke ČET« poslane na haiti. (Nadsl jo vanje s 1. strani.) red in mir, »o si to nalogo vzel* Zedinjene drŽave. Ameriške čete so bile pred par leti poslane v Nikaragvo, pred le 'ti v Mehiko, na Kubo, v Panamo 'itd., čemur bi v Rusiji čute» Inhko rekli "ameriško umesavanje v notranje zadeve tuje dežele." Tudi tukaj smo to definirsli na tak na- Hll Za ameriško vlad« neprijeten slučaj je hotel, da ravno, ko j« StiiriHort oddal svojo svarilno noto sovjetski liniji, so ameriški povelj, niki na Haitiju brzojavili za dodatne ameriške čete, ker so se domačini enega kraja uprli in je bilo treba ameriški posadki nagle dodatne pomoči. Ameriška vlada je opozori]« Rusijo in Kitajsko, ,da sta se * Kelloggovim paktpm zavezali, da se ne bosta posluževali vojne si-le v reševajiju medsebojnih sporov. ali medtem se je morala tudi taj dežela poslužiti sile, da udafti odlior neoboroženih domačinov. Seseda, v VVgshingtonn pravijo, ds to kar se je dogodilo na Haitiju, ni vojna, nego upor, in ameriške okupacijske čete imajo na- jasna zahteva; nobene privatne sile (logo, da ga zaduše. Mir mora bi-ali nasilja. Če nam odklonijo to, nam fjt o-brambo pred fašiati Heimwehrovci. Njen vodja dr. Jutins DeuUch je izjavljal, da je Schutzbund. obrambna organizacija, ki je v gotovi razvojni stopnji potrebna za proletarijat. Dokler bo ta potreba obstojala, bo socialna demokracija neumorno kre- | ČLANSTVU KLUBA ÔT 1 J S.Z. V CHIC AQU Domača sabava po >eji. Chicago, HI. — V petek 21. decembra bo letna fceja kluba št. 1. Lepo bi bilo, če se je bi udeležilo v«eh «to članov in članic. Na dnevnem redu bodo med drugim volitve odbora: tajnika- pila vrste Schutzbunda. Zadnje tedne je Schutzbund silno narastel. to pa ... . p» edvsen» radi gonje Heimwehrovcev. blagajnika, organizatorja, zapiski je tudi stopnjevala odločnost in nikarja, treh članov nadzornega smelost delavskih bojevnikov. odbora, knjižničarja, treh članov Zaključno besedo je imel predsed- odbora pevskega zbora "Sava," ganizacijo "Schutzbund". Meščanske . . .. stranke zahtevajo, da se Schutzbund »»tem se nahaja država sredi razoroži, da bi ostale samo njihove revolucije. Vsak delavec bo razu-bojne organizacije, ki bi potem za ;?1*1' d» izgubljeni za desetletja vladale nad avstrijskim delavstvom. I fe.s* Potimo zdaj — posiliti. Posi- Zshtevajo predvsem, da se v sprem-njeni ustavi zasigura predsedniku republike oz; predsedniku vlade neomejeno moč, to se nravi. da bi se okli-cal za diktatorja. Gre torej za spremembo svobodne demokratične republike v državo, ki bi ji komandiral diktator. . , Tega se prs¥;tiobro zavedajo socialisti. Ta namera nacionalistov je postala slasti še> očitna z nastopom dunajskega policijskega ravnatelja Uiti pa se ne damo. Zbudilo bi nam le voljo do zmage, pa naj nas stane, kolikor hoče/' Rennerjev referat. — Renner, prvi avstrijski kancler, znan zadružni delavec v avstrijskem delavskem zadružništvu. eden glavnih voditeljev socialne demokracije v Avstriji, je govoril: Ni nemogoče, da skušajo s desnice s hladnim državnim udarom. A to ne bo prav nič presenetilo socialno demokracijo, ki ne bo niti po- hod k napol vojaški vladi. Za nadaljnji razvoj notranje tičnega položaja v Nemški Avstriji "je odločilne važnosti stališče socialnih demokratov, ki tvorijo kleno, strnjeno, enotno opozicijo. H"eirawehrovH nik, župan dunajskega mesta Seitz, ki je dejal: "Zahvaljujemo se našim prijateljem iz vseh držav sa njihove pozdrave in izjave svoje dejanske podpore in obljubljamo, da se bomo izkazali za vredne sodruge, Mi sami bomo obračunali s heimwehrovskim strašilom in delavskemu razredu Avstrije bo uspelo, pomiriM norce in pokazali meščanom, da bomo v mirnem razvoju v oblikah demokracije vodili Avstrijo naprej 4n navsgor." < Med resolucijami so sprejeli tudi resolucijo k vprašanju «stavne reforme. Strankin zbor odklanja vsako o« mejitev volilnih pravic, odklanja re-akcijonarno zahtevo, dati predsedniku republike pravico, iadajati samo- kot predsednika vlade. To je že pte*"\kala na signal za odpor. Tistega »tojno zakone in ukaze ter razglasiti kiwi nannl tfAiailri vlad i t »_T 1 . ___._____a.______L. ' . . . ,. . .. . . , ko bo ustava poteptana, ns bo in njihovi zakulisni voditelji vedno TUDI TO JE MOGOČE "Meni se dopade tak list. ki ne reže na dve strani: danes v prid socialistov, jutri pa v prid katoliščini . . . Priporočam ga zavednim delavcem širom Amerike . . . Jaz imam naprodaj 62 lot in tudi stanovanja imam za cele družine . . . Rad bi videl, da bi se Slovenci skupno zanimali za kako napredno stvar. ' (In seveda pokupili lote.) To je izčrpek dopisa v listu, ki je svoboden "za vse." V isti številki: "Proslava jugoslovanske neodvisnosti ... v Chicagu se je izvršila . . . kakršne najbrž še ni bilo med Jugoslovani v Ameriki . . . Slovencev je bilo zastopanih še najmanj . . . Voditelji socialistične grupe ... so izrazito nasprotni vsa kemu skupnemu delu, na katerega takoj pritisnejo pečat narodnjastva . . . 2.e leta in leta vrše propagando proti jugoslovanstvu . . ." (Čujte in strmite, tresite se na& tolikšnim raz krinkanjeml) In potem je ves članek v obrambo "kraljeva-šev", katere tako "neusmiljeno" napadajo socialisti, četudi vsaj polovica članstva naših organizacij še spada pod Jugoslavijo . . (Zopet čujte in strmite, ako se niste že naveličali.) Nas vseeno veseli, da so odkrili združevalne pilule, kajti čitali smo v tistem listu črno na belem, da je konzulova slavnost v downtown hotelu ena pot, "ki vodi naše ljudstvo do združe> nja . . ." (torej samo "do združenja?") V isti Številki: "Bazar v dvorani šole sv. Štefana (v Chicagu) se lepo razvija in bo končan "with a bang" v nedeljo 1. decembra. Darila velike vrednosti bodo oddana tistim, ki pridejo na bazar. Ne odlašajte. Priložnost trka na vaša vrata. Pojdite na bazart" , Dopisnik, ki prodaja v narodov napredek lote, ima prav, kajti njegov novi priljubljeni list inkorporirane svobode ne hvali danes socialistov jutri pa katoličanstvo, nego pridno "špika" prve in "dela reklamo" za katoličanstvo ter za jugo-slovanstvo v down town hotelu pod protekto-ratom njegovega veličanstva kralja. Domovijna je rešena, brez skrbi greste lahko spat, ako ste zamudili bazar. bolj zasledujejo svoTe težnje, uprizoriti puč in se polastiti vlsde, a venomer uvidijo, da "še ni čas", da je treba "termin še za enkrat odgodi-tf\ Zakaj brez glasov socialnih demokratov v parlamentu je nemogoče sprejeti spremenitev ustave. A da bi prišlo do puča — se je treba pač ozirati'na inozemstvo, ki ne bi gledalo baš prijazno na to staro demokratično državo, ki bi naenkrat postala igrača militaristično navdahnjenih^ monarhistov. Oktobra meseca (od 9. do 10.) se je vršil strankin zbor socialne demokracije na Dunaju» ki je razpravljal o notranjem položaju. Moč stranke. — S. Sakret je poročal za strankino vodstvo. Sporočil ie, da šteje dsnes stranka 7:10.000 članov. od teh na Dunaju samem 420.-000. Pred letom je bilo število članov za 44.000 manjše. V mladinskih socialističnih organizacijah je na-ra.it I o Število za nad 20.000 novih borcev. Društvo Prijateljev delavskih otrok šteje 95.000 članov. ' . -Borba sa demokracijo. Referat s. Bauerja. — Ideolog avstrijskega socialističnega gibanja, s. Bauer je referiral <1 borbi za demokracijo. Poudarjal je. da je Nemška Avstrija od vseh industrijskih držav najbolj siromašna s kapitalom in najbolj navezana, vzdrževati svoj produkcijski aparat s tujim, inozemskim knpitalom. "Kljub temu pa — je na-i daljfval Bauer — mislijo meščanske stranke, da smejo s stalnimi pohodi Heimwehrovcev povzročati neprestano krizo gospodarstva. Ne le voditelji Heimwehrovcev. marveč tudi odgovorni meščanski politiki pretijo, u-stvariti s pomočjo puča nov red. Dogodki zadnjih tednov morajo vendar vsakogar poučiti, da postaja kriza demokracije najtežja kriza narodnega gospodarstva. Po drugi strani je politična kriza sedanjih dni posledica razcepljenega razvojnega procesa, ki se je vršil teh devet let meščanske vlade. Meščanske stranke, ki niso mogle ustaviti tega rszmsha socializma, so venomer skušale voditi borbo proti nam. Buržoazija je s svojim demago-gičnim ščuvanjem in s svojim denarjem omogočila oborožitev fašizma, meščanske stranke so svoje mlade ljudi pognale v to fašistično organizacijo, meščanske vlade p* so skrbele, da niso oblasti videle msgacinov o-rožja #Heimwehrevcev. niti njihovih javnih vežb v ¿MJanjd s strojnica- f . dne več nobene ustave in nobenih ustavnih oblasti, ne bo nobene ustavne pravice več. To povem ne kot grožnjo, marveč ker je to samo po sebi razumljivo. Naši meščani naj vedo, da je delavski razred pripravljen kljubovati vsaki sili, da stoji delavstvo kot granitna stena krog ustaVe in da je ni sile. ki bi to steno podrla. Po drugi strani pa nismo za to, da bi moralo priti do oboroženega spopada. Naša dolžnost je, povedati danes, da je izjemno stanje. Socialistično delav stvo se pozivi je sa stalnb t>rtpravlje-nost Sa boj, da ss zatre vsak morebitni poizkus puča. Tudi, v tem vprašanju (priprave sa borbo v slučaju državnega udara) so sarfejitfi posebne? resolucijo. Če bodo torej monarhistični elementi v avstrijski republiki zanetili borbo. so si Ishko v sves& da bodo imeli, pred sabo strnjeno fronto avstrijskega celokupnega delavstva, kakor tudi pomoč socialne demokracije vsega sveta. M—č. klubovih delegatov v odboru soe. stranke okraja Cook, treh članov odbora za prireje vanje predavanj in diakuzij, treh članov angleškega dramskega podod*estp. Uoditelja sta zarjih.i To niso lalijaui ali umrla. 'Prece j patetična zgrni- je, ki te m*iganijo in po* li pro- ba. Ko smo mu na koncu dneva dajo nekaj. Lepo aede s prekri- hoteli dati napitnino za trud, sen» žanimi nogami, kade in pijejo ka- mu jo moral skoro šiloma «lati v vo; če kupiš je dobro, če pa ne— «njegov žep. So ponosni Boaanei. BAS ČARSIJA (TRG) V SARAJEVU. na. Pred no smo vstopili, nam je paznik obul če« naše čevlje velike opanke in atati smo morali na gotovem kraju, da nismo oskrunili svetišča. Na različnih kra jih v mošeji sem videl vernike, ki so bosi klečali in se klanjali proti Meki. Priznati se mora, da so muslimaiii zelo čisti ljudje; ne prtvitano m> si umivali roke in noge zunaj pred »ošejo. Ogledali smo ai tudi begov grob ter druge zanimivosti. Kazni te mošeje jih je še veliko drugih ali ta je znang kot najlepša. "Turška kava." Turške kave sem pre.-ej popil v Sarajevu. Znajo jo nabaviti v resnici okusno. Spominjam ne nekega Ilerct govea, ki je Imel ka varno spodaj pesi čaršijo. Povedal je nsm# da je v Sarajevu že več let. Govorili smo o različnih atvareh. Pravil je pam 0 mestu, 0 trgovini katera po vojni precej peša, nima tistega zaledja, ki so ga ji dajali Avstrijci. Tu sem pil najfinejšo tuiško kavo, kar s< m bil V Jugoslaviji. Dejal je, da rabi najboljšo arabsko moka, ki s fino sarajevsko vodo napravi neprekosljivo kombinacijo. Ko nem mu ob računu hotel dati na pitnino, jo je užaljeno porinil na zaj, nekaj kar se mi ni nikjer pri petilo. Bil sem tudi na mostu kjer je hi I ustreljen K rane Ferdinand .Je pač čudna zgodba, o kateri še dane* malo vemo. Miljačka je lepa čista voda ter ima precej sta-r h in modernih mostov. Novi del me.sta je bil sezidan v večini pod vlado Avstrije. Ima široke moderne ulice, lepe hiše, banke in državna poslopja, muzeje in cer 1 kve. Dane« šteje Sarajevo 70,00(1 prebivalcev. V Dubrovnik " Od tu smo se odpeljali proti Dubrovniku. Iz Sarajeva emo ae BANOVCEVI KONCERTI Koncert 4. decembra v Slov. nar. domu v Cleveland», na katerem je pel Svetozar Ba novec, je poselilo nad 600 oseb. V nedeljo H. decembra je liano* vec pel v Calumet «i, \lich., v ne-del jo If», decembra pa nastopi v Milvvaukeeju na prireditvi Slovenskega doma v S. S. Turn dvorani. Na popoldanskem programu zapoje Banovec 15 pesmi. Zvečer bo vprizorjena Moliierjeva komedija "Namišljen bolnik." Vstopnice na Ba novcev koncert popoldne in na predstavo zvečer se dobi« v pred prodaji pri Victor Petku, v uradu "Obzora" in pri odbornikih ter članih organizacije Sedeži popoldne so rezervirani. Koncert "Napreja" in predstava drame 'Mrak' v Milwaukee ju "1 thould savt In kadar boste no zodovoljni z užitkom, ki ga želeli jesti ali piti, ne bo treba iz jim nndi naš zbor. Frank Alesh, predsednik zbora Sava." To bo k a ZAHVALA VSEM, KI SO PRI POMOOLI K USPEHU 3A VINEOA KONCERTA je pa tudi mirna Bosna. iti še nekaj —---mm, Fatime, fantje, mošt Fatime! Cele grupe tnobamedan- niiji Da, džamije z vitkimi mi skih odalisk z zagrnjenimi obrazi, nariti dajejo Sarajevu tisti ori Oči se jim svetijo skozi prozorne j«ntal>ki značaj, in ko poslušaš tančice, ti pa ugibaš kakšen o- ob uri molitve zategli znanilni braz se neki skriva tam zadaj, gla», ki klic* vernikom: "Alah-V mnogo slučajih je pač tančica Alah," so ti zdi, da si se na čarobna mestu. * ni preprogi pripeljal na daljni Vprašali me boste če sem bil v odpeljali ob desetih zvečer in pri-»šeji. Kajpada, v 'Begovi dža-išli v Dubrovnik drugo julro ob ► »i JAJCE V BOSNI. Ji .i------------ POGLED NA VODOPAD. Takoj po dohodu v Sarajevo Levant. smo se odpeljali v Ilktže. Ne*i Takoj po zaključku molitve ob sopotnik ram je to svetoval češ. eni |»opoldne nas je spustil paz- da so hoteli v llidži le-pši in ino- nik v moŠejo IIu*rev bej^a. Oazi dernejšl. Bilo nam Je pozneje žal II lis rev beg je bil dvakrat držav- za to napako, llidže je *icer lep ni upravnik Bosne. Prvič lita _ kraj in" če «i bolan boš v njemu D5C6-11, in drugič 1521-43. Pod j f<)hj|kl| mogoče ozdravil; ali v našem slučaju tega ni bilo treba. Hoteli so bili vsi polni in če se je kje dobil prestor. so zahtevali da ostaneš saj štirinajst dni.. Po velikem ne svetnikov in ne slik, kot je na- in nR mMt0 toKA M začenjajo ci trudu smo dobili sobe, ki pa niso vada v naših cerkvah. Samo prPSP je zasvetilo morje. desetih. Vožnja je tako slikovit«, da bi vsakemu svetoval na se pelje podnevu. Pot vas pelje čez dober del Bosne, skozi vso Hercegovino do Jadrana ob dalmatinski obali. Vozili smo se v drugem razredu, ki je na teh ozkotirnih železnicah v resnici zelo u dobe*). Spal nisem veliko. Vozili smo se po divjih čerih in soteskah, ki «o v luninem svitu metale groteskne sence. "Kakšen prostor za hajduke," sela v samospevu "Ptičko" in potem angleško "Kiss me." Frank Puncer je zapel v samospevu "Slepca." Kazen teh je bilo nekaj pesmi dodanih v ponovnih nastopih. Heimov orkester je vmes zaigral over-tr.ro, slovensko koračnico in ven-»ek slovenskih narodnih pesmi. Na večernem sporedu "Napre-•jeve" priredbe je bila tridejanska drama "Mrak," ki so jo vprizo-rili igralci dramskega kluba št. 1 Imena oseb v igri so bila v prejšnji številki. Kakor v Chicagu, jo tudi tukaj napravila ta igra mogočen vtis. Igrana je bila zelo dobro.—Z. ene v drugo dvorano, kor banket." "Bomo pa še druge povabili, če je tako. kajti od *iar«ga leta 8L0VENBKA NARODNA GlTAL se moramo posloviti v veselju." j NIOA V WAUKEOANU. P. O. - j Waukegan-No. Chicago, 111. — Tukajšnja Slovenska narodna Čitalnica je ena najstarejših kulturnih ustanov v naselbini. Svoj lokal ima v Hlov. nar. doinu. Pre jerna vse slovenske liste v Ameriki, ki so na razpolago v čitalnični sobi. Ima nad 4ro uspel moralno in gmot no. Štejem si v prijetno dolžnost izreči zahvalo vsem, ki *»o na kakršenkoli način pomagali k temu sijajnemu uapehu. Kar se tiče programa, gre priznanje pevcem in pevkam zbora za njihov trud in požrtvovalnost, nadalje zborovodju Jakobu Muha ter njegovi soprogi Mary, ki ju zaKotavljam, da so jima pevci in pevke hvaležne Iza njuno iskreno delovanje v prid in izpopolnjevanje zbora. Zahvalo izrekamo sodružnemu srbskemu mladinskemu tambura-škemu zboru "Budučnost" za n govo sodelovanje, nadalje iFrzarjn Ba-novcu za njegovo «odelovaujo. S svojim odzivom na'tun koncertu je dokazal, da ni dostopen intrigam. Je umetnik, ki živi z« met n OK t. Nadalje izrekamo zahvalo nabiralcem oglasov, prodajalcem vstopnic in vsem delavcem in delavkam na priredbi, občinstvu, ki nas je tako mnogobrojno posetilo, pa zagotavljamo, da mu bomo naklonjenost vračali z izboljševanjem naših koncertov, da bodo kakor doslej tudi v bodoče ved- ALI RAZPECAVATE NAŠ . KOLEDAR? Ameriški družinski koledar je knjiga velike literarne vrednosti. Zasluži, da jo pomagate r&zpeča-vati. Storite kolikor morete, da pa v vasi naselbini vsakdo naroči. njegovo vlado je mesto zelo rast-1 vja(je. dobro pazijo, se vidi pc lo. Sezidal je poleg kopališč, sa-||t6Vjiu žandarjeV na kolodvorih, log itd., tudi to krasno mošejo. , ,p0(",awi H0 pomikamo proti do Znotraj je zelo enostavna. Ni jinj Trnje in grmovje izgineva bile nie posebnega.' (Vdali smo sveti kamen kaže mrsto svete Me-1 v p^a^ji Rm0. 'tam tri dni in se od tam "ožili v Sarajevo. Ponosni ljudje. Na potu v llidže mmii se seznanil l mladim Bmancem. Slišal me je ko sem spraševal «prevodnika za informacije. Pomagal j«- ke. Na stenah so napisi iz kora-' (Palje prihadnjič.) Wm. B. PUTZ Cicero's i """&T i Florist Cvetlice In venci za v»e «lučaje 5134 W. 25th St, Cicero, 111. Tel.: Cicero 69. Na domu Ocero 2143 MiHMi Lične tiskovine, hitro in po zmernih cenah, vam izdala TISKARNA "SNUtVEDlHOSTr Last Češke federacije S. P. 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, 111. Tel.: Crawford 3333 "Proletarec" se tiska pri nas. Kam pa na Silvestrov večer v Chicagu? "Well, že vrsto let smo se dobro imeli tega dne na zabavi kluba št. 1. Tudi letos 3»1. decembra gremo na njegovo veselico." - "I>a, tudi mi. Ampak ne pozabite, da bo loto« njegova zabava v spodnji dvorani I*awndale Masonic Temple na S. Millard in 23rd St.". "Fajn, ker so dobre «veze z vseb strani. Kakšna bo godba t " "To pa to — godba! Vrteli se bomo kakor smo «e pred 20 leti.' "Bo visoka vstopnina?". "V pred prodaj i le 7fx\ 'Vzemite vstopnice takoj." "Ali je dvorana velika?" ^ S ss s s ^ S* & £ i* s Najlepša in koristna božična darila so knjige. Pošljite naročilo knjigarni "Proletarca." Z nasveti smo vam na razpolago. Knjige dostavimo mi na naslov, Id nam ga pošljete in poleg vaše ime s božičnim vošcilom, ali pa jih pošljemo, če tako naročite, direktno vam. Zasledujte naša priporočila o knjigah. Eno je priobčeno v tej številki na tretji strani. DAROVE V NOVCIH ZA BOŽIČ pošljite svojim sorodnikom v stari domovini potom naše banke. Vsako denarno pošiljatev dostavimo v najkrajšem času in po najnižji ceni. Pošiljamo jih vsak dan večje število in smo v direktni zvezi s starokrajskimi bankami. t Božični Izlet v (Uro domovino tmo org«niiir.U leto. « velikimi in najhitrejiimi p«miki pod vod.tvom .kuienih .premijevalcev, ki so .trokovnjaki v tem poklicu. Via ta po»treib. je breipUčna. Orifm«lne c«ne. Z« pojunik m obrnite na • . . ' : I Kaspar American Slate Bank 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. s. PRO L.E T A EJE CL ♦MMMMMMM»MM»M»MMMMMIM» ; HANS KIROH8TEIOER: i Pod spovednim pečatom (Roman, poslovenil E. K.) i4»»»S0»MS0000 04400» »»O»00»»0» + e+e+eo (Nadaljevanje.) Odprl je okno. Dobrodejno mu je pihljal hladni zrak na čelo. Pod oknom je tiho pokopališče; žalostno ga gleda kamen na grobu An-ke — njegove Anke; ne, ne —r ne več njegove. Tega tihega govora ni razumel. Hvalil je Boga za tako {rečno rešitev. Njena smrt je rešila njega; njena gomila je bila prva stopnica do čaati. ki mu jo je danes izkazal škof. In z materjo leži neporojeno dete v grobu. Kakšne sitnosti bi nekoč še lahko imel s tem otrokom I Kar v glavo mu ni šlo. kako je bilo mogoče, da je bil tako neumen. V brezbožnih liberalnih časopisih je vendar tolikokrat čital o sredstvih, s katerimi se lahko prepreči take posledice. Od okna se je vrnil k vinu. Oče je že odšel; niti slišal ni, ko mu je rekel lahko noč. "Ne bodi neumen," je dejalo, vino. "Ne, saj nisi neumen, drugače ne bi bil sedaj župnik. Le s to Ančko si storil velikansko neumnost. Pameten si, zato si najel prav staro kuharico. Ej. čuješ, nje je bil škof vesel, ker je že nad kanonično starostio. Ali kuhinjsko dekle, to ie pa zalo. Kai nisi opazil, kako zaljubljeno te pogleduje) Tam ti ne bode treba sile; kar sama ti pade ljubezni pijana v objem. Le ne bodi neumen I" "Ne, ne:"sedaj sem župnik." se je duhovnik branil vinskega zapeljevanja. "Prav zato, ker si že župnik, se ti ni treba ničesar bati. Kaplanu je ljubezen nevarna. Odpira mu srca, pa, mu zapira župnijska vrata. Ali z župnikom je vse drugače. Saj si bil vedno srečen v ljubezni." « . "Daj mi miru z ljubeznijo — vsaj za nekaj dni — najprej prečitam kupčijske oglase v pro-kletem hudobnem časopisu." "Pa me vsaj pii še danes, ko je dan tvoje slave. Prijatelj sem ti — sladko spiš sedaj — sanjaj sladko, sanjaj o časti in ljubezni. ——" V tem je šel mlinar precej neaigurnih korakov proti svojemu lepemu domu. Vino se mu ie spravilo v noge, ali glave mu ni moglo zamegliti. Se celo izbistrito mu ie razum. Sam seboj se je razgovarjal. opoteka je se: "Vendar sem junak, da mi ni para; česar se polotim, to se vselej dobro konča. Tudi moi fant je pameten, ali tako vendar se ¡zdaleč ne. I^akor jaz. Ako ne bi bilo mene, bi še dolgo lahko čakal na svojo lepo župniio. Pa mislijo duhôvniki. da so najmodreiŠil Hahaha. da se ne smejem! Smo nač mi klerikalci brez kute daleč Pred njimi. Tepci pravno» da smo sužnii fariev. Taka neumnost! Ravno nasprotno je. ^Hsha? Seveda se ved ^ ! Pople morejo plesati, kakor žvižgamo mi. Župan 'ty^JS postati. Sakram*nt vendar! In ke* sem klerikalec, mi pomagata škof in župnik da pridem navr^or. Triato vragov, sedaj sem izgubil smotko. — Ker sem klerikalec, mi plačuje ¿olelfi samostan-črno moko tako drago, kakor frelo. "Ošabni šo-maštri morajo proč. To bode zabava! Ker sem klerikalec, morajo ravnati zunaj v šolskem svetu po moji volji. Pa če si vtepem v glavo, da plačam manj davkov, pohiti pater Hamerer, ker so ga izvolili klerikalci, k ministru in minister mora ubogati, ker sem klerikalec. In če bi imel še enega fanU^ prav bebastega, ta bi moral postati odvetnik; ampak klerikalen, pri moj--, to bi bile kupčije I No, naj bi 'bil še tako neumen, v drravni zbor bi moral priti, baba — juhuhu — pri nas je korajža, ker smo klerikalci. Tako, bravo! Sakr •— malo da se nisem zvalil v potok. Je, to je naša sreča, da niso drugi duhovniki taki, kakor naš župnik, ki je od frčal. Za take farje bi se zahvalil. Naka. takih ne Jparam. Fejl Hudiča — aha, to je most. Pop«, pazi, da se ne zvrneš. A, »ervus, gospod Népomuk, tam gori ste, pà gledate "dol ? Svetega Miklavža cerkvica -«£ — haha. Kaj, škof, si pač mislil, da kapne stotak za kapljico tvoje blagoslovljene vode) Nisi dosti zgodaj vstal, gospod škof.4* Moj Gustel je že župnik, zdaj te ne potrebujem več. Nič se ne jezi, ka* dar to zopet rabim, dobil že ftrooico. Šakr_ z nosom pa ne v hruško! Haha. Rezika je tudi še po koncu; njo ženo ob postelji Hermančka, ki je pošiljal Bogu svojo večerno molitev, ki jo je zunaj ptiček tiho prepevaje spremlial. "Sedaj pa še tri očenas-za našega ljubega župnika." Oče in mati sta sklenila roke s tiho pobožnostjo — tretji očenaš pa m prišel do konca. Mali molilec je že zaspal, nedolžna otroška dušica je pa bila pri ljubem Bogu in pri dobrem župniku. Tudi ptiček zunaj je menda med molitvijo zaspal. Kje pač opi župnik? XXVIII Ako bi bila fantazija narekala to knjigo, bi b.la sedaj pri koncu. Treba bi bilo le še povedati. kako je župnik Hercog, izgnan iz bogatega samostana, zaspal na klopi nad vodo. kako «a je nočni mraz zbudil, kako se je. še nepre-dramljen, oslabljen od gladu, nezmožen, d* bi se krepko držal na nogah, opotekel. zvalil čez is,.., , breg in brez glasu izginil v reki. Trpinova smrt v vodi bi bila prav lep zaključek. Citate!ji bi odložili knjigo, pomirjeni, da je hladna voda bolj usmiljena nego so bila mrzla človeška srca pod posvečeno obleko. I oda resničnost piše drugače kakor fantazija in življenje je včaai bolj okrutno nego nagla smrt. Na duhovno smrt obsojen živi še danes in je duhoven mrlič; kakor da nima naravna smrt pravice do onega, ki ga je cerkev vrgla med duševne mrliče. < z f Očita se cerkvi, da je nekdaj žive sežigala svoje duševne mrliče; po krivici. Za Hercoga bi bilo dobro delo, ako bi ga bili usmiljeno sežgali, ko so ga vrgli iz svojega svetega kroga. Nagla smrt v ognju bi bila majhna bolečina v primeri z bedo in z gladom telesa, ter z dolgim, britkim duševnim trpljenjem. Ali prostovoljno ni hotel umreti in ni smel, saj je še vedno katoliški duhovnik. Solnce je že zašlo, ptiči so utihnili in samo bližnja reka je glasno šumela. Hribi so zamenjali prozorni rdečkasti odsev z modro nočno haljo, menihi so že končali večerno molitev ter so sedeli v vinski pivnici ob svetilki, igraje tarok. Končno je položila noč svojo črno roko tudi na najvišje gore. Tupatam se je kazala še četverooglata svetla krpa povsem nepravilno na temnem zagrinjalu; odsevala so razsvetljena okna hiš. Vodoskok v prelatovem vrtu je šumljal komaj slišno, sicer je bilo vse tiho, kakor da bi bil ves svet začaran samostan. Zunaj na klopi je še vedno sedel župnik Hercog z rožnim vencem med okrvavljenimi prsti in s svojim Bogom v srcu. Lezel je vase bolj in bolj in truden spanec mu je sklenil oči. Ko je pa z vseh samostanskih stolpov odbilo polnoč, se je dvignila tenka megla iz reke in se je z mrzlimi prsti doteknila drgetajočih udov spečega moža. Zbudil se je; mraz mu je segel tja do praznega želodca, j« Moral se je gibati, da se otrese hladnih rfteglenih rok. Kam pa naj bi šel, da bs se obvaroval mrzle noči? Ako bi vedel za hlev, ki bi našel v njem prenočišče, kakor sveta družina v sveti noči v Betlehemu! Zakaj je pač tako ponosno položil zadnjo krono pre gospoda prelata) Kogar je cerkev izgnala, on pač nima več razloga, da Bi bil ponosen. Sedaj mu je bilo žal; s to zadnjo krono bi si bil vsaj za to noč lahko pridobil toplo posteljo. /Nenadoma je stal pred poslopjem, iz katerega je izhajala skozi okna brleča svetloba v temno, hladno noč. Kjer je luč, mora nekdo bdeti. Vedel je, kav je kot duhovnik čvrsto verjel, da bdi z njim t#fn notri še nekdo: njegov Bog. E-dino razsvetljeno poslopje je bila samostanska cerkev. Tufcai je sedel na hladne mran^ume stopnice in se je čvrsto naslonil ob zaprta cerkvena vrata, m Skozi okno nad durmi je brlel slab odsev od svetilke pred Najsvetejšim. Žalostni čuti s« mu obhajali dušo. Ali ni Jezusov nauk ljubezni jkač, ki naj razsvetli ves svet) Ali ni hodil kot duhovnik vedno v svetlobi te luči) In sedaj sedi pred zaprtim hramom tega Boga v temni, hladni noči. Kaj so napravili ošabni božji zastopniki iz te luči) Nočno svetilko pred tabernaklona^ki ne greje. Kako nevtolažni bi bili menihi zairadi zanemarjenega svetega poklica, ako bi ugasnila ta lučka le za nekoliko ur! Greh bi bil, ako bi zamudili skrbeti, da gori neprenehoma. Veliko luč, plamen ljubezni, ki jo je prinesel Kristus z nebes, so pa ugasnili z vodo stremljenja po bogastvu in moči, upihnili so jo s strupenim dihom strankarske strasti in politične bojevitosti. Naj sobrat lakote pogine in zmrzne; nič ne de, da le večna luč mirno dalje gori.* Obhajal ga je še en primer s farizeji, v tem pa je Bogu vdan zaspal. Tako ga je našel zjutraj samostanski hlapec, ki je prišel še zaspan, le za silo oblečen, s cok-Ijami na nogah, da naznani z zvonenjem dan gospodu v slavo- . Z brco je zbudil postopača, JaifcSi jjs bil poiskal tako svfct prostor za prenočevanje. Hlapceva coklja je dosegla zaželjeni uspeh in njegovega zmerjanja ne bi bilo treba, kajti predrznež je že hitel, da odide iz nevarne bližina svetiščevega čuvaja. Tretjič je to noč izpremenil svoje trdo ležišče. Ali bil je preslab, da bi hoc$l brez smotra dalje. Kam naj bi sploh še!) Brez namena je šel okoli samostana na ono stran, kjer je svetel so/ že naznanjal dan, sedel je na kamen in se je naslonil na debeli samostanski zid. Kako se pač izpreminjajo časi, si je mislil; nekdaj so bila cerkvena vrata varno zavetišče za največjega hudodelca; kdor je mogel u-bežati tja, je bil varen pred sodnijokimi biriči, sedaj ga pa preženo kot postopača. Tako oe izpreminja čao in cerkev. Sedaj ga ni pregnal nihče več; vzhajajoče oolnce se mu je tako prijazno smehljalo, s toplimi orsti mu je tako blago božalo otrpnjene ude, da ga je objel krepilen spanec, in če bi imelo solnce, ki izpeče ves kruh na zemlji, gotov hlebček, bi ga bilo gotovo položilo svojemu prijatelju v naročje. Tega seveda ni moglo. PaČ pa je 'zasijalo tako svetlo v sobico priprostega čevljarja in ga je tako glasno poklicalo na lepo letno jutro, da mu je moral takoj slediti« "Kajneda, to je krasota in čudovitost.''^nu je dejalo, ko je korakal polagoma ob svetlem samostanskem zidu. On pa je razumel, kajti molil je: "Ker tvoja je moč in sila, o Bogi" Solnce ga pa ni izpustilo: "Le pojdi dalja; pokažem ti starega znanca. Ali ne poznaš več tega zaspanca) Ne) (Dalje prihodnjič.) Moč je pravica, in pravica je moč, je pravilo vlstdajočik Delavec v stavki je zbil na tla v imenu reda in mira—torej v imenu pravice. Razredna družba ne pozna pravice, ona pozna le moč, s katero tlači one, ki jih izkorišča. Pravica radi pravica bo mogoča šele v socialistična družbi. jejo razvoj dogodkov onstran me« je in bifoMBirnJa a tear pristojne kroge v Beogradu in inozemstvu; To so Jugoslovanska Matica, Manjšinski Inštitut, organizacija primorskih Slovencev, društvo "Koča." Vsa ta društva zelo aktivno delujejo. Sedaj pa anon-sira poaamecnik po ameriških li* «tih, da nujno rabi dolarje za de-pntacijo iu intervencijo." priredbe klubov J. S. Z. 1 in drugih soc. organizacij. < December. BARBERTON, O. — Viaaka trgatev klub. it. 232 JSZ. v sebe ta 14. BEG KITAJCEV IZ VASI BLIZU SIBIRSKE MEJE OB PROGI VZHODNO KITAJSKE ŽELEZNICE. Vsled strahu pred sovjetskimi četami oo oe Kitajci iz obmejnih vas«, kjer je bila nevarnost, da se razvije med Kitajci in sovjetskimi četami prava vojna, začeli pomikati s svojimi premičninami v notranjost. V spopadih, ki so se dogodili v tem sporu, je glasom časniških vesti padlo že mnogo Kitajcev in tudi Rusov. Predstavniki obeh dežel vzlic temu naglašajo, da so za mirno poravnavo. Dobrohotnost je lepa čednost, a previdnost je tudi na mestu "Ameriška Domovina'* z dne 6. deo. jo ponatisnila članek iz ljubljanskega "Slovenskega Naroda," v katerem slednji na svoj način kritizira apel za prispevke za rešitev ¿sloveu*kih vojnih ujetnikov v Rusiji in za osvoboditev goriških Slovencev, ki je bil pri-občen v Prosveti. i.Eden prijateljev naprednih listov v Ameriki nam piše: ''Ne dajte se vleči za nos norcem." »Pojasnuje, da je «lotičnik vodja nekake mata klerikalne linije rudarjev, mož zmešanih pojmov, ki misli, da se mu privali potok dolarjev in potcip gre z njimi v Beograd iu nato še. k .društvu narodov v Žptevo; t'|jnu.»k i/, "Slov. narodaj« ponatisnila t isrii "Prosveta", katere urednik poja»nujf, je 3. pošta Oriže pri Celju. Prosi "dragfc Rojake Slovence v Ameriki, naj zbiTajo od dolarja do dolarja'* ih hitro pomagajo, da se z nabranim* denarjem naredi «ledene: 1. da se reši 2 udeležil in koliko bo veljala poštnina za odpošiljatev interverteije pri DrušTvu narodov in Mali antantif " "Dragim' Slovencem v Ameriki"' pa svetujemo, da z nabira-n j epi "od dolarja 1 <]o dolarja" počakajo, dokler se ta zadeva ne razčisti, kajti s pošiljanjem vojnih ujetnikov v domovino ae ba-vi društvo «Rdečega Križa, in nam razven tega prav nič ni znano, da bi se nahajali še slovenski ujetniki na Ruskem. Ni dvoma, da ho jugoslovanski Rdeči Kril storil vse za njih vrnitev. Da pa po-edinec za nje nabira denar, pa ne dinarje, ampak dolarje, je vsekakor zelo čudno.- Oorostasna je trditev, da je v Rusiji še 20,000 vojnrh ujetnikov Slovencev. Kar se t^e Slovencev pod Italijo, imamo tudi društva» ki so koTnpet«Afna,r da pazno zasledu- ■ ■'- • * --..-.- . ' - . ) ______ __ ,________ SPRINGFIELD, ILL — V 14. due. sveier Uub H. 47 v«.«lioe v SUveukes dUara. CLEVELAND, O. — V .oboto II. decembra prsdkenf*re»£sa prirsAo JSZ. v Slev. ear. 4eM. - CLEVELAND, 0. — V ssMjs St. d«co»Wa k—f.r—— JSZ. V prsote-rih khaha it. 27 v Slev. ear. 4ssm. BRIDGEPORT, O.—Vw.lic la pr««Ut.v« kluba it 11 strap*» S dnrflvMS v »«hate It. 4m*. v Sieve*, •ki dhrev**i *a Bey**tlU. CHICAGO, ILL, aiiissiwse* —-bava kluba it. 1 V torak 31. 4«c. v Lawndala Maioaic Tampla. PINEY FORK. O. — Sihrootrova sabava kluU H. M JSZ. * «erefc SI. da«, pri «. Fr. Z*v*riaik*. 1930. WAUKEGAN, ILL. — Pod a*spi> clje kluba it. 4S JSZ. vprtseri Arasuhi o*ak kluba it. I JSZ. trMfja.uk. drêmm "Mrak" * nadeljo 12. jaauarja. CHICAGO, ILL.—V aedolje 24. jaauarja «s|Mb prmért*v* Irfub. it. 1 v dUaraui ¿SPS. COLLINWOOO^ O. — Vaselica I* 2. februarja v Slov. 4eL domu. BARBERTON, O. — Maikarad.a ▼».lie. kluba it 2*2 JSZ. *a Putt-ui «.i* 4. ma CHICAGO, •keg* edsah* it. (v ca f dTora.i ¿SPS. CHICAGO, IU--Kouc.rt W v ned.tjo 27. aprila « forsai CSPS. DETROIT. MICH. — Prorasjsks stank**t kluba *t. 114 JSZ. V voter 27. *pr»l* | au ti ZADRUŽNA BANKA ; V MIKLOŠIČEVA CESTA 15, BLIZU GLAVNEGA : d * k i MVMMMPBesssasr - • - . -* ^. . r. ♦.......ae............................... Ljubljana, Jugoslaviji, »Í1CIUA3 t ! X) 3.) rORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V ZA VSE GOSPtt*AR3tE POSLE, ZLA sprajeasa d.uar <* krsaltu* vle^a ali a* takoli najboljàaMu obreotordafi. posreduje S.jc.n.jia loitcrb « émmorina iu obrOtuo. posreduj. » rs.b gu.padar.kib ioi •t t* IA *• it ra ivèo' Denar, ki so namerava poslati v stare domovina, naj se račun Zadružne banko na Aasalgasosteal Bsak mi Nev Y*k, Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadruiao tem obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni sastoptaik ta je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave., Detroit, Mich. Obračajte -se nanj. Obračajte se v vseh banko v Ljubljani, seseosa bančnih poslih za stari kraj na Zadruiao ; ................................... « "-/OOOrOO tit* sedaj razpošiljamo Bogata vsebina. Umetniško ilustriran, ite njegovo vrednost s • - -T W s- ■ - ' » - * Ameriški družinski koledar ima priznanje, da je najboljša publikacija te vr e v jugoslovanski literaturi. , Cena $1.00. Za stari kraj $1.12 Pri večjih naročilih popust Naslov: 'Proletarec 3639 W. 26th St. Chtcago, itt. .fi t ■ • P » o L K t A It K C 7 L DOPISI Komu denar naj gre JRZ? Ohisholm, Mirni. — OiUl sem v več listih priporočilo dopisnika it Cicera. III., glede razpolaganja i-movine JRZ. Odgovornemu odboru, ki ga tvorita 8NPJ. ter JSZ., svetuje, da naj raadeli preostali denar v pomoč zatiranim goriškim Slovencem. Pritožuje se, da se ta odbor na njegove sugestije nože odzvati. Sklicuje se na prispe-vatelje v fond J. E. Z. in predlaga, da «e uvedjrmed njimi glasovanje, kam naj se to imovino rai-deli. Dopisnik nič ne omenja, kje je tista organizacija, na katero se bi odbor lahko zanesel in ki bi v resnici pomagala vsem primorskim Slovencem, ne samo goriškim. Mar misli, naj ae denar pošlje župnikom, da bodo oni osvobodili primorske Slovence, ali morda Mus-toliniju, da se jih na ta način odkopi t To je vprašanje, o katerem odgovorni odbor mora misliti, kar bi bilo dopisniku lahko znano. Temu odboru vsi trezno misleči prispe-vatelji zaupajo in so zadovoljni, da je ta denar v oskrbi organizacij, kakor §ta 8NPJ. in JSZ. Tu-di smo uverjeai, da bo porabljen v pravi namen, in to takrat, kadar bo jasno, da je najbolj potreben in da bo največ zalegel. Uredniku katoliškega glasila priporočam, da naj neslanosti glede tega fonda^ opusti. On ga ni pomagal zbirati, pač pa mn je nasprotoval. S svojim načinom pisanje si tudi med člani svoje organizacije. ki prejemajo glasilo, ne bo pridobil ugleda. Še mi je v spominu, kaj je pisal v eni številki "Glasila KSKJ." meseca marca 1919. Kako grdo in ostudno je napadal predstavnike JRZ. ter njihovo akcijo za zbiranje takozvanega milijonskega ■klada, tipoininjiu se š«^ ko ava šla br. Prank Šetina in jaa pobirat prostovoljne prispevke v fond aa ustanovitev federativne republike vaeh Jugoslovanov. V dveh dneh ava zbrala $640.18. — Ljudje njegovega kopita (taki, Wot je urednik omenjenega glasila) so naju grdili in obrekovali na vse načine. Bilo jim je žal, ker sva bila uspešna. Bili smo napadeni tedaj in še danes se napada upravo, medtem ko puste one organizacije in odbornike, ki eo razmetali denar njihovih fondov, pri miru. Le pomislite, koliko denarja je jugoelovanski delavec prispeval v razne svrhe. i Ne bom jih našteval, kajti kdor se zanima, mu je znano. Računa ne dobite od njih nikoli, kako so nabrane vsote porabili, medtem ko je JRZ. svoje račune objavljalo v listih in tudi sedanji odbor jih objavlja januarja vsako leto.: Tam, kjer bi imeli vzrok kritizirati in vpraševati, molče, zaletavajo p« se ob sklad JRZ., ko vsi dobro vemo, kje in kako je ta denar naložen. Pravijo, da je v "nevarnosti", pa ga hočejo "rešiti." Namigujejo to in ono, zato ker jim dotičniki, ki z njim upravljajo, niso ljubi. Če pa bi tulili tako kakor oni, pa bi bilo aH right. Zaključna konveueija JRZ. je s posebno resolucijo poverila preostalo imovino JRZ. y upravo S. N. P. J. in J. S. Z. Vsaka teh dveh organizacij mora imeti v po-verjeništvu JRZ. tri odgovorne člane. Nasprotnikom rečem: Roko proč! Mi odboru zaupamo in kadar bo čas ugoden, bo ta denar tudi koristno porabljen. Ce pa se bi to ne zgodilo, bomo že mi skrbeli, da se bo odbor ravnal po naših željah, in to bomo doaegli brez vaše pomoči. _Frank Klun. ALI NAÈ RAZPBČAVATE SOLIDAR? Ameriški dmUniki koledar ja knjiga velike literarne vrednosti. Eailnti, da jo pomagate raspeča-vatL Storite kolikor morete, da ga v vali naselbini vsakdo naroči. •t* i-îr-e IMKNIK ZASTOPNIKOV "PROLETARCÂ" JUBILEJNIH 8LAVNOSTIH, ZADRUŽNIŠTVU IN ;DEUOEM i 'boto 8. feb. rezervirate za poset Vntopnina v predprodaji je ?3c. dali potegniti, misleč da izrabija-maškarade društva "Nada ", in Nabavite, si vstopnice sedaj. Ako'jo druge, pa zakrivajo svojo nene pridete v dotiko z nobenim čla-j rodnost in blamažo z lažmi, nom kluba št. I ali pevskega zbo No. Ohioago, 111. — Waukegan- sko društvo "Sloga" It. 14 SNPJ. je 28. nov. proalavilo svojo in jed* notino 25-letnico s veliko priredbo v Slov. nar. domu. Posetili so maŠkerade pa, da ne bi vaša organizacija a-raužirala kako priredbo isti ve- Cer. Med članicami je že sedaj razpoloženje, ki oznanjuje, da bodo poskrbele za oglašanje iti prodajo vstopnic v toliki meri, da bo jo tudi muogi zuuauji člani ter j dvorana napolnjena. "Nada* je predstavniki društev 8NPJ. in1 že imela na «vojih veselicah poldrugih. Predstavljena sta naui|uo dvorano, in to v taki dvorani, bila oba ustanovitelja. Johu Mah-! kot je npr. Češko-ameriška, ki je aktiven član da 8e bomo Vsaj KN- taka dela. KRAT v letu VSI zbrali, in ta pri- AVaukegansko žensko društvo likj| je ,etfU Napravili bo- " Moška Enakopravnost" pa J« !m0 pregled o delu, ki smo ga ii-iraelo slavnost 20-lctnice v nedeljo | vpiili tckom tega leitL in prijMtelj- 8. decembra. O nji bo gotovo kdo fcko ^p^vljali ter sklepali za na-podrobneje poročal, kakor je o ^ delo v bodočem letu. slavnosti druš. št. 14. 1 strugi, zavedajmo se dejstva, Društvo "Moška Enakoprav.|da 8D|0 mi pionirji tibteJia gibanja, nost" št. 119 SNPJ. je eno najna- ki kleSe pot v druil>0 kalera 5o prednejših, ksr je dokazalo v šte- bazirala na pravieuo«ti do onih, ki vilnih akeijah. Npr., tekom pro- da|>€!4 zatirani iu ^oriščani. šie stavke premogarjev so članice ^ to apozi)amo> raorttm# biti p0. tega društva storile v odpomočni nosn< da pripadani0 8 gvojmi ak. akciji izredno veliko. Zaveda se, tivnoHtini v tUti de, organizirane-da je delavstvu potrebna tsobra*^ deUvgtva, ki ,ahko po vsej pra-ba, in je vsled tegs pomagalo vsa- Wci nog. fUvo pokonci yHe ^ kemu podvzetju in kulturnemu kgr 80(]rugi ho^jo ho-e vgJlk dc. društvu med nami, ob enem je ,flVec in Daia naloKa je dft včlanjeno v Izobraževalni akciji Mmo ter dobimo T ^ ^ ^ v katero je Potopilo med Cimbolj bomo enerifii.nit toIiko prvimi. V delu «a Slovenski na- bolj w gkrajiana t njim y nam CALIFORNIA. >tA fV p* i jsjaj Peter i Le« Ahelee: Frank Nov le» Fmcíko; Joseph koenig, E. lftirnlck. Ti COLORADO. Created Bette* Ani. Stobodnik. Pneblet Fr. Bokesar. Anton Majnik. X ILLINOIS. \ M Frank Zaits, Fr. Udovich, Fr. Bancbina, Chas. Pogo relee, Anton Andrea. GUleepiet John Krainz. U Belle: Frank Martinjak in Leo Z evalk. Maeceatoht John Biakar. NekeaUi Steve Milavec. Pelhaaat John Jereb. SprhiffieM. Jca. Ovca, John Goršek. Staaateat A. Avsec. VinUas Frank Stempihar, Fr. Iler-skh. Wa«kt|ia in Ne. Chicases Frances Zakovéek. INDIANA. ledUae^elut Jos. Golob. VmWmr—kx Vine. Verhovnik. KANSAS. Ann.: Martin Gorenc, Anton Sular. Greeet John Kunstelj. Mulberry: Joseph PiHich. Weal Mineral: John Marolt. r\ MICHIGAN. Detreit. R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vites. Jos. Klarich, Peter Kieovec, Jos. KÍanénik, Joa. Moénik, Frank Cesen. Travniki Frank 2agar. ; MINNESOTA Bnhlt Mas Mails. ChUkebni Frank Klun. Dnleths John Kobi. , Ely i Jeèa Teran. Evnleth: John Benchina. MONTANA. Klein: A Miklié.. Bed Ledgni K. Ersnetnik. ' V NEW MEXICO. Betnn: J. Kopriva. NEW YOUK. Gewnndei Jamee Dekleva LittU Fell.: Frank Gregorin, Fr. Petaoa. , OHIO. Bridgepeei. Joe. Snoy. , Berhertea: John Jankovich, Lovrenc Frank. « Cleveland: John K rebel j, Anton Jaa-ltovich. Cellinwond: Frank Barbié In Henry Stank-h.. ' Cenneant: Joseph 9eHmak. Girard: John Kosin, John Tancek Anton Dobrovolec. n Gleneeei Albin« K ra van la. Ken«arer Frank Kocjančič. Lisbon: J. Bergant. May nerd t Andy Zlatoper. v Neffet J. Maori. Newhurgh: Joe. Lever. Warren, fr. Modie. Wee« Park. Paul Slabe. PENNSYLVANIA-Aeeeta: Çeo. KrUteU. Aii^nifp«! Geo. 8mrekar. Bea Air: Peter Bukovec. Brftddockr John Bednak. 1 Craf ten: Jacob Tocnec. Caneneburg-Strabane: Marko Tckavc, John Terfielj. Darragh: Andy Bertl. . Dehnnnt: J. Paulich. Expert« Joa. Britz. FareiL Joeepfti Kramar. Fernet Cityt Frank Rataic, Tony Zafc. Green shore: Tony Zopan£i6. HenderaonTille: Albih Kamiinik. Herniinie: Anton Zornik, Frank Bre-gar. Homer CHy: And re j Obed. Jerome: J. Tursioh. Johnstown in ekolica: Andrew Vi-' drich, J. Kobal. IMja Bubalo. Krnyax Louis Sterle. Let robe: John in Mary Fradel. « Lawrence: LoUia Britz. Ukrnryi Nick Triller. UnydnH. Ant. Zalar. Lnaerne: John MatiSii. Mclntyre: Vincent Yaluetich. Moon fltnat Lokas Butya. Menace: Stephen Ogrizek. Morgan i J. Kvmrtii. Park Hill-Conemangh: Frank Pod- boy, Adolf Kraina. Pittsburgh: John Ban, Joa. Hrvatin Beaton: Anton BogaUj. RUtnn: Fr. Prhnosich. Seanor: M. KrasOveU. St. Michael: Frank Blzjak. Throop: John Oreshek. Vaadliagt Jos. Cebuiar Windbnr: Tony Straiiisr. W. Newton: Jos. Zerko. Willeck. John Koplendk. Yukon: Joe. Robich. UTAH. Mohrlnnd: P. Zmrslikar. W. VIRGINIA Sue Cityi Lawrence Selsk. PhUipi la oknIUe: Frank Gaasar. WISCONSIN, i Frank 2erovec. Milwaukee: Jacob Bosic. Sheldon: Ignac Koler. Shoboygsn: Jake Rupnlk, Anton Debevc. Willardi Mike Krok. West Alllsi Jos. Badelj. WYOMING. Innd. Louis Tinker. rodni dom je to društvo storilo ko likor je največ moglo. To društvo je mati slovenske zadružne prodajalne. Pred devetimi leti so se zavzele poskusiti z združenimi močmi priti do prodsjslne, ki bi koristila zadružnikom, in gospodinji so prve, ki dajo takemu podvzet Diamond vil let A. Z. Al*« Rock Springs: Mrs. J. Jereb. Sublet: John H. Kraisnlk. Ake šoli kdo prevseti snetnpeteo aa nnhlrnnjo naroinlkmr Preletare«, prodajati Am. drUŠiashi keleder, hre-iure in hnjlge, naj pMe upr«™i*t™ ki be pnslnlo potrebno listine In in-fermacije. Na ta prieblene apeliramo, naj skulajo «h venkl prillil pridobivati naro4nike lleta. Praraaprar je dalinost laven agkiraU Prnletaree. sa niegnvn glasile Ako je hne Imkoga naj a am spereši, pa Imenik redero*je pefrfvUi, v osvobojenje. John Terčelj, organizator. VESELICA KLUBA J. 8. 8PRINOFIELDU. Z. V 47 8prinffieki, Dl. — Klub št H . . , . priredi v t»oboto 14. dec. v JU potrebm »m.h m pogoje S|oveiukelu domu ,eu0 |ico!nišnico~ Želimo ji, da kmalu okreva. 8LAVN08T 25 LETNICE DRU&. ST 16 8. N. P. J. cu. "Predstavniki socijali-stičke partije cirkueijadi" na odvzetij v Clevelandu je poskrila, tla ima radio postaja MJAY od časa do časa tudi eno uro slovenskega programa, večinomc »evske in instrumentalne točke. Vedvaja se narodne pesmi Ivan Zortnan je bi! prvi oznanjevatelj, spored točk pa je priredil dr. Wni. I. Lausche. e Oglašajte priredbe društev in drugih organizacij v "Proletar- •t Andrd Vui<5 u Zagreb, Kuža Hle-chova u Prag, Rudolf Kropeč u Klad-no, Jakop Venhuda u Prostejov, Katarina HanC sa djecom Markom, Martinom, Ivanom i Anom u Veltince. Mi« jo Vaša u Zagreb, Jerolim Pavlinak u Tvaroinu, Miško KranjčiC aa aupru-gom Dorom u Bulinac kod Severina, Ludvik Kalčik u Kadine, Ruža Cesar u Podsutted kod Zagreba. Rikard Ma-rtk u Bistru, Alojzija Šafranek i Fra-njo Šafranek u Vidin. Ivan Kustec u Zagreb, Charles Cesar a* aupruffom Antonijoju u Zagreb. Osim ovih ot-putovala je Marija Belak u Buenos Aires u Argentini. Doputerali su is stare domovine: Karlo Kačin iz Veliki Zdenaca. Julius Tabery iz Korifana, Karlo Wel-fer iz Plajdelshajma, Marija Car iz Pilatovca, Ivan Mrisko iz Parnico, Mijo Sekulič iz Veliki Zdenaca, Marija Gajdek iz Prekovac, Veronika Sehner iz Hlebina, Josip Compel iz Brusine, Dora Vukelič i Marija Vu-kelic iz Cerovače. Marija Srsa sa sinom Ivanom iz Strukovca. Svi ovi otputovali su odnosno doputovali su kroz Kaspar American State Bank, 11*00 Blue Island Ave.. Chicago, IU.. koja i ove godine imade priredjeno nekoliko Božičnih izleta za one. koji žele provesti blagdane medju svojim radjacima i prijateljima u staro j domovini. Sodrugom v Clevelandu. Seje kluba it. 27 JSZ. se vrse vsak prvi petek ob 7:30 svečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narod, domu. Sodrugi, prihajajte redno na seje in pridobivajte novih ¿Ionov, da bo mogel napraviti ¿im več na polju socialistične vsgoje in v borbi sa nase prave. / Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov J. S. Z. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v "PROLETARCU" = Dne 1. decembra se je pod okriljem pristašev sedanjega " režima Jugoslavije vršila v hotelu Morri son v Chicagu slavnost 11. obletnice Jugoslavije — "proslava ju goslovanske neodvisnosti," kakor jo imenuje slovenski list, ki je po stal propagandistično glasilo svobodne jugoslovanske kraljevine." Slovenski "govornik" je bil Jos. Zalar, gl. tajnik Kranjsko-slovenske katoliške jednote. Okrog tisoč oseb je bilo navzo čih, pravi "Radnikov" poroceva lec. Mi ga nismo imeli, vsled tega s? moramo zanašati na poročila o tej slavnosti v drugih listih. Vzlic temu piše "Radnik" z dne i. decembra v dolgem poročilu, da so bili na tej "cirkusijadi" zasto pani tudi predstavniki "socijali stične partije" in potem našteva mladi Zavertnik, "levi socialist' Cainkar in skrajni opozicionalec Jednoti (SNPJ) Kobal. ' Nihče teh ni član naše stranki ali Jugoslovanske socialistično zveze. Drugič, Cainkar je bil ta dan na priredbi "Save", ravno tnko "mladi Zavertnik," ¡11 vsled tega ne bi mogla biti ob enem •'predstavnika socialistieke parti je" na "cirkusijadii" kakor jo i menuje " Radnik." "Predstavnik soe i a 1 i s ti č ne stranke" Kohal pa se v svojem li stu bridko pritožuje nad sloven skimi "internacionalnimi sociali sti," ker ljudi odvračajo od "cir knsijad," da rabimo to besedo it "Radnikovega" slovarja. "Radnikiova" zavijanja so lum parija. Medtem ko je imel on na konzulovi slavnosti res svoje predstavnike, če ne drugega vsaj poročevalca, nismo mi imeli nikogar. Pred dobrim pol letom se je vezal z enimi ljndini, katere sedaj meče v ko* "predstavnikov socijali-stičke partije," in tajnik "Badni-kove" komunistične sekcije, je ti-skal sanje orknlarje in glasovnice, na sestankih jim je "Radnikov" in sekciiski štab dajal naavete, delegatje komunisti pa so imeli ------- wSEZ d« morajo „Hirati ? *»• ................" ' 1" .......... nj« _ ,«d«j ko vidijo, k.ko «o •« i.................................................... Poskusite 3-dnevno zdravljenje zastonj Getova inamtnj« ¿oMIJtvct« »tanja jeter In ¿m »o: «luifvn« utrujeno«! poaabljivost In vsrujcnott nad vsako mnlrnkoatjo. To poviroia ubaaanoat ielodca In ¿rav, ki protflo pomoli. Pošljemo vam tridnevno po»ku*njo • tekleni£ico Trlnarjavega «renkec* vina, prijetne odvajalna tonike, ki ja v rabi pri tisočerih ljudeh ie nad 40 let, v vrednosti 2Sc aastonj. S po •kuaom ta slavna imrii i« kalifornij-■ke«a vina in sdravilnlh talli< «po-tnata nadvrednoat pred drufiani odvajalnimi aradstvi. Odatranita flavobol, kiaalino la Aelodca in jaterna nered' nonti. PoélH«* "««n kupon ie dane*. Valika steklenica $125 v vaeb laker neb. POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos. Triner Co., I>ept. 27, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III. Ulici Mesto.............. Driava Ime .......»............................................a NAJVEČJJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2160 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi liskeme * Slerentkom, Hr*eike«n. Mernike n, Čeikem, Poljske«, kakor tudi e Anfletkem in Nemik.m jesikn. j EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH A Jugoslav Weekly Devotod to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. 1 Publl.hrd W.eWly «t MSB W. MA SI. CHICAGO, ILL , DECEMBER 12th 1929 K U v. c 11 SPEND MONEY TO IMPROVE LIFE, NOT TO DESTROY IT While the Wall Street crash of itself did not directly measure or directly effect the industrial productivity of America in a rough and ready way such a crash is usually something of a barometer to indicate rainy days ahead. More significant signs are the great decrease of building contracts and the laying off of thousands of men in the automobile and steel industries. The textile mills of North and South Carolina which have been almost killing their workers by twelve hour day and night shifts are now reported to be preparing almost to kill them with unemployment. In South Carolina the employers are planning a four day week—at the employees' expense, of course. And there is no unemployment insurance to mitigate the suffering! In Detroit at the very time Henry Ford was spending hundreds of thousands of dollars on his Edison celebration he laid off, it is reported, 30.000 workers in his plants. Even more have since been laid off—at least temporarily. They won't be helped by his promised raise in wages! For them this exponent of the much heralded new capitalism did nothing. Let them shift for themselves. Lucky for Henry Ford that men aren't mules. Mules couldn't be turned looto like that. *By 'Donald J. Loir ich act it It's forced upon* you—this economical system of ours. People think we despise other people because of whst thev do or party sAlistions. It's not the sinner with whom we sre at WAL; it's the svstem we are trying to reconstruct. In "The Machine." by Upton Sinclsir, we find many reasons why the present system has failed. Onr personages enthusiastical-lv undertook the job of characterising the game as it is played. Be prepared- to receive a good treat on January 26, 1930. These observations will introduce the reader to a serious article by Silas Bent in the November number of Scribner's magaslae in which ha asks, Wfll the Democrats Pellow the Whigs! The following is-« paragraph on the party of Smith and Raakoh and the - southern bourbons. "Perhaps it is hardly to be expected that a partf will show homogeneity when It Is composed ef fm> testant southern planters and industrialists, warfare farmers, eastern unionised laborers, Catholie Tee* many, a Cathaik machine in Boston and other add* and enda. Consider. If you will, the origin of the Whigs from anti-Masons, John Qoincy Adamf followers. henchmen of Henry Clav. advocates of a national bank. nuHiflers, states' rights men and tariff men, with i nothing in common save a hatred of Andrew Jaduoa and all he stood for." The article has special significance considering thst Bent himself is a Democrat He goes on ta show that on some issues the two parties since the Civil War have exchanged places and that under a gradual tranr formation since that period both »arch under baa ners that are identical. He asks the followiag que»- /flHH|BflP|V ..... L 1 O II IS • ... # ir "What has become of a tariff for revenue only in the light of the 1928 Democratic platform? "AH us are protectionists now." What has become of t<> see Chicago awaken and come beck into its own as it «had been ia the past. , The magnitude of the Wall Street crash and the extent of the suffering it caused wae largely due to marginal trading which we have repeatedly argued should be curbed even under capital-, ism for the good of the little gamblers themselves and of the country at large. Wall Street doesn't make wealth. It takes it out of the profits of speculation on a rising market, out of very high rates of interest and dividends when stocks in prosperous companies go far down. Either way the big boys win at the expense o4flte little boys on the street and both win at the expense of those whose labor with hand and brain creates the real wealth. We cannot end stock speculation until we get socialism instead of capitalism. We can by taxation or otherwise check some of the ravages of the recent gambling mania. It should not be forgotten that Raakob, a Republican, found no more difficulty in taking over the nm*-ageoient of th* Democratic party "than he dose in changing his shirt for the opera. The Demectete